TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje 3838571 "4Uiyy8 \ i . \ V . c \ .v i •fi > •Ir <4 Slovenski šampion Golf Champion 1.9 IDI za 3.990.000 SIT. Ob osvojitvi naslova Slovenski avto leta smo za vas pripravili edinstveno ponudbo. Poseben model Golf Champion z dinamičnim dizelskim motorjem 1.9 TDI (66kW/90KM), avtomatsko klimatsko napravo, štirimi vrati, serijsko kovinsko barvo ter električnim pomikom stekel spredaj in zadaj je šampion brez konkurence in model brez primere. V omejenem številu vam je na voljo v salonih vozil Volkswagen. Je sploh treba še kaj dodati? Golf Champion Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Malgaj TRBOVL J E , Gospodarska vozila Auöi Pokličite nas tudi za modela Golf 2.(kSDf in 1.6 K UiŽNICA CEUE KAZALO + UVODNIK Popotnica Zasavcu VALENTIN, PREŠEREN, DOBRODELNEŽI, KRIMINALCI Preživeli smo ga... Valentinovo seveda. Vse je bilo v znamenju rdeče barve kot v (lepih?) starih časih, ni kaj. Ljubezen je v zraku, čutiti jo je vsepovsod. Noja, skorajda povsod. Če izvzamemo Schefenackerja in Občino Zagorje. Kot kaže, je tu ljubezni konec. Prevarani bo žaloval, Schefenacker pa si je novo ljubico omislil v Občini Prebold. V poslu pač ni prostora za čustva... Čustva oziroma razumevanje znajo pokazati navadni smrtniki, med katerimi še najbolj šteje človeškost, nesebičnost. Imel sem preklemansko srečo, da sem jo v preteklih dneh doživel. In to na Prešerna dan, ki je bil dela prost. Za gospoda Franca Poropatiča in Igorja Šikovca ni bil. Na lastne oči sem se prepričal in izkusil, kako sta gospoda nesebično pomagala in jima velja javna pohvala, ker si to zaslužita. Čedalje manj ljubezni in potrpežljivosti pa imajo občani Zagorja ob Savi, kjer se je v zadnjem času drastično povečalo število tatvin, vlomov in ropov. Spomnim naj le na rop banke na Izlakah, kjer storilec še vedno ni znan, dva junaka pa sta le nekaj metrov stran od Policijskega oddelka uprizorila oborožen rop lekarne. Kar je najbolj žalostno - gre povečini za povratnike, stare znance policije in dokler tudi tu ne bo zares konec ljubezni, se bodo zločini vrstili. V stari »Jugi« bi jih takšen kriminalec dobil po prstih in glavi, sedaj pa imamo Hanžka in ostale mirovnike. »Gre za človekove pravice!« J.... pravice. Ima jih tudi tisti, ki je oškodovan, prodajalka, ki je pred seboj videla nož, na Izlakah pištolo... Prej kot kriminalci! Teh nihče ne sili v pizdarije. Saj imamo konec koncev vsi možnost izbire... Bo vsaj potem mir v tej deželi Krajnski... Pa srečno, Zasavje! P.S.: In to brez novih onesnaževanj, kot smo slišali jasno in glasno! Bravo organizatorji! Peter Motnikar ^Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o,, Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 166, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158 E-mail: hruski@siol.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez L dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STRAN: Ministra zašla v Zasavje 4 Kulturno in noro 6 Naj uspehi trboveljskih alpinistov 8 Veliki met zagorskih oportunistov 10 Aleksij Porednik in vsi najboljši 13 Košarkarice JIN-JANG 18 Srednjeveški informativni dan 24 Temperamentna slovenska torcida zvesta Hajduku 26 Literarno ustvarjanje Izid natečaja List 28 Glasbena scena 32 Zasavc se še vedno skriva 38 Mefisto spet aktualen 42 NA9LEDNJIČ SE SNIDEMO 3. MARCA 2005 naslovnica: S. Radunovič: Lepote zasavja 17. svečan 2005 OBISK MINISTRA VIZJAKA Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo RS, se je 11. feruarja mudil na obisku v Zasavju. Na pogovoru pri trboveljskem županu Bogdanu Baroviču so ministra seznanili o problematiki sofinanciranja komunalno obrtne cone Nasipi s strani Agencije za regionalno razvoj, o problematiki kadrovanja v nadzornih organih javnih podjetij Rudnik Trbovlje - Hrastnik in Termoelektrarna Trbovlje. Direktorji, Lafarge cementa, France Blaznek, RTH Aleš Bergar in TET Marko Agrež, so ministru predstavili tri največja podjetja v Trbovljah in njihovo prihodnost. Pogovora so se udeležili še poslanec DZ RS in župan občine Hrastnik, Miran Jerič, ter direktor TKI Hrastnik, Branko Majes in direktor Steklarne Hrastnik, Stojan Binder. ■ I Po razgovorih je v mali I sejni sobi Občine Trbovlje I sledila tiskovna konferenca, ki I sta ji poleg ministra Andreja I Vizjaka prisostvovala še * trboveljski župan Bogdan Barovič in župan Občine Hrastnik Miran Jerič. Minister Andrej Vizjak je dejal: »Ena izmed pomembnih nalog, mogoče tudi ena izmed novosti ministrstva za gospodarstvo je ta, da smo pogosto na terenu, pogosto smo v stiku s predstavniki lokalnih skupnosti in predstavniki gospodarstva. Pogovarjamo se o odprtih vprašanjih, o problemih, ter o načrtih ministrstva za gospodarstvo za odpravo obstoječih problemov. S tem namenom sem s svojo ekipo tudi danes obiskal Zasavje. V času šestumega obiska, smo se najprej ustavili v občini Zagorje in zdaj tudi v Trbovljah. Sestal sem se z vrsto podjetnikov in s tremi župani tega področja. Pogovore ocenjujem kot konstruktivne in na nek način naravnane v pozitivno reševanje odprtih vprašanj, ki so trenutno najpomembnejša. Dolgoročno je potrebno zagotoviti boljši gospodarski razvoj tega področja. Obiskali smo tudi eno izmed uspešnejših in v razvoj naravnanih firm, ETI Izlake. Kasneje pa smo se seznanili tudi z drugimi, morebiti nekoliko manj cvetočimi zgodbami tega prostora, kot n.p.r. z zapiralnimi deli v rudnikih in s problemi, ki nastajajo v zvezi s tem. Ocenjujem, da je v tem prostoru pozitivna klima in tudi iniciativa lokalnih skupnosti, da se obstoječi problemi rešujejo in da se pri tem angažirajo pristojni v vladi. Ministrstvo za gospodarstvo je gotovo eden izmed temeljnih nosilcev reševanja te problematike. Današnji obisk ne bo in ni edini v tem prostoru. To je prvi, informativni obisk, na katerem smo se seznanili s problemi. Poudaril bi tudi, da so bili poleg izpostavljenih problemov, povezanih z zapiralnimi deli v rudnikih, izpostavljeni tudi problemi prenosa zemljišč iz države na lokalne skupnosti za razvojne namene lokalnih skupnosti, da je bila izpostavljena problematika in vizija razvoja energetike v Zasavju in seveda tudi problemi posameznih družb, ki tu poslujejo na tem območju. Menim, da je dobro, da s takimi obiski v Zasavju nadaljujem.« Miran Jerič, župan občine Hrastnik: »V imenu občine Hrastnik semministru zastavil tri vprašanja. Eno je v zvezi Zasavskega zakona. Menim, da smo se dogovorili za pomoč ministra tudi v bodoče. Zahvalil sem se ministru pri izvedbi Ukrepa 1 in tistega dela strukturnih sredstev, ki se nanaša na komunalno opremljenost obrtno-industrijske cone v Podkraju. Zadnje vprašanje pa je bilo v povezavi sprenosom zemljišč, ki jih lokalna skupnost rabi za svoj razvoj.« Zupan občine Trbovlje, Bogdan Barovič, je zaključil tiskovno konferenco z besedami: »Nekatera vprašanja občin so bila identična zato smo sesestali z ministrom skupaj z občino Hrastnik. Z naše strani smo ministru zastavili vprašanje, ali je res potrebno, kljub že podaljšanem zakonu leta 2009 zapreti rudnik, ali pa je bolje razmisliti o tem, da biga ohranjali glede na neto zaloge in glede na reševanje socialne in ekonomske problematike. O tem pa več kdaj drugič.« Tekst in slika: MA. Š. Tokratna seja Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi se je pričela ob 17.00 uri v sejni sobi Varstveno delovnega centra Zagorje na pobudo Anice Režun, direktorice VDC-ja, ki se je na ta način želela zahvaliti vsem, ki so omogoči izgradnjo sodobnega objekta, v katerem so delo našli odrasli z duševnimi in telesnimi motnjami iz zasavskih občin. Ana Režun je izrazila zahvalo vsem občinam, ki so sofinancirale izgradnjo objekta, še posebej pa je poudarila zasluge zagorskega župana Matjaža Švagana. Prisotne svetnike je zanimalo, v kakšni meri bodo vplivale pripombe RCR-a in ORIE na vlaganje tujcev v gradnjo načrtovanega industrijskega objekta v industrijski coni Toplice. Zupan je pripombe ocenil kot negativno dejanje, saj takšno ravnanje pri tujcih vzbuja bojazen, da so nezaželjeni. Mesec februar bo v Zagorju izredno aktiven. Na delovnem obisku bo v mestu Minister za gospodarstvo in minister za okolje in prostor. Na občini bo svoje delo opravilo tudi računsko razsodišče, ki bo ugotavljalo pravilnosti in morebitne nepravilnosti o poslovanju občine. Izvajajo se dela na obvoznici in poteka sanacija nekdanje deponije odpadkov. Občinski svetniki so potrdili predlog o podpisu pogodbe z družbo CEROS. Sprejeli so sklep, da gre predlog občinskega proračuna za leto 2005 vtrideset dnevno javno razpravo, v kateri se bodo oblikovale morebitne pripombe na predlog proračuna. Svetniki so ocenili, daje Predlog proračun socialno naravnan. Prisotni so potrdili predlog o povišanju cene za ogrevanje za 5%. Zadnja podražitev ogrevanja v občini Zagorje ob Savi je bila izglasovana meseca decembra v letu 2003. Tekst in slika: M.A.Š. PROBLEMATIKA ODDAJANJA PROSTOROV KD SVOBODA V NAJEM Več občanov je izrazilo ogorčenje in razočaranje nad novico, da se v Domu svobode v Trbovljah do nadaljnjega koncerti za mlade ne bodo več odvijali. Za pojasnilo smo prosili lastnika prostorov, Kulturno društvo Svoboda Trbovlje. Dobili smo ustni odgovor, da je upravni odbor društva odločil, da koncertov do nadaljnjega zaradi škode v dvorani ne bo. Društvo smo danes prosili še za pisno pojasnilo, o katerem bomo obvestili javnost. Zupan Občine Trbovlje Bogdan Barovič izraža veliko obžalovanje in razočaranje nad odnosom Kulturnega društva Svoboda Trbovlje do Mladinskega centra Trbovlje in do vseh mladih v Trbovljah. Občina Trbovlje je Kulturnemu društvu Svoboda pomagala v okviru svojih pristojnosti v največji možni meri. Vodstvo društva Svoboda je Občini Trbovlje in mladim dobro voljo in željo po sodelovanju poplačalo tako, da so mladinskemu centru onemogočili delo za in z mladimi. Sram me je, kot župana, da je Mladinski center Trbovlje moral prestaviti svoje aktivnosti v Kisovec, v občino Zagorje. Vsem mladim se opravičujem, da sem nemočen pri odločitvah lastnika Doma Svobode, Kulturnega društva Svoboda, in se zgražam nad njihovim odnosom do lastništva, do dela in do mladih. Sramotno je, da društvo denar prosjači pri občini, zaslužiti ga pa noče - prepoved dejavnosti mladinskega centra in mladih v Domu Svobode. Obljubljam, da bom storil vse, da se nikoli več ne zgodi, da bodo mladi iz Trbovelj morali svojo dejavnost izvajati v drugih občinah. S spoštovanjem do mladih Trboveljčank in Trboveljčanov, Bogdan Barovič, župan SPOROČILO /A JAVNOST Opozorila zaradi prekrškov Zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa bo občinsko redarstvo po novem Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list št. 83/2004) izvajalo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili v območju umirjenega prometa in območju za pešce. Izrekali bodo globe in opozorila ter izvajali pooblastila in ukrepe, za katere so pooblaščeni s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.Globa za nepravilno parkiranje po novem znaša 10.000,00 ali 20.000 tolarjev. Z globo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z zakonom.Občane in občanke opozarjamo, naj upoštevajo cestno prometne in občinske predpise, saj bodo po kratkem času opozarjanja pristojne službe oglobile vsako nepravilnost. Bogdan Barovič, župan SKRB ZA OKOLJE IN PROSTOR -POMEMBNA NALOGA TRBOVELJČANOV Minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik je občino Trbovlje obiskal v soboto, 12.2.2005. V svoji izjavi za javnost je povedal, da je bilo srečanje delovno, in da so mu predstavniki lokalne skupnosti in gospodarstva dobro predstavili težave, s katerimi se srečujejo. Zupana občin Trbovlje in Hrastnik sta z ministrom govorila o težavah pri sanacijah plazov, subvencijah neprofitnih najemnin, zapiralnih delih na deponiji Unično, pogovarjali so se tudi o izgradnji centralne čistilne naprave ter o težavah glede priobalnega pasu potoka Trboveljščica. Glede plazov je minister Podobnik ocenil, da so občine precej obremenjene s plazovi manjšega obsega in da se bo trudil za sprejem nacionalnega programa tudi za sanacijo plazov manjšega obsega. Glede problematike subvencij neprofitnih najemnin je omenil, da so zaradi novega Stanovanjskega zakona in spremembi uredbe o določitvi višine neprofitnih najemnin dosedanji najemniki v težjem položaju, prav tako pa so obremenjene občine. Obljubil je, da bodo zadevo preučili in ustrezno ukrepali. Ministra sta spremljala vodja Urada za mednarodne in evropske zadeve pri MOP, dr. Marjan Vezjak in vodja Sektorja za javne službe mag. Bernarda Podlipnik. Dr. Vezjak je pojasnil, da je postopek za pridobivanje sredstev iz kohezijskega sklada za izgradnjo centralne čistilne naprave zaradi pritožbe v zakasnitvi, ter da bo ministrstvo naredilo vse, da se bo projekt realiziral. Predstavniki Občine Trbovlje so ministru predstavili problematiko in polemike glede širitve oz. ureditve priobalnega pasu potoka Trboveljščica za potrebe Obrtno -industrijske cone Nasipi. Minister bo razmislil, da bi preko uredbe vlada naredila izjemo pri širitvi pasu. Vsi pogovori so potekali v duhu sinergije treh E-jev - ekologije, ekonomije in energetike. Ministru so trenutno situacijo in razvojne načrte predstavili direktorji večjih podjetij: Franc Blaznek (Lafarge cement cementarna Trbovlje), Aleš Berger (Rudnik Trbovlje - Hrastnik), Marko Agrež (Termoelektrarna Trbovlje) in Branko Majes (Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik), ter mu prikazali tudi svoje videnje o varstvu okolja ter skrb zanj. V zaključku je dr. Podobnik povzel, da moramo poleg omenjenih E-jev upoštevati tudi človeka, ki je v sredini. Z novimi tehnologijami pa so rešljivi vsi okoljski problemi, je še dodal. Zaključek je bil, kljub vsem težavam, vzpodbuden. Zupana obeh občin in minister so so strinjali, da je v interesu vseh, da se uspešno končajo zgodbe o deponijah, centralnih čistilnih napravah in kolektorskem omrežju ter o delitvah taks za vlaganje elektrofiltrskega pepela. ...iz izjave za javnost Bogdana Baroviča, trboveljskega župana... slika-MAH (D FUNŠTERC ^ I----—--------- KULTURNE PRIREDITVE V HRASTNIKU Ob letošnjem kulturnem prazniku so pripravile proslave posamezne krajevne skupnosti, osrednja prireditev pa je bila v delavskem domu v Hrastniku na predvečer praznika, kjer so podelili tudi dve priznanji Siebruar. Obiskovalce je najprej nagovoril predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik Jurij Bantan, ki je poudaril, da imamo v združeni Evropi vse možnosti preživetja kot narod; je pa vse odvisno od nas samih. »Kaj namreč za narod pomeni še tako bogata kulturna dediščina, če pa le-ta počasi izginja,« je dejal. »...Ni me toliko strah za slovenski jezik, za naše korenine, ampak počasi ne bo nikogar več, da bi to uporabljal in se tega spominjal...Do nedavnega so nas tlačili drugi in nas poizkušali izbrisati, danes to počnemo sami...« Kulturni program, ki gaje zasnovala Liljana Oplotnik, so izvedli pevci MPZ Steklar, gojenci in učitelji GŠ Hrastnik, nekdanji učenci GŠ, ki zdaj študirajo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, članica KUD Svobode Dol Mihaela Deželak, povezovalca in recitatorja pa sta bila Martina Vajdič in Matej Kaiser. Letošnje »Priznanje 8. februar«, ki ga je podelil predsednik ZKD Hrastnik Jurij Bantan, sta prejela Rudi Hudina in Ciril Leskovšek, oba za dolgoletno in plodno delo na področju pevskega udejstvovanja. Rudi Hudina z Dola je začel peti že leta 1955, bil je član cerkvenega pevskega zbora, pri Steklarju pa je zdaj prizadeven član upravnega odbora. Tudi Ciril Leskovšek iz Hrastnika je začel peti zgodaj - že v osnovni šoli. Potem je za neko obdobje to dejavnost opustil in se leta 1982 priključil MPZ Svoboda, kjer je še danes. Med pevci je zaradi družabnosti priljubljen, saj jih rad zabava s svojo šaljivostjo in harmoniko. Občina Hrastnik in KRC sta ob kulturnem prazniku pripravila tudi razstavo rojaka Antona Wolfa, ki je na ogled od 9. do 25.februarja 2005 v galeriji delavskega doma. Na otvoritvi je slikarja in glasbenika predstavil stanovski kolega, akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj. Besedilo: Fanči Moljk Slika: Branko Klančar V TRBOVLJAH: NAGRADA TONČKE ČEČ V ponedeljek, Z.februarja ob 19.uri je potekala v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Pred premalo polno dvorano je obiskovalcem najprej spregovoril Andrej Železnik, predsednik občinske komisije za priznanja občine Trbovlje. Opravičil je službeno zadržanega župana Bogdana Baroviča. V svojem govoru je poudaril pomen praznovanja kulturnega praznika in težave, predvsem finančne, ki tarejo večinoma vse kulturne dejavnosti. Kljub temu v Trbovljah deluje šestintrideset kulturnih društev, ki so precej uspešna. Izrazil pa je optimizem za nadaljnje delo tako poklicnih kakor tudi ljubiteljskih zavodov in društev. Zelo pomemben in zanimiv ter vzpodbuden podatek je, da je v preteklem letu izšlo v občini Trbovlje osem knjig, torej ena na 45 dni, kar je lep dosežek domačih piscev. Osrednja točka proslave je bila podelitev nagrade in priznanja Tončke Čeč. Komisija je v razpisnem roku prejela več predlogov za podelitev tega visokega priznanja. Odločila se je na podlagi tehtne utemeljitve, da nagrado Tončke Čeč za svoje dolgoletno in uspešno delo na področju plesa, predvsem pa dela z mažoretami, prejme Ema Zalezina. Skupina mažoret je začela v Trbovljah delovati prav na njeno pobudo in uspehi so se vsa leta vrstili drug za drugim. Večer se je nadaljeval s programom, ki ga je pripravilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Recitirali so dela slovenskih pesnikov in pisateljev, vmes pa je večkrat nastopil ženski pevski kvintet Plavice z Dola pri Hrastniku. Po končanem programu so se obiskovalci zadržali v sproščenem pogovoru v avli. T.L. Foto: Weiss ZAGORJE V OSRČJU SLOVENIJE Na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku so tridesetič podeljene Grumove nagrade. Branko Omahne, direktor občinske uprave Zagorje je prebral slavnostni govor, kjer je poudaril, da občina Zagorje želi biti prijazna in dostopna do vseh občanov. Podpira in neguje pripravljenost ljudi- posameznikov, organizacij in društev, da Zagorje v osrčju Slovenije, dobi mesto, ki mu pripada v naši državi. Opravičil je župana Matjaža Švagana, ki je moral tudi na prazničen večer skrbeti, da ima Zagorje čim več delovnih mest, kar je vsekakor prioriteta nad prioritetami. Letošnje Grumove nagrade so dobiluBojan Čoki (za delo v okviru Slikarske kolonije Izlake), Vid Ojstršek (delo na področju glasbene ustvarjalnosti), Metka Podpečan ( za pedag.delo na področju glasbe), Drago Repovž (posthumno, za področje glasbene ustvarjalnosti) in Janez Škrinjar (zborovsko petje in organizacija). Slovesnost je dosegla svoj vrhunec z nastopom Slovenskega okteta, ki je še enkrat dokazal svojo kvaliteto in priljubljenost. Slike in besedilo: St. R. PETO DESETLETJE SLIKARSKE KOLONIJE V avli Delavskega doma v Zagorju je 7.2. odprta razstava slik, ki so nastale julija lani v 41.slikarski koloniji na Izlakah, kije trenutno najstarejša slikarska kolonija v Sloveniji. Razstavlja 13 slikarjev iz tujih in domačih krajev. Naše Zasavje predstavlja Milan Razboršek z dvema slikama Gamberka. Pri slikanju je uporabil svojo značilno tehniko. Lions klub iz Trbovelj mu je kot nagrado namenil 100 000 sit. Slikar je sredstva takoj usmeril tistim, ki jim bo pomoč dobrodošla. Nikar ne zamudite priložnosti, ko se pri nas nahaja tako dobra razstava in jo obiščite. Odprta bo do 7.marca v času drugih prireditev. Skupine, ki se najavijo, pa si jo lahko ogledajo po želji in dogovoru. Slike in besedilo: St. R. V četrtek, S.februarja 2005, je v hrastniški knjižnici predaval Franci Horvat, ki navadno oživlja svoja daljša potovanja. Tokrat je z diapozitivi pričaral vzdušje beneških mask, ki jih je posnel v zadnjih treh letih. Karneval poteka vsako leto v prvi polovici februarja in je zanj najlepši, najbolj dodelan. V začetku je na kratko predstavil tudi zgodovino Benetk in skrite arhitekturne posebnosti, ki jih navadno ni na prospektih. Zal je izjemne posnetke raznobarvnih mask vsemogočih oblik in materialov spremljalo bolj malo obiskovalcev, ker je bilo slabo vreme, pa še prehladi zadržujejo ljudi v zapečku. Ranči Moljk 'A' 11I0VEL.ISKI ALPINIST NA VRHU ACONCAGIJE V soboto, 5.februarja, se je domov v Slovenijo vrnila 15 članska alpinistična odprava, v kateri je sodeloval tudi član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič. Cilj tokratne odprave je bil pristop na 6962m visoko Aconcaguo v Južni Ameriki. Svojo nalogo je slovenska odprava kljub neštetim težavam zaradi ozeblin in raznih bolezni opravila uspešno. Na najvišji vrh ameriške celine je uspelo stopiti osmim članom odprave, ki jo je vodil Boris Strmšek iz Maribora. Ekipa je na pot odšla desetegajanuarja v večernih urah z graškega letališča. Iz Frankfurta so odleteli v Santiago v Čilu. Že naslednji dan so si uredili prevoz v Mendozo v Argentini. Tu so dobili vsa potrebna dovoljenja za vstop v nacionalni park Aconcagua in nabavili še nekaj hrane in opreme. Štirinajstega januarja so opremo, bilo jo je 630 kg, dostavili v bazni tabor pod Aconcaguo na višini 4300 m. Naslednji dan se je tudi ekipa odpravila proti predbaznim taborom 3400 m visoko, kjer so prenočili. Šestnajstega so prispeli v pravi bazni tabor Plaza de mulas. Tu so postavili šotore. Naslednji dan so se zaradi aklimatizacije povzpeli na 5050 m visoki Cero Bonete. Čez dva dni je skupina petih članov odprave postavila tabor 1 na platoju Nido de Condores 5400 m visoko. Med potjo jih je zajela snežna nevihta, ki ni popustila. V pravem neurju jim je uspelo postaviti dva šotora, nakar so dobesedno zbežali z gore do spodnjega tabora. Tudi tega je pobelila snežna odeja, zato so naslednji dan počivali. Dvajsetega januarja je skupina, v kateri je bil tudi Sebastijan, ponovno odšla do tabora 1 v višini 5400 metrov. Tu so prenočili v hudem vetru in močnem sneženju. Naslednji dan je prenehalo snežiti, zato so se lotili druge aklimatizacijske ture do višine 5830 m. Ob povratku jih je vnovič zajela snežna ujma in morali so se vrniti vse do baznega tabora. Pritisnil je hud mraz. Dvaindvajsetega januarja je skupina počivala v bazi, na goro pa sta odšla Aleš Glavnik in Simona Debeljak. Prespala sta v taboru 1. Ta dan so se pojavile razne bolezni med člani odprave. Petra Glavnik je dobila pljučni edem in spraviti jo je bilo treba v bolnišnico. Hinko Gregorc se ni mogel otresti vztrajnega hudega kašlja. Blaža Cojza pa je zelo zdelala diareja, ostalim pa tudi niso prizanesle ozebline. 23.januarja sta zgodaj zjutraj odšla proti vrhu Aleš in Simona. Vreme se je ustalilo. Iz baze so na pot odšli Branko Kljajič, Sebastijan Jančič, Branimir Osovnikar, Leopold Godič in Borut Novak. V taboru 1 so se srečali s prvima dvema, ki sta se medtem že vrnila z vrha Aconcague. 24.januaija so odrinili proti vrhu oba Braneta, Borut in Sebastijan. Polde je dobil hude ozebline in je odnehal na višini 5500 m. Po 12 urah vzpona je vrh dosegel tudi Sebastijan Jančič in to ob 16.15 uri po lokalnem času. Skupaj z Borutom Novakom sta ob povratku zgrešila idealno smer sestopa. Oba, tako Boruta kot Sebastijana, je vzpon dodobra zdelal. Podobno se je dogajalo tudi z obema Branetoma, ki sta zašla na drugo stran gore. Na srečo se je vse skupaj dobro končalo. Odnesli sojo le z ozeblinami. Ob povratku so prespali v taboru 1 5400 m visoko. Naslednji dan, torej 25.januaija, so podrli oba šotora, ki sta tvorila tabor 1 ter nato sestopili v dolino. V tretjem šotoru sta ostala Simona Pogač in Boris Strmšek, ki sta naslednji dan dosegla vrh Aconcague. Bazno taborišče so podrli konec januarja in zapustili dolino Hercones pod Aconcaguo ter se vrnili v Čile. Ob vrnitvi v domovino se je Sebastijan spomnil, da je imel pred letom dni nogo v mavcu zaradi počenega kolena, zato je z opravljenim vzponom še posebno zadovoljen. Hvaležen je osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Trbovlje, ki so ga postavili na noge in fizioterapevtom. Hvaležen je tudi vsem tistim, ki so mu stali ob strani v času priprav na odpravo ter vsem članom odprave, ki so vztrajali kljub slabemu vremenu. Tretji vrh tretje celine je tudi Sebastijanov, tako sam pravi. T.L. Planinsko društvo Trbovlje je tudi v začetku tega leta izdalo zanimiv program planinskih izletov za leto 2005. Program so natisnili in ga dobijo člani društva ob plačilu članarine za letošnje leto. Vsak mesec bodo organizirali in izpeljali po dva ali tri skupinske izlete v bližnji pa tudi alpski svet. Programje pripravil vodniški odsek tega društva. Izlete bodo vodili usposobljeni vodniki. Prijave za udeležbo na izletih bo tudi v bodoče sprejemala društvena pisarna na Ulici l.junija 10, vhod zadaj, ob četrtkih v času uradnih ur. T.L. Člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje so tudi v zimskem času zelo aktivni. Lotevajo se vzponov po zaledenelih slapovih v alpskem svetu. Dne 30.januaija so alpinisti Aleš in Matjaž Kiler, Marko Zupan, Franci Gričar in Karel Kodrič preplezali slap Raztočnik v Logarski dolini z naklonjenostjo 75-90 stopinj, v dolžini 160 m in oceno težavnosti V-. Isti dan so preplezali še slap Palenk v dolžini 100 metrov in oceno težavnosti III+. V nedeljo, 6.februarja, so Aleš in Matjaž Kiler, Marko Zupan in Karel Kodrič še vedno plezali v Logarski dolini. Najprej so se lotili slapa Ivorec v centralnem delu z dolžino 90 metrov in težavnostjo IV+, nazadnje pa še najdaljšega od teh slapov in sicer desni zgornji Ivorec z dolžino 180 m in težavnostjo IV+. Na dan slovenskega kulturnega praznika so bili znova v Logarski dolini. Tokrat so se Karel Kodrič, Marko Zupan, Tomaž Zupan in Matjaž Kiler lotili plezanja najprej v Kaskednem slapu v dolžini 90m in oceno težavnosti III. Po krajšem počitku pa so nato preplezali še ledeni slap Avtocesta v dolžini 100 m in oceno težavnosti II. Vse naštete vzpone so opravili v dveh navezah. Led v teh slapovih je bil primeren za plezanje. K temu je pripomoglo tudi lepo in jasno vreme. T.L. KŠEFTI Q ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel,: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, Tel.: 56 29 041 ‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih prizvajalcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA Z6J MARN VRANSKO I8B, 330S VRANSKO —I /tnt.. m S7?S IDA «.oh.; OAI SOB 655 hitSgTai^i, Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si, internet: http://www.integral-zagorje.si NA SMUČI MED POČITNICAMI PRVIČ...: OLANG(Kronplatz) - APP Pfarrbackhof 110.000,00 - 7 dni najem za 3 osebe - 26.2.-5.3.05 ...IN DRUGIČ: CAVALESE(Dolomiti) - Residence Veronza 20.715,00/osebo - 7x najem za 7 oseb - 26.2-5.3.05 POČITNIKOVANJE V PREKMURSKIH TERMAH...: MURSKA SOBOTA - hotel Diana*** 28.900,00 - 5x polpenzion+TT - do 31.3. 2005 ...IN NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH: KRANJSKA GORA - zasebni apartmaji in sobe“ - 21.2.-6.3.05 26.900,00 - 3x najem za 2 osebi (soba) TO MORATE IZKORISTITI: PARIZ IZ MARIBORA - 3dni, letalo - 25.2.in 4.3.05 69.500,00 - ogledi, vodenje, namestitev... NA VRATA TRKA POLETJE: PRVA MINUTKA, FIRST MINUTE, POLETJE 2005 - katalogi že v naši agenciji!!! TAXI SLUŽBA obratuje 6:000 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348. PROGRAMI ZA IZLETE SKUPIN na: www.integral-zagorje.si INTEGRALOVI DARILNI boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA 06:00 - 14:00 Predstavništvo Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00 SOBOTA 08:00 - 12:00 So potovanja in .... so potovanja z Integralom. O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih In promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja posiant] • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net tevtdai! it NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA/ V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O SCIIEFENACKERJIJ OB ROB Podjetje Schefenacker so ustanovili leta 1935 kot družinsko podjetje specializirano za razsvetljavo, danes pa predstavljajo z milijardo eurov prodaje enega najmočnejših svetovnih proizvajalcev avtomobilskih svetil in ogledal ter zvočnih sistemov za osebna vozila. S 616 milijona evrov leta 2003 narejenih retrovizorjih zavzemajo 29% svetovne produkcije in 36% evropskega trga. Z drugima dvema glavnima produktoma, to so zvočni sistemi in zadnje avtomobilske luči, zaslužijo po 168 milijonov in 114 milijonov letno. Leta 2000 so prevzeli britansko tvrdko Britax in tako širom sveta zaposlujejo več kot 6900 sodelavcev in so prisotni na vseh štirih kontinentih. Njihov velik tržni porast pripisujejo tako inovacijam, kot tudi oblikovanju za svoje kupce. Namreč v razvoj vsako leto investirajo 6% celotnega prihodka. Pri tem so imeli v preteklih letih 260 priznanih in 290 najavljenih patentov. Okrog 26% izdelkov je mlajših kot dve leti. Lani apila smo izvedeli za sanjski projekt o naložbi v zagorski prostor, o 350 do 400 novih delovnih mest. Se danes sorazmerno skrivnostni Scheffenacker ni želel publicitete, niso jo želeli v županovem uradu. Hud pritisk investitorja na odločitev in pričakovanje ponudbe države. Ustvarjanje psihoze, da bo odšel drugam, da se mu mudi, kajti s proizvodnjo naj bi začeli že novembra, spomladi pa zaposlili že 400 ljudi itd. Država se je neverjetno hitro odzvala, ponudila prostor in denar za novo zaposlene, šlo je za slabe pol miljarde tolarjev. Vzporedno je bilo potrebno spremeniti zazidalni načrt obrtno industrijske cone Toplice. Tu pa nastopijo trije sosedje in spremembi oporekajo, češ, ne bo dovolj sonca. Legalno in legitimno. Na prvi pogled hecno, kot, da so ti trije v Culokafriji. Dopuščene so špekulacije o njihovih namerah, o užaljenosti, ker oni ne vodijo projekta, ker bo nekdo četrti zaposlil toliko in toliko novih delavcev, se ne bo govorilo o njih, temveč o tem, četrtem... Očitno je prišlo do prekinitve, ali bolje, do pomanjkanja komunikacije na relaciji Toplice - zagorska občina, pa tudi obratno! Pri vsem pa pridejo lokalne razprtije na ušesa tudi investitorju in začne pospešeno iskati novo lokacijo. Dopuščena špekulacija: Išče si sogovornika, ki je bližje vladajoči garnituri. Iz zanesljivih virov ima v tovarnah doma težave, rad bi jih zaprl in proizvodnjo selil.... Mogoča projekcija: tovarno v Zagorju zgradi, čez pet let pobere še vredne stroje, dobiček in gre drugam, Sloveniji pa ostane 400 brezposelnih in praazna hala (ki jo je zgradila s svojim denarjem). Navsezadnje bodo oportunisti današnji še v zvezde kovani.... Mojmir Maček DEL PRVE Letos poteka 100 let, odkar so gradili prvo termoelektrarno v Trbovljah, na takratnih Vodah v neposredni soseščini velike glažute. Ta ni dolgo obratovala, ker so že po desetih letih zgradili drugo, ob Savi, v soseščini rudniške separacije premoga. Del objekta stare elektrarne, imenovali so jo centrala, so v času od leta 1950 do 1960 preuredili za potrebe Strojne tovarne Trbovlje. Preostali del, ki je bil del Kalilnice, sedaj rušijo, ker bodo na tem območju zgradili nove tovarniške objekte. V teku so velika rušitvena in zemeljska dela ter urejanje dovozne ceste in platojev. Dela izvajajo SGP Zasavje, IBT Pin in Cestno podjetje Ljubljana. T.L. V DOMU UPOKOJENCEV NA TEREZIJI JE ŽIVAHNO Življenje v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah je, kot vedno, zelo pestro in živahno. V februarju so prireditve obarvane kulturniško in pustno. Tretjega februarja so počastili slovenski kulturni praznik z nastopom stanovalcev doma, sedmega pa so pripravili ples v maskah ob zvokih ansambla Bojana Kudra. Srčkov ples so za Valentinovo organizirale skupine za samopomoč starejšim. V četrtek, sedemnajstega tega meseca ob 17.30 uri bo nastopil pred domom oskrbovancev Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja pod vodstvom zborovodje Rika Majcna. Enaindvajsetega februarja bodo praznovali rojstne dni oskrbovancev, ki praznujejo v tem mesecu. Zadnja večja prireditev pa bo štiriindvajsetega, ko se bo predstavilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje z gledališko predstavo »Kekec«. Po programu potekajo tudi redna srečanja krožkov, ki jih je že kar precej. T.L. DOLIK Z JESENIC V GOSTEH Društvo revirskih likovnikov Relik Trbovlje pripravlja tradicionalno vsakoletno razstavo del članov Dolika z Jesenic. S tem društvom jeseniških likovnikov je Relik pobraten že dolga leta. Vezi se vsako leto obnavljajo in utrjujejo na različne načine, predvsem pa z vsakoletnimi izmenjalnimi razstavami Dolika v Trbovljah in Relika na Jesenicah. Že dolga leta je znano, da sta ti dve društvi v naši državi med najpomembnejšimi na ljubiteljskem likovnem področju. Nešteto mlajših in starejših ljubiteljev likovne umetnosti se je zvrstilo v članstvu teh društev in številni med njimi so postali upoštevanja vredni slikarji, risarji, grafiki, kiparji in oblikovalci. Člani Dolika prihajajo v goste 17. februarja, ko bo ob 18.uri odprta razstava njihovih del v Likovni galeriji v Delavskem domu v Trbovljah. Razstavljena dela si bo moč ogledati vse do 3. mar ca vsak dan od 17.30 do 20.ure. T.L. KOPALIŠČU TRBOVLJE Pred kratkim so pričeli z obnovitvenimi deli na javnem kopališču v Trbovljah. Z njim upravlja Zavod za šport Trbovlje, sicer pa je v lasti Občine Trbovlje. SGP Zasavje se je po programu lotilo temeljite obnove garderob in sanitarij. Del teh bodo priredili tudi za invalide in otroke. Ta dela bodo predvidoma veljala 21 milijonov tolarjev. Z obnovitvenimi deli naj bi končali do 20.aprila. T.L. OBISKI V BOLNICI OMEJENI V Splošni bolnici Trbovlje so se konec januarja odločili, da omejijo obiske bolnikov na najmanjše število. Gre za preprečitev širjenja prehladnih obolenj med bolniki in osebjem. Na nekaterih oddelkih začasno obiskov ni. Omejitve obiskov so bile nujne, ker se je število obolenj na splošno zelo povečalo in prehaja v epidemijo. T.L. ŠOLSKA © V ponedeljek, 7iebruaija, pa so imeli na obeh šolah kulturni dan v obliki delavnic, ki so delovale v smislu kulturnega praznika in pustnega časa. Tako so se lahko šolarji prijavili v delavnico, kjer so pekli pustne krofe, izdelovali oziroma šivali pustne obleke, izdelovali maske, novinarsko raziskovali pustne običaje in na terenu spraševali mimoidoče, se pripravili na dramski prizor in t.d. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik DEL ČETRTOŠOLCEV Dne 1. februarja so postavili in odprli razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili učenci četrtih razredov trboveljskih osnovnih šol. Razstavljena dela si je bilo možno ogledati v avli Delavskega doma Trbovlje do 14.februaija. Tudi na tej razstavi je možno videti marsikaj novega in zanimivega. Razstava je bila namenjena počastitvi Prešernovega dne. TL. S K L A B ŠKLABOVA FEBRUARSKA BERA Da ne bo slišati:« Pišuka, nič se ne dogaja v tem Zagorju!« Če ste, dragi mladi prebivalci, imeli te beseda že pripravljene na koncu jezika, jih prežvečite in pogoltnite! Na Sklabu bomo poskrbeli, da tvoje mišice (tudi možgančki) ne bodo lenarili. Od rekreacije, do učenja, druženja in izletov. Vse vam takorekoč ponujamo »servirano na pladnju«. Izbira je pa seveda vaša! »Meniji«, ki so na voljo tokrat: SMUČANJE V CERKNEM ? Pravila »igre« so praktično nespremenjena. Odhod je v SOBOTO, 19.2. (Hrastnik 6.30., Trbovlje 6.30. in Zagorje 7.00.) Predvidoma bosta tokrat le dva avtobusa in je število mest torej precej omejeno. Vse dodatne informacije in prijave (KI SO OBVEZNE!) dobite na:031 414 949 (Urša) PREDAVANJE Z DIASI - BURMA Ker vsi verjetno le ne smučate je na voljo druga alternativa. Ravno tako v SOBOTO, 19.2. ste ob 19.uri vabljeni v prostore Sklaba na potopisno predavanje z diasi. Destinacija-Indija, Burma. Predaval bo Janez Jereb. Vstop je prost! DELAVNICA SAMOSPOZNAVANJA TV. Zakaj bi nedelje veljale za tisti nemogoči dan v tednu, ko misli nehote preskakujejo na ponedeljek? NEDELJA, 20.2., bo malo drugačna! Pridružite se nam pri zanimivih in dinamičnih pogovorih. Začnemo ob 17. uri, teme so življenjske in lahko učinkovito zbistrijo vaš pogled na svet, odnose, ki jih imate z ljudmi, partnerji, prijatelji, družino,.... Udeležba je brezplačna! IZLET V ZAGREB Ali obisk ZOO Zagreb ali raziskovalni pohodi po mestnih ulicah! Gremo v SOBOTO, 26.2.. Cena je smešno nizka, dobra družba zagotovljena in prevoz tudi! Informacije in prijave sprejema Boris: 041 989 844 ŠKLAB delavnic^ ZA VSE OSNOVNOŠOLCE KDAJ? TOREK, 1.3.2005, OB 10.30 KJE? NA MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE ZAGORJE KAJ BOMO DELALI? SLIKALI NA STEKLO, OPEKO IN KERAMIČNE PLOŠČICE DI(V)JAŠKA PREPREČEVANJE NASILJA V šolskem letu 2004/2005 smo se v Srednji šoli Zagorje odločili, da nadaljujemo delo v projektu Mreže učečih se šol 2, ki deluje pod okriljem Sole za ravnatelje. Izbrali smo področje nasilja, in sicer projekt Strategije za preprečevanja nasilja. Projekt je zasnovan tako, da se skupina profesorjev izobražuje na seminarjih z izbrano tematiko, nato pa ta znanja posreduje učiteljskemu zboru na posebnih delavnicah. Ves čas potekajo tudi srečanja vseh sodelujočih šol v projektu, kjer poročamo o svojem delu in si izmenjujemo izkušnje. V projektu sodelujejo: dva vrtca, dve osnovni in tri srednje šole. Cilj projekta je povečati senzibilnost profesorjev za sam pojav nasilja, povečati znanje o pojavu, pridobiti veščine obravnave nasilja ter opredeliti strategijo za preprečevanje nasilja. Najprej smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje na naši šoli. Anketirali smo dijake 1. letnikov in jih v obširnem vprašalniku povprašali o njihovih izkušnjah, ki so jih doživeli v zvezi z nasiljem: kot žrtve nasilja, kot povzročitelji ali opazovalci. Rezultate ankete smo predstavili učiteljskemu zboru na prvi delavnici in so objavljeni na spletnih straneh šole. Tudi profesorje smo vprašali o njihovih dosedanjih izkušnjah v zvezi s pojavom nasilja. V drugi delavnici smo profesorje seznanili z vplivi družinskih dejavnikov na pojav nasilja, z vrstami družin in nasiljem v družini. Oblikovali smo akcijski načrt dejavnosti, v katerem smo natančneje opredelili dejavnosti, ki jih bomo organizirali za učitelje, dijake in starše. Le-te bodo potekale v tem in v naslednjem šolskem letu. Načrt bomo sproti dopolnjevali in nadgrajevali, naše delo spremljali ter ovrednotili učinke izbranih dejavnosti. Akcijski načrt strategij preprečevanja nasilja bo sestavni del letnega delovnega načrta za naslednje šolsko leto. Predvidevamo in upamo, da bi se po dveh letih izvajanja projekta približali cilju: povečanje občutljivosti učiteljev za pojav nasilja, obvladati veščine in strategije za preprečevanje nasilja ter zmanjšanje različnih oblik nasilnega vedenja. Besedilo: Aljaša Urbanija TRROVLJE Enajsti in dvanajsti dan v mesecu februarju so si lahko učenci osmih razredov osnovnih šol ogledali programe za izobraževanje na srednjih in poklicnih šolah po Sloveniji. Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah ima že več kot štiri desetletja dolgo tradicijo. Vpisujejo v naslednje štiri vzgojno-izobraževalne programe: program nižjega poklicnega izobraževanja - obdelovalec kovin, srednjega poklicnega izobraževanja - model skupnega izvajanja programov s področja strojništva! avtomehanik, avtoklepar, inštalater strojnih instalacij, orodjar, oblikovalec kovin), program eklektrikar, elektrikar elektronik, program srednjega strokovnega izobraževanja-strojni tehnik, elektrotehnik elektronik, strojni tehnik (PTI), elektrotehnik (PTI) in program tehniška gimnazija. . Solo odlikujejo sposobni pedagoški kadri, nova zgradba z moderno športno dvorano in sodobno opremljene učilnice. Tekst in slika: M.A.Š. ČE LAHKO PRISPEVAŠ KAPLJO, NE ZAMUDI PRILOŽNOSTI Vsak dan po medijih zasledim zgodbe o pretepih v družini, med najstniki, o rasni in verski diskriminaciji, celo o umorih. Najbolj me pretresejo zgodbe o pretepenih otrocih, ugrabitvah itd. Vprašati se moramo, zakaj pride do tega? Ali ljudje res ne poznajo strpnosti in prilagajanja šibkejišim od sebe? Ali je res tak užitek pretepsti človeka? Nekega dne sem šel s prijateljem v bližnji bar, kjer sem videl dogodek, ob katerem sem se zamislil. Zvečer se družba dobi v najljubšem lokalu, večinoma fantje, ki tako ali tako ne poznajo meja. Spijejo nekaj kozarcev, ravno toliko, da jim zavore popustijo. Pijančevanje se nadaljuje. Priznam, tudi sam se nekaj popil, ampak v mejah normale. Mimo njihove mize pride privlačna mladenka. Seveda se vsi v trenutku streznijo in jo opazujejo. Ona mimo njih, meni nič tebi nič, stopi do mladeniča, ki sedi dve mizi stran, in prične pogovor. Fantje se spogledajo, vstanejo ter se napotijo do njiju. Prekinejo pogovor, fanta odpeljejo ven in ga začnejo pretepati. Halo! Čemu? Kaj jim je v tistem trenutku rojilo po glavi? Ali mladi in ostali res ne poznamo več tolerance? Zakaj dovolimo, da nas na vsakem koraku spremlja nasilje? Ljudje smo tako naivna bitja, da se včasih sramujem sam sebe. Vsak človek ima napake, pomanjkljivosti, ampak verjamem, da še tako nasilen in nesramen človek v sebi nosi kanček dobrote. Če si dober do nekoga, še ne pomeni, da mu moraš ne vem kaj dati. Dovolj je že nasmeh ali objem nekomu, ki ga imaš rad. Včasih je to najlepše darilo. Vem, da s tem prispevkom ne bom pripravil ljudi do razmišljanja in da je to »nakladanje« le kaplja v morje. Kaplja je pa le! D.K. KOLUMNA + Aleksij Porednik: SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO!? “Samo najboljša tuna je lahko...!” Ali vam gre ta reklama kaj na živce? No, morda uživate v gledanju in poslušanju izbranih podob in dobrega posnemanja čudaško ovitih besed. Se kaj? Ali se vam ob tem utrne še kakšna misel v možganskem vesolju? Gotovo ste že pomislili, da ima podjetje, ki si lahko privošči tako pogosto in dolgotrajno predvajanje reklame za tunino, veliko pod palcem. Prodaja samo najboljše, ker je njegov cilj - biti najboljši!Trgovec s to reklamo med vrsticami sporoča, da je najboljši, da mu nihče in nič ne more do živega. “Samo najboljši trgovec je lahko ...” Že tako ima dovolj reklame, čemu bi jo z vsakim stavkom delal še jaz? Ime sem namenoma zamolčal, ker ga itak čivkajo že ptički na zasneženih vejah in ribe v konzervah. Dejstvo je, da podjetje z najboljšim položajem v konkurenčni bitki na svojem poslovnem področju uživa prednosti svoje uspešnosti. Največji tržni delež prinaša največji zaslužek, najboljšo možnost trženja, največ reklam.Z utrjevanjem najboljše prepoznavnosti v medijih pere možgane gledalcev in poslušalcev ter si zagotavlja njihovo lojalnost. “Jasno, k najboljšemu grem.” Na prestol mogočnosti postavljamo tisto, kar je najboljše. Slavimo uspešne politike, zmagovite športnike, izjemne znanstvenike, odlične gospodarske rezultate, ker nam poistovetenje z njimi daje dober občutek. Počutimo se, kot bi najboljše dosežke drugih dosegli mi sami.Ko so bili slovenski rokometaši evropski podprvaki, jih je pol Slovenije domala nosilo na rokah. Kaj pa se dogaja leto kasneje, po povprečni uvrstitvi na svetovnem prvenstvu? Če že ni odkritih kritik, je vsaj nezadovoljstvo ali malodušnost. Niso več najboljši, zato nam poistovetenje z njimi nič več ne vzbuja dobrih občutkov. Dobre občutke nam poraja kaj drugega, zato tisto vzamemo za svoje.Spomnimo se evforije ob zamenjavi oblasti na naših parlamentarnih volitvah lanskega oktobra. Mnogi - seveda goreči pristaši zdaj vladajoče stranke - so se vedli, kot bi dočakali odrešenika, ki bo pometel z vsemi njihovimi problemi. Imeli so občutek, da jim bo veliki vodja s sajenjem rožic pričaral krasni novi svet, svetlikajoč se v mavričnih odtenkih blaženega raja na Zemlji. Čudežnih sprememb pa jasno ni in jih tudi ne bolSlovenija se namreč vse bolj spreminja v poslušno in klečeplazno provinco Velike Evrope, zato je dejstvo, da veliko manevrskega prostora nimamo. Če bomo izkoristili priložnosti, kijih ponuja prosti trg in solidna finančna sredstva za številne in raznovrstne projekte, bomo lahko “dobro prišli skozi”. Od stopnje tovrstne uspešnosti bo odvisna tudi stopnja naše blaginje. Dejstvo pa je, da revščina obstaja in bo obstajala še naprej. Edino, na kar lahko vplivamo, je njen obseg.Vendar bo treba pri graditvi osebne, skupnostne in državne uspešnosti sodelovati. Zgolj oziranje na uspešne politične voditelje ali njihove vladajoče stranke ne bo prineslo sreče, uspeha, raja na Zemlji. Ne bo prineslo najboljšega, zato ga bo v primeru nedejavnosti treba iskati drugje. Morda bodo gorečneži celo zavrgli vir svoje evforije, ker bo usahnil. Sivina povprečja bo zajela um, prepredla z razočaranjem blodečo dušo, ki si želi samo najboljše. Vsi si želimo biti najboljši. Načini so različni, meja za občutek zadovoljstva je različno visoka, vendar se brez izjeme dobro počutimo ob najboljšem.Stari rek, da si ljudstvo želi “kruha in iger”, torej še vedno trdno drži. Nenazadnje tovrstna želja človeških množic ustvarja okolje tudi za diktatorske režime. Hitler, Stalin, Pol Pot, Idi Amin, Sadam Husein so igrali na to karto in uspeli - vsaj za kratek čas. V svojo lastno korist so speljali množice, da so za kos kruha in dober občutek šli, kamor so jih poslali, in delali, kar so jim rekli. Moč dobrega občutka in želje biti eno z najboljšim, biti eno z močjo, ki jo izžareva oblast, jih je gnala do početij, ki jim sicer ne bi nikoli padla na pamet.Poistovetenje z najboljšim vsebuje namreč dvorezni naboj. Na eni strani je dober občutek. “Mi smo najboljši!” Na drugi strani je strah pred izgubo dobrega občutka. Od slednjega se nočemo posloviti, zato sledimo zmagovalcem, četudi je njihovo prepričanje in delovanje moralno sporno oziroma dolgoročno škodljivo za nas.Pri izdelkih in storitvah je podobno. Kupujemo večinoma tiste, ki so dobro reklamirani v medijih. Kdo jih izdeluje ali prodaja? Podjetja z močnim kapitalskim zaledjem. Zato se mnogokrat zgodi, da tisto, kar je razglašeno za najboljše, ni nujno takšno. Logična posledica je, da v številnih primerih ne kupimo najboljšega. Kljub temu imamo dober občutek, da smo kupili najboljše. Če imamo seveda denar, da si najboljše lahko privoščimo. Če slednjega ne moremo kupiti zaradi šibkega stanja na našem bančnem računu, si to še vedno želimo, ker smo prepričani, da gre za najboljšo stvar ali storitev, kar jih obstaja na trgu.Ob koncu moje pisarije naj za razmislek dodam še tole: nekaj je lahko najboljše le v primeru, da se z nečim primerja. Če ni slabšega, tudi ni boljšega in -najboljšega! Ko bo na trgu kaj boljšega, bo najtuna samo še zlati odsev najboljšega, čeprav bo kakovostno morda še vedno najboljši izdelek svojega razreda. Pogoltna kapitalska logika zahteva vedno boljše, vse bolj dobičkonosne izdelke in storitve. Kje se bo to končalo? O tem kapitalistična smetana razmišlja bolj malo. “To je vprašanje za filozofe.” Ali res? Ali je takšno prepričanje najboljše? ©} UTRINKI Odpirajo in zapirajo se vrata številnih kavarnic, kava barov, kafičev, pubov, bifejev, cafejev, barov in navadnih gostiln. Tudi v Zasavju! Nikjer ni čisto prazno, ko sredi delovnega dne hitimo mimo. Upajmo, da tistih, ki bi se polnili z alkoholnim gorivom, ni mnogo. Kavica z ali brez, kapučino, čaj in velikokrat še cigareta zraven... Mlade mamice, srednješolke, študentke, prijatelji/ce, sosedje, nasmejani in manj nasmejani, znani in neznani obrazi. Pripovedujejo si nekaj zelo resnega, morda razburljivega, bolj ali manj pametnega. Kratkočasenje ali le oddih, preden se nadaljuje vsakdanja dirka za življenjem, kakršnega lahko občudujemo v številnih reklamah in spotih? Kot da zajemamo sapo, preden se potunkamo v običajen dan, ki ni čisto nič drugačen od tistega, ki je bil včeraj ali predvčerajšnjim. Nekateri pa le morajo zvrniti Šilce ali dva. Razburil jih je šef, politika, splošni ter manj splošni interesi. Mogoče so žalostni ali le žejni, popijejo pa veliko več kot bi smeli. Mladi niso izjema. Če streže znana oseba, jim bo verjetno ustregla. Če ne bo šlo drugače, bodo šli v bližnjo trgovino. Sreča se jim bo nasmehnila, če poznajo prodajalko. Mirne vesti bo to naredil tudi kdo, ki slučajno nakupuje. Tako se veselje nadaljuje. Kaj je tisto, kar je povzročilo druženje pred trgovinami in po skritih kotičkih, tako in tako nikogar ne zanima. Ali pač? Kako in kaj početi, ko se pojavi odvisnost? Kako izraziti notranje nezadovoljstvo, ker ni dela, ni denarja, ko stoje razočarani na mestu. Življenje gre mimo njih in oni mimo njega. Odvisni so od pijače, droge, interneta, kave, hrane ( anoreksija, bulimija), telesne ljubezni, lepih besed, garderobe, avtomobila,.. Ljudje bomo še pili, kadili in počeli stvari, ki jih ne bi smeli. Jedli bomo hrano, ki ni zdrava, spali pod azbestno streho, če ne bo cvenka, kupovali poceni gospodinjske aparate in avtomobile, ki niso varčni in okolju prijazni. Nekje, na drugem koncu sveta, bo še vedno vladala lakota in pametne rakete bodo uničevale ljudi in njihove domove. Samo, da tu pri nas tega ni! Res ne? Pa cunami in potresi, ozonske luknje, podiranje sveta, ki izginja v svoji prvotni podobi... V današnjem svetu, kije poln razumevanja do drugačnosti vseh vrst, se skrivamo v svojo polževo hiško in zapiramo oči, da ne bi videli stvari, ki nam niso všeč.Tistega, česar ne vidiš in ne slišiš, ni! Prav zato se nam že najmanjši osebni problem zdi večji kot vsaka svetovna kriza. Posedamo pred bifeji na sončni strani Alp. Obravnavamo probleme naših bližnjih in se vedemo, kot da bo konec sveta brez nas. Kritiziramo vse po vrsti in se nam zdi, da smo strašno pametni in pomembni. Vse, tudi tuje probleme bi znali rešiti, da se nam ni ravno takrat, kot nalašč, zgodilo to pa to, sicer bi bila stvar že rešena. S kajenjem lahko prenehamo kadar hočemo! Tudi pitje ni problem! Samozavest je res prava stvar, samo če z njo ne pretiravamo. Kaj zato, če jo je včasih potrebno malce podpreti s kozarčkom, cigareto ali celo drogo? Razočaranje tako izgubi ostrino, nezadovoljstvo vzrok. Vse se začne ali konča v mentalnem bermudskem trikotniku vsakega posameznika. Kdo ve, kako bomo še naprej osrečevali sebe in druge. Ni dvoma, da potrebujemo veliko časa za odločitev, da bi se opredelili sami: » S kozarcem ali brez?« Besedilo: St Radunovič 1 .DEL PRED SPRENEVEDANJEM ODRASLIH? ...ne dovolim, da bi moj otrok obiskoval posebno šolo....kaj si pa mislite, kaj bodo govorili in si mislili o nas, če bo prešolan...lahko ga prepišete v posebno šolo samo preko mojega trupla...bo pa hodil deset let v en in isti razred, v posebno šolo ga pa ne dam.z njim delamo cele popoldneve, več ne mi, ne otrok ne zdržimo.za bioenergetika in razne specialiste smo zapravili že celo premoženje.ne mara v šolo, vsak dan imamo pravo vojno, koje potrebo narediti domačo nalogo, se nam skrije ali pa pobegne.slabo spi, pravi da ga boli enkrat trebuh, drugič glava, mislim da se boji kaj bo v šoli... Spomnim se debat, ki so pred leti tekle o tem, kako naj imenujemo človeka, ki ima težave, ki ima posebne potrebe itd. Najbolj mi je ostala v spominu izjava nekega prisotnega invalida, ki je rekel, da je pač vseeno kako mu rečemo, važno je zanj le to, kaj bo on od tega imel. Ukvarjati bi se morali bolj z mislijo, kako izboljšati življenje ljudem s posebnimi potrebami, jim olajšati vsakdanjik, jim nuditi ustrezne materialne pogoje in jim lajšati duševne in druge stiske, kot pa da jih na silo “integriramo”. Največkrat so integracije željni starši, katerim pomeni le ta statusni simbol in zato niso izbirčni pri pogojih, ki jim jih institucije za normalno populacijo lahko ponudijo. Zaradi zagledanosti vase, zaradi okolice in svojih ambicij spregledajo potrebe svojega otroka. Niso v njegovi koži, niti se ne potrudijo razumeti njegovih težav, otroka prepričujejo in izrabljajo njegovo naklonjenost in ljubezen ter mu vcepljajo svoj pogled in svoje želje. Otrok jim verjame in trpi, ker jih ima rad in misli, da ga imajo tudi oni radi. Delovni dan takega otroka se konča šele zvečer, ko izmučen od učenja in napora po terapijah pri različnih strokovnjakih in inštruktorjih pade v nemiren sen. Napredek pa je glede na napore in žrtve boren. Kljub vsem prednostim, ki naj bi jih prinesla integracija trdim, da potrebujejo otroci s posebnimi potrebami posebno skrb tako staršev kot celotne družbe. Skrb staršev naj bi veljala otrokovemu brezskrbnemu otroštvu, družba pa naj bi z varovalnimi sistemi poskrbela, da bi bili ti otroci dobro materialno, izobrazbeno in predvsem duhovno oskrbljeni. Pogoje za integracijo v naši družbi bi lahko primerjali s škatlico zdravil, ki je prazna, na njej je sicer zapisano vse, kar naj bi zdravila v njej vsebovala, torej samo ovoj, vsebine pa ni. Otroci s posebnimi potrebami so dani v okolje, ki jih različno sprejema, toda vse je lepo le na zunaj, notranjost pa je prazna, če se ustavim samo pri strokovni usposobljenosti in seznanjenosti razrednih profesorjev v osnovnih šolah o različnih prizadetostih, lahko ugotovim, da pač niso to študirali in da ravnatelji rednih osnovnih šol, ki razpolagajo z urami dodatne strokovne pomoči, v njih vidijo zgolj možnost zaposlitve za svoje viške delovne sile. Stroka se podreja razlagam pravnih strokovnjakov, ki napravijo vsako stvar zapleteno in nerazumljivo. Dovoljeno je vse, dokler vse lepo teče, če pa se kaj zaplete, pa odgovarja učitelj. Učitelj, ki ima poleg dvajsetih in več otrok tudi enega, dva ali več otrok s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli, se le s težavo prebija skozi labirint posebnosti v organizaciji pouka, njegovi izvedbi, strokovnih delavcih, ki si med poukom podajajo kljuko, individualiziranih programih, timskih sestankih in delu s starši, ki prav tako potrebujejo nasvete in pomoč pri delu s svojim otrokom doma. (se nadaljuje) Prof.def.-log. Nevenka Vidmar SKRIVNOSTI TEMNIH GLOBIN IN KAMNOV ŠKRAT V sredo, 9. 2. in v četrtek 10.2. 2005 sta bili predstavitvi novih knjig Jožeta Sevljaka. Predstavitev Kamnovega škrata je bila na Podružnični šoli Vače. Učenci in učitelji so pripravili slikovit prikaz junakov te zbirke pravljic, scenarij pa je pripravila Knjižnica Litija. V četrtek pa je bila v dvorani Kulturnega centra Litija predstavitev knjige Skrivnost temnih globin. Odlomke iz knjige je brala učenka Maša Gril, glasbeno pa so prireditev popestrile pevke Vokalne skupine OS Litija, ki jo vodi Sandra Rihter. Na kitaro jih je spremljal Vili Guček. Sevljak je povedal kako je knjiga nastala, v dvorani pa sta bila tudi gosta ki sta povezana z rudnikom Sitarjevec; Mirko Dolinšek in Matjaž Puc. Učencem sta se predstavila tudi direktor založbe Jutro, Stane Kodrič in ilustrator knjige, Sašo Grčar. Vsaka nova knjiga je velik dogodek za naš narod, če pa gre za delo, ki ohranja našo dediščino, pa je to še toliko bolje. Jože Sevljak je v teh knjigah za naše zanamce pustil zanimivo branje, da ti kraji in tradicija ne bodo šli v pozabo. Predstavitvi so pripravili OS Gradec, PS Vače, OS Litija in Knjižnica Litija. Aleksandra Mavretič GO ZALOŽBA GRAFIKA GRACER d.o.o. Lava 7b, 3000 Celje Tel.: 03/54-52-666, Fax: 03/54-73-166 E-mail: grafikagracer@siol.net Spoštovani! V naši založbi je pred kratkim izšla izredno strokovna knjiga avtorjev doc.dr.Radka Komadine, dr.med.,svetnika in prof.dr.Vladimirja Smrkolja, dr.med.svetnika, z naslovom GERONTOLOŠKATRAVMATOLOGIJA. Delo obravnavo gerontološko travmatologijo, ki je čedalje večji zdravstveni, socialni in finančni problem v razvitih in manj razvitih družbenih okoljih. V 40 poglavjih in na 350 straneh formata A4, je prikazana celovita problematika zdravljenja poškodovanega starostnika, pri čemer je uporabljeno precej podatkov iz novejše literature ter prakse. Poseben poudarek je na epidemiološkem stanju v R Sloveniji, ter nazorno prikazan trend naraščanja števila poškodb starostnikov. Podatke je mogoče uporabiti za načrtovanje zdravstvenega varstva do leta 2020. Naj vam naštejemo samo naslove nekaterih poglavij: Epidemiologija; Patofiziologija; Starostnik kot poškodovanec; Anestezija pri starostniku; Interna medicina pri starostniku; Rehabilitacija pri starostniku; Preventiva poškodb pri starostniku... Že iz naštetega je razvidno, da je knjiga kvaliteten pripomoček in navodilo, kako ravnati pred in po poškodbi ter kako se poškodbam izogniti. Zato naj, kot koristen pripomoček ne manjka v vaši zbirki strokovnih del. Celje, 12. januar, 2005 O' Miran Gracar NAROČILNICA Točen naziv plačnika _________________________________ Ulica __________________________________ Pošta Mili_______________________________ Davčna št. _____________________________ Žig in podpis (fax.: 03/54-73-166) Davčni zav. DA NE Naročamo 1 1 komadov knjig GERONTOLOŠKA TRAVMATOLOGIJA Cena: 10.850,00 SIT z vključenim DDV + poštnina BUKVE DVE ZLATI SRCI Ljudje največkrat skrivajo svojo bol. Le redki razkrijejo svoja razmišljanja in tesnobo. Ena takih je avtorica knjige Dve zlati srci, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Joža Oplotnik, rojena Raušl, iz Trbovelj, je svoje življenje položila na pladenj in izlila vsa svoja čustva na papir. Knjiga, ki ima več kot 380 strani, je izpoved o življenju, ki ni bilo nikoli posuto z rožicami in je bilo večkrat tako boleče, da bodo sledi bolečine ostale v srcu do konca življenja. Avtorica je v svoji zaključni j besedi zapisala: »To je odprta] življenjska knjiga, mokra od solz. 1 I Opisuje družinske tragedije, životarjenje kot v epizodah kakšne j nadaljevanke. Ne vem, če boste na 1 moji valovni dolžini. Če vam bo ob branju pritekla kaka solza, bom vedela, da ste. Ob vsem tem sem se naučila določenih stvari: prava moč se skriva v resnici in priznanju. Sreča je bogastvo, lahko pa izhaja le iz tebe samega. Smisel življenja daje ljubezen. Modrost, sočutje in ljubezen do vseh nosim v srcu.« Joža Oplotnik je želela, da se izve vsa resnica njene družine. Njen oče je bil vedno urejen in vsakdo, ki ga je srečal, je menil, da ne bi mogel skriviti nikomur niti enega samega lasu. Stene stanovanj, kjer so živeli, bi povedale povsem drugačno, bolj žalostno zgodbo. Kadar je oče prijateljeval z alkoholom, je doma pokazal svoj drugi jaz. Za nezgode v življenju je krivil druge. On sam ni bil nikoli nič kriv. Zdravila, ki jih je jemal, so ob popitem alkoholu delovala obratno kot bi morala. Njegova krhka žena je zato prenašala veliko gorja. Včasih je morala bežati z otrokoma od doma, da se je skrila pred udarci roke in jezika... Ko je bila hči že na delu v tujini, sin pa je obiskoval srednjo šolo, se je zgodila tragedija. Oče je prekinil z nepremišljenim dejanjem mamino življenje. Ustrelil jo je. Sin, ki jo je želel zaščititi, je bil obstreljen. Ni čutil bolečine, ko je držal mamo na rokah, kjer je njeno življenje ugasnilo. Takrat se je obrnil nov list pisateljičinega življenja. Ostala je sama z bratom in svojo bolečino, ki boli in skeli še danes. Avtorica, glavna junakinja, si je spletla gnezdo. Zli duh pa ji je še kar nagajal, dokler ni rodila svojega zadnjega sina Janeza. Njena volja in moč sta ji pomagali prebroditi vse težave in danes je njeno življenje povsem drugačno. Postala je bolj samozavestna in bolj samostojna. Kot nekakšen vrhunec v življenju ji pomeni izid knjige, ki si jo je želela ves čas napisati in končno tudi uspela. V okolici Sevnice ima družina svoj raj. Mož ga z ljubeznijo neguje in vzdržuje. S sinom sta ji zgradila bazen, kjer uživa v vodi in na soncu, ki ju je imela vedno zelo rada. Njeni oblačni dnevi so postali bolj svetli, postavila si je nove cilje. Rada bi nekatere stvari nadoknadila in uživala tretje življenjsko obdobje ob svojih najdražjih. Prizanesljivo govori o svojcih, ki so imeli očeta radi. Oprostila mu je. Irena Vozelj Slika: PRAV NORO + S ČUKI V Športni dvorani v Zagorju so tudi letos izvedli pustno rajanje za najmlajše. Vrtec Zagorje je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine ter pod pokroviteljstvom Občine Zagorje v našo dolino povabil Čuke, ki so s svojim programom navduševali vse zbrane. Čuke je spremljala tudi Anita, plesalka Plesnega mesta. Otroci v maskah so sproščeno peli, se učili novih plesnih korakov ter se zabavali. Člani ansambla so izbirali maske in jim podarjali knjige in balone. Med nagrajenimi so izbrali tudi najmlajšo maškaro, kije štela komaj pet mesecev. Zanimiva je bila tudi podelitev nagrade družini, ki je imela s seboj največ našemljenih otrok. Nagrado si je prislužila družina s štirimi otroki. Vse kaže, da v Zasavju oz. v Zagorju nataliteta le ni tako slaba. Kljub ogromnemu prostoru, ki ga nudi dvorana, je bil prostor precej poln in je kar prekipeval od pozitivne energije. Razšli smo se z iskricami v očeh in s pričakovanjem na naslednjo maškarado. IRH PUSTNO RAJANJE V MEDIJSKIH TOPLICAH PLESALKE KAN KANA NAVDUŠILE Tudi letos je Športno društvo Izlake organiziralo pustno rajanje za najmlajše v hotelu Medijske toplice. Pustovanja se je letos udeležilo malo manj obiskovalcev kot prejšnja leta, vendar je bilo vzdušje kljub temu enkratno. Pustne maske so ob vstopu dobile vstopnico v obliki bonbona. Otroke je animiral čarovnik Grega, kije presenetil s pestrim programom. Otroci v maskah so sproščeno plesali, se učili novih pesmic ter občudovali čarovniške trike, ki jim jih je predstavil Grega. Med odmorom so se sladkali z velikimi krofi. Pohvala gre seveda tudi gostincem, ki so pripravili prostor za rajanje ter poskrbeli za svoje žejne goste. Brez sponzorjev seveda tudi tokrat ne bi šlo, zato naj se jim na tem mestu še enkrat zahvalim za njihovo pomoč. Kot krajanka Izlak ter mama dveh nadebudnih otrok sem zelo vesela, da se v našem kraju dogaja kaj zanimivega tako za otroke, kot tudi za nas, ki smo otroci v srcih. Čas je v razigrani družbi kar prehitro minil. IRH V hotelu Trojane, restavraciji Diana, so letos že četrtič zapovrstjo pripravili pustno rajanje. Številne maske so navdušile tako občinstvo kot tudi organizatorja, ki je tokrat opazoval dogajanje oz. deloval »pod krinko«. Pustne maske so se zbranim predstavile s svojim programom. Na osnovi le tega in seveda na osnovi izvirnosti maske je nato strokovna komisija v sestavi članov iz kulturnega, obrambnega, vzgojno-izobraževalnega ter podjetniškega področja ocenila nastopajoče maske. Zmagovalke so bile plesalke kan kana, so prejele paket za preživetje, v katerem je bila prekajena svinjska krača, kruh iz domače peči, zaboj uvoženega piva ter krofi. Za pravo vzdušje je poskrbel ansambel Izlačani. IRH MAŠKARADA JE RILA V DOLAMU Za dolske in hrastniške otroke so tudi letos organizirali pustno rajanje v Dolanki, kjer se je v soboto popoldne -Siebruaija 2005 -zbrala pisana množica očarljivih in domiselnih mask. Člani OZPM in DPM Dol so poskrbeli, da so se tudi zavrteli in kratkočasili v družabnih igrah. Besedilo: Fanči Moljk Slike: Tina Moljk V TRBOVLJAH Je Društvo prijateljev mladine ob koračnicah Delavske godbe Trbovlje organiziralo sprevod maškar od Trga Franca Fakina do Delavskega doma. Na oko ocenjeno jih je bilo precej več, kot lani. Maskirali so se mali in veliki, stari in mladi.. .Se sonce se je veselo smejalo na modrem nebu, čeprav ni bilo ravno toplo. Sicer pa itak maškare odganjajo zimo...Sprevod se je ustavil pri Delavskem domu Trbovlje, kjer je bilo veselja in smeha na pretek. MAH MLADE TRBOVELJSKE KOŠARKARICE ZKD STUDIA JI V - JANG SO DRŽAVNE PRVAKINJE Letošnje leto je bil med 7. in 9. januarjem finalni turnir starejših pionirk v košarki, v Športni dvorani Trbovlje. Lovoriko državnih prvakinj so osvojile Trboveljčanke. O njihovem dosedanjem delu smo se pogovarjali z Lino Dečman, eno od študentskih evropskih prvakinj v košarki in predsednico društva ter z Aljošo Piškom, kije duša in srce društva. Kdaj se je pričelo delo z mladimi košarkaricami v ŽKD Studio Jin-Jang? Pričetki delovanja ZKD Studio Jin-Jang segajo v leto 1993, ko so se dekleta prvič zbrala na treningu pod vodstvom Alme Knaus in Aljoša Piška. Začetki so bili skromni, ko so se začele borbe za pridobitev terminov, finančnih sredstev, z eno besedo iskanja svojega mesta v trboveljskem športu, ki nima prav veliko ženskih kolektivov. V naslednjih letih smo z upornostjo, pridobivanjem novih izkušenj in željo po napredku prišli do današnjih rezultatov. Koliko starejših pionirk redno trenira? Kako potekajo treningi? Redno trenira sedemnajst starejših pionirk petkrat na teden v telovadnici OŠ Trbovlje. Ob koncih tedna igrajo ligaške tekme. Z njimi redno trenirajo kadetinje, saj igra skoraj polovica starejših pionirk za ekipo kadetinj. Imamo tudi najmlajše košarkarice, mlajše pionirke, ki si že pridno nabirajo košarkarsko znanje. Na kratko nam opišite zgodovino uspehov vaše ekipe do sedaj. Prvi večji uspeh je prišel že po prvih treh letih delovanja, leta 1996, ko seje pionirska ekipa uvrstila na finalni turnir državnega prvenstva in osvojila visoko 3. mesto, kar je bilo takrat prvovrstno presenečenje za poznavalce ženske košarke v Sloveniji. Še isto leto so se košarkarice podale v tujino v francoski Saumur in na mednarodnem turnirju osvojile 1. mesto, v naslednjem letu pa so bile druge. V tujino so odhajale tudi v naslednjih letih. Tako so tekmovale v Torinu, Lyonu, Pino Torineseu, Pragi. Najodmevnejši rezultat so dosegle v Pragi leta 2003, kjer so kljub močnim nasprotnicam na turnirju osvojili 2. mesto. Na državnih prvenstvih so sledila uspešna obdobja: leta 2000, ko so pionirke ponovno osvojile 3. mesto, v letu 2003 so zasedle pionirke 2. mesto in mlajše pionirke 3. mesto. V letošnji sezoni smo prišli do tako želenega 1. mesta. Zadnja dva finala smo organizirali v Trbovljah in to uspešno, ob polnih tribunah, kar je največja promocija naše ženske košarke. Zmaga na januarskem finalnem turnirju starejših pionirk je verjetno velika vzpodbuda za dobro bodoče delo in postavljanje novih, višjih ciljev. Kako bi komentirali ta uspeh? Zmaga na januarskem finalnem turnirju starejših pionirk je vsekakor velika spodbuda za nadaljnje delo v društvu in motiv za mlajše kategorije, da dosežejo rezultate svojih predhodnic in vzornic. Glede na to, da so prvenstvo končale brez poraza, saj so zmagale na vseh 23-ih tekmah, meniva, da je naše delo dobro in zelo kvalitetno in da bo takšno tudi v prihodnje. Nihče ni zadovoljen z doseženim. Kaj zdaj načrtujete v ŽKD Studiu Jin- Jang? ZKD Studio Jin-Jang mora v bodoče obdržati sedanji nivo kvalitetnega dela z ekipami, kar pa ne bo težko s sedanjim trenerskim kadrom. Želimo si razširiti naše delo po šolah v Zasavju, nadaljevati z nabiranjem izkušenj na mednarodnih turnirjih in omogočiti igralkam čim boljše pogoje za delo. Komu gre največ zaslug za dobro delo s starejšimi pionirkami? Največ zaslug za dobro delo s starejšimi pionirkami pripada trenerju Damini Grgiču in ekipi, ki stoji za njim in mu omogoča najboljše možne pogoje pri delovanju. Naj vas na koncu povprašamo tudi to, kdo vas finančno podpira in kako uspete zbrati dovolj sredstev za nemoteno delo in kritje stroškov, kijih imate? Kar se finančnih sredstev tiče je nekaj virov, največkrat redne dotacije s strani Občine Trbovlje in tisti občasni, kijih dajejo različne delovne organizacije, podjetniki in drugi... Želimo si, da bi imeli sponzorje, ki nam bi bili pripravljeni zagotavljati denar, da bi lahko lažje preživeli sezono. Sedaj živimo z minimumom od minimuma. Smo edini slovenski klub v katerem članice nimamo enotnih trenerk, ker ni denarja za nakup. Kljub skromnim sredstvom smo dosegle državni vrh zato, ker smo vsi v klubu skromni in čaramo s tistim denarjem, ki ga imamo. Naj vam in članicam zaželimo še veliko uspehov in finančno podporo, ki si jo zagotovo zaslužite, da boste še naprej uspešno delali. Besedilodrena Vozelj Slika: arhiv kluba m SPORT + TRBOVELJČANOM ENAJST MEDALJ NA POKALNEM TEKMOVANJU V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 05. februarja v Šenčurju pri Kranju potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Skupno je nastopilo 315 tekmovalcev iz 27 slovenskih klubov. Večina trboveljskih karateistov, ki je v zadnjem obdobju igralo pomembno vlogo v tej starostni kategoriji in osvajalo večino medalj, je z letošnjim letom prestopilo med starejše. Zamenjali so jih mlajši, ki so si prve tekmovalne izkušnje nabirali na klubskih pokalnih tekmovanjih, tudi izven Trbovelj, kjer so dosegali lepe uspehe. Danes smo šli na tekmo z avtobusom, naslednjič gremo z easy jetom. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Adela BIŠČIČ, Barbara GASPARIČ, Sanja NARAGLAV, Snežana CIGLENJAK, Lejla DORIČ, Martina KERŠIČ, Velid GLAMOČIČ, Almin SALKIČ, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Timi BEVC, Jernej HUDOMALJ in Nik ŽLAK. Vodili so jih trenerji Katja in Jernej SIMERL ter Miha KOVAČIČ. Najprej so nastopili v katah. Večina jih je izpadlo že v začetnih kolih. V kategoriji mlajših dečkov se je Velidu GLAMOČIČU uspelo prebiti vse do nastopa v borbi za medaljo, ki jo je tokrat izgubil. Brez dvoma se bo Velid že na naslednji pokalni tekmi resno spopadel za mesto na zmagovalnem odru. Najizkušenejša in najtrofejnejša kataša v zadnjem obdobju, Timi UMEK in Žiga ROZINA, sta v tej sezoni prestopila v kategorijo starejših dečkov. Že takoj na prvi tekmi sta pokazala, da nameravata tudi v tej starostni kategoriji krojiti sam vrh slovenskih katašev. Tokrat je bil od obeh zasluženo boljši Klemen PLAZAR iz Karate kluba TIGER Velenje. Takoj za njim sta se uvrstila Žiga s srebrno in Timi z bronasto medaljo. Kot po tradiciji so se Trboveljčani ponovno izkazali v ekipnih sestavah, saj so vse štiri ekipe osvojile medalje. Mlajše deklice Adela, Barbara, Sanja ter starejše deklice Snežana, Lejla in Martina so izgubile šele v finalnih dvobojih in vse osvojile srebrne medalje. Ekipa mlajših kadetov, v sestavi Timi, Jernej in Nik, je osvojila bronasto medaljo. Že v posamezni kategoriji starejših dečkov seje videlo, da so med najboljšimi, saj sta na zmagovalnem odru od štirih stala kar dva Trboveljčana, Timi in Žiga. V ekipo seje zelo dobro vklopil tudi Almin SALKIČ in uspeh ni mogel izostati, saj so v kategoriji devetih ekip ostali neporaženi ter osvojili zlato medaljo. V trboveljskem klubu že nekaj časa opažajo, da so njihovi tekmovalci v športnih borbah v mlajših starostnih kategorijah na zadovoljivem tehničnem nivoju ter da se pogumno spopadajo s svojimi nasprotniki, tako na domačih kot mednarodnih boriščih. Problem pa je v tem, da čedalje več dvobojev izgubljajo zaradi nekontroliranih udarcev in posledično temu sledijo sodniške kazni. Nedvomno je to zaradi skupnega treninga s starejšimi najboljšimi klubskimi tekmovalci, ki pa se borijo v drugačnih razmerah. Torej vsaka medalja ima dve plati. Mlajši tekmovalci se brez strahu spopadajo s svojimi nasprotniki, saj vedo, da jim na tekmi ne more biti težje kot na samem treningu. Posledično temu pa tudi trše udarjajo, kar se po pravilih v mlajših kategorijah kaznuje. V športnih borbah je nastopilo pet Trboveljčanov. Vsi so v začetnih borbah zmagovali, kasneje pa vsi izgubili zaradi nekontroliranih udarcev. UMEK, ROZINA, BEVC, HUDOMALJ in ŽLAK so sicer z osvojitvijo bronastih medalj dosegli lepe uspehe, vendar pa bi večina njih lahko stala na najvišji stopnici zmagovalnega odra. Trenerji v klubu bodo imeli kar dovolj dela, da skrajšajo njihove udarce. Enajst osvojenih medalj na tako pomembnem tekmovanju pa ponovno kaže, da tudi z zamenjavo generacije Trboveljčani še naprej ostajajo med najboljšimi slovenskimi klubi. Že naslednji vikend bo nekaj najmlaših odpotovalo v Bohinj, kjer se bodo pomerili na 6. pokalu Bohinja. Dejan VOZLIČ pa bo odpotoval v grški Solun, kjer bo poskušal ubraniti srebrno medaljo, ki jo je osvojil na lanskem Evropskem mladinskem prvenstvu na Reki. Franjo GLA VICA, predsednik USPEH MLADIH DOLSKIH ROKOMETAŠEV V ponedeljek, I Sl.januarja 2005, se je nekaj po 22.uri ustavil pred Dolanko avtobus mladih dolskih rokometašev, ki so se vrnili z mednarodnega rokometnega turnirja za | mlajše kategorije Bratislavi. Pričakalo jih je vodstvo I društva in precej I ljubiteljev rokometa, ki j so jim čestitali ob uspehu : dosegli so dve prvi mesti - v kategoriji kadetov in letnik 90/ 91. Letnik 92 pa je osvojil četrto mesto. Fanči Moljk |@ ŠPORT_____ CICIBANI TEKMOVALI V VELESLALOMU ZA POKAL ROKA PETROVIČA V nedeljo, 6.2.2005, je v Kranjski gori potekalo tradicionalno mednarodno prvenstvo cicibank in cicibanov v veleslalomu za Pokal Roka Petroviča, ki je štelo tudi za državno tekmo za Pokal Get Power. Tekmovanje je že 12 leto zapored organiziralo smučarsko društvo Novinar v spomin na odličnega, žal že pokojnega tekmovalca, Roka Petroviča. Mednarodne tekme se je udeležilo 95 cicibank in 130 cicibanov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Bosne. Rezultati tekmovanja za Pokal Roka Petroviča so sledeči: zmagovalka med cicibankami je bila Zagorjanka Nina Žnidar, Katja Murne je zasedla peto mesto (obe SK Velenje), Tjaša Kmet je bila petindvajseta in Hana Brvar osemindvajseta (obe SD Trbovlje). Med cicibani je najboljšo uvrstitev dosegel Žan Hribar kije prismučal na šesto mesto (SK Velenje), Luka Bolarič je bil 12., Blaž Kreže 20. in Nejc Poglajen 32.(vsi SD Trbovlje). Tekma je štela tudi za državno tekmo za Pokal Get Power, kjer se upoštevajo le rezultati domačih tekmovalcev, zato so bile uvrstitve sledeče: med cicibankami je bila zmagovalka Nina Žnidar, Katja Murne je osvojila 4. mesto, Tjaša Kmet 20. mesto in Hana Brvar 23. mesto. Med cicibani je Žan Hribar osvojil 4. mesto, Luka Bolarič 9. mesto, Blaž Kreže 17. mesto in Nejc Poglajen 26. mesto. V torek, 8.2.2005, je bil na Kobli še tretji državni veleslalom cicibanov za Pokal Get Power. Med cicibankami je tokrat Nina Žnidar prismučala na tretje mesto, Katja Murne je bila 6. (obe SK Velenje), Hana Brvar 7. (SD Trbovlje), Eva Suša 23. (SK Zagorje) in Tjaša Kmet 25. (SD Trbovlje). Med cicibani je bil najboljši Zasavčan Blaž Kreže na osmem mestu, Nejc Poglajen je bil 10., Luka Bolarič pa 12. (vsi SD Trbovlje). Žan Hribar (SK Velenje) pa je nastopil poškodovan in kljub temu zasedel IS.mesto. Besedilo in slika: IM REZULTATI SMUČARJEV SKAKALCEV IN SKAKALK IZ SK ZAGORJE - Sekcija za skoke Kisovec V soboto je v Kranju potekalo tekmovanje za POKAL COCKTA za cicibane do devet, let na skakalnici s kritično točko pri 14 metrih. 4.mesto: Anja Javoršek 6.mesto: Julija Sršen 15. mesto: Žiga Hrovat 16. mesto: Žan Bantan 21.mesto: Žan Žujič V Mislinji je bilo, prav tako v soboto, tekmovanje za državno prvenstvo mladincev do 18 let - posamezno in ekipno državno prvenstvo za mladince do 18 let. Tekmovanje je potekalo na 85 meterski skakalnici. Posamično tekmovanje: 6.mesto: Primož Roglič 35.mesto: Miran Zupančič 38.mesto: Andraž Pograjc 46.mesto: Luka Grobljar Ekipno tekmovanje: Izmed 13 ekip je ekipa SK ZAGORJE v postavi: Primož Roglič, Andraž Pograjc, Miran Zupančič in Luka Grobljar zasedla 6.mesto. V nedeljo je v Kranju potekalo državno prvenstvo za otroke do 12 let. 5.mesto: Katja Požun 11. mesto: Ernest Prišlič V torek, 8.2.2005, pa se v Kranju na državnem prvenstvu pomerili v smučarskih skokih v absolutni kategoriji in to posamezniki in ekipe. Na »solo« tekmovanju smo nastopili z dvema tekmovalcema. Primož Roglič je zasedel IS.mesto in Miran Zupančič pa 49.mesto, v ekipnem delu tekmovanja je ekipa SK ZAGORJE, ki so jo sestavljali Primož Roglič, Miran Zupančič, Luka Grobljar in Andraž Pograjc, navkljub njihovi mladosti, dosegla 12. mesto. Borut Markošek - SK ZAGORJE v 17. svečan 2005 REKLAME ©) (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV EVJ ELEKTEOPftOM d.o.o. Loke 22 MU «SOVEC tel.: Oi 56 57150 fu: 0} 56 71 254 www ■Mrtmorei.il 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ŠTUDENT nAj bo ! =RČR NOVE štipendije v šolskem letu 2004/2005 ZADNJI DATUM: 22. februar 2005 INFORMACIJE: www.rcr-zasavje.si. tel.: 03 56 60 512 To seveda ni šala, je čisto zaresno opozorilo in vabilo vsem salamaijem in ljubiteljem suhomesnatih izdelkov. Tudi letos se bomo zbrali na Vidrgi pri Vidrgarju, ki skupaj z nami že šestič prireja v gostinskih prostorih Gostišča Vidrgar-Zibret Zasavčevo salamijado. Računamo, daje mraz januarja in v začeteku februarja pripomogel k dobri kondiciji sušečih se salam in da bodo letošnnji vzorci bistveno boljši, kot so bili lanskoletni. Če nam jo vreme ne zagode s kako občutnejšo otoplitvijo. Vendar so naši predelovalci salam tako izkušeni, da jim celo vreme ne more usodno ponagajati. Računajmo torej na prvi april in na praznik salam! Še vas bomo obveščali... MM r — ~--------------------------------------------------------1 PRIJAVNICA NA 6. ZASAVČEVO SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:______ Ime in priimek: Naslov in telefon: Davčna številka: j TRBOVELJČANKA JOŽA OPLOTNIK Najprej sem gospo Jožo na kavico povabila jaz, potem pa ona mene. Mislim, da sem jo malo presenetila z izjavo, da bi malo posedeli skupaj, poklepetali in da bi se iz tega izcimil intervju. Kot pravi sama, ni pričakovala tolikšne publicitete v domačem okolju. Intervjuji, predstavitve njene knjige Dve zlati srci, priprave na vse to-kar dober zalogaj za nekoga, ki o takih rečeh ni razmišljal. Na kavici sva se potem dobili pri njej doma. Gospa Joža, boste še kaj napisali? Mislim da ne, za kaj takega nimam več energije. Sicer pa sem v knjigi Dve zlati srci popisala svojo življenjsko zgodbo. Tudi zato, da bi jo ljudje prebrali. Zame je še vedno težko govoriti o vseh dogodkih, ki so se zvrstili v mojem življenju. Ampak ljudje so radovedni, znajo spraševati, vrtati... Na to pred izidom knjige sploh nisem pomislila. Bili ste pogumni, da ste svoja občutja zapisali in dali na vpogled javnosti. Tega ne bi storila, če ne bi bila resnično na dnu. Bili so trenutki, ko sem mislila, da bom kar umrla., čutila sem, da se moj duh poslavlja. Razmišljala sem tako: preden bom končala z vsem, naj se ve, kako sem živela jaz sama in moji bližnji. Ljudem sem želela povedati, da se da preživeti hujše od najhujšega. Kot pravijo - za dežjem vedno posije sonce. Kdo od bližnjih je bil najbolj zaslužen za nastanek knjige? Zgodbo sem zapisala predvsem zaradi sina Janeza..Sicer sem ga prosila, naj še malo počaka z branjem knjige, naj še malo odraste. Vendar mu je že 22 let in mislim, da bo kmalu segel po njej. Ko mu je bilo 16 let, tragedije v družini ni bilo več moč skrivati in čutila sem, da moram biti do njega odkrita. Vendar je v knjigi dosti več kakor samo opis tragedije in dogodkov ob tem? Knjiga je pravzaprav moj celoten življenjepis. Začne se z mojim rojstvom. Konča se pri 50., ko sin konča srednjo ekonomsko šolo. To je bilo zame vir veselja. Srečen dogodek. Hkrati pa me je prevevala žalost, ker sem končala knjigo. Koliko časa pa je knjiga nastajala? 4 leta. Z njo sem bila obsedena. Iz mene je kar letelo.Cele noči sem pisala, popravljala. Vmes se mi je zgodilo tudi to, daje izginila iz računalnika. Tako sem začela pisati še enkrat, v pomoč so mi bili prejšnji zapiski, zaznamki. Sama nad sabo sem bila presenečena, da sem zmogla zapisati toliko osebnih informacij, da je moj spomin segel v najmlajša leta mojega življenja. Komu ste jo dali najprej v branje? Bratrancu Janezu v Ljubljani. Potem sem predlagala, prejšnjemu županu Trbovelj, da knjigo objavi, pa ni bilo pravega interesa. Morda niso verjeli, da bi nekdo z 8-letno osnovno šolo in strojepisnim tečajem zmogel kaj takega. Prva zunanja bralka pa je bila Marja Kužnik. Presenečena je bila nad obsegom gradiva. Ona je bila tudi prva zunanja oseba, ki je knjigo pohvalila. Zatem so jo prebrale sestrične in seveda moj brat. Njegovo čudenje ob tem, česa vse sem se spomnila, je bilo veliko. ...kavica in vprašanje, če kadim....seveda sva poklepetali tudi o cigaretah... Ste kdaj razmišljali, da bi prenehali kaditi? A ne, to pa ne. Kadim od IS.leta in ne morem nehati. No, morda, nekoč. Spomnim se, kako sem se počutila kot mama, ko sem sedela ob kavici in si zraven prižgala cigareto. Bila sem taka kot mami. Saj vem, kajenje ni lepa navada. V zgodbi ste se resnično razgalili. Ste kdaj pomislili na to, da bo kdo od vaših znancev dejal, češ, kaj pa si šla pisati vse te stvari o sebi? Sem pomislila na to. Pa saj vsi tako živijo, s takšnimi ali drugačnimi problemi, le moči nimajo govoriti o tem, kaj šele zapisati, izliti na papir. Tega se ne bojim, ne več. V tej zgodbi najde vsak delček samega sebe. Lahko, da se bo našel kdo, ki mi bo kaj očital, ampak jaz sem pripravljena na to. Kako pa vidite današnjo družbo? Bolijo me krivice, ki se dogajajo ljudem, ki so dolga leta pošteno delali, sedaj pa za preživetje nimajo. Žalostno je, da ni delovnih mest, mladi nimajo kam usmeriti svojega življenja. Četudi imajo izobrazbo. Trbovlje? Ob tragediji sem se vrnila iz Nemčije v Trbovlje. Predvsem zaradi brata. Čeprav nikoli nisem nameravala za vedno ostati v Nemčiji. Tukaj je moj dom. Knjigo ste končali, sin je odrasel, kaj počnete sedaj? Skrb za sina me je dolga leta držala pokonci. Potem me je pokonci držala moja knjiga. Sedaj pa si želim le veliko miru, počitka. Kje ju najdete, mir in počitek? V Sevnici. Tam imava z možem manjši vikend in veliko zemlje. Čeprav sama ne zmorem fizičnega dela, se odpočijem, obkrožena z zeleno naravo, svežim zrakom. Uresničila sem si tudi svoje sanjerbazen. Rada plavam. In še vedno znam skočiti v vodo na glavo. Ko se naplavam, ležem v ležalnik in se prepustim sončni energiji. Lepo je čutiti, kako ta prehaja vame. Velik del knjige je tudi nastal tako, na ležalniku. Sedaj v roke vzamem tudi kakšno drugo knjigo. Radi berete? Če povem po pravici, do svoje knjige nisem prebrala veliko knjig. Pravzaprav nobene. Tudi tiste, ki bi jih morala v šoli, nisem prebrala. Sem se znašla po svoje. Kako? Sem pač preplonkala, kar se je dalo. Ampak svoje knjige pa niste mogli plonkat? To pa je res. Taje v celoti moja in strašno sem ponosna nanjo. Pa dež? Ah, sedaj ga ne maram preveč. Ko pa sem bila majhna, sem se na mami jezila, če je v šolo prišla pome z dežnikom. Jaz sem namreč hotela skakati po lužah in se poditi naokoli, dokler nisem bila vsa premočena. Kadar niste v Sevnici, kaj počnete takrat? V Sevnici sva takrat, ko je toplo. Drugače pa tukajle v stanovanju naredim, kolikor zmorem, nujne stvari. Pa ob sobotah grem na tržnico. Potem pa na obisk k teti Dadi, očetovi sestri. Pri njej se dobimo sestrične in poklepetamo. Obiščem tudi mamino sestro, mojo dobro vilo, ki je meni in bratu vedno stala ob strani. Ko pridete s tržnice, kaj skuhate najraje? Oh, saj skuham, ampak ponavadi se s kuhanjem ubada moj mož. Že odkar se poznava. Jaz pa se pustim pocrkljati. Imate morda še kakšno željo? Imam, ampak raje ne mislim nanjo, da se ne bi kaj zalomilo. Če bom kdaj k sebi stisnila še svojega vnika, potem bom resnično izpolnjena in srečna. Kaj ste po horoskopu, gospa Joži? Levinja. V življenju marsikomu resnično ni lahko. Ampak, če znaš poslušati naravo okoli sebe, ljubiti svoje otroke, sprejemati sončno energijo in, če si rojen v znaku leva, potem se zagotovo prebiješ skozi težave in slej ko prej s spoštovanjem živiš svoje življenje. Besedilo in slike: Simona Solina DRUŠTVENO ZELO DRUGAČEN INFORMATIVNI DAN Na slovenskih srednjih, višjih in visokih šolah so v petek in soboto 11. in 12. februarja prirejali informativne dneve za učence in dijake, ter seveda njihove starše. Profesorji in dijaki Srednje šole Zagorje so si letošnja informativna dneva zamislili v srednjeveški preobleki. Goste, potencialne dijakinje in dijake so namreč sprejeli v srednjeveški graščini. Grajski ričet '’*?** ra».' »;<■ Tlačani pri vsakdanjih opravilih Že na vratih jih je pričakal vitez in jih popeljal v graščino. V njihovo čast in zabavo so priredili srednjeveško igro s plesom »Moč razkriva človeka«. V sosednjem prostoru so uprizorili grajsko kopalnico, naprej so mojstri izdelovali papir po tehnologuji tedanjega časa, prikazali so modo, seveda so dijakinje sme kreirale in sešile, prikazali so tlačanska opravila in seveda srednjeveško kuhinjo z jedmi tedanjega časa narejenimi po starih receptih. Na prizoriščih so delili informativno gradivo o srednji šoli Zagorje, literaturo v povezavi z turizmom, gostinstvom, udeleženci so lahko dobili brezplačen izvod revije »Tri zvezdice. Zabaven in poučen dan, glede na to, da so imeli v osnovnih šolah vabila vsaj tri tedne na mizah, bi to lahko vnesli v svoje umike in pripeljali tudi druge učence na učno uro o srednjem veku... Vsekakor zelo drugačen in izviren predstavitveni dan, kakršnih, kakor pravijo na Srednji šoli Zagorje, v letu ni tako malo... Šolo skušajo narediti prijazno za šolajoče se in za učitelje in ne nazadnje tudi do okolja. Besdilo MM, slike arhiv SŠZ DRUŠTVENO 125 + KULTURNI UTRIP NA GIMNAZIJI CELJE - CENTER Gimnazija Celje - Center je ena od treh celjskih gimnazij. Njen osnovni cilj je, da bi njeni dijaki osvojili čim več znanja, čim višji učni uspeh in čim več točk na maturi. To jim tudi uspeva, saj so ob koncu lanskega šolskega leta prav vsi njihovi maturanti opravili maturo; kar 15 med njimi pa je bilo zlatih maturantov z najvišjim možnim številom doseženih točk. Na šoli se zavedajo, da dijaki pod njihovo streho preživijo štiri dragocena leta zorenja in odraščanja, ki ne smejo biti namenjena le pridobivanju znanja, ampak tudi zabavi, razvijanju talentov in sposobnosti, oblikovanju osebnosti dijakov, negovanju strpnih medsebojnih odnosov ter pripravi mladih na življenje. Na šoli vse leto poteka vrsta različnih interesnih dejavnosti, ki segajo na področje kulture, športa, naravoslovja in družboslovja, hkrati pa z mnogimi strokovnimi ekskurzijami, tematskimi izleti ter prireditvami vnašajo vedrino in prijaznost v sivi šolski vsakdan. Gimnazija Celje -Center se lahko pohvali tudi s statusom Unescove šole, kot edina tovrstna gimnazija v celjski regiji, na šoli pa deluje tudi izjemno uspešen dekliški pevski zbor, ki se lahko pohvali s številnimi uspehi na tekmovanjih, festivalih in koncertih v Sloveniji in tujini. V letošnjem šolskem letu so pripravili že dan ustvarjalnosti v šolski knjižnici, ki je bil namenjen mladim glasbenikom v oddelkih prvega razreda, recital Gregorčičeve poezije, dve razstavi ter pravljico Rdeča kapica, s katero so v prednovoletnem času razveseljevali otroke v vrtcih celjske regije. Novembra so v šolskih prostorih izvedli Festival zvezd, na katerem so se predstavili pevci, plesalci in ansambli, sestavljeni iz dijakov šole. Najboljši so nastopili še na finalni prireditvi Festivala zvezd, na kateri so izbrali »zvezde«, ki bodo za nagrado odpotovale na izlet v Gardaland. Z glasbenimi nastopi v šolski avli so skrbeli za veselo vzdušje tudi v decembrskih glavnih odmorih. Trudijo se, da bi bile prireditvi odsev želja in okusa večine dijakov, hkrati pa ne zanemarjajo tistih, ki se spogledujejo s pravo umetnostjo in svoje talente brusijo v glasbenih šolah in kulturnih društvih izven šole. Zanje so letošnjega 3. februarja v Narodnem domu v Celju organizirali prireditev Zimske serenade, večer klasične glasbe in tradicionalne poezije, na katerem so se profesorjem, dijakom, staršem in širši javnosti lahko pokazali tisti dijaki Gimnazije Celje - Center, ki jim umetnost ne pomeni le sprostitve in zabave, ampak jim osmišlja življenje. S svojimi nastopi so dokazali, da si tudi danes mnogi mladi zaslužijo, da jim prisluhnemo in zaploskamo. Zimsko kulturno dogajanje na šoli so zaključili s kulturnim maratonom, tradicionalno prireditvijo, s katero na šoli vsako leto počastijo slovenski kulturni praznik. V športni dvorani in v šolski knjižnici so se z glasbenimi, dramskimi, plesnimi in besednimi kulturnimi razglednicami predstavile prav vse oddelčne skupnosti. Kulturni utrip bodo spodbujali tudi v pomladnih mesecih, saj želijo biti šola z dušo, ki bogati življenje dijakov in jim s pisano paleto dejavnosti odpira obzorje in možnosti za kasnejšo uspešno, ustvarjalno in samosvojo življenjsko pot. Želijo biti šola sedanjosti in prihodnosti. “NE MOREM DRUGAČE, KOT DA GA IMAM RAD!” “Ja ne mogu drugo nego da ga volim”, se v izvirniku glasi eno izmed gesel navijačev splitskega Hajduka. Zbrani so pod imenom Torcida, ki deluje že več kot 50 let. Omenjeno geslo morda najbolje ponazarja pripadnost klubu, za katerega kljub državni meji še vedno gorijo srca mnogih Slovencev. Tisti najbolj zagnani so aprila 1996 ustanovili Torcido Slovenije, ki je kot društvo uradno registrirana od leta 2000. Vanjo je včlanjenih 124 Slovencev, navijačev Hajduka pa je pri nas okrog 700. Simpatizerjev tega kluba je samo v Zasavju od dva do tri tisoč. Od osamosvojitve Slovenije do ustanovitve Torcide Slovenije so bili slovenski navijači Hajduka zbrani v petih skupinah. To so bile: Torcida Mokrice, Torcida Brežice, Torcida Novo mesto, Torcida Ljubljana in Torcida Trbovlje. Torcidi Slovenije predseduje petčlanski upravni odbor. Predsednik društva je Borut Kmetič iz Brežic, kontaktna oseba za Zasavje pa Denis Kokalj. Po njegovih besedah vse slovenske navijače Hajduka povezuje ljubezen do splitskega kluba in druženja. Na svojih navijaških potovanjih in drugih skupnih akcijah doživijo veliko lepega, zanimivega in prijetnega. “Kdor gre z nami, se ima ‘fajn’,” pravi Kokalj. Na decembrski tekmi med Hajdukom in Dinamom v Splitu, ko je Torcida praznovala 54-letnico svojega delovanja, je bilo še posebej slovesno v 54. minuti, ko je sodnik prekinil tekmo, da je Torcida z baklami in ostalo koreografijo pričarala vrhunec navijaškega večera. Seveda izbruha čustev ni bilo mogoče kar tako umiriti, zato seje nogometna tekma v skladu s pričakovanji podaljšala bolj, kot je bilo sprva predvideno. Na ta dogodek so šli slovenski privrženci Torcide z avtobusom in sedmimi kombiji. Tekmo so prestavili s sobote na nedeljo, tako da so doživeli dvodnevni izlet. Gostoljubno sojih sprejeli v omiški piceriji Gajeta, kjer so se tudi nastanili. Gajeta jih je gostila napol brezplačno, kar potrjuje trdnost vezi s tem krajem. Bistveno k tej navezi prispeva dejstvo, da sta Zagorje in Omiš pobrateni mesti, od koder izvirajo tudi številna osebna prijateljstva. Čarobnost bakel na tekmi Roma:Hajduk (1:0) Rimu 6. novembra 2003 Podobno kot v Omišu so slovenski pristaši Hajduka sprejeti v Splitu. Domačini vedo, da Torcida Slovenije ni muha enodnevnica, ampak druščina, ki je zvesta splitskemu nogometnemu klubu ter v odličnih odnosih z njegovimi dalmatinskimi in drugimi navijači. Kokalj poudarja, da je skupinska organiziranost slovenskih navijačev Hajduka pomembna tudi zaradi varnosti. Kot Torcida Slovenije lahko npr. med vožnjo na derbi med Hajdukom in zagrebškim Dinamom zaprosijo za policijsko spremstvo od slovensko-hrvaške meje do Splita, da se izognejo morebitnim neprijetnim srečanjem z navijači Dinama. Lani so enkrat izkoristili to možnost. Poleg obiskov pomembnih Hajdukovih derbijev v hrvaški ligi se njegovi slovenski navijači udeležujejo tudi mednarodnih tekem. Leta 2003 so bili tako v Rimu na srečanju med Romo in Hajdukom, lani pa so Splitčane spremljali na domačem in tujem terenu v dvoboju s švicarskim Grasshoppersom. Torcida Slovenije ob tem zadnja leta organizira za svoje člane praznovanje Hajdukovega rojstnega dne. Klub je bil ustanovljen 13. februarja 1911 in v spomin na ta dogodek slavijo t. i. “Bilo noč” (slov. Belo noč). Letošnja je bila četrta po vrsti v režiji Torcide Slovenije. Kot lani je bila prireditev tudi letos v Gostilni Vrtačnik v Colniščah nad Zagorjem. Zgodilo se je v soboto 12. februarja, ko so se v tem kraju zbrali člani Torcide iz cele Slovenije. Prijeten večer druženja in obujanja starih spominov sta začinili in popestrili dalmatinska hrana in dalmatinska glasba. Jagoda na praznični torti je bilo polnočno presenečenje. Kaj se je zgodilo takrat, lahko izvedo samo člani Torcide Slovenije. V društvo se lahko včlani vsaka polnoletna oseba, ki plača letno članarino 3.000 tolarjev. Dobi člansko izkaznico ter klubski šal ali zastavico. Z obiskom dveh Hajdukovih tekem v Splitu se mu zaradi popusta pri vstopnicah plačilo članarine povrne. Za včlanitev in vse dodatne informacije se lahko kandidati in kandidatke obrnejo na sedež Torcide Slovenije, ki je v Gostilni Vrtačnik v Čolniščah. Kontaktna oseba je Boštjan Vrtačnik (tel. 03/56-69-590). Poleg članarine si slovenski navijači Hajduka sredstva za svojo dejavnost pridobijo s pomočjo številnih sponzorjev in donatorjev. Mnogi med njimi ne želijo biti imenovani, med tistimi, ki dovoljujejo javno omenjanje, pa so: Pekama Leniči, Edupps, Ribarnica Charly ter Makica in prijatelji. Raznovrstnost in živahnost druščine, ki jo skupaj drži pripadnost splitskemu Hajduku in njegovi Torcidi, dobro ponazarjajo izjave nekaterih članov Torcide Slovenije. Med letošnjo “Belo nočjo” smo zanje zaprosili navijače iz različnih koncev Slovenije. sledil svojemu bratu in ni mi žal. Današnja prireditev je super.” Borut Kmetič iz Brežic: “Kljub predsedniški funkciji se v slovenski Torcidi počutim povsem enakovrednega drugim članom. Članstvo nam omogoča cenejši ogled Hajdukovih tekem, poleg tega pa se imamo kot navijači enkratno. Člani in redke članice smo stari od 17 do 40 let.” Igor Kerin iz Zagorja: “Za Hajduk navijam že od malega. Najbolj mi je všeč ‘fešta’ v Splitu, ko celo mesto živi za tekmo domačih nogometašev. Uživam v navijaški druščini. To je super. Poleg tega me zelo privlači tudi dalmatinski melos.” Branko Vidovič iz Zagorja: “S Torcido je mogoče doživeti najlepše dogodke in trenutke mladosti. Ko smo Člani Torcide v Sloveniji na letošnji “Bili noči” v Gostilni Vrtačnik v Čolniščah skupaj, žuriramo. Vesel sem, da smo se danes znova zbrali in uživamo v druženju.” Kičo Savič iz Ptuja: “Član Torcide sem že 20 let in ni lepšega kot to. Naj vsakdo poskusi doživeti občutke, ki nas prevevajo ob skupnem navijanju za Hajduk. Zelo sem zadovoljen z današnjo ‘fešto’. Organizacija “Bile noči” je vsako leto boljša.” Matjaž Čemoga iz Krškega: “Kot član Torcide sem danes prvič na “Bili noči”, sicer pa hodim na Hajdukove tekme od leta 1996. Kot Hajdukov navijač sem spoznal nove ljudi, med katerimi se počutim ‘ful’ dobro. V navijaške vode sem Rudi Kočevar iz Metlike: “Članstvo v Torcidi me privlači, ker se v njej družimo istomisleči ljudje, ki vsi navijamo za Hajduk. Uživam v prijetnem druženju. Doslej mi je najbolj ostal v spominu obisk Hajdukove tekme v Gelsenkirchnu na severu Nemčije.” Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Peter Ravnikar in arhiv Torcide Slovenije Literarno delo ONA - TISTA... Zgodbe, ki jih piše življenje... Koliko smo jih že prebrali, slišali, doživeli... Pravzaprav toliko, da bi težko napisali kaj takšnega, kar ni bilo doživetega... Če niste prav vi tisti, ki ste glavni v tej zgodbi...Šele takrat, ko boste kaj podobnega doživeli, boste razmislili, da je tudi ta zgodba nekaj posebnega in kdo ve... mogoče boste naslednjo zgodbo pisali vi... Do tedaj pa naj se vas moja pripoved vsaj malo dotakne... Potem bo moj namen dosežen... Deliti čisto ljubezen z vsemi... Dolgo časa je gledal okoli sebe, kako so vsi srečno zaljubljeni, kako se imajo radi. Ni bil nevoščljiv, še več, vesel je bil, iskreno vesel. Navzven... Navznoter je jokal, kričal, ubijal je sebe, predvsem svoje srce. slednje je tako močno hrepenelo po ljubezni, da je ob vsakem najmanjšem znaku prijaznosti vztrepetalo in mislilo, da doživlja ljubezen... Se pomnite, kako je to? Ko misliš, da ljubiš? Ali še hujše, ko ljubiš, pa tega ne dobivaš nazaj... Tako je bilo vse do 15. novembra, ko so njegove oči na teletekstu zagledale naslednje besedilo: »jutri imam operacijo. A mi bo kdo kaj lepega napisal?« Seveda je napisal. Lepim željam je dodal malce svojega šarma v obliki lepih besed in še isti večer sta se slišala. Pogovarjala sta se o vremenu, o aktualnih dogodkih, o njeni operaciji, o vsem, le o ljubezni ne. Bila je nezaupljiva, predvsem zaradi tega, ker je že bila prizadeta in on je to začutil, zato je bil še toliko bolj pazljiv, kaj je rekel. Po uspešni operaciji sta s stiki nadaljevala. Nista se slišala vsak dan, a je on vse bolj razmišljal o njej. Vse bolj ga je mučilo to, kdaj se bosta spoznala. Ona je zaključila z bolniško, kar je pomenilo, da se je vrnila v službo v ljubljano in tako sta se dogovorila, da se IS.decembra spoznata. Dve osamljeni duši se bosta srečali, ne vedoč, kaj lahko pričakujeta. Strah je pozitivna stvar, to pomeni, da spoštuješ tistega, s katerim se boš srečal, hkrati pa tudi nisi prepotenten in ne pričakuješ preveč. Drug drugega sta čakala ob isti stavbi, a vsak na svoji strani. Ona je naredila korak v pravo smer in ob 14.37 sta se prvič v življenju njuna pogleda ujela. Začetno zadržanost je prekinil on s poljubi na lice in usta, tako nepričakovano in spontano... Se dobro, da ji je takoj potem zazvonil telefon, ki je prekinil vročico ponedeljkovega popoldneva, ki bi se nedvomno prenesla na njuni lici. Tako pa je bila rdečica komaj opazna. Vsaj pri njen, njemu je tako ali tako srce razbijalo kot da bo zdaj zdaj zadnjič izdihnilo... »Fant, dekleta ne smeš pustiti na hladnem,« si je rekel in predlagal, da gresta na kratko vožnjo, med katero se bosta bolj spoznala. In res sta kaj kmalu našla primemo parkirišče, kajti on se je želel osredotočiti le nanjo, na tisto, kar bo rekla, dejala, želel sije vse zapomniti. Nervozna je bila. To je opazil po tem, da je v roki neprestanoma držala in obračala svoj šal. Pogovarjala sta se, kot da bi se poznala že nekaj let, a je bil pogovor le uvod v tisto, kar je skrbno načrtoval. In napočil je njegov trenutek... »A te smem poljubiti?«, je le nekako izdavil. »Poskusi, pa boš videl, kaj se bo zgodilo...«, mu je dejala. Iz previdnosti je snel očala in v šali rekel, da bodo vsaj ta cela, če bo dobil klofuto... sramežljivo sta se pogledala, nekaj trenutkov zatem pa sta njegovi že okusili vso sladkobo njenih ustnic. Okus, hm... Takšen, kot je ona, sladka, neponovljiva, edinstvena... ona... Prevzela gaje. Povsem. Tistega dne zvečer jo je vprašal. Vprašanje vseh vprašanj... »Bi bila moje dekle?« Sledil je trenutek tišine, ki bi ga vsak vprašujoči najraje ne doživel... »Pod enim pogojem...« Joj ne, pa zakaj se mora vedno vse tako zakomplicirati, pogojevati. Zakaj? »Če bi ti bil moj fant...« Ste se kdaj peljali skozi črni kal? Nekako tako velik kamen se je odvalil od njegovega srca. Vedel je, da seje začelo nekaj posebnega... In tudi zato jo je Pred dnevi čakalo sporočilce... »Nimam te rad zaradi tega kar si, temveč zaradi tega kar sem jaz, ko sem s teboj. Nimam te rad zaradi tega kar delaš iz sebe, temveč zaradi tega kar delaš iz mene. Rad te imam, ker si storila več kot bi vera, da bi jaz postal dober in več kot usoda, da bi bil srečen. To si storila brez dotika, besede ali dejanja. To si storila s tem, da si takšna kot si. In ravno zato te tako zelo ljubim...« In jo bo ljubil vse svoje dni... Ker čuti, daje ona TISTA. Tista, katero bodo njegove oči uzrle v nedolžno beli obleki, ko se mu bo približevala pred oltarjem... tista, kateri bo izrekel, da jo bo ljubil v dobrem in slabem, v ljubezni in zdravju, vse dokler ju smrt ne loči... Tista, s katero si bo ustvaril topel, prijazen dom... Tista, s katero bosta vzgajala male angelčke... preprosto -TISTA... Moja MELITA... Šifra: kupid LITERARNI NATEČAJ ZA LITERARNO PRILOGO JE KONČAN Iztekel se je rok, do katerega ste lahko poslali vaša doslej neobjavljena literarna dela. Če upoštevamo, da je pravkar bil kulturni praznik, pravzaprav Prešernov dan, potem ni čudno, da je komisija imela opravka predvsem s poezijo. Življenje je najbolje opisal Boštjan Grošelj iz Šentlamberta v svoji pesnitvi ZGUBLJENE DUŠE (šifra »Gunami« )'m komisija se je enoglasno odločila, da ji dodeli prvo mesto. Proza je bila tudi letos malce zapostavljena. Med prispelimi je komisija izbrala zgodbo pod šifro »Kupid« z naslovom ONA-TISTA.., ki jo je napisal Peter Motnikar iz Zagorja. Dragi bralci v vašem imenu je nagrajenca izbrala komisija: Anton Šuter, Marta Hrušovar in Stanislava Radunovič. Vabimo vas, da z užitkom preberete obe nagrajeni deli in se začnete pripravljati na natečaj, ki bo prihodnje leto. Slika:Prav, besedilo: St.Radunovič A\C$/A' OGLAS o javni dražbi REKLAME (29 + OGLAS o javni dražbi Rudnik Trbovlje-Hrastnik oglaša javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev in sicer: KLIMA NAPRAVA PANASONIC TIP CS-CU-W12 KLIMA NAPRAVA TIP CS-CU-W9 KLIMA NAPRAVA TIP CS-CU-W7 KLIMA NAPRAVA TIP CS-CU-W7 PREDALČNIK AAC OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA S STEKLENIMI VRATI, VISOKA MIZA RAČUNALNIŠKA MIZA RAČUNALNIŠKA MIZA PISALNA MIZA RAČUNALNIŠKA + KOVINSKA NOGA PREDALČNIK 2AB ZA PISALNO MIZO PREDALČNIK 2AB ZA PISALNO MIZO STENA GARDEROBNA PREDALČNIK AAC OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA S STEKLENIMI VRATI, SREDNJA MIZA PISALNA + KOVINSKA NOGA MIZA RAČUNALNIŠKA KOTNI SEGMENT KOTNI SEGMENT- MIZA OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA PREDALČNIK 2AB ZA PISALNO MIZO STENA GARDEROBNA OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA STENA GARDEROBNA E 231 MIZA PISALNA + KOVINSKA NOGA STENA GARDEROBNA E 231 PREDALČNIK AAC OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA S STEKLENIMI VRATI, VISOKA OMARICA NIZKA E 211 OMARICA NIZKA, STEKLO KORITO CVETLIČNO KOTNI SEGMENT + KOVINSKA NOGA MIZA PISALNA MIZA RAČUNALNIŠKA KOTNI SEGMENT OMARICA NIZKA E 211 PREDALNIK ZA VISOKE KARTONE OMARA ZA REGISTRATOR-VISOKA OMARA S STEKLENIMI VRATI, VISOKA OMARICA NIZKA E 211 OMARICA NIZKA, STEKLO KORITO CVETLIČNO KORITO CVETLIČNO STENA GARDEROBNA E 2310 MIZA KONFERENČNA KOTNI SEGMENT + KOVINSKA NOGA MIZA PISALNA MIZA PISALNA POLKROŽNI SEGMENT ZA PODALJŠANJE MIZE PREDALČNIK 4A ZA PISALNO MIZO PREDALČNIK 2AB ZA PISALNO MIZO PREDALČNIK 2AB ZA PISALNO MIZO STENA GARDEROBNA KOŠ ZA DEŽNIKE KROM KOŠ ZA SMETI KROM PREDALČNIKARHIV. PA-110/US PREGRADAMI PREDALČNIKARHIV. PA-110/U S PREGRADAMI OMARA VARNOSTNA ARH IVŠKA, VO-A/4 OMARA VARNOSTNA ARH IVŠKA, VO-A/4 STOL TIP 438, KROM STOL DAKTILO STOL DAKTILO KOŠ ZA DEŽNIKE KROM STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL TIP 438, KROMIRAN STOL TIP 438, KROMIRAN STOL TIP 438, KROMIRAN STOL TIP 438, KROMIRAN STOL TIP 438, KROMIRAN STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL MANAGER STOL ERGOFLES KOŠ ZA DEŽNIKE FOTOKOPIRNI STROJ RICOH AF.1022/01 MINI KUHINJA STROJ ZA SPIRALNO VEZAVO OPERA SINTESI 37 HLADILNIK VGRADNI, TIP RI 0907BAC Rudnik Trbovlje-Hrastnik oglaša javno družbo za prodajo osnovnih sredstev in sicer: 1. lokomotiva Scharf , leto izdelave 1996. Izklicna cena je 10.000.000,00 SIT 2. visokotlačna črpalka Hauhinco, EHP 3 K 50, letnik izdelave je 1987. Izklicna cena je 1.000.000,00 SIT Pred javno dražbo morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Kavcijo je treba plačati na TR št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje, d.d., Trbovlje ali v gotovini pri blagajni RTH d.o.o. na sedežu družbe do pričetka dražbe. Javna dražba bo 25.02.2005 ob 10.00 uri v prostorih sobe za sestanke (pritličje levo). Prodajano lokomotivo in visokotlačno črpalko si lahko interesenti ogledajo vsak delovni dan vse do javne dražbe. RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK d.o.o. Trg revolucije 12 1420 TRBOVLJE 1 8 0 A Vsa navedena oprema se prodaja v sklopu. Izklicna cena znaša 2.152.576,00 SIT. Pred licitacijo morajo interesenti plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Kavcijo je treba plačati na TR št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje, d.d., Trbovlje ali položiti pri blagajni RTH d.o.o. na sedežu družbe. Javna dražba bo 25.02.2005 ob 09.00 uri v sejni sobi RTH do.o., Trbovlje. 200let rudarjenja 1804-2004 NEOSVINČENO i----------- Test: Toyota Avensis 2.0 D4-D Sol AVENSIS Z NEKEGA DRUGEGA PLANETA Ne, nič se ne ustrašite, Avensisa nam za test niso posredovali v Nasi, pač pa pri AC Lovše Domžale. Avto tudi ne izhaja z drugega planeta, pač pa je bila zasnovana v Toyotinem evropskem oblikovalskem centru v južni Francij., Tudi izdelan je bil v Evropi po Toyotinih svetovno priznanih standardih za zagotavljanje zanesljivosti in vzdržljivosti. Čeprav japonska znamka, izdelana MOTOR Poglejmo malce podrobnosti Avensisovih motorjev... Bencinska VVT-i sta 1.6 in 1.8. Predstavljata preizkušeno Toyotino 16-ventilsko tehniko, kije dopolnjena s tehnologijo inteligentnega variabilnega krmiljenja ventilov (VVT-i). Odpiranje ventilov tako ni več togo odvisno le od položaja glavne gredi motorja, temveč ga, tako kot vbrizgavanje in vžig, nadzira računalnik. Le-ta čas in trajanje vbrizga natančno prilagodi trenutnim zahtevam motorja. Takšen motor deluje bolj učinkovito in ima več moči in nadzora v vseh režimih delovanja, poraba pa je manjša. 1.8 litrski motor požene Avensisa od 0 do 100 km/h na uro v 10,3 sekunde ali do največje hitrosti 200 km/h in porabi v mešanem ciklu le 7,2 litra bencina na 10 kilometrov. Bencinski D4 (2.0 litrski) je motor z neposrednim vbrizgom goriva in je trenutno tehnološko najzahtevnejši bencinski motor. Ustrezno vrhunske so tudi njegove zmogljivosti in varčnost - pospešek od 0 do 100 km/h 9,4 sekunde, največja hitrost 205 km/h, srednja poraba goriva 8,4 litra na 100 km. Kaj pa testni, dizelski D-4D (2.0)? To je oznaka za najsodobnejši Toyotin dizelski motor, opremljen z neposrednim vbrizgom goriva preko visokotlačnega skupnega voda (Common Rail). Računalnik nadzira čas, količino in tlak vbrizganega goriva glede na zahteve vožnje. Za zadostno količino in optimalno doziranje zraka skrbi turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo (VNT) ter hladilnik vstopnega zraka (intercooler). Zagotavlja izjemno pospeševanje v vseh območjih vrtenja ob neverjetno majhni porabi goriva - pospešek 0-100 km/h: 11,2 sek., naj.hitrost 195, srednja poraba 5,8 litra na 100 prevoženih kilometrov. V praksi je motor dokazal izredno moč tudi ob polni obremenjenosti tako potniške kabine kot prtljažnega prostora ob zares nizki porabi - od 5.4 do 6,2 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. VARNOST Tradicionalni Toyotin perfekcionizem glede varnosti je v Avensisu dograjen s kar 9-imi zračnimi blazinami, vključno z zračno blazino za zaščito voznikovih kolen (svetovna novost). V vozilo je nameščena mreža tipal, ki zaznavajo smer in jakost trka in celo položaj prednjih sedežev. Na osnovi podatkov tipal računalnik določi intenzivnost napihovanja zračnih blazin. Vse 5 sedežev je opremljenih z avtomatskimi tritočkovnimi varnostnimi pasovi in nastavljivimi naslonjali za glavo. Voznikov in sopotnikov varnostni pas sta opremljena s pirotehničnima zategovalnikoma in omejevalcema zatezne sile, kar zagotavlja optimalno varnost brez poškodb prsnega koša. Inteligenten svetlobno-zvočni sistem opozarjanja bo poskrbel, da boste vAvensisu zagotovo vselej uporabljali varnostni pas. Sicer pa je karoserija opremljena s posebnimi zmečkljivimi conami, ki močno ublažijo trk in s tem absorbirajo energijo, ki bi lahko ogrozila potnike, medtem ko je karoserija okoli prostora za potnike na ključnih mestih močno okrepljena in zaščitena. Volanski drog in pedali so konstruirani tako, da se v primeru trka umaknejo in ne ogrožajo voznika. Velike kolutne zavore na vseh kolesih ter najsodobnejši štirikanalni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD ter sistemom za zaviranje v sili BA zagotavljajo odlično zaviranje in najkrajše zavorne poti v Avensisovem segmentu. K večji varnosti pripomoreta tudi ksenonska žarometa z avtomatsko nastavitvijo višine svetlobnega snopa. Izredno dobrodošli so tudi parkirni senzorji. NOTRANJOST Glede na to, daje imel testni Avensis najvišjo stopnjo opreme, smo bili več kot navdušeni. Natančni potovalni računalnik omogoča vzniku natančne podatke o porabi goriva, prevoženi razdalji in o tem, koliko goriva je še na voljo. Zelo lepa je oranžna osvetljenost, poleg elementov lesa, se z notranjostjo izredno dopolnjuje tudi radijski sistem, ki omogoča tako predvajanje CD zgoščenka ali audio kaset. Vsi gumbi so na dosegu rok. Sedeži so izredno dobro oprijemljivi in udobni, v teh mrzlih dneh je bilo zelo dobrodošlo tudi gretje sprednjih dveh sedežev. Ni kaj, Japoncem kapo dol, znajo delati avtomobile, se potruditi in nenazadnje izdelati avto, kije cenovno primeren kakovosti oziroma nivoju opreme, ki ga ponuja Avensis. Ocena: prihodnost je svetla. Prodajalec: AC Lovše, Jarša cesta 11, Domžale, telefon 01/729-9000. Cena: od 4.493.000,00 SIT naprej (cena testnega vozila: 6.616.008,00 SIT). Piše: Peter Motnikar, fotograGje: Marta Hrušovar NEOSVINČENO © Kratek test: Audi A4 2.0 TDI AUDI SPET GRIZE Nov adut nemškega koncerna Audi je novi in osveženi Audi A4. S poudarjeno športnostjo prednje maske so oblikovalci želeli pokazai temeljna izhodišča Audijeve nove oblikovalne govorice - MOTOR IN VOZNE LASTNOSTI Paleta motorjev je zelo raznovrstna in zagotovo bo vsak našel nekaj zase. Če ste ekstrem, se boste odločili za 3,2-litrski motor V6 ESI s 188 kW (256 KM), ki razvije hitrost 250 km/h (elektronsko omejeno), s katerim znate postati priljubljena tarča prometnikov, če pa ste bolj skromni, se lahko odločite za 1.6 litrski motor s 75 kW in 102 KM. Paleta bencinskih motorjev poleg teh dveh omenjenih obsega še 4 motorje (1.8T, 2.0T ESI, 2.0 in S4 4.2). Dizelska paleta je naslednja: 1.9 TDI, 2.0 TDI, 2.5 TDI in 3.0 TDI. Testni 4-valjni turbo dizelski motor 2.0 TDI s turbo polnilnikom z variabilno turbinsko geometrijo (VTG) in hladilnikom polnilnega zraka, s štiriventilno tehniko z valjčnimi nihajnimi ročicami, z dvema zgoraj ležečima odmikalnima gredema (DOHC) in z dvema izravnalnima gredema se je izkazal za zelo zmogljivega, hkrati pa tudi za varčnega. Z motorjem se izredno dobro kombinira tudi podvozje, ki omogoča izredno dinamiko in visoko stopnjo udobja. Predvsem zaradi velikih blažilnikov s posamičnimi kolesnimi obesami. Preko štirivodilne sprednje preme. VARNOST Audi ima že serijsko ogromno varnostnih elementov, zato naštejmo le tiste najbolj pomembne, značilne: lektronski stabilizacijski program ESP 8.0, ki omrežno povezuje vse sisteme, ki skrbijo za nadzor nad Audijem A4. Potem je tu še elektronski ojačevalnik zavorne sile, dodatno še hidravlična zavorna asistenca. Kar zadeva potniško celico, je zelo stabilna, deformacijske cone so naletno izboljšane, k večji varnosti ob trku pripomoreta tudi »fullsize« čelni zračni blazini z dvostopenjsko sprožitvijo in še bi lahko naštevali... NOTRANJOST Je izredno kakovostno izdelana, še posebej se čuti t.i. »wrap around effect« (panoramski učinek). Visoka sredinska konzola daje še dodatno pomembnost voznikovemu sedežu, ki je zelo udoben. Izreden učinek notranjosti dajejo tudi dekorativni elementi iz oplemenitega lesa ali aluminija. Skratka, za petičneže je to pravi avto. Tehnični podatki: Motor: 1968 ccm, vrstni, 4-valjni turbodizelski motor z direktnim vbrizgavanjem Največja moč: 103 kW pri 4000 obratih, navor: 320 pri 1750-2500 obratih, 140 KM Poraba goriva: mestna/izvenmestna/kombinirana/testna: 7,8/ 4,5/5,7/5,5 Cena: od 5.633.350,00 SIT naprej (cena testnega vozila: 8.058.393,00 SIT) Če so Nemci kje zares natančni, potem so to pri Audiju. Takšno preobrazbo je Audi potreboval in pri tem sledi večjemu bratu A6. Ocena: svežina je zares dobrodošla. Prodajalec: Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, Trbovlje, telefon 03/56-33 155. Piše: PeterMotnikar, fotografije: AUDI V času zimskih počitnic od 28. 2. do 04. 3. 2005 organiziramo TEČAJ SMUČANJA IN BORDANJA - Smučarski center GOLTE ali CELJSKA KOČA, namenjen za boljše smučarje in borderje Smučarski center PRVINE; namenjen za začetnike in ostale smučarje INFORMACIJE dobite na: - SK ZAGORJE Alpska Sekcija; sk_zagorjeas@yahoo.com ;041-550-883 Ksenija SD ZASAVJE; info@sdzasavje-drustvo.si: 041-969-429 Gorazd □ V soboto smo v KULTURNEM DOMU Kisovec, lahko videli ŠKLABOV-zažigalni koncert. Predstavile so se tri glasbene skupine, ki so v skoraj polni dvorani .pustno našemljeno množico, do konca držali na nogah. Zelo pozitivno vzdušje je ogrela zagorska skupina CONFUSION(na sliki desno) .sledili pa so metalci TERMINAL DISEASE(na sliki levo),ter za konec še reggae-ska skupina KDO? ,ki so dobro organiziran PUSTNI koncert uspešno odigrali do konca. Torej, lahko pričakujemo v kulturnem domu Kisovec podobne glasbeno-kulturne prireditve tudi v nadaljnje... -V kolikor bi radi pogledali posnetek koncerta ,ga dobite na: Kosi(skunk.surf@hotmail.com). Goran Skok: VOKAL, Nejc Kuder: solo KITARA+back VOKAL, Danijel Kosi: bass KITARA,Janez Grošelj: BOBNI, Jure Prašnikar: ritem KITARA Predstavljam vam prespektivno glasbeno skupino CONFUSION, ki prihaja iz Zagorja ob Savi in deluje od meseca maja 2004. V Danijelovi garaži so začeli ustvarjati njihovo zvrst:PUNK-ROCK- REGGAE-SKA ,in uspeli do sedaj narediti svojih sedem pesmi, kot So: Relaxation song .Gimnazijska .Armija, Reggae,Doma, Joža ne ga seri ter Ska... Njihove nastope ste lahko videli na dvodnevnem festivalu Izbruhovega kulturnega bazena Kranj, delavskem domu Zagorje, Gimnazijskem igrišču,ter klubu 6.6.6,Trbovlje,in sedaj tudi v kulturnem domu Kisovec.Torej CONFUSION so nedvomno vredni ogleda... koli enajste ure zvečer se je zbralo kar precej mladih navdušencev za RAP hip-hop glasbo ,z namenom ,da vidijo znanega rap-erja (iz še bolj znanim komadom: Dihaj z"mano) TRKAJA.Apred njim sta se na odru pojavila SABA in MEDŽ L, rap-erja iz Ljubljane, glasbenika stare šole,ki že 8 let dopolnjujeta slovensko rap sceno. Z udarnimi besedili sta eno uro zabavala dokaj sproščeno publiko ,ter okoli polnoč predala mikrofon-zvezdi večera,znanemu rap-erjuTRKAJU,ki je do konca sprostil adrenalin,ter navdušil publiko s svojimi izvirno-melodičnimi hip-hop komadi in nedvomno dokazal ,da je na samem vrhu(sodeč po odzivu oboževalcev) glasbene scene v Sloveniji. (Ali-V). ZIV.IO! MISMAS + Mesec februar beži z neznansko hitrostjo. Za sabo smo pustili že precej zanimivega dogajanja. Našemljeni v prav vse mogoče, smo najprej preganjali zimo. Kaj preganjali!? Klicali smo jo, saj letos sploh ni bilo veliko snega! Pustni torek pa ni bil samo pustni dan, ampak tudi kulturni. Kako kulturno ste se tega dne obnašali vi, tega ne vem. Zagotovo pa poznate največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in njegovo pesmico o Urški, pravi lepotici, spogledljivki in domišljavki. Vsak najde, kar išče! Tako je tudi Urška našla svojega princa, ki jo je odpeljal tja, od koder nobena pot ne pelja. r I S kom je Urška plesala zadnji ples? 1 Ime in priimek: I Naslov: I Izrežite, nalepite in pošljite! Pustite se presenetiti... L j Nekateri izmed vas ste začeli že zelo zgodaj stopicati po njegovih stopinjah. Jasmina Drolc je spodnjo pesmico napisala po zgodbi pisateljice Valerie Thomas. Zgodba o čarovnici Vilmi ji je bila tako všeč, da je napisala pesmico o njej. PRAVLJIČN A HIŠA ČIRA ČARA Simsalabinsa, palica ihti hiša v barvno se iz črne spremeni, trava in rožice racvetejo se čarovnica Vilma zasmeje se. Ko mačka iz črne v zeleno spremeni, ji ta za nekaj časa izgine izpred oči, takrat Vilma spet zamahne s svojo palico in si naredi slastno malico. Pred nekaj dnevi, natančno v ponedeljek 14. februarja, smo z drobnimi pozornostmi razveseljevali drug drugega. God svetega Valentina je nekaj časa veljal le za dan zaljubljencev, prerasel pa je v dan, ko pokažemo ljudem, ki so nam blizu, da jih imamo radi. Pravzaprav se moramo vsak dan imeti radi, se spoštovati, si prisluhniti in paziti, da ne bi z besedo koga prizadeli. Nobeno živo bitje ne more biti samo. Poleg hrane in vode nujno potrebuje prijatelja. Da je temu res tako, nam dokazuje življenje. * KONJ, KOBILA IN ŽREBIČEK Nekoč sta se konj in kobila odločila, da bosta naredila žrebička. Konj je oplodil kobilo. Čez nekaj tednov je kobila skotila žrebička. Ta žrebiček je bil zelo majhen in lušten. Kobila je žrebička lizala, da je z njega odstranila posteljico, vendar je ni pojedla. Žrebiček se je počasi postavil na noge in začel iskati kobilin sesek. Konj ni vedel, da se je žrebiček že skotil, ker se je kobila odmaknila stran od njega na prosto. Kobila je čez nekaj časa žrebička odpeljala pokazati konju. Konj je bil zelo presrečen, ko je opazil majhnega žrebička. Bil je zelo vesel, da je bil žrebiček zdrav. In tako so srečno živeli do konca svojih dni. Špela Grašinar Dragi moji, sploh vam ne morem povedati, kako sem žalostna. Vsak večer, preden zaspim, stiskam pesti in upam, da me bo zjutraj presenetila gora pošte. Pa o tem ni niti sledu. Na žalost ne moremo izbrati najboljšega mladega ustvarjalca, ki bi bil nagrajen za najboljšo pesmico ali zgodbico o knjigi. Ali ni to žalostno? Vem, da radi berete in poslušate pravljice. In ni mogoče, preprosto ne verjamem, da niste nič napisali. Najbrž se je našel kakšen pismožer, ki krade vaša pisma. Z vašo pomočjo ga bomo prelisičili in do naslednjič, (do 22.2.) narišite svojega najljubšega knjižnega junaka! Tisti, ki znate pisati, napišite še, zakaj ste se odločili ravno zanj ali zanjo! POŠTO POŠLJITE NA NASLOV: ZASAVC, Cesta zmage 3, 1410 ZAGORJE S pripisom: ZA TANJO ©> RAZVEDRILO BREZPRAVNOSTI MUSLIMANSKE ŽENE VEČJE KMETIJSKO POSESTVO V AMER OKOLJU AMERIŠKA FAF ARMAKO-INJA RTRUDt BELLE) LOGIN (GERTRl :lejši DG V DEBEL! DROG KOZOLCU NEKD. JAP TELOVADEC (JUKIO) ANTIČNO MESTO NA KRETI ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA SLOVENSKI KOMPONIST ZABAVNE GLASBE SEPE MESTO V JUGO-VZHODNI BRAZIUJI MESTO PRI BUDIMPEŠTI SEVANJE KUPO- PRODAJNO OBMOČJE FRČADA (NAREČNO) KOTVA, SIDRO PRIKRI- VANJE NAMENOV ZEVSOVA LJUBICA RIMSKA PLEMIŠKA DRUŽINA RAZPOSA- JENOST SRBSKI PISATEU (MLADEN) ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA DRUŽINA PODZEMNIH ŽUŽKOJEDOV SREDISCE BRITANSKI IGRALEC (ALASTAJR) OGNOJEK JAPONSKI POUT1K (JASUHIRO) ANGLEŠKI UTERARNI KRITIK RICHARDS OKRASNI TRAK BELOKRANJSKE NOŠE ZAZNAVANJE S PRSTI OTROCI ISTE MATERE GL MESTO KENIJE AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SUSAN) BIVAUŠĆE UMRUH, NAVJE RAST1SCE RŽI OČIVIDEC LOVSKO OBMOČJE EG. BOG SONCA PLETENO OBLAČILO OSREDJU ZDA SNOV, MATERIJA UTEŽ ZA RAVNOTEŽJE ARTHUR RANK ETANOV RADIKAL ODSTRA- NJEVALEC SPOLNIH ŽLEZ ŽIVALIM VIZOZEMSK BOTANIK (HUGO DE) ČETRTO ZNAMENJE ŽIVAL- SKEGA KROGA TIPOGRAFSKA ENOTA HRVAŠKA TENISA- ClCA MAJOLI SLAVILNA URŠKA PESEM PAROĐEK, PANJ RAZLIČNI ČRKI S STREŠICO IVAN TAVČAR NERAZUM- LJIVA GOVORICA PREBI- VALEC ARKTIKE ODPADEK pri Celjenju V«1ERIŠKI IGRALEC ARKIN NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ V FORMULI (JOCHEN) RUSKA TENflSA- ČICA KURNI- KOVA Vicoteka Matematika “Koliko je to, Klemen?” vpraša učiteljica, potem ko je napisala na tablo 2:2. “Remi!1’ odgovori Klemen. Krištol Kolumb “Kdo je odkril Ameriko?" vpraša učitelj. Učenec molči, zato učitelj jezno zavpije: “Krištof Kolumb!” Učenec se usede. Učitelj je še bolj jezen: “Zakaj si se usedel?" “Saj ste poklicali drugega!” Lovec “Gašper, povej stavek!" “Moj očka je lovec.” “Dobro! Zdaj pa stavek še razširi.” “Ne morem, ker nikoli nič ne ulovi.” Prevara Boris, železničarjev sin, pride po prvem šolskem dnevu domov. Mamica ga vpraša: “Kako je bilo?” “Prevara! Navratih je pisalo, daje notri prvi razred, v njem so bili pa leseni stoli.” Skupni imenovalec “Danes ste imeli računstvo, ali ne? Kaj ste jemali?” vpraša oče. “Iskali smo najmanjši skupni imenovalec.” “O, hudiča, ali ga še niso našli? Tega smo iskali že, ko sem še jaz hodil v šolo.” DBA: mesto v Braziliji ABSCES: ognojek UTERINI: otroci iste matere in različnih očetov ELION: ameriška farmakologinja PABERKOVANJE Ulične svetilke, ki oddajajo rumeno svetlobo in učinkovito osvetljujejo glavne prometnice in vozlišča, vsebujejo pare natrija. Prav zaradi tega elementa je svetloba obarvana rumeno. Pred časom so na Kitajskem, preden so pokopali pokojnika, s posebno vedeževalsko metodo poiskali najprimernejše mesto za grob. RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 02.03.2005 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 3/2005. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za S.številko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 2/2005: 1 .nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Tanja Šalamon, Trg revolucije 2,1420 Trbovlje 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Betka Trobentar, Čeče 36a, 1420 Trbovlje 3. nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Primož Škorja, Levstikova ulica 19,1410 Zagorje ob Savi HBUNIHHHHIIiiHi Tel.: 03-56-30 514, GSM: 04(5/813 £15 ■ Odpiralni^is: Pon.-čet. in nedelja 00-22.OO pet. in sob 9.0(^-j24j00 p : ■ m * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje * posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3kg - cena 169()j^.T * ponudba meseca - pizza, malica izbiri + pijača 49Qg> * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne _________ Peči po ugodnih cenah I mp ^lfOPUST ALI STE GA VIDEU? Le kje zaustavlja promet tale strogi policaj? Vsi, ki kaj vedo o njem, naj nam pišejo. Tudi nagrada sledi.Ta pa ni od muh: narezek za dve osebi v dobri domači gostilni, pa še pol litra terana, da ne bo suho grlo. Več pa že ne, da vam ne bo pihanje pokvarilo veselja. Nagradno vprašanje glasi: KJE LAHKO SREČATE TEGALE MOŽAKA? (Ali pa, kje ste ga srečali, če se je slučajno že zlil v najbližji potok?) ' ' Vaše odgovore pričakujemo do 25.2.2005. Sneženi policaj je doma_ |Moji podatki: | Ime, priimek:_ \ Naslov:______ I Telefon: Kupon pošljite na naslov:Zasavc d.o.o. Zagorje -----------------------1 , Cesta zmage 3, 1410 AUl liIKSARSKli ZGODE IX PRIGODE Slava je naporna reč, je pa res, da je najlažje v časopis priti prek črne kronike. To spoznavajo tudi naši aufbiksarji. Tako beležimo skrhane odnose v nekaterih društvih, družinah, še pes je obupal nad tem svetom... “DRUŠTVENO" STA SE POMENILA Obisk društva zna biti kar zapletena, predvsem pa boleča reč. Litijski policisti so bili namreč 5.2. ob 03.50 uri obveščeni, da je prišlo v lokalu do pretepa in je ena oseba telesno poškodovana. Policisti so z razgovori ugotovili, da je v prostorih društva, kamor je vstop dovoljen le članom, prišlo do spora in pretepa med dvema občanoma. Pri tem je bil eden izmed občanov lažje telesno poškodovan in je iskal zdravniško pomoč v ZD Litija. Policisti bodo zoper oba napisali obdolžilna predloga na OS Litija. NE MARATA SE Dobro, če se zravsata občana, je kar zanimivo, priznati pa si moramo, da je še bolj zanimivo, če si v lase skočita sorodnici. Temu je bil primer 5.2. ob 17.uri v okolici Šmartnega pri Litiji. K sreči je šlo zgolj za verbalni obračun, ki so ga s svojim prihodom pomirili “mirovniki” v modrem. Obe bosta za svoje dejanje še odgovarjali. Podobno sta si v lase skočila tudi dva brata v Colniščah pri Zagorju. Starejši je razbil vrata shrambe, kjer je bil shranjen metadon. Ko je le-tega dobil, je odšel od doma. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog na sodišče. PES “SIJE SODIL SAM" Dne 1.2. ob 14. uri so bili policisti obveščeni, da v Zdravstvenem domu Litija nudijo zdravniško pomoč občanu, katerega je ugriznil pes. Policisti so ugotovili, da je občanu pobegnila psica, ki jo je nato našel na travniku za bivšo tovarno lUV v Šmartnem skupaj s psom neznanega lastnika. Ko je psico prijel, ga je pes ugriznil v desno golen. Psa je nato z verigo, ki jo je imel pripeto na sebi, privezal za ograjo mostička. Ko so si policisti skupaj z občanom ogledali kraj, so ugotovili, da je pes padel iz mostička in se z verigo zadušil. Policisti lastnika psa še ugotavljajo. ZASAVSKI ERKER Če imaš v riti alkohol in neprilagojeno hitrost, potem se hitro zgodi kakšna neumnost. Upajmo le, da dotični gospodič ne bo nikoli več sedel za volan, čeprav to kar težko verjamemo... ZARADI NEUMNOSTI 100 MILIJONOV ŠKODE Oskarja za najbolj neumno “zadevščino” zagotovo tokrat dobi možakar, ki je predvsem sebi nakopal precej stroškov, k sreči pa zaradi njegovih cestnih vragolij nihče ni umrl, čeprav bi se kaj lahko zgodilo tudi drugače... Dne 7.2. ob 19.05 uri je namreč v Jevnici na prehodu preko železniške proge prišlo do prometne nesreče, pri kateri je vlak trčil v osebni avtomobil in iztiril. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega a vtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom in na prehodu preko železniške proge zapeljal na progo. Osebni avtomobil je poskušal umakniti, kar pa mu ni uspelo, zato je prišlo do trčenja s potniškim vlakom, ki je pripeljal iz smeri Ljubljana. Povzročitelj nesreče je po trčenju odšel s kraja in je bil dobljen naknadno. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je le večja materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni približno 100.000.000,00SIT. Zoperpovzročitelja nesreče sledi kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Zaradi povzročitve prometne nesreče in vožnje v času prepovedi bo zoper njega podan obdolžilni predlog na OS Litija, zaradi zapustitve kraja nesreče in vožnje pod vplivom alkohola pa bo izveden hitri postopek z izdajo odločbe pri prekrškovnem organu PP Litija. Od nas dobi oskarja za neumnost meseca... Bravo, mojster! NIHČE POŠKODOVAN, ŠKODE ZA 800.000 SIT Dne 3.2. ob 10.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki se je pripetila na glavni cesti GII-108 med Litijo in Spodnjim Logom. Na kraju je bilo z ogledom ugotovljeno, da je prišlo do nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda na vozilih je znašala po nestrokovni oceni približno 800.000,00 SIT. Zoper povzročitelja nesreče bo podan obdolžilni predlog na OS Litija. NE SPLAČA SE BEŽATI L V prometni nesreči, ki se je zgodila 4.2. ob 11.30 uri na glavni cesti GII-108 v Hotiču je sicer nastalo “le” za 80.000 SIT materialne škode. Se sploh splača o tem pisati, boste rekli... Se. Zgodba namreč skriva nauk - da vas slej ko prej odkrijejo. Do nesreče je sicer prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja, po njej paje povzročitelj nesreče odpeljal naprej, ne da bi udeležencu nudil svoje podatke in podatke o zavarovanju vozila. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili povzročitelja s katerim bo naknadno opravljen razgovor in izveden ustrezen ukrep. NESPLAČASEBEŽATin. Dodajte še eno ničlo in boste dobili približno oceno škode v nesreči, ki je je zgodila le nekaj ur kasneje, točneje ob 18.15 uri v istem kraju. Tokrat je nesrečo zaradi vožnje po levi povzročil voznik osebnega avtomobila, ki pa je po trčenju pobegnil. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Na vozilih je nastala materialna škoda v višini približno 800.000,00 SIT. Povzročitelj nesreče je bil s strani policistov izsleden v neposredni bližini nesreče. Z njim je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti, ki je bil pozitiven. Policisti bodo zoper povzročitelja nesreče podali obdolžilni predlog na OS Litija. NEPRILAGOJENA HITROST JE HUDIČ... Dne 6.2. ob 15.25 mi so policisti pohiteli na lokalno cesto v Ponovičah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je nesrečo povzročila voznica osebnega avtomobila, katera je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubila oblast nad vozilom in trčila v drog ob cesti. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda na vozilu pa je znašala približno 1.000.000,00 SIT. Zoper povzročiteljico nesreče sledi obdolžilni predlog na OS Litija. “MEŠAL” NEPRILAGOJENO HITROST IN ALKOHOL Zadnji januarski dan si bo za dlje časa zapomnil voznik avtomobila. Ta je ob 18. uri na glavni cesti Litija - Zagorje v bližini križišča z lokalno cesto Tepe -Polšnik vozil v smeri Zagorja z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola, zato je v desnem ovinku njegovo vozilo začelo zanašati. Med zanašanjem je zapeljal desno izven vozišča in trčil v drevo ter se lahko telesno poškodoval. NAMESTO PO CESTI NAPREJ V OGRAJO HIŠE Rondo zna biti hudo zapletena zadeva za nekatere. Dne 1.2. je to spoznal voznik avtomobila, ki je na križišču Zasavske ceste in Ceste Zasavskega bataljona vozil iz smeri Zagorja in v rondoju na tem križišču zapeljal v napačno smer ter nato trčil v ograjo stanovanjske hiše. Nastala je le materialna škoda. RAVBAJO KOT SRAKE V Zagorju ob Savi se v zadnjem času srečujejo z velikim porastom tatvin, vlomov ter oboroženih ropov. Trend lahkovernosti ljudi se tudi nadaljuje, vse ostalo pa klasika. Največjo neumnost si je privoščil “metuljček” v Hrastniku, ki je meni nič tebi nič vlomil v gostinski lokal in ga pil. Do prihoda policistov. Pa naj še kdo reče da ta svet ni čuden... OBOROŽEN ROP LEKARNE Dne 4.2. ob 18.25 uri je neznani prijavitelj poklical policiste in naznanil, da maskirani neznanci ropajo lekarno v Zagorju. Policisti so takoj pohiteli na kraj dogodka, kjer sta dva zamaskirana neznanca prišla v lekarno. Eden je z nožem zagrozil dela vkam, nato pa je iz blagajne pobral okoli 200.000 SIT. Storilca sta pobegnila v smeri avtobusne postaje, kasneje pa sta bila s pomočjo občanov in operativnega dela policistov in lokalnih kriminalistov izsledena in zoper njiju sledi kazenska ovadba. Za oba je bilo odrejeno pridržanje. SO HOTELI ODPELJATI BANKOMAT? Delavec v Banki Zasavje je pri servisiranju ugotovil, da je nekdo demontiral obrobni del bankomata. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je neznanec verjetno skušal avtomat ukrasti, zato zbirajo obvestila in dokaze. STROŠKOV ZA POGOVORE NE BO Mlajša občanka se je 1.2. zglasila na PP Litija in prija vila, da ji je neznani storilec v prostorih Turističnega in hortikulturnega kluba Kovalna Podkraju 2, dne 25.12.2004 med 01. in 02. mo, iz žepa jakne, ki je visela na obešalniku, ukradel mobilni telefon znamke nokia 3100 ter jo oškodoval za približno30.000 SIT. GREL SE BO Dne 1.2. ob 20. uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec izpred stanovanjske hiše na Podkraju 12 ukradel dva kubična metra drv. Policisti o tem dejanju še zbirajo obvestila. KRONIČNO @| LAHKO VERNOST JO JE STALA 140.000 SIT Dne 2.2. ob 16.30 uri so bili policisti obveščeni, da je bila v Gabrski gori storjena tatvina denarja. Policisti so ugotovili, da sta v stanovanjsko hišo Gabrska gora 3 ob 15.15 uri prišla neznani moški, star približno 30 do 35 let, visok približno 175 cm, temnejših daljših skodranih las, oblečen v kavbojke in ženska stara približno 25 do 30 let, svetlih las s svetlim klobukom na glavi, oblečena v svetlo bundo in modre kavbojke, ki sta se do hiše pripeljala z osebnim avtomobilom bele barve. Neznanca sta se s starejšo občanko pogovarjala v kuhinji do 16.15 ure. Dejala sta ji, da sta iz Zagorja in ji ponudila v prodajo razna oblačila. Med pogovorom sta izkoristila oškodo vankino nepazljivost in ji ukradla žensko rdečo denarnico, v kateri je imela 140.000 SIT. Vse, ki bi karkoli vedeli o tem kaznivem dejanju ali neznancih prosimo, da pokličejo na PP Litija ali na telefon 113 oziroma na telefonsko številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. VLOMIL, NAPIL, OMAGAL Dne 5.2. ob 5.55 so bili hrastniški policisti s strani zaposlene v lokalu Metuljček obveščeni, da se v notranjosti lokala nahaja neznan moški, kateri je po vsej verjetnosti vlomilec. Policisti so v notranjosti lokala dejansko naleteli na moškega, kije stal za točilnim pultom. Policisti so omenjenega zaradi suma storitve kaznivega dejanja pridržali in z njim opravili razgovor, zoper njega pa sledi kazenska ovadba. Lumparije zbira in opiše: Peter Motnikar AKCIJA + FEBRUARSKI SKRITI ZASAVC - II.DEL V prejšnji številki smo poudarili, da je naš skriti Zasavc svoje počitnice preživljal po slovenskih gozdovih, kar je vplivalo na njegov študij. S takim načinom preživljanja počitnic je nadaljeval tudi na srednji šoli - obiskoval je gimnazijo v Trbovljah. Že v prvem letniku se je vpisal tudi v hrastniški foto klub, kjer že vrst let opravlja pomembno funkcijo. Vpisal se je na ljubljansko biotehnično fakulteto - smer agronomija in se po končanem študiju za pol leta preko javnih del zaposlil v Knjižnici Antona Sovreta. Potem je dobil službo na Agenciji RS za regionalni razvoj, kjer se ukvarjajo z regionalnimi projekti. On je trenutno zadolžen za izvedbo programa razvojnih ukrepov v Posočju. Če boste uganili, kdo je to in boste srečni izžrebanec, ga boste v hotelu Diana na Trojanah lahko v živo povprašali o podrobnostih tega dela.. Da pa bo uganka lažja, natrosimo še nekaj informacij. Od mladih nog se ukvarja skoraj z vsemi športnimi panogami. Rad ima tenis, košarko, odbojko, plavanje, smučanje,... Zato ni čudno, da je glavni organizator tekmovanja odbojke v mivki, ki ga v zasavskem merilu že vrsto let prirejajo na Štircu. Njegova zasluga je tudi ustanovitev študentske organizacije SOHT, ki ji je v začetku tudi predsedoval in povezoval z drugimi zasavskimi klubi. Da je v svojem okolju zelo priljubljen, menda ni treba posebej poudarjati. Opozarjamo pa, da koga ne bi zavedla bujna frizura na današnjem posnetku iz zgodnjih dvajsetih letih. Njegov zaščitni znak je danes namreč- seksi pleša. F.M. Opravičilo! V prejšnji številki Zasavca smo pisali o anonimnem telefonu Samarijan, na katerega lahko pokličejo vsi, ki so v stiski. Dodati pa moramo, da so pri financiranju za pričetek njegovega delovanja -poleg občine Trbovlje - sodelovale tudi občina Zagorje in Hrastnik in anonimni donator. Iskreno se opravičujemo za pomanjkljivost. Uredništvo KUPON 1,1 Oseba na sliki je:........................... Moji podatki: Ime in priimek:........................ Naslov:............................ Telefon:......................... Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3, 1410 Zagorje imegfäi Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA TAXI SLUŽBA obratuje 6:00- 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348 SPOŠTOVANI OBČANI ! VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE KRVODAJALSKE AKCIJE V ZAGORJU, KI BO POTEKALA V PONEDELJEK 28.02.2005 OD 8. DO 16. URE IN V TOREK 01.03.2005 OD 7. DO 14. URE V PROSTORIH SREDNJE ŠOLE ZAGORJE. PRIDITE IN DARUJTE VAŠO KRI, KI JO NEKDO POTREBUJE. Takoj zaposlimo ofset tiskarja z nekaj prakse ali mlajšega tehnika za priučitev v tiskarja. Samo pismene vloge na naslov GRAFIKA GRACER d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje NAŠA BODOČNOST ® PRJMEBJAnjE VIJUBEZNI ISTO, KOT PRENEHATI LJUBITI. Enajst malih kričačev - šest možatih in pet nežnih glas(k)ov - je od 31. januaija do 13. februarja glasno naznanilo svoj prihod v trboveljski porodnišnici. 31. 01. 2005 Nada Konec, Križevec 41, Stranice, Slovenjske Konjice - hči Pia Pozeb 02. 02. 2005 Jasmina Škrgič, Ribnik 11, Trbovlje - sin Jasmin 03. 02. 2005 Ksenja Makek, Ulica talcev 1 b, Zagorje - sin Benjamin Bokal 05. 02. 2005 Medima Nuhanovič, Podkraj 66, Hrastnik - sin 06. 02. 2005 Barbara Zupančič, Obrtniška c. lla, Trbovlje - hči Gaja Urbajs 08. 02. 2005 Mihaela Rižner, Na selah 11, Hrastnik - hči Živa 09.02. 2005 Adisa Hankušič, Bmica 11, Hrastnik - hči Emina 10. 02. 2005 Nika Cafuta, Prvomajska 4, Litija - sin Aljaž Maria Bunčova, Kolenov graben 7, Radeče - sin Alen Tutič 13. 02. 2005 Tanja Borštnar Kadunc, Ul. Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Lovro Alenka Macuh, Brecljevo 22a, Šmarje pri Jelšah - hči Špela VSEM ISKRENO ČESTITAMO! PRA VA LJUBEZENJE LEP CVET, KI GA GLEDAMO TOLIKO RAJŠI, KOLIKOR JE NEHVALEŽNEJŠA ZEMLA, IZ KATERE RASTE. 14. 01.2005 Mateja Planko, Čeče 81b, Hrastnik - hči Julija 15. 01. 2005 Marinka Krnc, Drožanjska c. 71, Sevnica - sin Luka Daničič Julita Osredkar, Opekarna 7, Trbovlje - sin Kevin Hudarin 16. 01. 2005 Milana Marš, Dornava 1, Vojnik - sin Žiga Mojca Skerbinek, Prapreče 10b, Trbovlje - hči Lara Opravičiti se moramo vsem januarčkom, ker so škratje odnesli podatke. Krepko smo jih potegnili za ušesa in skesano so jih vrnili - v njihovem imenu vas prosimo, naj malčki in starši in sorodniki velikodušno odpustijo to lumparijo. Zdaj pa naprej! KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK VSE INFORMACIJE O PRIREDITVAH NA WWW.HRA.SIK.SI ŠKRAT BROKOUNO ALI PAMETNE GLAVE SO ZDRAVE V ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 2005, OB 17.30 OTROCI, ŠKRAT BROKOUNO VAS VABI V KNJIŽNICO ANTONA SOVRETA NA URO PRAVLJIC K Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Le kdo nam lahko predstavi japonsko kulturo bolje kot Japonka! Seiko Araki Gert se je poročila s Slovencem in že nekaj let živi v Celju. V tem času je spoznala Slovenijo tako dobro, da piše o njej prispevke in jih objavlja v japonskih dnevnih časopisih. Sama pravi, da slovensko še ne zna zelo dobro, toda kljub temu nam bo Japonsko slikovito predstavila. Videli bomo tradicionalno oblačilo kimono, spoznali bomo haiku poezijo in slišali japonsko glasbo. Pokazala nam bo diapozitive čudovitih japonskih vrtov in bonsaiev, seznanila nas bo s kaligrafijo japonskim lepopisjem, spoznali bomo origami.... Srečanje bo v ponedeljek, 21. februarja, ob 18.30 uri v Knjižnici Zagorje. - (svetujemo, priporočamo, vabimo) MALI OGLASI i----------- mali oglasi \1,:'V* ^.3 v •r::,7^->.' ’^^ö-y i'-'. ..*;•; ■■•-'.^S' ; •.'V:;:;. ■• " 7^- ;■; .•' --sf-j: ...^ir-^aL-SSr '••;v Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! V Zagorju v stanovanjski hiši oddam opremljeno trosobno stanovanje, tel: 041/213-249 Inštruiram italijanščino, tel.: 041/501-806 Po ugodni ceni kupim namizni šivalni stroj, tel: 031/761-081 Prodamo dvosobno stanovanje, Gimnazijska cesta v Trbovljah v izmeri 56 m2, teh: 041/413-883, 031/672-623 ncpRcmičnmE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tek: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 HRASTNIK-CENTER, enosobno stanovanje, 38,90 m2,1.1977, CK; cena: 4.950.000,00 SIT TRBOVLJE - CENTER, dvosobno stanovanje, 41,70 m2, 1.1920, CK; cena: 5.800.000,00 SIT TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2,1.1978, CK, toplovod, balkon cena: 9.800.000,00 SIT NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): / N v_________________/ NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov:........ Podpis:........ Telefon:....... Vsak novi naročnik prejme majico Zasavca! Davčna številka: OBVESTILA Q DOBIMO Sil V KINU Delavski dom Zagorje Pridržujemo si pravico do spremembe dnevnega Ponedeljek 28.2. Petek 18.2. filmskega sporeda za mesec februar 2005. ob 18.00-NJEGOVI TASTARI ob 19.uri - VEČNO SONCE BREZMADEŽNEGA UMA Torek 22.2. ameriški, ljubezenska drama Izlake ob 18.00 - BRIGADA 49 - akcijska drama Sobota 19.2. Nedelja 20.2. Sreda 23.2. NI KINO PREDSTAV ob 19.15 uri - VEČNO SONCE BREZMADEŽNEGA ob 18.00-BRIGADA 49 Nedelja 20.2. UMA ameriški, zf ljubezenski Četrtek 24.2. ob 10.30 uri-REŠEVANJE MALEGANEMA ameriški, Nedelja 27.2. ob 18.00 - NJEGOVI TASTARI - komedija animirani ob 19.15 uri - PO SONČEM ZAHODU ameriški, ob 20.00 - RAY ob 19.uri - ZAPLEŠIVA ameriški, glasbeno romantični akcijski Petek 25.2. Ponedeljek 21.2. ob 18.00-BRIGADA 49 ob 19.uri-ZAPLEŠIVA ameriški, glasbeno romantični Delavski dom Trbovlje ob 20.00 - RAY -biografska drama Torek 22.2. Petek 18.2. Sobota 26.2. ob 19.uri - ZAPLEŠIVA ameriški, glasbeno romantični ob 18.00 - MOTORISTOV DNEVNIK ob 18.00 - NJEGOVI TASTARI ob 21. uri - GRAZIJIN OTOK italijanski, drama ob 20.15-ALFIE ob 20.00-BRIGADA 49 Sreda 23.2. Sobota 19.2. Nedelja 27.2. ob 19,uri - PO SONČNEM ZAHODU ameriški, akcijski ob 18.00 - MOTORISTOV DNEVNIK ob 18.00-BRIGADA 49 triler ob 20.15-ALFIE ob 20.00 - RAY Četrtek 24.2. Nedelja 20.2 Ponedeljek 28.2. ob 19.uri-PO SONČNEM ZAHODU ameriški, akcijski ob 18.00-ALFIE ob 18.00 - NJEGOVI TASTARI triler ob 20.00 - MOTORISTOV DNEVNIK Kino Hrastnik Petek 25.2. Ponedeljek 21. 2. 17.2. Čistka, akcija ob 19.00 ob 19.uri - PO SONČNEM ZAHODU ameriški, akcijski ob 18.00 - MOTORISTOV DNEVNIK 18.2. Stanje zamaknjenosti, drama ob 19.15 triler Torek 22.2. 19.2. Čistka ob 17.00; Stanje zamaknjenosti ob Sobota 26.2. ob 18.00 - BRIGADA 49 - akcijska drama 19.00 ob 19.uri - PO SONČNEM ZAHODU ameriški, akcijski Sreda 23.2. 20.2. Stanje zamaknjenosti ob 17.00; Čistka ob triler ob 18.00-BRIGADA 49 19.00 Nedelja 27.2. Četrtek 24.2. 21., 22.in 23.2. Ni kino predstav ob 10.30 uri - PETER PAN ameriški, mladinski, ob 18.00 - NJEGOVI TASTARI -komedija 24.2. Zaklad pozabljenih, akc.pust. ob 19.00 sinhroniziran v slovenščino ob 20.00 - RAY 25.2. Pokvarjeni Božiček, komedija ob 19.15 ob 19.uri - POKVARJENI BOŽIČEK ameriški, krimi Petek 25.2. 26.2. Pokvarjeni Božiček ob 17.00; Zaklad komedija ob 18.00-BRIGADA 49 pozabljenih ob 19.00 Ponedeljek 28.2. ob 20.00 - RAY -biografska drama ‘ 27.2. Pokvarjeni Božiček ob 17.00; Zaklad ob 19.uri - POKVARJENI BOŽIČEK ameriški, krimi Sobota 26.2. pozabljenih ob 19.00 komedija ob 18.00 - NJEGOVI TASTARI 28.2. Kako se izogniti Božiču, komedija Torek 1.3. ob 20.00-BRIGADA 49 ob 19.uri - POKVARJENI BOŽIČEK ameriški, krimi Nedelja 27.2. Kino Dol pri Hrastniku komedija ob 18.00-BRIGADA 49 18.2. Čistka, akcija ob 17.00 FILME PREDVAJAMO V DOLBY STEREO -SR TONSKI TEHNIKI ob 20.00 - RAY 25.2. Pokvarjeni Božiček, komedija ob 17.00 FILM TEATER - Torek 22.2. ob 20. uri - GRAZIJIN OTOK italijanski, komična drama Režija: Emanuele Crialese, Elio Germano Igrajo: Valeria Golino, Vincenzo Amato, Francesco Casisa, Veronica D’Agostino, Filippo Pucillo, Avy Marciano, Elio Germano, Muzzi Loffredo, Vincenzo Barreca, Guiseppe Del Volgo, Pasquale De Rubels, Attillo Lucia, Matteo Solina, Francesco Edoardo Anglieri idr., Trajanje: 90 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka s finančno pomočjo ministrstva za kulturo Na majhnem otočku na jugu Italije življenje poteka v počasnem ritmu. Moški preživljajo svoje družine z ribolovom, ženske delajo v predelovalnici rib, mladež pa pomaga staršem ali pa vroče dneve preživlja ob igrah med morskimi pečinami. Grazija je lepa mlada mama treh otrok, ki zna veselje najti tudi v malenkostih. Najstniška hčerka Marinella medtem spoznava prve lepote ljubezni, ko se zagleda v mladega policista, njena mlajša brata pa večino dni preživita ob igri, kije posvečena predvsem rivalstvu med dvema skupinama dečkov. Toda meščani so vse bolj nezadovoljni nad Grazijo in njeno obnašanje označijo za bolezen, ki sejo lahko pozdravi zgolj v oddaljeni kliniki, kamor jo nameravajo poslati. Ko Grazija to izve namerava zbežati, pri čemer ji pomaga tudi starejši sin, njeno skrivnostno izginotje pa pri meščanih povzroči občutke krivde in pri možu neutolažljivo žalost. Toda vprašanje je, če sta njihova pokora in upanje dovolj močna, da jo pripeljeta nazaj? Fatalno-usoden kot Malena, nedolžno-ljubeč kot Modra laguna, zabavno-drugačen kot Amelie in tragično-poetičen kot Mediterraneo, vse to je Grazijin otok, neverjetno intimna pripoved o veličini človeške drugačnosti in njene pravice ter potrebe obstoja v družbi. Druge prireditve: Delavski dom Zagorje Četrtek 17.2. AL CAPONE ŠTRAJH TRIO GLASBENI ABONMA IN IZVEN Delavski dom Trbovlje 24.2.05 KONCERT - KD SC ZARJA TRBOVLJE 17. svečan 2005 I MEFISTO i------- MEFISTOVO RAZMIŠLJANJE Zli duhovi Z duhovi je podobno, kot z virusi. Lahko so zaprti v hermetičnih posodah in jih imamo pod nadzorom pa vseeno občasno uidejo in vznemirjajo okolico. Je pa velika, bistvena razlika med virusi in duhovi. Proti večini bolezni, ki jih človeštvo utrpi s strani viroz, imamo cepiva in zdravila. Da se jim upreti, jih uničiti in ustaviti njihovo delovanje. Proti duhovom ne obstaja cepivo, ni zdravil. Ko enkrat uidejo iz steklenice, se hitro širijo in povzročajo težave, včasih kar prave pogorme. Seveda, gre za zle duhove. Tiste, dobrohotne, ki naj bi ljudem služili in pomagali, je vse manj in vse težje delujejo. Italijani so v zadnjem času zelo dejavni v dokazovanju »zgodovinskih resnic«. Posneli so film o fojbah, ki menda prikazuje prirojeno krvoločnost in morilski nagon sosedov - Slovencev, odetih v partizanske uniforme. Kaže, da bomo film lahko v kratkem videli tudi krvoloki sami, na zaslonih svojih TV sprejemnikov. Kljub temu, da ne pričakujem neke zgodovinske stvaritve, temveč propagandno prikrojeno filmsko zgodbo oblikovano po okusu tistih, ki so pozabili, da ima vsako dejanje svoj vzrok in posledico, bo ogled filma vseeno zanimiv. Na starodavnem Dunaju, v meki evropske kulture, pa se je proti Slovencem obrnil sam predsednik avstrijskega parlamenta Kohl. Oporeka nam pravico do pravnega nasledstva , ko gre za sporazume o meji med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo. Na naši najdaljši južni meji pa nas že od samega začetka osamosvojitve leta 1990 vznemirjajo Hrvati, predvsem na tistem koščku moija, na katerega smo Slovenci tako ponosni in čustveno navezani. Samo z Madžari imamo še mir, a se nikoli ne ve, kaj se poraja v glava naslednikov ogrskih dvorjanov v Budimpešti. Tudi mi imamo svojega duha, zaščitnika, ki nas kljub temu, da so ga nekateri naši politiki želeli zavreči, na začetku slovenske osamosvojitve. Naš dobri duh, zaščitnik, se skriva v AVNOJ-skih sklepih, ki so šli tako v nos nekaterim našim politikom, tistega, zdaj že davnega leta 1990 in še nekaj let kasneje. Še dobro, da je večina pravilno ocenila zgodovinski pomen AVNOJ-a za Slovence. V tistih sklepih je vsemu in vsem navkljub, prvič zapisana naša samostojnost in državotvornost. Naša zunanja politika tudi tokrat deluje medlo in s zapeljivim nasmeškom našega šefa zunanje politike, kot, da poskuša odvzeti pomembnost besedam avstrijskega predsedniku parlamenta. Brezskrbno nasmejan obraz ministra, je omenil mnenje Rusov in se tako očitno razbremenil bremena skrbi zaradi Kohlovega čvekanja na Dunaju. Zanimivo je, da smo ob vstopu v NATO in kasneje ob integraciji z EU dobili zagotovilo naše politike, da nam članstvo v omenjenih integracijah zagotavlja stabilnost, svobodo in mir. Razumljivo je, da spori, kakršnega povzroča film o Fojbah in izjava šefa avstrijskega parlamenta, niso takšne narave, da bi se vmešaval NATO. Tudi se ne da obeh provokacij metati v isti koš. Pa vseeno mi razumljivo, da se vrh EU-ja, do takšnih medsebojni odnosov držav, članic EU-ja, obnaša povsem nonšalantno. Zaradi zgodovinskih dogodkov je vzrokov za podobne špetire v Evropi veliko. Vračanje v pretekli čas lahko ogrozi stabilnost in mir v Evropi. Bo že držalo,da je pogodba, o kateri je govoril Kohl bilateralnega značaja, pa vendar sta obe državi sestavni člen EU-ja, ki bi morala pokazati ob podobnih sporčkih večjo mero zanimanja in zaskrbljenosti. Je pa tudi res, da se v Bruselj zagotov ne bo vmešaval v prepire in spore med posameznimi državami, če le-te same ne bodo zaprosile ali zahtevale posredovanja. Morda Slovenija res ni upravičena ostro reagirati na provokativna dejanja sosed, bi pa bilo prav, da vrh EU-ja in v njem živeča javnost, slišijo glas protesta male Slovenije in se zamislijo, še preden pride do hujših, resnejših in nevarnejših dejanj in provokacij mrhovinarjev zgodovine. Meßsto Previdnost Slovenska vojska bo ponovno poslala kontingent vojakov v Afganistan. Kar se zadnje čase dogaja v naši okolici, bi bilo morda pametneje obdržati vojake doma. Previdnost ni nikoli odveč. Svingerstvo Ljubši mi je politik - svinger, ki seksa v troje, kot politik-seksualni manijak, ki mu pride le, kadar ima jahat cel narod. Sporna simbolika Fašistično usmerjeni italijanski poslanec Fantini je v parlamentu EU-ja izpostavil zahtevo, da se poleg fašističnih simbolov prepove tudi komunistična simbolika - srp in kladivo. Človek se niti ne zaveda kako prav ima. Sip in kladivo bi komunisti že zdavnaj morali zamenjati s traktorjem in računalnikom. Meßsto Vesolje in človeška neumnost sta brezmejna. (Einstein) Velik napredek je že sama želja po napredku. (Rollin) Svet kljub temu napreduje: namesto vojnega nasilja, nasilje brez vojne. (Karel Čapek) Moški so kot mesec maj, kadar snubijo, a december v zakonu. (Shakespeare) Večina moških zahteva od svojih žena vrline, kise jih sami ne drže. (Tolstoj) Svet sestavljajo šahisti in nenormalni. (Fischer) Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je zelo draga. (Sartre) 'A' Avtohiša Kržišnik Zagorje 1 I | I Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi J IBni kfU tel.:03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mašanje barv, rent-a-car, najem avtodoma BniKft. H@wnnD n: /h Mm wcaaniv w.. T 2 ®T \ X —- K L. \ f|\ 4 J Izberite: POPUST ali ugodnost: POL ZDAJ - POL ČEZ ENO LETO! Ko boste kupili Mazdo2, Mazdo3 ali Mazdo6, se boste odločili za popust ali pa plačali le polovico cene, drugo polovico pa šele čez eno leto - in to brez obresti! Izkoristite priložnost. ŽE IMATE NOVE GUME? PRAVOČASNO Sl ZAGOTOVITE POPUST IN PLAČILO NA OBROKE Sava, Fi Akcija: Premacv Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševamh modelov 4.5-10.8 1/100 km. uradna emisija C02 119-257 g/km 1896 \ 1996 j FOTO WEISS / f=w Trbovlje AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGI FOTKE 10x14 po e-mailu: foto.weiss@siol.net SAMO 48 SIT (akcijska cena velja od 20.1. do 20. 2. 2005 -posamezen mail do 10MB! IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film 36 posnetkov! POPUSTI ZA ŠKLAB IN KLUB B !!!! DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH !!! KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 JljL KI MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA OBLEK ZA MATURANTE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! MOŠKO, OSKO, ZENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME miRCTGH Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 10% popust! J Tolarski depoziti nad 3 do I Celje - skladišče D-Per 6/2005 5000017073,3 COBISS s V februarju 2005 PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI ^ 3 Informacije o obrestnih merah dobite v vseh poslovalnicah Banke Zasavje. /e banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje