PRIMORSKI dnevnik j® začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebu-si- od 18. septembra 1944 d0 1 maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Nar je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-t'zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo • Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 230 (13.461) Trst, petek, 6. oktobra 1989 Uspelo srečanje Andreottija s francoskim predsednikom Mitterrandom v Benetkah Italija in Francija soglasni o najbolj perečih vprašanjih Državnika za pomoč Poljski in Madžarski - Posebna pozornost tudi SFRJ Podpora Mubarakovemu načrtu in zahteva po pospešitvi ženevskih pogajanj o kemičnem orožju BENETKE - Rim in Pariz imata enoten Pogled na večino obveznosti, ki čakajo ev-r°psko dvanajsterico, strinjata se, da je treba v boju proti mamilom v ES določiti skupino ‘zrednih strokovnjakov, podpirata Mubarakov načrt za izvedbo volitev na zasedenih Ozemljih in zahtevata odločilen premik na ženevski konferenci o kemičnem orožju. Popolna skladnost pogledov ministrskega Predsednika Andreottija in francoskega pred-Sednika Mitterranda, ki sta se včeraj v Spremstvu šestih ministrov sestala v Benetah, je torej očitna. Ta skladnost pogledov pa Prihaja še posebej do izraza tudi pri prizadevanjih za podporo reformacijskih procesov v vzhodni Evropi. Pri tem naj bi imela Poljska Absolutno prednost, njej ob boku pa naj bi .la tudi Madžarska. Za pomoč Poljski se je s® posebej zavzel ameriški predsednik Bush, .je kot takojšnjo pomoč Poljski namenil 200 trilijonov dolarjev, od ostalih članic industrijsko najbolj razvite sedmerice pa zahteva, da zberejo še 800 milijonov dolarjev. Andreotti n Mitterrand sta podprla Bushev predlog, is-°časno pa sta tudi dvostransko potrdila spre-!ele ukrepe dvanajsterice za pomoč Poljski in Madžarski. , Ob teh prizadevanjih za konkretno pomoč eiha vzhodnoevropskima državama pa je ita-l®nska stran opozorila tudi na hude težave v Jugoslaviji. Mitterrand se je strinjal, da tudi Francija pomaga pri iskanju pomoči za vzhodno italijansko sosedo, o konkretnem sodelovanju med ES in Jugoslavijo pa bo govor tudi na novembrskem zasedanju evropske dvanajsterice. Velik poudarek na beneškem vrhu je bil dan tudi prizadevanjem v ES za gospodarsko in monetarno enotnost, kjer sta se državnika dogovorila, da naj bi se na strasbourškem vrhu dogovorili o medvladni konferenci, ki je pogoj za začetek druge in tretje faze procesa gospodarskega in monetarnega poenotenja, Italija pa naj bi nato v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo prevzela predsedstvo v ES, poskrbela za organizacijo te konference. Med najhujšimi problemi, s katerimi se danes srečujeta svet in Evropa, so mamila. V zvezi s tem sta Andreotti in Mitterrand predlagala imenovanje skupine strokovnjakov, ki bi v okviru ES izdelala načrt za boj proti trgovcem in uživalcem mamil. Pri obravnavanju mednarodnih problemov sta se oba državnika tudi dogovorila, da Italija in Francija v celoti podpreta Mubarakov načrt v zvezi z zasedenimi arabskimi ozemlji. V pogovoru z Mitterrandom je Andreotti tudi izjavil, da mora po zadnji pobudi egiptovskega predsednika zdaj tudi Samir pokazati svo- je karte in povedati, če je pripravljen za začetek dialoga, ki naj bi končno pripeljal do mirne rešitve palestinskega vprašanja. Glede Bližnjega vzhoda sta Andreotti in Mitterrand govorila še o položaju v Libanonu in se izrekla za politično rešitev. Zadnje poglavje, kateremu sta Andreotti in Mitterrand posvetila precej pozornosti, pa je razorožitev in še posebej uničenje kemičnega orožja. Andreotti je s tem v zvezi poudaril, da so zadnji sovjetski in ameriški predlogi pomembni, vendar pa ne morejo nadomestiti večstranskih pogajanj, za katera pa bi si morali prizadevati vsi in katera zdaj potekajo odločno prepočasi. Zato sta se oba državnika strinjala, da je treba storiti vse, da se pospešijo^ trenutna pogajanja o kemičnem orožju v Ženevi. Napad na pravico do rabe slovenščine v skupščini KZE NA 5. STRANI Jože Smole drevi v tržaškem Kulturnem domu Na vabilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo drevi ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole govoril o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejetju nove slovenske ustave. Obnovili staro razmerje sil v zveznem predsedstvu ZKJ V napadu na Stefana Korošca Srbijo podprli le pokrajini Maccanico obljublja predstavitev vladnega zaščitnega osnutka DUŠAN KALC RIM Kmalu bo minilo šest mesecev, odkar smo s Precejšnjo dozo optimizma zapisali, da je besedilo vladnega zakonskega osnutka o zaščiti slovenske Manjšine pripravljeno in da bo vsak čas romalo pred frhnistrski svet v odobritev, nato pa v parlament. Sre-, * aprila je namreč minister Antonio Maccanico svetno najavil to vest. Toda De Mitova vlada, kot vemo, ni imela časa, da bi se izrekla o naši zaščiti. Kmalu zatem je namreč padla in z njo so še enkrat Padle v vodo tudi vse naše iluzije, da se bo vsaj ena Veja parlamenta (to je senat) že pred poletnimi počit-nicami izrekla o naši usodi. A pred počitnicami je v‘adnim strankam uspelo le to, da so premostile dol-9° in mučno brezvladje. In tako smo prišli v jesen. Tudi Rim se kljub še ®dno poletno toplim sončnim žarkom počasi odeva v Rtobrsko otožnost. In v tem vzdušju se je minister ^ accanico, ki tokrat pripada Andreottijev! in ne več 6 Mitovi vladi, spet oglasil ter napovedal kot tiste pomladne dni skorajšnjo predstavitev zakonskega NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA BEOGRAD V sredo se je ponovno zbralo jugoslovansko zvezno partijsko predsedstvo na izrednem sestanku in spet so bili v ospredju slovenski amandmaji. Tokrat sicer ne več neposredno, temveč je vodstvo beograjskih komunistov obtožilo tajnika CK ZKJ Štefana Korošca, da je netočno obvestil delegacijo češkoslovaških komunistov. Korošec je zahteval takojšnjo razpravo, ki se je končala s povsem novim razmerjem sil, ali bolje rečeno z že starim, dokaj utrjenim razmerjem 11:4. Seveda je bilo razmerje v korist Štefana Korošca in proti stališču beograjske partijske organizacije. Zadeva se je pričela, ko je med obiskom češkoslovaške partijske delegacije Štefan Korošec goste sprejel in jim med drugim obrazložil dva pogleda in dve oceni slovenskih ustavnih amandmajev: argumente, da niso v nasprotju z zvezno ustavo, in seveda tudi argumente onih, ki trde, da ji nasprotujejo. Pri tem razgovoru pa je bil nekdo navzoč, tako da so na seji beograjskega partijskega vodstva dvignili vik in krik, ki ga je takoj zvesto, na dolgo in široko povzela beograjska Politika. Beograjski komunisti namreč zahtevajo dosledno spoštovanje načela demokratičnega centralizma in iz njega izpeljano eno samo resnico. Kar je zvezni CK sklenil, je torej za vse komuniste zveličavna resnica, in sicer, da so amandmaji v nasprotju z zvezno ustavo, samo taka resnica obstaja in samo to bi smel Štefan Korošec posredovati in obrazložiti svojim gostom. To je ona edina resnica partije, ustvarjena po sovjetskem vzoru, ko so rekli in napisali »Tovariš NADALJEVANJE NA 2. STRANI Eksplozija v Zagrebu ZAGREB — Včeraj zjutraj, ob tretji uri in trideset minut, je v prodajalni avtode-lov beograjskega Progresa v Zagrebu prišlo do eksplozije. Preiskovalni sodnik je povedal, da preiskava o vzrokih še teče. Ranjenih ni bilo, materialna škoda ni velika. Razbilo se je izložbeno steklo in šipa na kletnem oknu. NDR bo jutri praznovala 40-letnico Iz Prage v ZRN dopotovalo skoraj osem tisoč beguncev Marjan sedmak pra~ — Sedmega oktobra, pri t>ovit°Vaniu štiridesete obletnice usta-Phbhl6' k° Nemška demokratična re-nieneKa P°kazala, kako stabilne so n°tranje razmere, je pred do-škj z ednom dni izjavil vzhodnonem-fp z nanji minister Fischer v pogovo-'v'''-horfma(^arskim kolegom Hornom. Qn°nemško oporečništvo ni tak-mnenja: neposredno pred začetku- 10vesnosti minulo sredo je Novi Sv°iih z*3*rna organizacija, ki skuša v r6f0t Vrstah povezati vzhodnonemške ne sile, pozval prebivalstvo, naj kaCj:JJraznovanjem ne naseda provo-k* L>i se lahko sprevrgle v ne-^de. Polit;' u za Poziv je očitna socialna in aa$pr a.a napetost, ki je v kričečem slavje t)u z insceniranim slavjem, to Pa nima, kot je dejal tudi pred- stavnik vzhodnonemške krščanskode-mokratske stranke (ki skupaj z ostanki drugih meščanskih strank še nadalje vegetira, priznavajoč vodilno vlogo komunistične partije) VVinfried VVolk, nobenega stika z dejanskimi razmerami v deželi. Tako imenovana konstruktivna opozicija v NDR se spričo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Liter bencina: 17.300 din LJUBLJANA — V Jugoslaviji so se spet podražili naftni derivati. Drob-noprodajne cene so tako kot rafinerijske višje za 28 odstotkov. Liter navadnega bencina tako stane 17.300 dinarjev, supra 17.900, neosvinčenega 21.700, dieselsko gorivo stane 14.600, kurilno olje pa 7.100. BONN S posebnimi vlaki je včeraj v Hof na Bavarskem prispelo približno 7600 Vzhodnih Nemcev, kar pa je približno 4000 manj, kot so računali na podlagi grobih ocen o številu beguncev, ki so se pred dnevi zatekli na ozemlje zahodnonemškega veleposlaništva v Pragi. Po podatkih iz ZRN naj bi v njihovem veleposlaništvu v Pragi ostalo približno sto beguncev, ki pa se bodo najbrž vrnili v NDR, kjer naj bi jim, kot jim je obljubil posebni odposlanec NDR Vogel, v šestih mesecih izdali dovoljenje za izselitev. V zadnjih urah pa je v ZRN spet prišlo večje število vzhodnonemških | državljanov iz Madžarske. V noči na četrtek jih je dopotovalo 172, kar je dvakrat toliko, kot jih je prihajalo v prejšnjih dneh. Včeraj pa je odpotoval tudi posebni vlak z vzhodnonemškimi begunci iz Varšave. Tudi tam se je v veleposlaništvu ZRN zbralo več kot 600 državljanov NDR, ki so si kot cilj svoje poti izbrali Zahodno Nemčijo. Iz Varšave so tudi sporočili, da Poljska ne bo vrnila v domovino nobenega Vzhodnega Nemca, ki se s tem ne bi strinjal. Toda to zagotovilo velja le za tiste vzhodnonemške državljane, ki so že na Poljskem, medtem ko naj bi tiste, ki bi jih zalotili pri ilegalnem prehodu meje, aretirali in nato izročili vzhodnonemškim obmejnim oblastem. Bo Italija tokrat stavila na prihodnost? VOJMIR TAVČAR V finančnem zakonu vlada krni sredstva za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji; v tržaški KZE upravni direktor predlaga prepoved uporabe slovenskega jezika; v škedenjskem rajonskem svetu se o uporabi slovenščine še vedno prerekajo; slovenske ustanove se otepajo s finančnimi težavami, ker so državni prispevki nezadostni in jih izplačujejo z zamudo... To je v zelo grobih in shematičnih obrisih grenka slika položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji 35 let po podpisu Londonskega sporazuma in priloženega Posebnega statuta, s katerim se je začela pot zbliževanja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi pritiska desničarskih in nacionalističnih sil, ki so v zadnjih desetih letih v Trstu spet hudo glasne, določila Posebnega statuta niso bila nikoli uresničena, nasprotno: vse bolj se uveljavlja težnja po krnitvi pravic manjšine, po njenem potiskanju v rezervat. Za demokratično Italijo tako stanje ni spodbudno spričevalo. In ne samo zato, ker prezira tista načela, ki jih je sama sprejela in zapisala v svojo ustavo. Neu-resničevanje določil Posebnega statuta in nato Osimskih sporazumov je predvsem velika zamujena priložnost. V sodobnem tolmačenju meja ni več črta ločnica, pač pa predstavlja dragocen kulturni, človeški in tudi gospodarski potencial, ki ob primerni stimulaciji lahko bogato obrodi. S tem kapitalom je Italija, predvsem pa Trst nesmotrno razmetaval, krnil ustvarjalne moči in se z vse večjim zapiranjem vase zapisal žalostni usodi postopnega odmiranja. Vse seveda še ni zamujeno, ustvarjalne sile niso povsem usahnile, potencial rasti in napredka še ni dokončno razprodan. Časa pa ni več veliko. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, pa je: ali bo demokratična Italija v nastajanja nove Evrope imela dovolj poguma, da tokrat stavi na prihodnost in ne na preteklost? Duh Londonskega memoranduma jo k temu zavezuje, dosedanja izkušnja pa ne navdaja s prevelikim optimizmom. Zaradi tehnične okvare so Pellegritijeve izjave še skrivnost Falcone noče prizanesti skesancem, ki se lažejo PALERMO — V bunkerju kaznilnice Ucciardone, kjer je v teh dneh prizivni maksiproces proti mafiji, bi bili morali včeraj prisluhniti registraciji pričevanja skesanca Giuseppeja Pellegritija. Zaradi tehnične okvare na traku pa so sodniki določili, da bodo pričevanje izpisali in ga nato, morda že danes, prebrali v dvorani, kjer je v teku sodna obravnava. Izjave skesanca Pellegritija so povzročile novo senzacijo v tistem delu sicilske javnosti, ki ga v teh zadnjih mesecih pretresa neprijetni vihar. Sodnik Falcone je namreč včeraj, takoj po zasliševanju skesanca, podpisal nov zaporni nalog za Pellegritija, saj je ugotovil, da je mafijec hotel zahrbtno izkoriščati položaj, ki ga je imel kot skesanec. Sodnik Falcone je dejal, da so tudi skesanci zaporniki, osebe, ki imajo opravka s pravico, ne pa sveti in nedotakljivi, če se kdo od njih namerno laže ali skuša s svojim pričevanjem zavajati preiskovalce, potem mora za to odgovarjati pred sodniki. S tem svojim posegom je hotel sodnik Falcone podpreti tudi položaj tistih skesancev, ki so dejansko pripomogli k odprtju slav- nih preiskav, iz katerih so sledili veliki procesi proti sicilski mafiji. Brez skesancev bi najbrž težko prišli na sled tolikim »botrom«, ki so v zadnjih letih morali v bunker pred sodnike. S pomočjo skesancev pa so sodniki odprli nekaj bolečih ran v lovkah hobotnice, ki vsekakor ne miruje. V zadnjih nekaj urah so na Siciliji zabeležili niz umorov. V Agrigentu sta plačana morilca spraznila pištolo in puško na Mic-heleja Di Stefana, ki je imel že opravka s pravico zaradi prekupčevanja z mamili, v Caltanissetti pa so morilci pokončali brata Rosaria in Carmela Ribisija. Preiskovalci so že dolgo sledili šestim bratom Ribi-si, ki so bili vsi včlanjeni v razne mafijske družine. Avgusta letos so neznanci umorili enega od bratov sredi neke picerije, tokrat pa so si morilci upali kar v bolnišnico, kjer se je Rosario zdravil zaradi posledic nekega spodletelega atentata. Ob njegovi postelji je bil tudi starejši brat Carmelo. Ko je dvojica morilcev vdrla v sobo, je streljala le na brata, trije drugi bolniki pa so se skrili pod odejami in niso bili v veliko pomoč preiskovalcem. Medtem ko so vsedržavne stranke v boj poslale najbolj prestižne ljudi Rimske upravne volitve sprožile pravo bohotenje kandidatnih list RIM Čez 23 dni (29. in 30. oktobra) se bo kar 2.339.711 Rimljanov podalo na volišča. Mesto, ki ga pretresajo neverjetna protislovja in ki ga je v zadnjem času prizadelo naravnost sramotno upravljanje občine, bo izbiralo novega župana in njegove sodelavce v upanju, da se bo kaj vendarle obrnilo na boljše. V tej čudoviti, a kaotični metropoli, ki je na prvem mestu v Italiji po številu prebivalstva in na zadnjem mestu v Evropi po kakovosti javnih uslug, ki jih nudi svojim občanom, so se dogajale na politično upravnem področju nemogoče stvari. Znameniti škandal menz, v katerega je bil vpleten bivši župan Giubilo in njegova stranka KD, ki jo nadzoruje bivši fašistični prenapetež Sbardella, je bil le vrh ledene gore slabega vladanja. Prav zato se je sedaj v italijanski prestolnici razbesnela prava politična bitka za novo oblast. Stranke so tokrat, bolj kot kdajkoli prej napele vse sile, da bi si zagotovile naklonjenost volilcev. V bitko so vrgle svoje najbolj prestižne predstavnike. Socialisti kandidirajo ministra Carrara, komunisti ministra v senci Reichlina, republikanci poštnega ministra Mammija, socialdemokrati bivšega ministra Ferri-ja, liberalci predsednika poslanske skupine Battistuzzija, zeleni sodnika Amendolo, misovci princa Sforzo Ruspolija itd. Samo demokristjani so za te volitve kandidirali na prvo mesto skoraj popolnega neznanca Garacija, ker se očitno nobeden od prestižnih predlaganih predstavnikov ni hotel spuščati v negotovo avanturo spričo tako kompromitirane stranke. Predvolilno vzdušje pa označujejo še nekatere druge zanimive značilnosti. Predvsem dejstvo, da so se stranke, ki se potegujejo za osemdeset mest občinskega svetovalca, pomnožile kot gobe po dežju. Svoje simbole in kandidate (skupno 1416) je predstavilo kar 23 strank (na prejšnjih volitvah jih je bilo 17). Pojavila so se vsemogoča gibanja. Samo upokojenci so predstavili kar pet list. Kakšne so med njimi politične razlike, ni prav jasno. Glavne razlike so nemara v tem, da imajo eni v svojem simbolu ameriški kip svobode, drugi lovskega psa in se nazivajo Pensionati uniti Caccia e pešca, tretji pa na prvem mestu kandidatne liste prikupno Solvi Stubing, vabljivo plavolasko iz znamenitega reklamnega spota za pivo Peroni. Potem so tu še pristaši rocka z dvema strankama (Rock per crescere, Voglia di vivere), feministke (La citta sessuale), avtomobilisti (Movi-mento europeo automobilisti), prohibicionisti z Marcom Ta-radashom in Pannello itd. Vsi se seveda temu smejejo in marsikdo pripominja, da bi se znala ob takšnem cvetenju simbolov in strank krepko uveljaviti štiriindvajseta sila, to je stranka belih glasovnic. Mimo teh folklornih aspektov pa velja pripomniti, da so bližnje rimske volitve izredno pomemben test za preverjanje italijanskih političnih ravnotežij. Te dni je silno razburkal motne vode ne samo rimskega temveč vsedržavnega političnega dogajanja republikanski predlog, da bi odslej na Kapitolu zavladal odbor nacionalne enotnosti, kar v bistvu pomeni, da bi k upravljanju prestolnice prepustili tudi komuniste. Potem ko je KD ostro reagirala na ta predlog, se je včeraj izrekla proti njemu tudi strankina levica. Prav tako se z republikanci ne strinjajo liberalci. Nasprotno pa je tajnik KPI Occhetto med včerajšnjo predstavitvijo liste in programa svoje stranke izrazil zanimanje za La Malfov projekt. V nobenem primeru pa se KPI, je dodal Occhetto, ne bo mogla povezovati s takšno KD, ki bi jo vodila Giubilo in Sbardella. Socialističnega tekmeca Carrara pa je pozval, naj se prav tako distancira od stališč Sbardelle. Sicer pa bodo o bodočih zavezništvih predvsem odločali volilci. DUŠAN KALC Poljski veleposlanik v Vatikanu VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel prvega poljskega veleposlanika, ki je bil akreditiran v Vatikanu v zadnjih petdesetih letih. V svojem pozdravnem govoru je papež naglasil na dejstvo, da je Poljska končno ubrala pot do prave demokracije, od sedaj dalje pa jo vsekakor čaka še veliko dela, saj je šele pri prvem pomembnem koraku. Novi poljski veleposlanik v Vatikanu je Jerzy Kuberski (na sliki AP), ki je bil minister v komunističnih vladah v sedemdesetih letih. Od leta 1982 dalje je bil Kuberski šef delegacije za stalne stike s sveto stolico in je sodeloval pri ponovni vzpostavitvi diplomatskih 'odnosov med Vatikanom in Poljsko. Janez Pavel II. bo danes zapustil Rim, saj ga čaka četrto pastoralno potovanje po Aziji. V dveh tednih bo obiskal Južno Korejo in Indonezijo, ki je največja muslimanska država na svetu. Slovensko vodstvo obiskalo Vidmarja LJUBLJANA — Akademik Josip Vidmar je včeraj na svojem domu sprejel delegacijo najvidnejših družbenopolitičnih delavcev Slovenije: Janeza Stanovnika, Mirana Potrča, Milana Kučana, Jožeta Smoleta in Dušana Šinigoja. Gostje so gostitelju čestitali ob častitljivem jubileju - Josip Vidmar bo namreč 14. oktobra dopolnil 94. leto starosti. Iz pogovora, ki je sledil, pa je bilo razvidno, da starosta revolucije na Slovenskem, prvi predsednik IO OF slovenskega naroda, medvojni in povojni aktivist, izjemno angažiran družbenopolitični in kulturni delavec ter pisatelj, še vedno igra pomembno vlogo. Kolikor mu pač zdravje dovoljuje in ob pomoči svoje soproge Nade, je z velikim zanimanjem in zadovoljstvom spremljal zadnje dogodke okrog sprejemanja dopolnjene slovenske ustave, kar je svojim gostom včeraj tudi povedal. »Veliko sem v teh dneh premišljeval o usodi slovenskega naroda in se spraševal ali bo to donosno "podjetje" ali ne? Prepričan sem, da bo. Zmagali smo na notranji fronti in to je ta hip najpomembnejše,« je dejal Vidmar in čestital svojim gostom na pokončni drži. Menil je tudi, da so le-ti na veliki prekretnici obrnili usodo svojega naroda v pravo smer, s tem pa da so utrdili tisto, kar je zgodovina terjala. Josip Vidmar je prav tako izrazil zadovoljstvo ob razglasitvi 3. oktobra za dan slovenske državnosti. (dd) nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani • Maccanico obljublja osnutka o zaščiti slovenske manjšine. Zgodba se torej ponavlja, vse je še tako kot pred šestimi meseci, le naše iluzije so se spremenile. Pravzaprav se je delno spremenilo tudi besedilo zakonskega osnutka. Tako je namreč povedal minister za dežele pred včerajšnjo sejo senatne komisije za ustavna vprašanja, ki se je je udeležil in ki je imela na dnevnem redu neki problem Južne Tirolske. Po njegovem mnenju naj bi vlada obravnavala to novo besedilo na eni svojih prihodnjih sej, verjetno že pred koncem meseca. Včerajšnja seja senatne komisije za ustavna vprašanja, kot rečeno, ni bila posvečena temu vprašanju. Kljub temu pa je komunistična skupina, kot že večkrat prej, opozorila na vprašanje zakona za Slovence. Pred sejo pa je na to vprašanje spomnil ministra Maccanica slovenski senator Stojan Spetič ter poudaril, da bi vendarle kazalo pohiteti s celotnim postopkom za uzakonitev pravic slovenske manjšine v Italiji. Poleg napovedi, da bo v razmeroma kratkem času rahlo spremenjeni zakonski predlog proučila vlada, je minister tudi napovedal, da bo še pred tem sprejel predstavništvo slovenske manjšine, da bi se z njim pogovoril o vsebini zakona, kar je sicer že napovedal sam ministrski predsednik Andreotti med svojim nedavnim uradnim obiskom v Istri. Med problemi, na katere je senator Spetič opozoril ministra Maccanica, je tudi dejstvo, da zakonski osnutek o zaščiti Slovencev nima ustreznega finančnega kritja za prihodnje leto, ker so finančni ministri pri oblikovanju finančnega zakona rezali podporo tako slovenski manjšini v Italiji kot italijanski v Jugoslaviji. Minister je glede tega dejal, da bo preveril vse možnosti, da se vsekakor zajamči finančno kritje. • V napadu na Korošca Stalin skazal...« in s tem je bilo seveda konec vsake razprave. Tako stališče je v grobem nasprotju z v vrstah ZKJ že sprejetim načelom o obstoju večine in manjšine in pravici manjšine, da vztraja pri svojem stališču. Toda kako daleč je takšna miselnost od običajne zdrave pameti, ki skuša vsako stvar racionalno raziskovati, poglobiti, jo pogledati in oceniti iz vseh zornih kotov. Razprava v partijskem predsedstvu je bila ponovno vroča in razgreta, prišlo pa je do glasovanja in odobritve stališča, v katerem je rečeno, »da je bil Koroščev razgovor pripravljen in da je potekal v skladu z običajno prakso, kot tudi s sklepi predsedstva CK ZKJ o mednarodnem sodelovanju«. V poročilu je nadalje rečeno, da je sicer pogrešati širšo obrazložitev stališč z zadnje seje CK ZKJ, vendar ni razlogov, da bi zastavljali vprašanje o integriteti osebnosti sekretarja predsedstva Štefana Korošca, kakor tudi nesprejemljive politične kvalifikacije, ki so se po razpravi na seji predsedstva mestnega komiteja ZK Beograda pojavile v tisku. Novo ali bolje rečeno utrjeno staro razmerje sil v predsedstvu ZKJ je izredno zanimivo. Predvsem se je ustvarilo ob izrazito občutljivem vprašanju slovenskih ustavnih amandmajev in zagovarjanju demokratičnih načel, pa tudi človeškega osebnega dostojanstva, ki je v sedanji jugoslovanski stvarnosti prevečkrat pozabljeno. Še zlasti pa je važno, da je v tej širši demokratični koaliciji ponovno dosledno prisotna JLA, katero so še pred nekaj dnevi na mitingih in z najrazličnejšim medijskim in drugim pritiskom skušali pahniti v krvavo avanturo. To je armada v zadnjih dneh večkrat jasno in odločno zavrnila. Številke pa niso povsem lahko berljive: vseh članov predsedstva naj bi bilo skupaj 15 (kadar niso prisotni ali kadar ne glasujejo predsedniki republiških partij), po dva za vsako republiko in po eden za Vojvodino, Kosovo in JLA. Glasovanje je dalo izid 11 proti 4, torej so bile na demokratični strani poleg Slovenije in Hrvaške še BiH, Makedonija in JLA, na drugi strani pa Srbija in njeni podložni provinci Vojvodina in Kosovo, Črna gora pa se je po tem računu priključila demokratični fronti. Razprava je torej bila sestavni del priprav za izredni kongres, o katerem bo govor na bližnjem zasedanju CK, na katerem bodo obravnavali pluralizem in podobna izrazito sporna vprašanja. Določiti morajo še datum in predvsem kraj kongresa. Poleg Beograda se potegujejo za gostiteljstvo tudi Sarajevo, Dubrovnik in Split. Menda ima Split največ možnosti, kar pa v sedanjem jugoslovanskem političnem življenju še zdaleč ni obrob- no, temveč predvsem politično vprašanje. Srbija namreč odločno zahteva, da mora biti izredni kongres v Beogradu. • NDR bo praznovala tega boji, da bodo to navzkrižje med dejanskim razpoloženjem ljudi - razpoloženjem, o katerem najbolje pričajo spopadi med policijo in mladino, ki je v noči od srede na četrtek oblegala progo, po kateri so posebni vlaki preko NDR vozili »izgnane« begunce v ZRN in ki se je hotela sama pridružiti beguncem - in realsocialistično opereto s protikomunističnim hujskanjem izkoristil kdo, ki bi mu ustrezal krvav zaplet - seveda zaplet, ki bi se končal po znanem scenariju s Trga Nebeškega miru. Odtod poziv Novega foruma ljudem, naj se ne pustijo izzivati in naj ne nasedajo protikomunističnim in desnoekstremističnim geslom. Prva slavnostna dejanja so se v Vzhodnem Berlinu začela že predsinočnjim, toda prave goste pričakuje vzhodnonemška prestolnica danes. Ne samo v strukturi vzhodnoevropskega sveta, marveč tudi v strukturi celotnih evropskih odnosov ima Nemška demokratična republika položaj, zaradi katerega si ta hip nihče od treznih politikov ne more želeti, da bi v njen prišlo do hude destabilizacije. Ob vsem, kar se v zadnjih tednih dogaja v Nemški demokratični republiki (glasovanje prebivalstva »z nogami« na eni strani, na drugi strani pa nastanek vse bolj razvejanega in glasnega reform-sko-opozicijskega gibanja), lahko v Zvezni republiki Nemčiji »strižejo korenček«, vendar pa je ta privoščljivost prijetna le toliko, kolikor traja upanje, da bo nastali pritisk v bazi in med bolj artikuliranimi glasniki nezadovoljstva pospešil reformno razmišljanje v najvišjem krogu SED. Ker posebno odločnih znamenj o prodoru takšnega razmišljanja ni, je vsaj pri odgovornih politikih v ZRN zaznati »konstruktivno previdnost«. Zunanji minister Genscher z govorniškega odra generalne skupščine OZN ni niti skušal napadati »režima tam preko«, četudi se je njegov vzhodnonemški kolega Fischer med govorom previdno umaknil iz plenarne dvorane. Genscher je raje govoril o tem, da so NDR potrebne reforme, ki jih je pripravljena podpreti tudi ZRN. Z iste politične pozicije je predsinoči govoril kancler Kohl. Na dlani je, da se tudi zahodnonemška politika boji eks- plozivnega stanja v NDR, boji pa se tudi tistih v vzhodnonemškem vodstvu, ki te stvarnosti nočejo priznati in se upirajo slehernim spremembam. Osrednji politični del vzhodnonemškega slavja se bo začel danes, ko bo v deželo med drugimi - iz Poljske šefa države in partije Jaruzelski in Rakowski, iz Romunije Ceausescu, ki ima obe funkciji in še katero, iz Bolgarije Živkov, iz Češkoslovaške vodja partije Jakeš in tako dalje - sovjetski partijski in državni voditelj Gorbačov. Za tega so že pred tedni pravili, da je zainteresiran za hitro reševanje problemov z vzhodnonemškimi begunci po eni plati ter za kar se da malo protokola po drugi, češ da hoče imeti tudi svoj običajni stik z množico. Ta pa očitno tudi z njim, saj je geslo »Gorbi, Gorbi« tudi v NDR postalo tisto, s katerim demonstranti izzivajo svoje konservativce. Spričo navzočnosti partijskih in državnih voditeljev zavezniških držav so v ZRN minule dni namigovali, da utegne priti med slavjem do neformalnega vrha, ki bi se lotil tudi prihodnjega razvoja razmer v izpostavljeni Nemški demokratični republiki. Prav gotovo med zaveznicami ni sporov o tem, da se z evropskimi mejami tudi v obdobju popuščanja napetosti nihče ne sme igrati. Sicer blagi sovjetski zunanji minister Ševardnadze je v New Yorku pripravil še zlasti Gen-scherjevi delegaciji lepo presenečenje, ko se je nepričakovano ostro lotil zahod-nonemškega revanšizma, ki da spet sanja o spreminjanju nemških meja. Veliko manj soglasja pa je v taboru realnega socializma zastran reform, ki naj bi ublažile notranje napetosti v NDR in preprečile grozečo destabilizacijo. Ko je bil član politbiroja vzhodnonemške partije Krenz - omenjajo ga kot enega od »kronskih princev«, to je naslednikov Honeckerja - na obisku v Pekingu, se je z novim kitajskim partijskim šefom Ji-ang Zeminom veliko pogovarjal (tako je bilo moč posneti iz skupnega sporočila) o »imperialistični strategiji spodkopavanja socializma« in o »solidarni drži NDR nasproti Ljudski republiki Kitajski« (NDR je bila med redkimi socialističnimi državami, ki so brez pridržka podprle pohod tankov na Trg Nebeškega miru). Kaj si misli o reformah Ceausescu, pa je tako ali tako že dolgo znano. Upanje prinašajo zato gostje iz Varšave in Budimpešte, predvsem pa Gorbačov in zato tudi izzivalno vzklikanje njegovega in1®' na na demonstracijah. Gorbačov morda res ni tisto, kar od njega pričakuje rad1' kalna vzhodnonemška opozicija, vend®1 pa je doslej že večkrat dokazal, da n® živi v oblakih in da ima izrazit občuteli za realnost. Kaj vse lahko povzroči miting CETINJE — Ob pismu, ki ga je dvajset Črnogorcev, med katerim1 devet s Cetinja, poslalo predsedniku skupščine Slovenije, so včeraj v tem mestu pripravili protestni miting delavcev in občanov. Pred zgradbo skupščine občine so z zastavami in transparenti prišli delavci mnogih tamkajšnjih delovnih organizacij in občani, ki so menili, da so s stališči iz pisma povzročili sramoto Cetinju kot mestu - heroju. Delovni ljudje in občani Cetinja, so večkrat pouda; rili govorniki, nikoli niso imeli razumevanja za nacionalizem in poskuse razkosanja Jugoslavije, ki je nastala iz krvi revolucije. Zato tudi zdaj najostreje obsojajo sprejem slovenskih ustavnih dopolnil in vse tiste, ki to podpirajo. Ker postaja Cetinje v zadnjem času zanimivo za politikantske igre, so opozorili, odločno prip°' ročamo vsem, ki prihajajo z nečastnimi nameni, da so zanje mestna vrata zaprta, tistim pa, ki imajo nečastne namene in živijo na Cetinju, sporočamo, da so jim odprta vrata za izhod, so dejali na mitingu. Nastop samozvanih demokratov, kot so imenovali tiste, ki so poslali pismo, kaže na nečastne namene podpisnikov in na njihovo nemoč, da bi zaustavil demokratične procese v Črni g°rl. Vsem mora biti jasno, sporočajo mitinga, da imata Momir Bulatm vič in črnogorski centralni kom11 ZK popolno podporo ljudstva. Celovec: cilj je javna ljudska dvojezična šola CELOVEC — »Ko so se 11. septem-.5 Pravočasno odprla vrata v dvoje-Zlčno ljudsko šolo v Celovcu, ni šlo le mejnik v skoraj 140-letni zgodovini Mohorjeve, ustanovitev te šole v obli-samopomoči je za celotno narodno skupnost pomemben korak.« To je delal direktor Mohorjeve dr. Anton Ko-ren ob uradni otvoritvi privatne konfesionalne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Ploskali pa mu niso le starši otrok, temveč tudi tako imenovana koroška politična »smetana«, ki je še aekaj tednov poprej psovala vse, ki so 51 “drznili« reči, da je pač tudi Celo-Vec pravilna oznaka za Klagenfurt... Tako je bilo zanimivo zaznati, da je celotna »prominenca« (od škofa Kapel-krija pa tja do predsednika deželnega Šolskega sveta Reinprechta) močno zaploskala ministrici dr. Hawliškovi, ki e kot edina lahko vsaj izpostavila, da L Zvezna vlada oziroma njeno ministr-v° nastanek šole od vsega začetka aPrej podprlo - najbrž šole brez te Podpore tudi ne bi bilo. In ploskali so avvličkovi tudi tedaj, ko je ona govo-. a 0 potrebi pospeševanja interkul-urnega učenja in spoštovanja obeh deželnih jezikov... Ploskati pač nič ne stane! In tako sta P 'sla namestnik deželnega glavarja ^arnatto in celovški župan Guggen-Q®r9er tudi praznih rok na otvoritev, citno sta mislila, da se lahko s po-al° za iniciativnost Mohorjeve iz-, akneta vsaki odgovornosti za to da . Se Celovec pojmoval - tudi z dvoje-jnCn° oznako - kot družbeno središče li e uvodoma predstavil probleme slovenske narod-91 Cer,Pn°sti v videmski pokrajini. Spregovoril je o vlo-Pfi ohrVe in duhovnikov tako slovenskih kot furlanskih 'UltUr anJanju in razvijanju narodne zavesti, jezika in pr P® tudi o raznarodovalni politiki in o asimilacij-skofa °cesih. V imenu vseh je nato prof. Černo prosil v l^ito i P0,tPoro v našem boju za priznanje in zakonsko V ^Peter” ®a Povabil na obisk v dvojezični šolski center Battisti, ki je z zanimanjem sledil izvajanjem T Biuiia • Dov delegacije Petričiča, Namorja, Banchiča, v snr Namorjeve, je vabilo v špetrsko šolsko sredino, d Je1, V Evropi narodov, je med drugim dejal, je a Se '01 a človek ohrani svoje korenine in je zelo lepo, t^Ujo proci vzgajajo, izobražujejo v dveh kulturah. Jut-a okvirVroP.°' ie nadaljeval Battisti, gradijo ljudje in v a reiair>S0(*i tudi tradicionalno srečanje vernikov, ki ga i vPra« V yidemski, ljubljanski in celovški škofje. Glejmo, daanta zakonske zaščite slovenske skupnosti je nar°dnPa ®re za vašo pravico, je nadaljeval. Vprašanje r^no-^ti. juzika in liturgije je bilo v središču ,a' ki 9 tudi sinode. Vprašanje ie sedai utelešiti nače- Nfodjjg® 9re za vašo pravico, Vh ki^ti tudi sinode. Vprašanje’ je sedaj utelešiti nače-ska^anip h a na tem in drugih področjih sprejeta. To ki jo trenutno jamči drugi člen Pravilnika. Zigrino, ki je med naj-esnejšimi sodelavci socialističnega Predsednika upravnega odbora KZE Rossinija, je potegnil na dan neko tališče legalnega urada deželne up-rave, ki pravi, da je lahko italijan- ščina edini uradni jezik pri poslovanju javnih ustanov. Stališče Zigrina je presenetilo same listarje in neoiašiste, ki edini javno zahtevajo odpravo slovenščine s skupščine KZE. Presenečen pa je bil tudi demokristjan Scarpa, ki je v Rossinijevi odsotnosti vodil sejo načelnikov skupin in ki je upravnemu koordinatorju dal jasno razumeti, naj se ne vmešava v zadeve, ki so političnega značaja in ki dejansko ne sodijo v njegove kompetence. Načelniki svetovalskih skupin so se vsekakor - ob nasprotovanju LpT in MSI - sporazumeli za odložitev vsakršne odločitve in bili mnenja, da se nudi strankam čas za preverjanje predloženega »popravka«. Obenem pa so sprejeli sklep za sklicanje skupščine KZE, na kateri bo spet tekla beseda o finančnem obračunu za leto 1988 in po vsej verjetnosti tudi o novi aferi o vprašanju rabe slovenskega jezika. Skupščina se bo sestala prihodnjo sredo. Priča smo torej spet poskusu grobega omejevanja rabe slovenščine v tej krajevni ustanovi, v kateri - ne smemo pozabiti - so polnopravno zastopane vse občinske uprave v tržaški pokrajini. Rabi slovenščine so doslej nasprotovali le melonarji in MSI, ki že nekaj časa uprizarjajo pravo farso vsakič, ko se slovenski svetovalci oglašajo v slovenščini. Nikoli doslej pa ni zahteva za ukinitev drugega člena pravilnika skupščine KZE prišla iz vrst upravnih teles tega organa, tako da so ostali, vsaj doslej, nacionalisti vedno sami v protislovenski ihti. Sedaj se očitno nekaj spreminja, čeprav je upati, da bodo stranke znale izolirati in zavrniti nevzdržne predloge upravnega koordinatorja KZE. V zvezi s predstavitvijo osnutka novega pravilnika skupščine KZE ter s stališčem njenega upravnega koordinatorja je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Boris Gombač napovedal protestno noto upravnemu odboru zdravstvene ustanove z zahtevo, da se omejijo kompetence upravnega koordinatorja Zigrina na izključno področje zdravstvene zakonodaje. S. T. Pa čeprav fragmentarno, kot je sicer za delovanje neke umetnostne galerije običajno, nam galerija Tržaške knjigarne z leti ponuja čedalje globlji in kvalitetnejši vpogled v likovno ustvarjalnost dežel ob meji, kot lahko imenujemo naš življenjski in kulturni prostor (dedič »srečnega« habsburškega cesarstva). Sinoči je galerija storila še nadaljnji korak na tej poti in predstavila štiri avstrijske slikarje, ki so tudi med nosilci mednarodnega likovnega projekta »Umetnost brez meja«. Svoja dela so razstavili Valentin Oman, Franz Berger, Robert Primig in Thomas VVbrgotter. Slikarje je predstavil umetnostni kritik Enzo Santese (na sliki D. Križ- mančiča), ki je najprej poudaril vlogo TK Galerije. Po njegovem mnenju je galerija postala že pomembna orientacijska točka, saj je s svojim kozmopo-litizmom in »zbliževanji razdalj« prerasla provincializem, ki je za Trst tako značilen. Nato je spregovoril še o vsakem umetniku posebej. Omenil je Bergerjev odnos do likovne materije, v katero vnaša tako organske kot anorganske in kemične snovi, Primigov in Omanov intelektualizem, ki pa ne zanika totalno slikarske oblike in nazadnje Worgotterjevo uporabo laserja, s katerim ustvarja znake med sedanjostjo in preteklostjo, (bg) Za volitve v Miljah Program in kandidati zelene liste s, Miljska zelena lista, ki se bo na bližnjih občinskih volitvah predstavila s sv -bolom smejočega se sonca, je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila MP1 Program in kandidate. Tržaški občinski svetovalec Zelene alternativne liste s aurizi° Bekar, ki je pobudnik tega gibanja, je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da v J30 ta lista predstavila s tradicionalnim simbolom zelenega gibanja v Italiji in q tvr°pi. O volilnem programu pa je obširneje spregovoril nosilec liste Luciano ntoi, fizik in dolgoletni aktivist v naprednih katoliških organizacijah, ki je udaril, da si bodo kandidati gibanja, seveda če bodo izvoljeni, prvenstveno j 'Zadevali za ekološko resanacijo Miljskega zaliva, Ospa in Glinščice. Treba bo Ql okrepiti kanalizacijo in predvsem depurator, posebno pozornost pa bo treba u svetiti turizmu in zaščiti miljskega naravnega in kulturnega bogastva. Zelena jjj.p Je v svoj program uvrstila tudi prizadevanja za razvoj kulturnih dejavnosti v Jski stvarnosti in vloge Milj v okviru sodelovanja s sosednjo Slovenijo. Pok ^.?sdec liste je kot rečeno Benini, na čelu seznama kandidatov pa sta tudi Sj kraJinski svetovalec Zelene alternativne liste Alessandro Capuzzo in nekdanji “uikalist UIL Diego Rota. V Skednju seja odpadla, da bi se le ne zaslišala slovenščina ve P®t ni bilo zadoščeno pravici do javne rabe slo-Hio SJ°vsem^hUdim Pritiskom, delujejo pa fst ■SifcStijS „®ko bodn,rezPlaen°. in to v upanju na aciiskrx 1 da treba Pri RAI preseči j.P-že n logiko, tako da bi posamezne ,‘PPike * 1“le več glasila te ali one vbitih n Pak naj bi se razlikovale po f. Na d“. nalogah. Pjb vmi?* r?vni je seveda vrsta speci-peldstavnufai?]’ ?. čemer je govoril tudi naIt- Dm„, S1ndikalnega sveta RAI Op-,e‘elna rtv služba opravlja vrsto Pa Pomembnih nalog, za dobro dii 6l1a R AnTmanjkuje ljudi in struktur, sončnično ae*V,FJK v bistvu edini me-0iplsi in deželnega značaja, saj so ča-atVaDe p,a?ebne televizije krajevno ezelna RAI je danes privile- girano opazovališče vrenj in novosti na Vzhodu in zato je povpraševanje po novicah iz vse Italije vedno večje. Problem zase so slovenske radijske in televizijske (za sedaj neobstojne) oddaje. Radio Trst A opravlja pomembno vlogo in pokriva dokaj obširen prostor. Novinarska poročila obsegajo mednarodne, vsedržavne in krajevne dogodke, zanje pa skrbi le 11 novinarjev, kar je daleč pod običajnimi standardi. Glede slovenske televizije teče pravda že od leta 1975, vendar RAI še ni uresničila obveze, ki jo predvideva konvencija med ustanovo in državo, da bi uvedla slovenske tv oddaje. Nedavno so v tem smislu na primer uvedli oddaje v ladinskem jeziku, slovenski pa ostaja še naprej zapostavljen. Deželni tajnik sindikata novinarjev Gon je v svojem posegu opozoril na vedno manjšo vlogo novinarja, saj mu odje-majo vlogo "povezovalca" med bralci-po-slušalci in življenjem, predvsem političnim. Politika si namreč vedno bolj opazno in grobo prisvaja medijski prostor, pri čemer je vloga novinarja pogostokrat le obrobna: politiku ponudi mikrofon. Mnogo je seveda tudi ožje sindikalnih vprašanj. Zasebne radijske in tv postaje, tudi v naši deželi in v samem Trstu, izkoriščajo delovno silo in slabo ali pa celo nič ne plačujejo mlade novinarje. Do sindikata se seveda nihče od prizadetih ne obrne, ker se boji, da bo izgubil možnost za nadaljnje delo. Skratka, novinar je danes pod hudim pritiskom, kvaliteta informacije je pod vedno večjim vprašajem, lotizacijske logike so se nevarno razpasle. Prav zato so novinarji dvignili glas, in to v korist bralcev in gledalcev, ki so končna žrtev slabe informacije in manipulacij. Drevi na Opčinah Začetek Glasbenih večerov Z nastopom mešanega pevskega zbora »Lipa zelenela je...« iz Ljubljane se bodo drevi ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah pričeli Openski glasbeni večeri. Zbor se bo predstavil s celovečernim koncertom, ki nosi naslov »Veselje in žalost, s pesmijo skozi Valvazorjevo Slavo«. Z ljudsko pesmijo bodo člani ljubljanskega zbora popeljali poslušalce skozi Valvazorjevo Slavo Vojvodine Kranjske ob 300-letnici izida tega pomembnega dela. Skrbno izbrane slovenske ljudske pesmi v priredbi naših skladateljev bodo s citati iz Valvazorjeve Slave povezovali mojstri slovenske besede. Zbor vodi Jernej Habjanič, režija Aleš Jan, odlomke iz Slave pa bosta umetniško posredovala Milena Grm in Aleš Valič. K.) Danes odprejo salon Spazio Danes ob 11. uri bodo v paviljonu A na Tržaškem velesejmu slovesno odprli 6. salon znanstvenega raziskovanja in tehnologije Spazio. Kot v prejšnjih izvedbah bo razstava, ki bo odprta do torka, 10. oktobra, razdeljena na tri dele. V okviru prvega se bodo predstavile tržaške in druge raziskovalne ustanove, drugi del bo namenjen umetniškemu ustvarjanju z najnovejšimi tehnološkimi pripomočki, v okviru tretjega pa bodo tržaška podjetja predstavila svoje najpomembnejše dosežke na področju visoke tehnologije. Poleg tega bo v okviru salona odprt za občinstvo tudi Laboratorij znanstvenega imaginarija, ki je sicer postal že stalna struktura na Tržaškem velesejmu, na sporedu pa bodo tudi razna predavanja in okrogle mize, med temi predstavitev tržaškega sinhrotrona tržaškim šolnikom in dijakom. Družba Friulia pripravlja svojo strategijo za devetdeseta leta Deželna finančna družba Friulia bo danes na Devinskem gradu priredila svoje tradicionalno letno srečanje z družbami, v katerih je soudeležena in katerih število zdaj znaša že skoraj 200. Srečanje bo namenjeno predvsem obravnavi strategije, ki naj bi vodila deželno finančno družbo v devetdesetih letih, se pravi v času, ko bo med drugim zaživelo enotno zahodnoevropsko tržišče. Posvet bo uvedel predsednik Friulie Vittorio Zanon, za njim pa bo govoril ravnatelj Angelo Cocetta. Med predavatelji bosta tudi dva podjetnika, in sicer Oliviano Spadotto (Claber) ter Pierluigi Zamo (II Camlegno), ki bosta podala svoje izkušnje glede sodelovanja s Friulio ter svoje poglede na perspektive deželnega gospodarstva. Na zasedanju so napovedali svojo udeležbo tudi podpredsednik Dežele Francescutto ter deželna odbornika za finance Rinaldi in za industrijo Saro. Pobuda Sklada za dvojezičnost Včeraj ob petintrideseti obletnici podpisa Posebnega statuta, druge priloge londonske Spomenice o soglasju, je skupina sodelavcev Sklada za dvojezičnost razdelila pred vladno palačo, pred magistratom, pred tržaškim županstvom, pred glavno pošto, pred palačo predsedstva deželnega odbora in pod Chiozzovimi oboki več tisoč letakov z besedilom 5. člena Posebnega statuta. Dokument je vseboval tudi obljubo italijanske vlade, da bo zvesto izpolnjevala vse obveznosti, ki izhajajo iz Posebnega statuta. Danes zjutraj brez avtobusov Delavci Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT bodo danes stavkali v znak protesta, ker uprava ne spoštuje nekaterih pomembnih sindikalnih dogovorov. Delavci, ki so včlanjeni v sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL, bodo stavkali do 9. ure, kar pomeni, da do takrat avtobusi ne bodo vozili. Vodstvo ACT sporoča, da bo avtobusni promet redno stekel približno ob 9.30. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila Dragica Slokar vd. Jagodič Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sin Ninči z ženo Slavico, sestra Sonja in ostali sorodniki. Trst, 6. oktobra 1989 V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi Viktor Tretjak Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ. ŽALUJOČI SVOJCI Križ, Prosek, 6. oktobra 1989 V Trebčah izmenjava zastave med lanskimi in letošnjimi 50-letniki Petdesetletniki iz Trebč so pred dnevi proslavili svoj življenjski jubilej. Na posnetku jih vidimo zbrane pred vaškim spomenikom takoj potem, ko so prejeli od svojih predhodnikov zastavo, ki jo bodo morali prihodnje leto izročiti naslednikom. Ta lepa navada se v vasi ponavlja že od leta 1980, ko je nastala po zamisli takratnih jubilantov. (E K F ) Nove lastnice prodajalne sadja in zelenjave v Naselju sv. Sergija Prodajalna sadja In zelenjave na Trgu 25. aprila v Naselju sv. Sergija ima nove lastnike oziroma lastnice. Trgovino so namreč prevzele Silvana, Elena in Nives (vidimo jih z leve proti desni na posnetku D. Križmančiča), ki bodo odjemalce prav gotovo dobro in prijazno postregle. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 — Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 — Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989/90 — Danes, 6. t.m., ob 20.30 (red B) ponovitev simfoničnega koncerta. Dirigent S. Argiris, pianist P. Bordoni. Izvajali bodo Beethovnove in Brahmsove skladbe. Ponovitev jutri, 7. oktobra, ob 18. uri (red S). Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. čestitke Tam na bregu hišica stoji, notri FE-DERICA 6. rojstni dan slavi. Da bi bila pridna doma in v šoli ji želijo bratec Alex, mama in očka. FRANC BANDI iz Doline praznuje danes 80 let. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje v Dolini 80. rojstni dan FRANC BANDI. Še na mnoga srečna in zdrava leta mu želi Angel Kosmač z ženo Drago. Naša SANDRA praznuje danes okroglo obletnico. Vse najboljše ji iz srca vošči družina Kralj. Draga BOJANA! Že 17 let minulo je, odkar v pleničke zavijali so te. Takrat si že milo jokala, potem pa veselo skakljala, sedaj pa boš veselo zapela. Da bi bila v življenju vedno tako brezskrbna ti želijo starši, sestra, botra z družino, mali Nicola ter družina Per-dec. včeraj-danes Danes, PETEK, 6. oktobra 1989 BRUNOSLAV Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 11.26 - Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 20.51. Jutri, SOBOTA, 7. oktobra 1989 DRAG ONIKA PLIMOVANJE DANES: ob 0.44 najvišje 5 cm, ob 4.35 najnižje -3 cm, ob 11.08 najvišje 31 cm, ob 19.07 najnižje -30. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb ustaljen, veter 16 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Caterina Gerometta, Alex Debeliš, Massimo Sganga, Marta Rihter, Elisa Ouagliariello, Marco Citta-ri, Andrea Bastia, Nicola Bissaldi, Stefa-no Galdo, Nicola Simonis. UMRLI SO: 89-letna Angela Delezotti vd. Aresta, 68-letni Attilio Loro, 66-letni Religio Ritossa, 83-letna Carla Slokar, 61-letni Angelo Bisiaco, 89-letni Vittorio Tretjak, 68-letni Ferdinando Eriavaz, 62-letni Roberto Rolla, 21-letni Luca Pezza-tOi 69-letni Antonino Canu, 93-letna Rosina Ceh vd. Turel, 88-letna Maria Rosa Nardi vd. Penzo, 36-letna Armida Salich por. Bertok, 57-letna Mafalda Bragnolo por. Pierangelini, 74-letna Rosina Stocco vd. Taucer, 71-letna Maria lose De Greef, 80-letni Rodolfo Miniussi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Sekcija SSk v občini Dolina priredi v nedeljo, 15. t. m'., enodnevni izlet v San Daniele del Friuli, Sello Chianzutan ter k jezeroma Verzegnis in Cavazzo. Vpisovanje na tel. št. 228481 v večernih urah. 50-letniki dolinske občine organizirajo izlet 22. t. m. Kdor ni bil obveščen naj se javi v mlekarni pri Lauri ali na tel. št. 280754 v večernih urah do sobote, 7. t. m. SPDT vabi na srečanje s PD Integral iz Ljubljane, ki bo na goriškem Krasu v nedeljo, 8. t. m. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače z lastnimi avtomobili. Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev prirejajo dne 20. t. m. izlet na Reko in Krk. Vpisovanje v ponedeljek, 9. t. m. , od 9. do 12. ure na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/B. SPDT in Društvo naravoslovcev »T. Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša 40.000 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 izpred sodne palače v Trstu in sicer za oba izleta. Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja obvešča udeležence izleta za Ptuj, da bo odhod avtobusa jutri, 7. t. m., ob 6.15 iz Ul. Brigata Casale, ob 6.30 od Domja in ob 6.40 iz Boljunca. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja L1VIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius je do 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE ME-TALLINO. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji razstavlja umetnik ALFREDO PERUSKO. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. koncerti Repentabrska cerkev V nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CON-SORT. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989/90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Gherschvvin. Vabljeni! kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE II - 16.20, 22.15 Femmine morbose per animali in calore, D □ NAZIONALE III - Dvorana rezervirana. NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.15 11 piccolo diavo-lo, i. Roberto Benigni, VValter Matthau. EDEN - 15.30, 22.00 La zia in calore, □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 007 - Vendetta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FIGE - 16.30, 22.15 Storia di fantasmi cinesi. ALCIONE - 17.00, 22.00 La sarta. RADIO - 15.30, 21.30 La cosa che piace di piu, porn., □ □ , Prepovedano mladini pod 14. letom ! - 18. letom □ □ GLASBENA MATICA TRST Koncertni abonma Sezona 1989/90 SPORED 18. oktober 1989 SLOVENSKI KVINTET TROBIL 27. oktober 1989' MILKO BIZJAK, orgle 16. november 1989 SIMFONIKI RTV - LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut 28. november 1989 SLOVENSKI MADRIGALISTI Dirigent: Janez Bole 14. december 1989 KATJA MILIČ, klavir 18. januar 1990 OLGA GRACELJ, sopran JASNA CORRADO - MERLAK, harfa NEVA MERLAK, klavir 15. februar 1990 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE sodeluje Miran Košuta, klarinet 7. marec 1990 BOJAN GORIŠEK, klavir VOLODJA BALŽALORSKV, violina ANDREJ PETRAČ, violončelo 21. marec 1990 SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Marko Letnoja Miloš Mlejnik, violončelo ‘ V cerkvi sv. Vincenca, Ul. Feltre 11. Vpisovanje abonmajev na GM - Ul. R. Manna 29 do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. razne prireditve SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine Openski glasbeni večeri Danes, 6. oktobra 1989, ob 20. uri ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske koncert VESELJE IN ŽALOST S PESMIJO SKOZI VALVASORJEVO SLAVO. Izvaja MePZ LIPA ZELENELA JE (nekdanji člani APZ T. Tomšič), dirigent J. HABJANIČ, recitacije MILENA GRM in ALEŠ VALIČ, režiser ALEŠ JAN. Vabljeni! Kaj se vendar dogaja v Sloveniji? Za vse, ki si zastavljajo taka in podobna vprašanja prireja Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) jutri, 7. t. m., ob 18.30 srečanje s časnikarjem Sergijem Pahorjem. Vmes bomo sledili videoposnetku o dogodkih v Jugoslaviji in anketi o zanimanju, ki ga kažejo zanje slovenski viš-ješolci. Prisrčno vabljeni! razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Mladinska skupina Pinko Tomažič vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. V Bazovskem domu bo rekreacija za odrasle. Vpisovanje še jutri, 7. t. m., pri odbornikih KD Lipa. Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. KD Valentin Vodnik s pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo MPZ Valentin Vodnik, Ženska pevska skupina S tu ledi in MePZ Sangerrunde Isarlust iz Strasslacha (ZRN) Jutri, 7. t. m., ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. mali oglasi PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrefl1 stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548- PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje O tel. 761884 - zjutraj. PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987, j dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel-200939 v večernih urah. PRODAM lancio fulvio coupe 1300 Izletnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel 327425 v večernih urah. PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Disneyevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjig6 Pisanega sveta VValta Disneya. Obenem prodam tudi otroško sobo, ko novo. Tel. v popoldanskih urah na & 220430. PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410 letnik '87 bel6 barve, opremljen, vedno v garaži, cen8 12.500.000 lir. Tel. 226710. GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah i^6 natakarico. Tel. (0481) 882017. PODJETJE nujno išče tehnike mehansk6 industrije orodjarje in rezkalce (stanj' pisti - fresatori) z opravljenim voja5' kim rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodan' zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sob6 Tel. 229470 ob uri obedov. OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390. IŠČEMO izkušenega rezkalca za delo ' Vicenzi. Tel. (0445) 602727. ZIDARJA ali manjše podjetje za ureg1 tev odtočnih cevi in tlakovanje dvori’ ča z betonom nujno iščem. Tel. 2206”’ v večernih urah. ZADNJA odkritja firme SHISEIDO z nego kože in las so v prodaji tudi P Opčinah KOZMETIKA 90. prispevki Namesto cvetja na grob Guerrina S6 vij a in VViljema Sirka darujeta Laura j Gičko iz Gabrovca 20.000 lir za popravil' kriškega Ljudskega doma. V spomin na Wiljema Sirka daruj®! Nino in Vera 50.000 lir, Mira, Rožina, M) ljana, Rožica in Mira Štefančič 50.000 « ter sekcija KPI Enrico Berlinguer iz °e vinsko nabrežinske občine 600.000 lir z kriški Ljudski dom. Namesto cvetja na grob VViljema Sir^ darujejo Vanka, Mario in Branko SuK* 100.000 lir, Irma in Gigi Švab 50.000 I' ter Pepka in Cvetko Verginella (Gabr vec) 100.000 lir za kriški Ljudski dom- Namesto cvetja na grob pok. Pep°l Sosiča daruje družina Edija Persi 20.000 lir za odkup Sklada Mitja Čuk. N. N. daruje 30.000 lir za odkup sede*" Sklada Mitja Čuk. V spomin na očeta Marija Kocjanai 8? ruje sin Ladi 50.000 lir za sekcijo ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. ,e V spomin na Vilka Smotlaka dalU)| Bazilija 50.000 lir za sekcijo VZPI-AM Dolina, Mačkolje, Prebeneg. ., V spomin na tov. Vilka Smotlaka dar jeta Danila in Nino Slavec 30.000 lir sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačko« ' Prebeneg. ... Ob 6. obletnici smrti Ninija Košute P rujeta žena Viktorija in družina Gus (, 15.000 lir za popravilo Ljudskega dorba Križu. t* V spomin na Vilka Smotlaka daru) . Josip Sancin (Dolina 112) in Nino ŠavUj i vsak po 20.000 lir za sekcijo VZPI-A^ . Dolina, Mačkolje, Preneg. « V spomin na pok. Danico Starc daruL družina 50.000 lir za ŠD Kontovel 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. K» V spomin na pok. Vilkota Smoti3 a daruje Bazilija z družino 100.000 Hr I MPZ Valentin Vodnik. j ........................ ce CM šole 100.000 lir za obnovo bok1 Franje. V spomin na dr. Sava Spacala Pripravljeni odbor za proslavo 100-^-.rg ------ - TJ1 menjalnica 5. 10. 1989 BA&< g/ TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar .. 1376,300 1360. Japonski jen 9,690 Nemška marka .. 732,250 729. Švicarski frank . 845,800 Francoski frank ... .. 215,780 213.— Avstrijski šiling . 104,140 Holandski florint . .. 648,370 644. Norveška krona . 197,800 Belgijski frank .. 34,852 34,300 Švedska krona . 213,120 Funt šterling .. 2205,500 2180,- Portugalski eskudo 8,620 Irski šterling .. 1948,600 1930. Španska peseta .... 11,513 Danska krona .. 187,880 184,500 Avstralski dolar .... . 1062,300 Grška drahma 8,313 7,800 Jugoslov. dinar ' Kanadski dolar ... .. 1164,500 1120. ECU . 1510,000 'S BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 841. 103.2 195- $ 4 Telet.: Sedež 040'67^1 Agencija Domjo 88 gU Anpnriia Rniafl ^ Sodobni prostori za nove kulturne načrte Da kulturna dejavnost v Italiji ne uživa posebnih privilegijev je javna skrivnost. Le za spoznanje bolje se godi velikim kulturnim ustanovam, nekaterim opernim hišam ali gledališčem, ki pa se jim kljub večjim državnim podporam ne piše rožnata bodočnost. Pravzaprav predstavljajo največji problem dvorane in prireditveni prostori sploh, ki so pred kratkim doživeli težek udarec novih varnostnih predpisov in obveznega prenavljanja. Da je stanje v Italiji res zaskrbljujoče, ugotovimo najlaže, če primerjamo nekate-re Podatke o dvoranah v Italiji s podatki o drugih zahodnoevropskih državah. V Rimu je, denimo, 76 enodvoran-skih kinodvoran in le kinematografa imata dve dvorani; v Milanu ima 69 kinematografov po eno dvorano in le dva razpolagata z več dvoranami. Po^ datki iz Pariza so v primerjavi z domačimi naravnost osupljivi: v francoski Prestolnici je 200 večdvoranskih kinematografov in 23 z eno samo dvorano, “ruselj ima 100 večdvoranskih prosto-r°v in tri kinematografe z eno dvora-n°; Omenjene države potrošijo temu Primerno tudi več sredstev. V Franciji s° v zadnjih dveh letih namenili kinematografom, koncertnim in gledališkim dvoranam približno toliko, kot bo dalija potrošila za svetovno prvenstvo v, nogometu prihodnje leto. Najvišji divo dosega prav gotovo Nemčija, v Angliji pa skušajo premostiti težave in nenaklonjenost Margareth Thatcher z Zanimivimi pobudami in s spodbujanem fantazije tako organizatorjev kot arhitektov. V Sheffieldu so obnovili Rledališko dvorano tako, da so sprožili samofinsiranje preko 300.000 gledal- , O vseh teh problemih in še o marsi-E,em bodo razpravljali na srečanju fjart, ki bo prihodnji teden, od 12. do r7' oktobra, med Ceseno in Forlijem. . re za tretje tovrstno srečanje, ki bo ?e enkrat skušalo ponuditi čim bolj iz-crPne podatke o stanju italijanskih dvoran in bo istočasno iskalo sugestije ne samo za obnavljanje in restavriranje zgodovinskih prostorov, temveč tudi za ustvarjanje nekih novih možnosti, ki naj bi ustrezale sodobni potrebi kulturnega udejstvovanja. Govori se o krizi, ki jo doživlja film, vse premalo pa je poskusov, kako bi v zameno za udobnost domačega fotelja in malega ekrana ponudili sodobno, prijetno in vabljivo dvorano. Današnji gledalec je morda res nekoliko razvajen, razumljivo pa je, da si želi kvalitete na vseh področjih (tako pri projekciji na velikem ekranu, kot po stranskih servisih, kot so lahko kavarna, restavracija ali že v osnovi udoben sedež). S temi prijemi so v ZDA spremenili trend in spet privabili ljudi pred filmsko platno. Stare in neprijetne kinodvorane, ki ne nudijo gledalcu nobene udobnosti, ne bodo izbezale sodobnega človeka iz prijetno opremljenega stanovanja, kjer ima na razpolago vsaj poln hladilnik. Seveda obstaja tudi druga plat medalje: v Brindisi-ju so zgradili čudovito dvorano za 1500 oseb, ki je kljub sodobni gradnji in svetlikajoči se opremi iz neznanih vzrokov še niso uporabili. Spored posegov tega tretjega srečanja med Ceseno in Forlijem (prvi dve srečanji sta bili v Firencah in v L'Aqu-ili) predvideva poleg vidnih domačih predstavnikov - med temi Carmelo Rocca z ministrstva za kulturne prireditve, predsednik Bienale Paolo Por-toghesi, ravnatelj gledališča Metasta-sio v Pratu Fulvio Fo - tudi vrsto uglednih gostov iz sosednjih držav. Oglasili se bodo tudi nekateri režiserji, kot Ronconi in Sguarzina. Vsi bodo iskali novih možnosti v okviru vodilne misli, se glasi nekako »novi umetniški projetki v okviru nove arhitekture«. Prepogosto namreč zvračamo krivdo na krajevne ustanove, ki jim držgva delegira skrb za dvorane, ne da bi mogle razpolagati tudi s primernimi sredstvi. ____________filmske premiere_eva fontana Avatijev otožni »amarcord« Pupi Avati je tokrat realiziral res zgleden film, kakršnega, če hočemo biti povsem pošteni, nismo pričakovali. V njegovih zadnjih produkcijah je namreč večkrat priplaval na površje manirizem, ki ga v filmu Storie di ra-gazzi e ragazze skorajda ni. Avati se je izognil tudi forsiranim izbiram igralcev, saj je opustil Carla Delle Piane, Giannija Cavino in druge, ki so zasloveli z njim. Emilijanskemu režiserju je treba sicer priznati, da je odličen lovec na talente, saj je italijanskemu filmu daroval vsaj toliko mladih talentov kot Nanni Moretti, znal pa je tudi ovrednotiti igralske sposobnosti nekaterih že znanih »obrazov«. Njegovo iskanje pa je bilo včasih tudi vsiljivo, saj nam je ponujal res neverjetne mutacije. Bivši »bedak« Carlo Delle Piane je zrasel v dramatičnega igralca in v zadnjih mesecih se je njegov neobičajni nos pojavil na revijah v sumljivi bližini brhke plavolaske, ki trdi, da je vanj noro zaljubljena. Če pomislimo, da je bil Delle Piane tako zavrt, da se ni rokoval z nikomer, ker je bil trdno prepričan, da bi se tako nalezel bogve kakšne bolezni, je v Avatijevi šoli pridobil veliko na samozavesti. Prav tako čudežno pa je izpadla tudi preobrazba Diega Aba-tantuona, ki je postal »igralec« prav z Avatijem. Tokrat so že znani obrazi ostali doma. V črno-belem filmu, s katerim si je Pupi Avati pomagal iz krize po težki operaciji, je bilo dovolj prostora le za Alessandra Haberja, za bivšega polharja iz filma Le strelle nel losso in za Morettijevo junakinjo Enrico Mario Modugno. Sicer pa je na ekranu stalno kakih dvajset igralcev. Storia di ra-gazzi e ragazze je nostalgično obnavljanje družinskega kosila, na katerem sta se prvič spoznali družini bodočih mladoporočencev. Zaročenka (Lucre-zia Lante Della Rovere) je iz kmečke družine, ki ima dobro založene shram- be, zaročenec pa iz meščanske družine, ki si že leta 1936 ne more več privoščiti veliko. Za enkratne lokacije je poskrbela kar narava, ki je pri Porretti Terme otožna tudi, če jo slikamo v najbolj briljantnih barvah. Ko se z vlakom pripeljemo v Porretto nas stisne pri srcu. To seveda velja še danes, na primer v času filmskega festivala, ki so ga morda tudi zaradi neizmerne otož- nosti »premestili« v živahnejšo Bologno. V precej samotni domačiji se tako odvija enodnevna zgodba, v kateri bodo lahko najbolj pozorni gledalci odkrili veliko osebnih Avatijevih »amarcordov«. Vsak lik predstavlja drobec režiserjeve filmografije, Storie di ragazzi e ragazze pa je prav v tem pogledu darilo, ki si ga je Avati privoščil, ko so mu zdravniki rekli, da ni več v smrtni nevarnosti. ■ : današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 00 Aktualno: Uno mattina m t Nan.: Santa Barbara m x Jul;ranji dnevnik •40 Variete: Laurel & Hardy 19 oc ^reme in dnevnik 95 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in 1, giallo ■JO Dnevnik, nato Srečno l4io P°letje! ls oo Oddaja o umetnosti Ir on Ook.: Giuseppe Mazzini IR 90 Nan': Pika Nogavička 17 on ^anka: I Gummi "u° Nanizanka: Anna dai 1? sc caPelli rossi 18 nč *z Parlamenta, vesti 5 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E proibito bal- 19 40 !?,re 2q on Almanah, dnevnik u Pilm: Superfantagenio (Pust., It. 1986, r. Bruno Corbucci, i. Bud Spen- 22.05 NarnLHat RalenJini) iNan.: Hitchcock presen-23 oo la' nato dnevnik 23 i c Nočni rock: Prince D°k. oddaja: Una vita suagliata... una morte ^ teLvn* 0 9c Opolnočna rubrika 'J5 Odprta šola ^pj*WAI-E5 ' 0 Nanizanki: Fantasilar 9.00 a1®;800 Hotel Aktualni oddaji: Ager Zla matrimoniale, 9.3 10.00 NanC° 6 offro anizanka: I cingue d< 10'30 JOdzi: Časa mia, 12.00 B Prodi Mike Bongiornc R pranzo e serviti -40 Čari genitori (voc Urica Bonaccorti), 14.1 gioco delle coppi 15.00 MarcoPredolin) ktualni oddaji: Ager la matrimoniale, 15.3 16.00 M'rnCOeoffro anizanka: Love Boat 17.00 p,u°mo dacciaio kvizi: Doppio slaloi „ -30 Babilonia. 18.( q -- Babilonia, 18.1 19 oo „ Prezzo e giusl iC°0 II gioco dei 9, 19. 20.3q ra moglie e marito ariete: Finalmente v 23.00 ve:dl anete: Maurizio C 0.30 vanz°Show 0.4Q i\TQri^tG: Sogni d oro 1 Iranke: Petrocel 2 ?o Eou Grant - Alič veraB°nanza " E' prim RAI 2_____________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Due lacrime (dram., It. 1954, r. Giuseppe Vari) 9.30 Angleščina in francoščina za otroke 10.30 Variete: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno e 13.00 Dnevnik, gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta, vesti 16.20 Film: Fantomas contro Scotland Yard (kom., Fr. 1967, r. Andre Hunebel-le, i. Louis De Funes) 18.30 Športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nad.: Modi - Vita di Amedeo Modigliani (3. in zadnji del) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Zabavna oddaja: Si fa per ridere 22.55 Dok. oddaja: Cento anni di industria in Italia 23.50 Dnevnik in vreme 0.05 Film: I mastini del Dallas (dram., ZDA 1979, r. Ted Kotcheff, i. Nick Nolte, Mac Davis) RAI 3 [ 12.00 Gledališka predstava: Al calar del sipario (Noel Covvard, režija Marcello Sartarelli) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aktualno: La lampada di Aladino 15.30 Kolesarstvo (iz S. Gior-gia a Liri) 16.10 Variete: Videobox 16.35 Variete: Black and blue 16.55 Aktualno: Spaziolibero 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geb 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci - risanka 20.30 Aktualno: Telefono giallo 22.00 Dnevnik - nocoj, nato Telefono giallo (2. del) 23.05 Film: Hammett - Indagi-ne a Chinatovvn (dram., ZDA 1983, r. Wim Wen-ders, i. Frederic Forrest, Peter Boyle) 23.55 Nočni dnevnik, nato film (2. del) 0.45 Aktualno: TG 3 - pregled tiska RTV Ljubljana ■! 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Mostovi, 11.30 nadaljevanka Ellis Island (5. del) 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Zlata ribica, 18.35 nanizanka Pika Nogavička (3. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Dokumentarna oddaja: Na obali posušenega oceana 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 17. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Pogledi: pohištvo 23.25 Film: Amor na tleh (dram., Fr. 1984, r. Jac-ques Rivette, i. Geraldi-ne Chaplin, Jane Birkin, Jean-Pierre Kalfon, Las-zlo Szabo, Facundo Bo) 1.25 Video strani RETE 4__________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata - Gioco d azzardo 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle deipini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando (vodi Daniele Formica) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 TV film: La vita legenda-ria di Ernest Hemin-gway (biog., 2. del) 22.40 Filmski tednik: Ciak 23.25 Filmske novosti 23.30 Film: Una coppia perfet-ta (kom., ZDA 1979, r. Robert Altman, i. Paul Doo- f ley, Marta Heflin) 1.40 Nanizanki: Ironside, 2.40 Adam 12 3.10 Filmske novosti ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro - Un simpatico amico, 10.30 Agenzia Rockford - Una truffa da 600.000 S, 11.30 Simon & Simon 12.30 Variete: Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Variete: Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Variete: Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valentina 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.30 Variete: Italijanske smešnice 0.35 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television (pon.) ODEON________________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugarcup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di piet-ra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: La sguadra specia-le delPispettore Swen-ney (krim., VB 1977, r. David Wickes, i. John Thaw) 22.15 Film: Appassionata (i. Ornella Muti, Eleonora Giorgi) 23.45 Rubrika o motorjih TMC___________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra TV Koper * v 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera 14.45 Golf: evropski turnirji (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika o tenisu 18.15 Wrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nogomet: tekma iz tujih prvenstev 21.45 Rubrika: Sottocanestro 23.00 TVD Novice 23.10 Nočni boks 24.00 Ameriški nogomet: tekma iz prvenstva NFL RTV Ljubljana 2 17.00 Satelitski programi 19.00 Videomeh (ponovitev) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Koncert komornega orkestra Slovenicum 22.35 Skupščinska kronika 22.55 Satelitski programi 13.30 Vesti in šport 14.30 Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 TV film: La guinta sta-gione (dram., VB 1980, r. Gordon Vorster, i. Martin Dreyer. Louise Roux) 18.00 Aktualno: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Tenis - polfinale turnirja v Stuttgartu TELEFRIULI___________ 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika 12.30 Nanizanka: Condo 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La piovra 22.00 Nanizanka: II grande te-atro del West 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Rubrika o motorjih 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika, nato News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas: Nove plošče, Domača delavnica, Pesem vetra, Zadnja novica; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Pužzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 11.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 18.30 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. Skupščina Kraške gorske skupnosti razdelila sredstva izrednega načrta Prispevke bo prejelo deset občin za skupaj 383 milijonov lir Dvodnevno mednarodno srečanje posvečeno prizadevanjem za mir Pripravlja ga Združenje civilnih žrtev vojne Kraška gorska skupnost ima za leto 1990 na razpolago nekaj nad 382 milijonov lir sredstev za financiranje raznih posegov na območju občin članic skupnosti. Na zadnji seji glavne skupščine so razpravljali in odobrili načrt posegov in dodelitev sredstev posameznim občinam na Goriškem in Tržaškem. Denarne prispevke bo lahko koristilo deset občin. Na Goriškem so to občine Doberdob, Poljan, Ronke, Zagraj in Sovodnje. Na Tržaškem pa Devin Nabrežina, Repentabor, Dolina, Zgonik in Trst. V Doberdobu bodo 70 milijonov lir namenili za prenovo in razširitev električnega omrežja, dva posega v skupnem znesku 15 milijonov lir sta predvidena v občini Poljan (10 milijonov lir za opremo in ureditev knjižnice, 5 milijonov lir za nakup opreme za greznično omrežje). Dvajset milijonov lir prispevka bo Občina Ronke namenila urejanju zelenic in Drevoreda Garibaldi v Romjanu. Podoben poseg predvidevajo tudi v občini Zagraj, kjer bodo z dodeljenim prispevkom (50 milijonov lir) uredili zunanjščino šole s celodnevnim poukom. Kraška gorska skupnost je Občini Sovodnje dodelila nadaljnji prispevek 40 milijonov lir za ureditev športnega centra na Peči. Občinam na Tržaškem so bili prispevki dodeljeni za naslednje posege: Devin-Nabrežina za nakup opreme in ureditev fotografskega odseka v Ses-ljanu (22,5 milijona lir), Repentabor 22 milijonov lir za vzdrževalna dela v občinski telovadnici, Dolina 49 milijonov za tri različne posege, med drugim za obnovo občinske stavbe v Gročani, nakup razne opreme, ki bo na razpolago skupnosti. Občina Zgonik bo 60 milijonov lir prispevka namenila za ureditev kulturnega centra pri Jami pri Briščikih. Občini Trst je bil dode- ljen prispevek 25 milijonov lir za sanacijo nekdanjega odlagališča pri Trebčah (lani je bil prispevek nakazan za podoben poseg pri Bazovici). Glede odobrenega prispevka občini Sovodnje velja opozoriti na dejstvo, da bodo denar, skupaj s prispevkom, ki je bil doslej že zagotovljen, namenili za prenovo športnega centra na Peči. Izvršilni načrt, ki je v pripravi, predvideva nekaj nad sto milijonov lir stroška. Z obljubo o dodatnem financiranju je zdaj zagotovljeno skoraj celotno kritje in je mogoče predvidevati, da se bodo dela tudi v kratkem priče- la. Poseg, ki ga imajo v načrtu na Občini je toliko bolj pomemben, saj zadeva prenovo in ureditev kotalkališča, objekta, ki jih je na ožjem goriškem območju bolj malo. Poleg porazdelitve finančnih sredstev izrednega načrta posegov za leto 1989 je dnevni red seje glavne skupščine obsegal še nekaj drugih vprašanj. V skupščini se je med drugim pričela razprava — nadaljevala in zaključila se bo predvidoma na prihodnjem zasedanju čez mesec dni na temo Evropa narodov - pravice manjšin. Zaključke razprave naj bi strnili tudi v sklepnem dokumentu. Pokrajinska sekcija Vsedržavnega združenja civilnih žrtev vojne prireja jutri in v nedeljo v Gorici mednarodni posvet o miru. Srečanja se bodo udeležili predstavniki sorodnih združenj iz Francije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Jugoslavije. Organizatorji pojasnjujejo, da so povabili predstavnike nekaterih nam naj bližjih držav, da pa želijo v bodoče razširiti krog udeležencev. Tokratni posvet naj bi namreč bil le nekaka generalka srečanja, na katero nameravajo povabiti predstavnike evropskih narodov z vzhoda in zahoda. Neodgovorno ravnanje na odlagališču Odlagališče odpadnega materiala v Ulici Brigata Sassari je bilo in verjetno še bo predmet polemik. Tu naj bi odlagali izključno -odpadni gradbeni material. Še zmeraj pa vozijo semkaj tudi take snovi, ki jih najbrž ne bi smeli. Obrabljene gume, vejevje, listje. Vse lahko vnetljive snovi, ki občasno "zagorijo". Tako je bilo tudi v sredo popoldne, ko se je ogromen steber dima dvigal iz Mocchette. Sprva je kazalo, da gre za nesrečo, požar v bližnjem gospodarskem poslopju. Gasilci, ki so jih poklicali na kraj, so kaj kmalu ugotovili, da je gorel velik kup listja in trave, ki so ga pred dnevi pripeljali občinski delavci. Škode, materialne seveda, ni bilo nobene, vendar sta dim in smrad prepojila dobršen del neposredne goriške okolice. Da se je dračje in listje samo vnelo, je težko verjeti. Kakor tudi ni preprečljiva zgodba, da pride občasno do samovžiga tudi pri kupih obrabljenih avtomobilskih gum. Na sliki: steber gostega dima na odlagališču - foto Čubej. Razstavo Theatrum Adriae bodo predvidoma podaljšali Razstavo Theatrum Adriae v pokrajinskem muzeju na gradu bodo predvidoma podaljšali še za mesec dni. Ostala naj bi odprta do 18. novembra. V tem času si jo bodo lahko ogledali dijaki srednješolskih zavodov, pa tudi številni obiskovalci iz tujine, zlasti iz Slovenije. Te dni je pokrajinski odbornik Panzera sprejel kar nekaj skupin "strokovno" podkovanih obiskovalcev iz Novega mesta, Kranja in Ljubljane. Nekaj kvalificiranih obiskov pričakujejo tudi v prihodnjih tednih. Medtem ko bo razstava kartografije odprta še nekaj tednov, pa ostaja samo še nekaj dni časa za ogled nekaterih drugih razstav tako v Gorici kakor v Gradišču in Romansu. Razstavo Marieschijevih slik na gradu bodo zaprli 15. oktobra in zdi se, da ni nobene možnosti za njeno podaljšanje, tudi zaradi eksponatov, ki so jih dobili na posodo. 15. oktobra se bo v Gradišču sklenila antološka razstava del Luiša Spazzapana, teden dni kasneje pa razstava o langobardski prisotnosti v Romansu, ki jo bodo zatem prenesli v Trst in Ljubljano. Razstava zlatarskih izdelkov v pokrajinskem muzeju na gradu se je sklenila konec prejšnjega tedna. V društvu Jadro v Ronkah začetek tečaja slovenščine Z avtomobilom zadela skupino otrok, ki so prečkali cesto Kulturno in rekreacijsko društvo Slovencev v Laškem Jadro je pred nekaj tedni uspešno izvedlo poletni tečaj slovenščine za slovenske učence in dijake. Že takrat so se dogovorili, da bodo v redni sezoni priredili - ob drugih društvenih dejavnostih - likovni tečaj in tečaj slovenščine za Italijane. Obe zamisli sedaj uresničujejo. Tečaj likovnega ustvarjanja je namenjen predvsem mladini, odprt pa je tudi odraslim. Tečaj bo vodil akademski slikar Milovan Valič iz Nove Gorice in se bo odvijal v društvenih prostorih v Romjanu ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. Trajal bo predvidoma tri mesece. Kdor želi, se še lahko prijavi pri društvenih odbornikih ali kar na sedežu, ko se bo začel tečaj. Te dni začenjajo tudi s tečajem slovenščine za Italijane (odrasle), ki ga društvo Jadro prireja pod pokroviteljstvom Občine Ronke in v sodelovanju z Zavodom za šolstvo v Novi Gorici. Za tečaj je bilo tolikšno zanimanje, da so morali okrog štirideset interesentov razdeliti v dve skupini. Lekcije bodo za prvo skupino ob torkih od 19.30 do 21.30, za drugo pa ob četrtkih od 19. do 21. ure. Tečaj slovenščine bo trajal šest mesecev. Za skupino osnovnošolskih otrok iz Marine Julie se je včerajšnji dan pričel v znamenju nesreče. Dva sta na zdravljenju v bolnišnici, drugi so užili zvrhano mero strahu. 6-letni Marco Carnese in njegov 5-letni bratranec Piero Carnese sta skupaj z nekaterimi sošolci stopila iz avtobusa v Ulici Cip-ressi, v neposredni bližini starega pokopališča v Tržiču. Namenjena sta bila v osnovno šolo Nazario Sauro. Druščina se je namenila prečkati cesto, kar je najbrž prepozno opazila 63-letna voznica fiata 126, Laura Furlan iz Trsta. Skušala je sicer vozilo zaustaviti, vendar ji ni uspelo preprečiti trčenja. Medtem ko so nekateri člani druščine odskočili spet na rob ceste in na pločnik, je Marca in Piera oplazilo vozilo. Prvega so v bolnišnico sprejeli s prognozo okrevanja v sedmih dneh, zaradi prebite ustnice in drugih lažjih poškodb. Drugi pa se bo zdravil pet dni zaradi udarcev in odrgnin na nogah. Posledice prometne nesreče res niso težke, vendar bi bil obračuna lahko precej drugačen. Morda so prav učenci s hitrim reagiranjem preprečili naj hujše. Pridržana prognoza za mopedista Precej težke notranje poškodbe je v prometni nesreči zadobil 48-letni Lucijan Pavio iz Štandreža, Ulica Tabaj 29, ki je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici, kjer so ga že včeraj popoldne operirali. Zdravniki so si pridržali prognozo. Nesreča se je zgodila na Tržaški cesti v neposredni bližini bencinske črpalke Shell. Po ugotovitvah prometne policije je Pavio, ki se je peljal na motornem kolesu, trčil v avtomobil, ki ga je upravljal Maurizio Munarin iz Gorice, Ul. Cappella 4. Tako Pavio kakor Munarin sta vozila v isti smeri, to je iz predmestja proti centru. Menda je Munarin nameraval parkirati avto in je prav ob vzvratni vožnji za odstavo vozila prišlo do trčenja. Sprva je kazalo, da mopedist ni utrpel hujših poškodb, vendar so zdravniki ob natančnejšem pregledu ugotovili nevarne poškodbe notranjih organov in so se zato odločili za takojšen kirurški poseg. Upravna komisija podjetja APT Goriški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji, skoraj soglasno, obnovil mandat članom upravne komisije po- krajinskega avtobusnega podjetja APT za letos. Člani komisije so Ermel-lino Peressini, Marino Marin, Giorgio Graden, Livio DelFOrco, Adriano Ber-nardis in Italico Chiarion. Nadomestna člana sta Olivo Fattoretto in Milan Jarc. Imenovanje, oziroma podaljšanje mandata je potekalo skoraj brez razprave. Prvič, ker je šlo v bistvu za formalnost, saj se leto nagiba koncu, drugič, ker se, kot se zdi, nekaj vendarle premika glede poenotenja vseh javnih podjetij v pokrajini. Do tega koraka naj bi prišlo kmalu. Ob volitvah spomladi Zeleni v Krminu za združitev levice Krminska Zelena lista se zavzema za združen nastop levice na prihodnjih občinskih volitvah v Krminu. Nocoj ob 20.30 je napovedan sestanek v sejni dvorani Krminske gradbene zadruge v Ul. Collodi, na katerega so povabili okrog sedemdeset osebnosti krminskega političnega, družbenega in kulturnega življenja. Povabili so tajnika sekcij KPI in PSI ter vrsto drugih občanov, sestanek pa je odprt vsakomur. Na srečanju - pojasnjujejo pri Zeleni listi - naj bi preverili ali obstaja v Krminu možnost in politična volja oblikovanja skupnega gibanja levice, ki naj bi temeljito obnovila politično in upravno prakso. Dejavnosti v pokritem bazenu Združenje Gorizia nuoto obvešča, da so pričeli z dejavnostmi v pokritem plavalnem bazenu. Za občinstvo je bazen odprt od ponedeljka do petka med 20. in 21. uro, ob sobotah pa med 19. in 21. uro. V jutranjem in popoldanskem času pa se v bazenu odvijajo številne dejavnosti, tečaji plavanja za šoloobvezne otroke, za otroke v predšolski dobi, za starejše občane, tečaji podvodnega plavanja itd. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo združenja in sicer vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. čestitke Ob rojstvu drugorojenčka PETRA čestita profesorju Henriku Lisjaku učno in neučno osebje oddelka zavoda Žiga Zois v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. ABONMA V TRSTU Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Predsednik goriške sekcije dr. Ser-gio Zuccolo pojasnjuje, da so se za mednarodni posvet odločili ob spoznanju, da predstavljajo hajvečjo grožnjo za mir nesoglasja med narodi. Zasledovanje miru zaradi tega nujno predpostavlja premeščanje teh konfliktov in uresničevanje drugačnih mednarodnih odnosov. Mir je namreč danes absolutna nujnost, saj je svet postal tako majhen vojna pa tako uničujoča, da ni nikakršne druge izbire. Poleg tega je sodobna vojna odpravila vsakršno razliko med vojaki in civilnim prebivalstvom: njene posledice enako ogrožajo vojake, ki so z uniformo sprejeli tudi nevarnosti vojne, kot civiliste, ki tega niso naredili. Poseben pomen pa ima tudi izbira kraja za posvet. Odločili so se za Gorico, pravijo pri Združenju civilnih žrtev vojne, ker je ta delček Evrope kraj, kjer že tisočletje živijo skupaj narodi romanske, slovanske in germanske skupine. To je tudi dežela, ki je doživela številne premike meja, obenem pa je dežela, v zgodovini katere je mogoče razbrati smernice za bodočnost našega kontinenta. Dvodnevno srečanje se bo pričelo jutri dopoldne, ko bosta udeležence posveta sprejela župan in predsednik Pokrajine. Ob 16. uri bo zasedanje v pokrajinski sejni dvorani. V nedeljo bodo ob 9. uri položili venec na glavnem pokopališču, ob 10. uri pa se bo posvet za mir nadaljeval v konferenčni dvorani Espomego v Ul. della Bar- razna obvestila Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice sporoča, da bo avtobus za izlet v Ribnico v nedeljo, 8. t. m., odpeljal s Travnika ob 8. uri mimo gostilne Primožič na Oslavje, v Štandrež in Sovodnje. ŠKD Vipava obvešča člane in prijatelje ter vse, ki bi radi sodelovali pri kotal-karski dejavnosti, da vadijo zdaj trikrat tedensko v občinski telovadnici v So-vodnjah in sicer ob torkih in petkih med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 15. in 17. uro. V tem času sprejemajo tudi prijave novih članov, oziroma kotalkarjev. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Gorici obvešča, da sprejemajo samo še danes prijave k sledečim tečajem: tečaj za programerje elektronskih računalnikov, tečaj za operaterje v zunanji trgovini, izpopolnjevalni tečaj za strojepis in tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju. Interesenti naj se javijo v uradu SDZPI, Ul. Croce 3, tel. 81826, v dopoldanskih urah. razstave V občinski galeriji Alle antiche mura v Tržiču bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikark M. Grazie Perso-lje iz Gorice in Grazie Aiello iz Štaran-cana. Razstava bo na ogled do 12. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od U-do 19.30, v nedeljo od 10. do 13. ure. kino Gorica CORSO 17.30—22.00 »Indiana John - l’ul' tima crociata«. M. Ford in S. Connery- VERDI 17.30—22.00 »Indiana John - 1’ul' tima crociata«. VITTORIA 17.30—22.00 »La spudorata«' Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00—22.00 »Scuola di polizia n. 6«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »BabY boom«. 20.15 »Pula po Puli — Vamp'1' ji«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Arizoh8 junior«. Ob 22. uri »Zgodba o Joani«- DESKLE 19.30 »Ljubezenski stroj«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, te' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo, Ul. I. Maggio 94, te 790338. __________pogrebi____________„ Danes v Gorici ob 8. uri Augusta javic iz splošne bolnišnice na glavno P , kopališče, ob 10.25 Olga Sonson iz nišnice Janeza od Boga v Gradišče, , 12. uri C osmo La Macchia iz splošne b ^ nišnice v cerkev v Podturnu in na V no pokopališče, ob 13.15 Giuseppina “ dassi iz splošne bolnišnice v Romans- Večjezični gledališki projekt Krdtzove Moške stvari Publikacijo so predstavili pred dnevi v Kopru Izid zbornika ob 40-letnici za zbliževanje ljudi Obalnega planinskega društva V gledališču v Ul. Fabbri 2 bo drevi italijanska premiera dela bavarske-9® sodobnega avtorja Franza Xavera Krotza Robe de omini (v originalu rtSnnersache), ki ga je pripravila gledališka zadruga La Collina. Predstavo *e režiral Mario Uršič, ki je delo tudi prevedel v tržaško narečje. V igri Nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin (na sliki), sceno je pripravil r^arjan Kravos, kostume pa Marija Vidau. Glasbena spremljava je delo tržaška glasbenika Giampaola Korala. Z dramo Roba de omini začenja zadruga j"a Collina svoj gledališki načrt z naslovom Obmejne dežele: Alpe-Jadran, s katerim želi približati gledališke ustvarjalce različnih jezikovnih stvarnosti. Obalno planinsko društvo iz Kopra, ki šteje preko 1.880 članov, je 40 let svojega delovanja in bližajočo se 100-letnico slovenske planinske organizacije počastilo z izdajo zbornika, ki planinsko in širšo javnost seznanja z delovanjem planincev iz Slovenske Istre, ki so v tem sorazmerno kratkem obdobju vendarle nekaj prispevali v zakladnico narodove planinske in kulturne zgodovine. Predstavitev zbornika je bila pred dnevi v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Na predstavitvi so se poleg sodelujočih piscev in fotoreporterjev zbornika zbrali še predstavniki delovnih organizacij, ki so omogočili izdajo zbornika na 144 straneh z lepimi barvnimi in črno-belimi fotografijami v nakladi 1000 izvodov. Prisotne je pozdravil predsednik domačega društva Karlo Kocjančič in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izdaji zbornika. Glavni urednik Jože Kr-žič pa je predstavil, kako je nastajal zbornik ter njegovo vsebino. Vrsto let je planinske zanesenjake s slovenske obale gnala želja, da bi izdali monografijo o Slavniku, »Istrskem Triglavu«. Niso se ustrašili pisanja, problem pa so predstavljali finančni stroški, zato so se odločili, da ob 40-letnici svojega delovanja izdajo zbornik, v katerem bodo predstavili tudi ta del slovenske zemlje. Ko so se odločali za izdajo zbornika, so imeli pred očmi premajhno odprtost javnosti, kljub temu da je njihova planinska organizacija ena množičnejših na njihovem območju, ter željo po obširnejši predstavitvi Slavnika. To so pred kratkim tudi uresničili in tako s pomočjo nekaterih delovnih organizacij izdali zbornik. V uvodnem delu zbornika predstavljajo osebnosti, ki so se s svojim življenjem in delom zapisale v planinsko zgodovino na nacionalni in krajevni ravni, ljudi, katerih ideje, znanje in požrtvovalna dolgoletna aktivnost so bile in bodo vodilo in zgled njihove planinske dejavnosti. Tako so veseli voščila častnega predsednika Planinske zveze Slovenije Mihe Potočnika, ki se je tudi udeležil predstavitve zbornika. Dr. Tone Strojin je zapisal o narodnjaku na zahodni meji dr. Henriku Tumi, katerega delo je pomembno za razvoj alpinizma in planinstva. Karlo Kocjančič pa je predstavil lik Vinka Lovrečiča, ki je bil vseskozi predan planinstvu na Koprskem, in krajinos-lovca in planinskega pisca dr. Viktorja Vovka. Osrednje mesto v zborniku zajema predstavitev Slavnika in njegove okolice. Uvodni spis prvega predsednika koprskega planinskega društva dr. Vovka je še danes zgled resnega, temeljitega in kompleksnega pristopa pri preučevanju krajev in ljudi. Članek so v celoti ponatisnili iz Planinskega vestnika 1958. leta. Sledijo strokovni članki o geološki zgradbi, rastlinskem in živalskem svetu Slavnika ter o pomembnejših jamah Slavniške-ga pogorja in njegove okolice. Poglavje zaključujejo spisi o gradnji Tumove koče, Maks Zadnik pa je v članku »Partizansko bojevanje na prehodih iz Brkinov v Istro« poudaril vlogo Slavnika in krajev pod njim med NOB. V tretjem delu, pretežno potopisnem poglavju, se pisci s spomini vračajo na delček prehojenih poti po naših in tujih gorah. To poglavje se zaključuje z delčkom korespondence med dr. Vovkom, prvim in dolgoletnim predsednikom PZS, in prof. Orlom, tedanjim urednikom Planinskega vestnika. Korespondenco, ki razkriva vso človečnost in pristno prijateljstvo obeh dopisovalcev, hrani Obalno planinsko društvo Koper. Na predstavitvi zbornika so menili, da bi morali tej korespondenci dati večji poudarek in jo mogoče, ob drugi priložnosti, podrobneje predstaviti. Zbornik se zaključuje s kroniko delovanja obalnega planinskega društva Koper, ki je bilo ustanovljeno pred 40 leti. Ob tem so se spomnili tudi takratnega predsednika Planinskega društva Trst Zorka Jelinčiča, o katerem pa žal ni kaj več napisano v zborniku. Na večeru predstavitve zbornika v Kopru pa je bilo malo članov Slovenskega planinskega društva iz Trsta, iz katerega je nastalo koprsko društvo. Najpomembnejše planinske dogodke od ustanovitve, o gibanju članstva, alpinizmu, izletništvu, mladinskem odseku, članstvu v odborih in komisijah, častnih članih, članih odlikovanih s častnim znakom PZJ in PZS, dobitnikih spominske plakete PZS, državnih odlikovanj in priznanj ter drugo, so v zadnjem delu zbornika na skrajšan način tudi prikazali. Planinci iz Kopra so lahko vzor ostalim društvom, saj so veliko dela vložili v izid zbornika. Zbornik je v prodaji v vseh obalnih knjigarnah in pri Obalnem planinskem društvu. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Ameriška pisateljica v Cankarjevem domu V okviru video festivala v Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi ob 20. uri v mali dvorani CD video perfor-mance znane ameriške pisateljice Constance De Jong (New York). Con-stance De Jong sodi med mlajše postmoderne pisatelje nove ameriške literature. Njena knjižna dela Modern Love (1977) in Satyagraha: M.K. Gand-hi in South Africa (1983) sta bili pozneje adaptirani za glasbene opere Philipa Glassa. V Ljubljani se predstavlja kot pisateljica, ki je v sodelovanju z video umetnikom Tonyjem Ourslerjem pripravila video performance Sorodniki - video in literatura v postmodernem, izrazito produktivnem objemu. Pretekli teden v organizaciji evropskega združenja Utopica Srečanje mladih arhitektov v Portorožu Od 24. do 30. septembra je v Kosmačevi hiši v Portorožu Potekalo prvo mednarodno srečanje neodvisnega evropskega kulturnega združenja mladih arhitektov, ki delujejo pod /Penom - Utopica. Samo Cafnik, organizator tega srečanja 1 api je povedal, da segajo začetni koraki tega združenja v . to 1986 in sicer v Benetke, sčasoma pa se je razmahnilo ez celo Evropo oziroma tudi v ZDA in Kanado. Uradno ima združenje Utopica svoj sedež v Benetkah, g reža njenih podružnic pa je razprostranjena v Avstrijo, regijo, Bolgarijo, Kanado, Čehoslovaško, Dansko, ZRN, 2 UR, Finsko, Francijo, Grčijo, Madžarsko, Italijo, Malto, Ni-, zeinsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Španijo, Šved- Veliko Britanijo, ZDA in Jugoslavijo, tr ,HtoPica le institucija, ki združuje različne medije od 2^'h'honaln0 arhitekturnih projektov do izdajanja revije. t adnja, tretja številka revije Utopica je na Bienalu arhitek-l v v Sofiji dobila posebno priznanje. Naslednja številka, ki kot predhodna tematska, bo najverjetneje tiskana v Slo- veniji (prav tako tudi ostale publikacije), zato so se člani združenja odločili organizirati zadnji uredniški termin v Portorožu, saj so v prijetnem ambientu Kosmačeve hiše našli vse potrebne bivalne in delovne pogoje. Člani združenja so tudi izrazili željo, da bi prihodnje leto v Kosmačevi hiši v Portorožu pripravili razstavo, ki naj bi ponazorila njihovo uspešno delovanje širom po Evropi. Utopica je sicer v Jugoslaviji že bila predstavljena (Radio Študent Ljubljana, TV Beograd) vendar bo šele omenjena razstava prvič pri nas celovito predstavila moderne tokove arhitekture skozi programske zasnove tega ambicioznega združenja. Obstajajo tudi realne možnosti, da bi tovrstna srečanja mladih arhitektov v Portorožu postala tradicionalna, kar bi poleg že uveljavljenih dnevov arhitekture (organizator Obalne galerije Piran) še dodatno obogatila kulturni utrip v piranski občini., SLAVKO GABERC S skupino Gallus Consort bo nastopil Igor Pomykalo Zadnji koncert glasbenih popoldnevov na Repentabru Igor Pomykalo S koncertom glasbenega ansambla Gallus Consort se bodo v nedeljo, 8. oktobra, zaključili letošnji glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Repenta-bor. S skupino Gallus Consort, ki jo sestavljajo Dina Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor bo tokrat nastopil tudi hrvaški glasbenik Igor Pomykalo (viola da gam-ba in lira da braccio). Igor Pomykalo je po rodu z Reke, glasbeno akademijo pa je dokončal v Zagrebu (glavni predmet viola). Že dve desetletji se ukvarja s staro glasbo (srednji vek, renesansa, zgodnji barok). Že vrsto let živi na Dunaju, kjer je tudi ustanovil ansambel Lyra, s katerim je koncertiral v številnih evropskih državah. V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev Zanimiva Kraigherjeva in Župančičeva pisma ^eZh* štirimi novimi knjigami iz zbir-^branih del slovenskih pesnikov in Pis 1 sm?t®1iev je kot 185. zvezek izšla de- anei jo je tje,a (in s tem zadnja) knjiga Zbranega Lojza Kraigherja. Uredil jo je .atl Moravec in si pridobil zaslugo, tijgi® Kraigherjevo delo v sorazmero-Ijgj^tatkem času kompletno predstavil,?, današnjemu prijatelju domače izg de. In to v kritični izdaji. V tej Vgjjb Pomenijo pisateljeva pisma se-ga a Poseben sestavni del pisateljeve-dijo ^Usa- Niso sicer literatura, pome-HigPa veliko za razumevanje posa-bttiet • d®! tn pisateljeve človeške in knjj^ke osebnosti. Zato je deseta pojjSa Kraigherjevega zbranega dela ig^^Rtbna. Daje nam vpogled v Krati^ rievo osebnost, predstavlja pa Ktai tehten prispevek k razumevanju Vrh rjevih umetniških stvaritev. terejt vsega pa nam odkriva čas, v ka-T0 je Kraigher živel in ustvarjal, iti je bil čas dveh svetovnih vojn Pov-.; bja med njima, pa še čas naše s0(jJ?e stvarnosti, ki jo je Kraigher Prj lvljal. Slovenski bralec, ki mu je i,VoCU domača književnost, bo torej hnrjg z zanimanjem prebiral Kraig-Htflva pisma in spoznaval mnogo 'Vtn®-6' v pogledu pisateljeve Posa ‘ške ustvarjalnosti, nastajanja mozn Zn*h del in njihove usode. Vifn -al bo Kraigherjeve stike z naj-2,6lavrV'mt kulturnimi in javnimi >atrv Kraigherjevega časa, zlasti s a?tn ^rjern, Jušem in Ferdom Kozano' ^Pančičem, Tumo, Ferdom Go-% J-cuom Zupančičem, Albrec-artt9iny nilom Lokarjem, Ingoličem in t' Gre za celo plejado sloven- skih kulturnih in javnih delavcev, umetnikov, urednikov, kritikov, pisateljev, dramaturgov in drugih, s katerimi je Kraigher bil v prijateljskih ali zgolj priložnostnih oz. poslovnih stikih. V teh pismih se na eni strani kaže Kraigherjeva preobčutljiva narava, v zadnjem času tudi starostna zagrenjenost, pa tudi mnoge nedokazane ob-dolžitve raznih ljudi, ki jih je smatral, da so mu sovražni ali vsaj nenaklonjeni. V njih pa se kaže tudi skoraj idilični čas pred prvo svetovno vojno, ustvarjalni polet po prvi vojni in nemirni čas po zadnji vojni. Skratka gre za pisateljevo osebnost in za delček slovenske kulturne preteklosti, ki jo spoznavamo iz tega branja. Zlasti še, če ob pismih prebiramo opombe urednika, ki obsegajo kar 120 strani in ki niso nič manj zanimive kot sama pisma, so pa bistven sestavni del knjige. Moravčevo delo je ob teh pismih vredno priznanja, saj je stvarno, dovolj obširno, pa ne prepodrobno, predvsem pa zanimivo. Sicer pa je ob tej knjigi imel svoj delež tudi glavni urednik zbirke zbranih del slovenskih klasikov France Bernik, ki je uredniku pomagal pri izboru Kraigherjeve korespondence. Iz knjige so namreč izpadla nekatera preveč osebnostna pisma in tudi pisma, ki jih je pisatelj pisal svojemu sinu in vodilnemu slovenskemu politiku po vojni Borisu. Sicer pa je pri izboru veljalo, da so v knjigo prišla tista pisanja, ki so kakorkoli pomembna za osvetlitev pisateljskega dela. Ta svoj izbor pa urednik pojasnjuje v uvodni besedi h knjigi. Ob znanem dejstvu, da so pisma pisateljev po svoje zanimiva, velja ta ugotovitev ob knjigi Kraigherjevih pisem še toliko bolj. Oton Župančič: Zbrano delo, XI. knjiga Enajsta knjiga zbranega dela Otona Župančiča, po vrsti že 159. knjiga zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, prinaša drugi del Župančičeve korespondence. Tudi to knjigo je uredil Joža Mahnič, ki je prispeval Oton Župančič obširne opombe z razlagami posameznih pesnikovih pisem. Zajetna knjiga s 180 stranmi drobnih opomb pomeni dodatno osvetlitev Župančičeve osebnosti, prispevek k razumevanju pesnikovih stvaritev, deloma pa nam kaže tudi čas. Pri tem je najbolj tehten prispevek k temu tisti sklop pisem, ki jih je Župančič pisal neposredno po prvi svetovni vojni iz hrvaškega Primorja, kjer je bil na počitnicah. In pa tista pisma, ki so nastala neposredno pred zadnjo vojno v Koči vasi na Notranjskem. Urednik je prvo knjigo Župančičevih pisem uvrstil predvsem pisma Berti Vajdičevi, obsegajoča čas od 1887 do 1910. V to drugo knjigo pisem naj bi bila uvrščena pisma od takrat dalje do konca prve svetovne vojne. Ko pa je urednik dobil pisma napisana ženi Ani, je moral čas skrčiti na obodbje do leta 1911; zato pa je v knjigo uvrščena celotna korespondenca, namenjena življenjski družici. V knjigi manjka več pisem (tako pravi urednik v spremni besedi k opombam), med njimi mnoga, ki so se izgubila v zadnji vojni. Med ohranjenimi in objavljenimi pismi pa jih je zelo veliko, ki pomenijo dragoceno kulturnozgodovinsko gradivo. Tako so objavljena pisma pesnikovim prijateljem Francu Dergancu, Murnu, Lojzu Kraigherju, Mateju Hubadu, Antonu Lajovicu, založniku Schvventner-ju, Rajku Nahtigalu in drugim, katerim se je oglašal predvsem z Dunaja, kjer je Župančič študiral. To je razumljivo, saj obsega časovni mejnik teh knjig letnica 1911. Zato so zanimivejša in bližja pisma, napisana ženi, ki obsegajo čas do leta 1946. Seveda je treba pri tem upoštevati, da je po poroki Župančič živel z družino in da so pisma nastajala le takrat, ko je bil ločen od nje. To pa je bilo predvsem v času njegovega okrevanja po prvi svetovni vojni, ko se je daljši čas mudil v Kraljeviči in Crikvenici, pa čas, ko je bil na gradu v Kočah v Loški dolini, prav tako na počitnicah. Nekatera pisma pa so nastajala na njegovih potovanjih po Skandinaviji in Angliji. Tako tudi vsebinsko pisma razpadejo na čas pesnikovih mladostnih stremljenj, prvih pesniških stvaritev, prvih izdaj in na čas zrelega ustvarjanja, prevajanja Shakespeara, borbe za kruh in za premagovanje zdravstvenih ter osebnostnih težav. Tako pred bralcem zažive obrazi pesnikovih sodobnikov, pa tudi tedanji čas s svojimi političnimi in kulturnimi značilnostmi. Manj je morda pesnikovih besed, ki bi se tikale njegovega pesniškega ustvarjanja, več pa je govora o njegovem približevanju in prevajanju Shakespeara, Jasno je, da kažejo pisma tudi Župančičevo zaskrbljenost spričo povojnih razmer, pa njegovo skrb za družino. Vsa skupaj pa so del Župančičevega opusa, ki ga je vredno spoznati, če hočemo razumevati pesnikovo umetniško in človeško osebnost. Morda pa bodo ta pisma za širši krog današnje mlajše generacije vendarle manj privlačna. Za resnejšega poročevalca slovenske preteklosti, kulturne in družbene problematike pa je to izjemno dragoceno gradivo. Precej k razumevanju vsega tega pa pripomorejo urednikove skrbne in obširne opombe. (Sl. Ru.) Povratna tekma 1. kola košarkarskega pokala prvakov Milančani brez težav PHILIPS - BENFICA 92:73 (46:34) PHILIPS: Chiodini, Aldi 7, Pittis 18, D'Antoni, Governa 6, Anchisi, Meneghin 8, Riva 21, Montec-chi 16, McAdoo 16. BENFICA: Fernando 2, Lisboa 6, Leira 2, Jean Jacgues 10, Freire 2, Plowden 12, Madaleno 2, Lita 10, Flowers 27. SODNIKA: Petrovič (Jug.) in Saint Aubert (Fr.); PM:_ Philips 13:18, Benfica 9:12; PON: nihče; TRI TOČKE: Pittis 1:2, D‘Antoni 0:1, Riva 3:6, Montecchi 1:4, Lita 0:1, Lisboa 2:11, Freire 0:2; GLEDALCEV: 3 tisoč. MILAN D’Antoni in tovariši so se brez težav uvrstili v 2. kolo pokala prvakov. Potem ko so že v gosteh zmagali (112:99), so sinoči v bistvu odigrali zahtevno trening tekmo, saj jim Protugalci niso bili dorasli. Poleg vsega je izredno črn dan imel še njihov najboljši strelec Lisboa (v prvem srečanju je dosegel 36 točk, včeraj samo 6). Do 13. minute so se sicer še kar dobro držali, ko pa so Milančani začeli zares, je bilo tekme konec. Brez konjskega športa na Ol v Barceloni? BRUSELJ — V Španiji se je nezadržno razpasla epidemija konjske kuge, zaradi katere je celo vpraš- ljiva izvedba konjskih tekmovanj na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992: Doslej so bili prisiljeni zaklati že ogromno število okuženih živali, a vse kaže, da so vsi ukrepi ne zadostujejo, postopek cepljenja pa je pomanjkljiv. Manzoniju 3. etapa dirke po Laciju CASALVIERl (Frosinone) — Na tedenski mednarodni dirki po Laciju za amaterje je tretjo etapo dobil Italijan Mario Manzoni, ki je v Sprintu odpravil glavnino, v kateri je kot dvajseti na cilj prispel tudi Jugoslovan Papež. Na atletskem svetovnem pokalu brez dopinga LONDON Mednarodna atletska zveza je sporočila, da je izid protidoping kontrol, ki so jih izvedli med zadnjim svetovnim pokalom v Barceloni, negativen. Pregledali so 45 atletov. Negativen je tudi izid tako imeovanih nenapovedanih pregledov, ki so jih izvedli na prvenstvih Avstralije, Bolgarije, Belgije, ZRN, Španije in na južnovzhodnih azijskih igrah. Lovorov venec za največjega Po premočni zmagi na mednarodnem šahovskem turnirju v Tilburgu je svetovni prvak Garri Kasparov (na sliki AP) v točkovnem ratingu ELO, ki upošteva prav vsako odigrano partijo, prehitel celo Bobbyja Fischerja iz leta 1972 ter z 2795 točkami postavil rekord vseh časov, odkar so seveda uvedli točkovni rating. Za zimske olimpijske igre ob tromeji Dežela ustanavlja odbor kratke vesti - kratke vesti Strog ukrep UEFA Ajax na poti Angležev ZUERICH — Sinoči se je v Zurichu sestala disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA ter zelo strogo ukrepala proti nizozemski ekipi Ajaxa. Zaradi hudih izgredov, ki so se dogodili med povratnim srečanjem prvega kola pokala UEFA, je kaznovala Nizozemce s prepovedjo igranja za dve leti v kateremkoli evropskem pokalu, poleg tega pa je dodelila zmago ekipi Austria z Dunaja s 3:0. Slednja se bo tako v šestnajstini finala pokala UEFA srečala z zahodnonemškim moštvom VVerderja iz Bremna. Kot znano, so med tekmo Ajax -Austria domači navijači v osmi minuti prvega podaljška pri izidu 1:1 (prva tekma se je zaključila z izidom 1:0 za Avstrijce) vrgli nasprotnikovemu vratarju železno palico v hrbet ter ga seveda ranili. Sodnik je tekmo prekinil, takoj pa je bilo jasno, da bo zmaga pripadla Austri in da bo Ajax zgledno kaznovan. Proti kazni se je izrekel predsednik Ajaxa Van Praag, ki je izjavil, da je sicer pravilno in pravično, da je Ajax izločen iz letošnjega tekmovanja UEFA, vendar je kazen dveh let pretirana in v bistva zelo krivična za nizozemsko enajsterico. Van Praag je še najavil priziv proti tej odločitvi disciplinske komisije UEFA. Zanimivo je, da so člani vodstva Austrie komentirali ta disciplinski ukrep s precejšnjim začudenjem, češ da je "kazen zelo huda, če jo primerjamo drugim podobnim dogodkom, ki so se zgodili v zadnjih sezonah v evropskih pokalih" ter še izrazili svoje obžalovanje zaradi incidentov, ki so oškodovali tako prestižno ekipo, kot je Ajax. Potrdili kazen za Triestino RIM Prizivno sodišče italijanske nogometne zveze je odbilo priziv Tri-estine, kateri so eno tekmo prepovedali odigrati na domačih tleh. Tržaška enajsterica bo tako morala v nedeljo, 15. t. m, igrati domače srečanje proti Messini ali v Mestrah ali v Vicenzi. Obenem je CAF sprejela priziv Lazia proti izključitvi Amarilda za dve koli ter jo znižala za eno, katero je že prestal. TRBIŽ Podpredsednik deželnega odbora FJK Gioacchino Francescutto je napovedal, da bodo v kratkem ustanovili deželni odbor za podprtje skupne kandidature Trbiža, Beljaka, Kranjske gore in Jesenic za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 1998. Podobno pobudo izoblikujejo tudi v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. V naslednji fazi bodo ustanovili skupni meddeželni odbor, ki bo materialno pripravil skupno kandidaturo. Francescutto je v poročilu za deželni odbor poudaril, da je skupna kandidatura treh dežel, ki so jo predstavili lani v Benetkah ob priliki plenarnega zasedanja skupščine Alpe Adria ob njeni desetletnici, naletela na ugoden odziv v vladnih krogih in olimpijskih odborih Italije, Avstrije in Madžarske. O tej pobudi se je v New Yorku z jugoslovanskim in avstrijskim kolegom pogovarjal tudi italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, o tem pa bodo razpravljali tudi na sestanku, ki ga bodo na ravni zunanjih ministrstev imeli novembra v Budimpešti. V končni fazi bo moral meddeželni odbor pritiskati na državne olimpijske odbore in na mednarodni olimpijski odbor, da bi ta odpravil sedanji pravilnik, ki predvideva, da lahko olimpijske igre organizira ena sama država. Razsodbe o Mansellu še ni PARIZ - Mednarodno prizivno sodišče avtomobilske zveze je odložilo razsodbo o prizivu Ferrarija v zvezi z diskvalifikacijo Nigela Mansella po dogodkih na VN Portugalske, kar v krogih italijanske hiše formule ena ocenjujejo kot dokaz trdnosti svojih argumentov. Pariško sodišče je zaslišalo samega pilota in tehničnega vodjo Fioria ter priznanega okulista, ki je skušal dokazati, da Man-sell ni mogel videti črne zastave, s katero so mu med dirko ukazali, naj se ustavi. Med dokaznim gradivom je baje tudi izjava Senne, da tudi sam ni videl črne zastave. Prizivno sodišče se bo izreklo šele potem, ko bo znan izidi Ferrarijeve-ga priziva na državno portugalsko sodiš--če. Nov rekord Longojeve CIUDAD MEXICO Nepremagljiva francoska kolesarka Jeannie Longo je na odprtem dirkališču v glavnem mehiškem mestu izboljšala svoj svetovni rekord na treh kilometrih. Razdaljo je prevozila v 3'38 T90. Prejšnji rekord je dosegla 25. septembra letos na isti progi, takrat pa je bila za 3 "450 počasnejša. Ickx pred Vatanenom ABU SIMBEL — Na rallyju faraonov je včerajšnjo etapo dobil Belgijec Ickx pred timskim tovarišem Vatanenom, med motociklisti pa je znova zmagal Italijan De Petri. Skupni lestvici: avto - 1. Vatanen (peugeot 405 T16) 2.31'OV; 2. Ickx (peugeot 405 T16) po 42'35"; 3. Auriol (buggy) 1.18'25". Moto - 1. De Petri (cagiva) 10.3858"; 2. Peterhansel (yamaha) 13'22”; 3. Orioli (cagiva) 14'33"; 4. Picco (yamaha) 26'57". Alliot odslej peš CAEN Francoski pilot formule ena Philippe Alliot ne loči dirkališča od avtoceste. Avgusta letos je policijska izvidnica ugotovila, da je s svojim porschejem 928 vozil po neki avtocesti na s hitrostjo 233 km na uro! Dobil je okrog 160.000 lir globe, štirideset minut kasneje pa so ga spet ustavili, ker je vozil »le« 218 km na uro. Po drugem prekršku so mu za šest mesecev odvzeli vozniško dovoljenje. Šah v Portorožu PORTOROŽ — Na šahovskem posamičnem prvenstvu Slovenije so odigrali 4. kolo, v katerem je domačin Veber doživel četrti poraz. Velja pa omeniti partijo med vodilnim Gostišo in Marinškom, v kateri je Gostiši padla zastavica le potezo preden bi mati-ral nasprotnika. REZULTATI 4. KOLA: Luzar - Ple-sec remi, Gostiša - Marinšek 0:1, Mi-kac - Veber 1:0, Krumpačnik - Orel remi, Justin - Črepan remi. VRSTNI RED: Gostiša, Luzar, Črepan in Plesec 2,5; Marinšek, Truta, Justin in Mikac 2, itd. (Kreft) Na stadionu 1. maj v Trstu Predstavi Bor Radensko Na mitingu na Kolonji CosHiffl izusti Ob prisotnosti predsednika deželne košarkarske zveze Norina Jacobuccija je bila v sredo na 1. maju uradna predstavitev članske in mladinske ekipe Bora Radenske, na kateri je predsednik KK Bor Marino Ažman seznanil prisotne o načrtih za letošnjo sezono Na meddruštvenem mitingu za metalce, ki je bil v sredo na Kolonji, je daleč najboljši rezultat tekmovanja dosegla metalka kopja AD Bor Infordata Claudia Coslovich, ki je s sijajnim metom 47,02 m resnično prekosila samo sebe, saj je bilo pričakovati, da so meti okoli 45 m glede na fizično zmogljivost njen letošnji maksimum. Borovka pa je očitno poiskala rezerve v tehniki meta, ki je po našem mnenju najboljša tehnika meta kopja pri ženskah v Italiji, Claudia sama pa najbolj perspektivna metalka kopja v državi. Njen rezultat (trenutno neuradno drugi najboljši v Italiji pri juniorkah), ji daje vse možnosti, da v naslednji sezoni osvoji sam vrh. V njeni senci je na mitingu nastopil tudi kadet Roberto Paulica, ki je s 38,26 m v kopju, 24,52 m v disku in 25,50 m v kladivu v postavil svoje nove osebne rekorde. (1. P.) Košarkarski turnir Cicibone V okviru priprav na začetek promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem (11. novembra) bo Cicibona jutri in v nedeljo priredila turnir, na katerem bo poleg 3 naših moštev, ki bodo igrala v promocijski ligi na Tržaškem in Goriškem (Kontovel, Dom in Cicibona), še selekcija igralcev Brega, Poleta in Sokola, ki bodo nastopali v 1. diviziji. SPORED: jutri ob 17.00 Cicibona -Dom,- ob 19.00 Kontovel - Selekcija; nedelja, 8.10.: ob 9.00 finale za 3. mesto; ob 11.00 finale za 1. mesto. Vse tekme bodo na stadionu 1. maj v Trstu, (jan) V nedeljo v organizaciji ŠZ Sloga Odbojkarski turnir V nedeljo bo v organizaciji ŠZ Sloga zdaj že tradicionalni moški in ženski odbojkarski turnir za igralce in igralke kategorije under 18. Turnir bo tokrat na sporedu četrtič, letos pa bo ženski del turnirja poimenovan Memorial Sonja Kokoravec. Z njim bo naše društvo počastilo spomin svoje mladinke, ki je lani izgubila življenje v prometni nesreči. Ker se pri nas v teh dneh začenja uradno prvenstvo under 18, bo prav gotovo zanimivo gledati domačinke, ki nastopajo letos skorajda v enaki sestavi kot v lanskem prvenstvu, le da se jim bo pridružila še Savina Žbogar, kar predstavlja za Slogo seveda okrepitev, zlasti na mreži. Ogrodje ekipe sestavljajo igralke prve postave, pridružilo pa se jim bo še šest klubskih tovarišic letnika '75. Slogine nasprotnice bodo tržaška OMA, lanski pokrajinski prvak v tej kategoriji, Ausa Pav iz Červinjana, prva ekipa tega društva nastopa v C-l ligi, in že tradicionalni gost Sloginih turnirjev Fužinar z Raven na Koroškem, ki tudi uvršča v mladinsko postavo več igralk prve ekipe. V moški konkurenci bo Sloga nastopila s postavo, ki bo letos tudi uradno nastopala v prvenstvu under 18 in ki jo sestavlja tudi vrsta mlajših igralcev. Nasprotiki slogašev bodo videmski VBU, ki se že nekaj let ponaša z zelo dobro pripravljenimi mladinskimi ekipami, goriška OUmpya z nekaterimi člani prve postave in ravenski Fužinar. Na mladinski ravni Fužinar sodi že dalj časa med najboljše ekipe v Sloveniji, mladinci pa bodo prišli na turnir po uspešnem gostovanju na Češkoslovaškem. SPORED - MOŠKI (telovadnica v Repnu): ob 10.00 Sloga - VBU, sledi 01impya - Fužinar, ob 15.00 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto: DEKLETA (telovadnica na Opčinah): ob 10.00 Sloga - Ausa Pav, sledi OMA - Fužinar, 15.30 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto. Nagrajevanje vseh ekip bo v openski telovadnici. (Inka) obvestila TPK SIRENA obvešča, da ima na svojem terenu ob morju še nekaj prostih mest za zimo-vanje čolnov. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala ob torkih ih petkih od 21. do 22.30 v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20-ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. ZSŠDI obvešča, da bo tudi letos organizira-lo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Maestoso v Lipici v treh izmenah: od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Prosimo starše, da čimprej prijavijo otroke, ker nan>e-ravamo s tečajem pričeti v torek, 1°: t. m. Podrobnejše informacije v zver* s tečajem nudi urad, Ul. sv. Frančis-ka 20, tel. 767304, vsak dan od 8. d° 14. ure. danes igra za vas - danes igra za vas konjske dirke - konjske dirke Ervin Gombač Ascoli - Bologna 1 X Cesena - Lazio X Cremonese - Milan X Inter - Bari 1 Juventus - Atalanta 1 X Lecce - Fiorentina 1X2 Roma - Napoli X Sampdoria - Verona 1 Udinese - Genoa 1 X Brescia - Cagliari 1X2 Cosenza - Torino X 2 Derthona - Casale 1 Modena - AlesSandria 1 totocalcio Ervin Gombač (letnik 1934) je v zamejstvu zelo znan zaradi svoje vsestranskosti, predvsem pa se je posvetil planinstvu. Že od mladih nog, ko se je bavil s smučanjem, odbojko ter jamarstvom in alpinizmom pri Clubu Alpino Triestino, je član SPDT. Od leta 1972 je odbornik tega društva, od 1977 pa njegov tajnik. Bil je tudi načelnik smučarskega odseka in eden od pobudnikov pobratenja s PD Integral iz Ljubljane. Gombač je tudi predsednik zavodskega sveta šole Stefan. Peter Ažman je zadel osem izidov. V Neaplju bi se moral HolIyhurst (sk. 1), ki je imel v nedeljo nekoliko smole, boriti za zmago, saj starta v prvi vrsti. V sk. 2 je med najmočnejšimi Fiaccola Effe, saj se je pred kratkim zelo izkazal, v sk. X pa bi lahko presenetil Jefs Špice, čeprav bo startal v drugi vrsti. V Bologni bi Digueron (sk. X) ne smel ponoviti napak iz nedavnih dirk. V tem primeru bi moral biti prvi favorit. V sk. 1 moramo paziti na Efraima, ki je v dobri formi, v sk. 2 pa moramo omeniti Eveha, ki je dokazal, da je vse boljši. V Rimu je dirka zelo izenačena, zato je težko napovedati zmagovalca. Mi poskusimo v sk. 2 s konjem Botton Toni, ki se ne boji dolge dirke. V sk. 1 bi omenili Gepinica, ki se je na zadnjih tekmah vedno izkazal. V sk. X nam ugaja Dismal Ben, ki ima dober izhodiščni položaj. V Montecatiniju bi omenili Enia Montececa (sk. 2), čeprav starta v tretji vrsti, v sk. X pa je Giorgino Sca pokazal velik napredek in bi se moral boriti z najboljšimi. V sk. 1 pa je Fideos kandidat za zmago, saj je proga prav primerna zanj. V Tarantu bi moral Bisliante (sk. 1), ki v nedeljo ni imel sreče, biti v formi in torej računati na dobro uvrstitev. V sk. X bi omenili Gideorsa, ki ima dobro "športno obdobje", v sk. 2 pa moramo paziti na Eposa, ki bi se moral uvrstiti med najboljše. V Padovi je Fiza del Lario (sk. 1) zelo hiter na izhodišču, če pa bo vodil od začetka, bo verjetno tudi zmagal. V sk. X nam ugaja Fragaria, čeprav nima najboljše številke, v sk. 2 pa je God Pseed pokazal dobro formo in se lahko uvrsti med prve. Ta teden ni dirke tris zaradi vsedržavne stavke. totip 1. —prvi 1 drugi X 2 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 2 drugi 1 X 4. — prvi 2 drugi 1 X 5. — prvi 1 drugi X 2 6. — prvi 1 drugi X 2 SK BRDINA sporoča, da bo tradicionalno zifflO' vanje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26. 12. do 2. 1. 1990. Vpisovanj« na sedežu društva (Opčine, ProsešK« ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21' ure. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja tečaj jadralnega padalstv8' ki bo ob nedeljah 8. in 15. oktobr na Vremščici. Vse informacije 1 vpisovanje pri Petru Regentu lte 225603), Davorju Zupančiču (PaP, Šport, tel. 327277) in Dušku Jelinči«” (Primorski dnevnik, tel. 7796600) a na sestanku, ki bo danes, 6. oktobr ’ na sedežu (UL Carducci 8/2. nad.) 0 20.30. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja jutri, 7. t. m., v Kulturne domu na Proseku predavanje zan*«j_ skega alpinista in jadralnega pa“a ca PETRA REGENTA na temo: "Ja". ralno padalstvo: nova veja alpin* ma". Predavanje, ki bo ob 20.30, j opremljeno z barvnimi diapozit*. Po predavanju se lahko interesen vpišejo na tečaj jadralnega Pa,ie-stva, ki ga prireja AO SPDT. Vab*) Športno dogajanje v beneških vaseh se je v zadnjih letih precej razživelo in obogatilo Telesna kultura v Benečiji Tudi na straneh našega dnevnika smo večkrat ugotavljali, da se naša te-lesnokulturna dejavnost nenehno raz-vija in dobiva širše razsežnosti. Vse Več je namreč novih panog in kako-v°st naših ekip raste. Več je tudi pri-Hterov, ko se naši športniki uveljavlja-1° la državnem, evropskem in celo svetovnem nivoju. Da smo dosegli vse •?' je bilo potrebno več let načrtovanj, dela in vztrajnosti športnih delavcev, so morali premagovati nemalo ovir. ^leer so tudi številni objekti, s katerimi razpolagamo, prispevali, da se je ta Vitalni element naše dajavnosti oboga-d in popestril. Ne nazadnje pa je tre-°a dodati tudi blagodejni vpliv spon-s°rizacije, ki je marsikateri sredini polagala, da se je obdržala pri življenju 'Viroma, da je napredovala. Maria Paola Turcutto ho ^6] Gornje ugotovitve v prvi vrsti nana-na rast telesne kulture na Tržaš- 111 in Goriškem, za Benečijo pa so cj,9°ji za delo nekoliko drugačni. Spe-en položaj Beneških Slovencev je HpC taE da so tudi na telesnokultur-j m P°dročju naleteli še na večje te-G kot se je to dogajalo v naših kra- Uvat-e®a*v°d udejstvovanja, ki so ga tlQ lali tamkajšnji športniki, so odloč-■j6 Prispevale k težavnemu položaju, hn U Pa ie treba pristaviti še razkropit slovenskih vasi, pomanjkanje ž,v] diskih šol in vrsto težav v samem s0 Je1ju organizacij. Jasno je torej, da [Udi j jld‘. Predvsem zgodovinske razmere, h jjj.jddm sodi tudi načrtno zatiranje ka- na tem področju navedeni raz-Valstv v škodo tamkajšnjemu prebi- da stVu in beneške športnike prisilili, r6| Horali premagovati številne ovitji ryeden so uresničili zastavljene ci-dtuža.Vest, da je telesna kultura neraz-hern Jlv° povezana z vsakdanom sledna 3 človeka in potrebna tudi za °cj di°stno rast, pa je bila močnejša tav^dh pregrad in danes lahko ugo-No i °' da se Benečani lahko pona-g Udi z dosežki v telesni kulturi. žimQ er že v sedemdesetih letih bele-pr6cj določene premike, ki so nastali dijak S6ln P° zaslugi tistih beneških riCj yV' ki so študirali v Trstu in Go-ekipe ta okvir sodi nastop nogometne kak0 na Slovenskih športnih igrah, bojp.r tudi nastop deklet iz Ažle v od-tucii sedeti iz Benečije se udeležijo ob 5q ^^tnega teka STEDO in teka eni izietrdci Športnega Udruženja, na v kr0Syd izvedb SŠI pa celo zmagajo Uanp® 1975 pride do sodelovanja na 2g0nh0teniškem področju. ŠD Kras iz bij; „ Pošlje v Bardo in Gornji Tarman0 6 vaditelje, da bi vzbudili za-diCe ie za to športno panogo. Posle-tle9ati°tresa ^eta 1976 pa pustijo svojo SiCeVn° sled tudi pri tej pobudi. I975 k Pred samim potresom leta Planih ^e^imo nastanek Beneškega tUarj ske9a društva, ki so ga 28. feb-hv0(j dstanovili v Jeromišču v občini lega dje. Med pomembnejše pobude htnenruštva gotovo sodijo shodi na Mat^juJ?* *n srečanl'e planincev na ^ilina^6!1!11!61110 stvarnost v beneških 1PO(jein' je logično, da ne smemo za - lernati goriške ali tržaške. Kot hib v r®kli, je specifika v tamkaj-% , rajih različna, zato je tudi pri-2ato p telesni kulturi drugačen, ne r®dep manj pomemben ali drugoraz- i® delo na tem področju 1ešiyt;ed leti prispevalo, da so se be-^Satiiz*30^11*! povezali s sorodnimi acijami onstran meje, pred- vsem na Tolminskem, in skupaj uresničili več zanimivih pobud. K popestritvi tovrstne dejavnosti je svoj delež prispeval tudi beneški teritorialni odbor ZSŠDI, ki se je kot zadnji ustanovil v okviru naše krovne športne organizacije. Jedro telesnokulturne dejavnosti v Benečiji pa danes predstavlja prvenstvena in tekmovalna dejavnost, ki je dokaj bogata in razvejana. Da bi si ustvarili celovito sliko o tem, smo se pogovorili s športnim delavcem Paolom Caffijem, sicer stalnim športnim sodelavcem Novega Matajurja. Največja pozornost je tudi v Benečiji namenjena nogometu. V tamkajšnjih krajih imajo štiri članske ekipe (Val-natisone v 1. AL, Audace v 2. AL, Sa-vognese in Pulfero v 3. AL), veliko več pa je mladinskih postav. Kot je podčrtal kolega Caffi, največ zanimanja vlada za ekipo Valnatisone iz Špetra Slo-venov, ki že vrsto let nastopa v 1. amaterski ligi, v začetku osemdesetih let pa je igrala tudi v promocijskem prvenstvu. Tako pri Valnatisoneju kot pri drugih nogometnih ekipah pa se srečujeje s podobnimi vprašanji, kot jih beležimo na Tržaškem in Goriškem. Predvsem pomanjkanje mladih nogometašev narekuje društvom, da združujejo moči in ustanavljajo združene ekipe. Le tako si bodo zagotavljali kakovostno rast beneškega nogometa. Ne smemo namreč pozabiti, da so v teh ekipah zrastli številni dobri igralci. Za vse velja omeniti prvoligaša Miana in Farmo. Glede nogometa velja omeniti, da je v zadnjih letih Novi Matajur sprožil izredno zanimivo pobudo, na kateri nagrajujejo najboljše športnike. Na letošnji prireditvi v Špetru Slovenov je Luca Mottes, ob njem Fanna in Miano prvo mesto na tej posebni lestvici zasedel mladi predstavnik Valnatisoneja (naraščajniki) Luca Mottes, katerega sta nagradila prav Fanna in Miano. Izgledi za letošnjo sezono, kar zadeva članske postave, so dokaj optimistični. Igralci Valnatisoneja si namreč nadejajo, da bodo izboljšali lansko deseto mesto in se vključili v sam boj za napredovanje. Podoben cilj imajo tudi pri Audaceju, ki z okrepitvijo ekipe naskakujejo prvo mesto in s tem napredovanje v 1. amatersko ligo. Tudi Savognese in Pulfero računata na uspešna prvenstva, čeprav si ne prikrivata težav in moči ostalih nasprotnikov. Odbojkarska dejavnost je v beneških dolinah zelo malo prakticirana. Da je temu tako, botrujejo tudi maloštevilne telovadnice, tako da vsi tisti, ki jih ta šport privlačuje, igrajo v bližnjem Čedadu, Manzanu in Vidmu. Izjemo predstavlja ženska odbojkarska ekipa iz Šlenarta, ki nastopa v 2. diviziji. Ob članski vrsti se pri tem društvu ukvarjajo tudi z mladinskim sektorjem. Košarka je še na slabšem, saj v Benečiji ne deluje nobeno društvo. Tudi v tem primeru se morajo košarkarski navdušenci usmeriti v Videm ali Čedad. Zato pa je v Benečiji precej bogata kolesarska dejavnost, tako pri moških kot pri ženskah. V mladinski konkurenci gre vsekakor omeniti Petričiča, Durioniga in Specogno, ki so se doslej uveljavili že na marsikateri dirki. Zastavonoša tega športa v Benečiji pa je mlada Maria Paola Turcutto iz Špetra, ki je doslej zmagala na številnih dirkah. Povejmo, da je lani zmagala na dirki po Furlaniji-Julijski krajini, na zadnjem Giru je zasedla končno 25., na Touru pa 23. mesto. V Desiu, kjer je bilo italijansko prvenstvo, ki ga je osvojila Maria Canins, pa je Turcuttova zasedla 11. mesto. Na žalost se mlada kolesarka letos ni mogla udeležiti svetovnega prvenstva v Franciji, saj ji delovne razmere niso dovolile, da bi se primerno pripravila. Sloves te kolesarke pa je povzročil verižno reakcijo, tako da imamo danes več obetavnih mladih kolesark iz beneških vasi, ki se že uveljavljajo na deželni ravni. Posebna kolesarska dejavnost je tudi tekmovanje s posebnimi gorskimi kolesi, mountain bike, ki se je tudi v Benečiji precej razvila in več je tudi tekmovalnih prireditev. Smučarska dejavnost je vezana pretežno na snežne razmere na Matajurju. To velja posebno za člane smučarskega kluba Monte Matajur, ki tekmujejo v mladinski konkurenci. Ob tem pa seveda obstaja tako imenovano turistično ali nedeljsko smučanje, s katerim se starejši ukvarjajo v rekreacijske namene. Posebno priljubljena motoristična zvrst v Benečiji je motokros. Da bi ugodili željam številnih mladih navdušencev, imajo dve društvi, eno v Klanj ah, drugo v Špetru. Nam zelo malo znano pa je tekmovanje hovercraftov, ki v Benečiji ima glavnega predstavnika v Lorenzu Jussi, ki je pred dvema letoma osvojil celo državni naslov. V zadnjih letih, kot nam je povedal Paolo Caffi, se je povečalo zanimanje za borilne športe, predvsem za judo, katerega tečaje obiskuje veliko mladincev in mladink. Vedno med motorističnimi športi si posebno mesto zasluži rally. Vrsta dobrih pilotov iz Benečije se je namreč v zadnjih letih uveljavila celo na državnem nivoju. Med njimi bi omenili Pietra Co-rediča, Marca Venturinija, Marca Susani-ja in Giuliana Cornelia. V Ljesah se vsako leto odvija turnir v malem nogometu, ki so ga letos popestrili tudi z nastopom ženskih postav. Sicer je mali nogomet že več let značilnost teh krajev in več je tudi turnirjev z udeležbo ekip z onstran meje. Pomanjkanje primernih struktur ne dovoljuje, da bi atletika dobila mesto, ki ji pritiče. Najbolj nadarjeni sodelujejo namreč z videmskimi ekipami. Mednje sodijo Deborah Bukovac iz Ljes, ki je na finalu mladinskih iger v Agrigentu nastopila v teku na srednje razdalje, Marina Sgargiante iz Barnasa, ki tekmuje na 400 in 800 m ter Samuele Ouatrina iz Špetra, ki je letošnji pokrajinski dijaški prvak v teku na 100 m. Pri atletiki ne smemo pozabiti na slovita beneška športnika, brata Rucli, ki sta bila celo izbrana v državno reprezentanco. Tečaj juda v Benečiji Tako kot na Goriškem in Tržaškem je balinanje domena moških, ki se z njim ukvarjajo pretežno v rekreacijske namene. Med pomembnejšimi manifestacijami, ki se odvijajo v Benečiji, smo že omenili nogometni turir v Ljesah. Temu bi dodali še kolesarsko dirko po beneških dolinah za vse kategorije ter konjsko kros tekmovanje. Seveda je ob tem še več drugih pobud in zanimivih prireditev, ki odločne prispevajo, da se tudi v beneških dolinah športna dejavnost nenehno razvija in prispeva k rasti slovenskega človeka. (Petra) Postava Savogneseja, ki nastopa v 3. AL Ženska odbojkarska postava iz Šlenarta Skupina mladih smučarjev društva Monte Matajur Hovercraft ima v Benečiji precej privržencev Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch M zveze časopisnih založnikov FIEG 6. oktobra 1989 Uradna Kitajska je že protestirala ob podelitvi Nobelove nagrade za mir Letošnji nagrajenec je tibetanski dalaj lama ki že trideset let živi v izgnanstvu v Indiji OSLO - Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je letošnjo nagrado za mir podelil tibetanskemu dalaj lami. V obrazložitvi te odločitve je zapisano, da je 14. dalaj lama Tenzin Ghyatzo (na sliki AP), duhovni in politični vodja tibetanskega ljudstva, v boju za osvoboditev Tibeta stalno nasprotoval vsaki uporabi sile. Nadalje je še zapisano, da je dalaj lama svojo mirovno politiko gradil na spoštovanju vseh, s svojimi konstruktivnimi in daljnovidnimi predlogi za rešitev mednarodnih spopadov, problemov v zvezi s človekovimi pravicami in problemov v zvezi z okoljem pa naj bi dal pomemben prispevek k boljšemu in mirnejšemu življenju povsod po svetu. Letošnji Nobelov nagrajenec za mir se je rodil leta 1935 v revni kmečki družini v Tibetu, že v starosti 2 let pa ga je 13. dalaj lama določil za svojega naslednika kot utelešenja Bude na Zemlji. Od šestega leta dalje so ga nato vzgajali za opravljanje tega poslanstva in pri 25 letih je dosegel naziv »ghesce larampa«, kar ustreza doktoratu iz budistične filozofije. Že s 16 leti pa je prevzel popolno politično in duhovno oblast v Tibetu. Takrat je Tibet tudi zasedla Mao Ze-dongova Kitajska in dalaj lama je poiskal zatočišče na meji z Indijo viso- ko v Himalaji, po podpisu kitajsko-ti-betanskega dogovora pa se je leta 1951 vrnil v Lhaso. Toda 12. marca 1959 je dalaj lamova vlada preklicala ta dogovor in proglasila neodvisnost Tibeta. Upor so kitajske oblasti s silo zadušile, dalaj lama pa je 31. marca 1959 zbežal v Indijo, kjer je dobil politično zatočišče in kjer v majhni vasici Dharamsala v državi Himahal Pradeš živi še danes. Dodelitev Nobelove nagrade za mir dalaj lami pa je na Kitajskem naletela na negativen odmev. Takoj ko so izvedeli, kdo je letošnji nagrajenec, so iz Pekinga norveškemu odboru za dodeljevanje Nobelovih nagrad poslali ostro protestno noto, v kateri odbor obtožujejo, da se vmešuje v notranje zadeve LR Kitajske. Predstavnikom odbora je protestno noto izročil kitajski veleposlanik v Oslu. Na te obtožbe je takoj reagiral predsednik odbora Egil Aarvik, ki je izjavil, da pri dodelitvi Nobelove nagrade za mir tibetanskemu dalaj lami odbor nikakor ni želel deliti naukov Kitajski in da ne gre za nikakršno politično špekulacijo. »Res pa je, da so letošnji dogodki na Vzhodu in tudi na Kitajskem dalaj lamo potisnili v prvi plan kandidatov za letošnjo nagrado za mir,« je še povedal predsednik norveškega odbora. Šiiti prevzeli odgovornost za Wybranov umor BRUSELJ V bruseljskih sodnih krogih so vedno bolj prepričani, da so predsednika koordinacijskega odbora belgijskih židovskih organi- organizacije. V Bejrutu je namreč odgovornost za atentat prevzela organizacija »borcev za pravice« (Džund el hak), ki je marca letos prevzela odgovornost tudi za umor direktorja bruseljske mošeje Abdulaha al Ahdela. V komunikeju, ki so ga posredovali zahodnim agencijam, teroristi navajajo, da je bil Wybran agent izraelske tajne službe Mosad. Predsinočnjim pa je neznanec v Tel Avivu sporočil neki izraelski tiskovni agenciji, da so Wybrana ubili pripadniki organizacije »neposredno maščevanje«. Ta do nedavnega povsem neznana organizacija je pred časom prevzela odgovornost za številne gozdne požare v Izraelu. Kot rečeno, pa so v Belgiji prepričani, da so umor zagrešili »borci za pravice«, pripadniki neke frakcije šiitske islamske svete vojne, ki ima poleg z Iranom tudi tesne stike z Libijo in s palestinsko teroristično skupino Abu Nidala. »Borci za pravice« so namreč leta 1988 ugrabili v Bejrutu belgijskega zdravnika Jana Coolsa, ki so ga osvobodili po Gadafijevem posredovanju. zacij Josepha Wybrana ubili pripad niki neke šiitske fundamentalističm V Bohinju v teku priprave za 13. kongres ZSM Slovenije LJUBLJANA — Včeraj se je v mladinskem domu v Bohinju sestal pripravljalni odbor 13. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije in vzel v pretres dokumente, na temelju katerih bodo delegati razpravljali. Hkrati so ocenili ustavne spremembe SR Slovenije. Za tem kratkim sporočilom se seveda skrivajo resna vprašanja in dileme ne samo slovenske mladinske organizacije, temveč splošne politične usmeritve v Sloveniji, njene povezave z Jugoslavijo in predvsem prihodnji volilni boj, ki naj ustvari novo politično podobo in drugačno razporeditev sil. V tej zvezi je podpredsednik republiške konference Z MS Mojmir Ocvirk ugotovil, da je sprejem ustavnih amandmajev tudi priložnost za analizo delovanja mladinske organizacije v tej zvezi in nadaljeval: »Prav imajo tisti, ki trdijo, da s temi spremembami Jugoslavija ne bo več takšna kot poprej. Motijo pa se tisti, ki menijo, da je vzrok temu teh spornih (6) 7 amandmajev. Ti amandmaji so zapisali neka večna merila, ki so ob mirnih časih bila suverena. Večina teh amandmajev je celo prepisana iz mednarodnih pogodb, ki so podpisane in s tem notranji pravni akti, ali celo prepisana iz drugih republiških ustav. Tisto, kar do fundamentov spreminja odnose v Jugoslaviji, so spremembe ekonomskega in političnega režima v Sloveniji. Te spremembe spreminjajo oblastne odnose v Sloveniji, zaostrujejo odgovornot slovenske oblasti, tudi v odnosu do Jugoslavije. To so istočasno dosežki slovenske ustave in tisto, kar bo v nadaljnjih jugoslovanskih odnosih preprečevalo kakršenkoli vpliv nacionalizma na razvoj Slovenije. Splošna in neodtujljiva je pravica do političnega organiziranja in delovanja, je bila prva zahteva. Ustava Slovenije danes v popolnosti zagovarja to državljansko pravico in določa, da se te svoboščine urejujejo z zakonom o političnem združevanju. Zahteva po odpravi "ideološkega ekskluzi-vizma" je zadovoljena z odpravo slehernih ideoloških omejitev pri ustanavljanju in programskem delovanju političnih organizacij (politični spekter je v popolnosti odprt).« Mojmir Ocvirk končuje svoje razmišljanje z volitvami in volilnim sistemom, ki ga je treba do konca izdelati z volilnim zakonom, saj v ustavi niso popolnoma rešili tega vprašanja. Še vedno se bijeta dva koncepta: večinski sistem, ki temelji na kandidaturi delegata, in proporcionalni sistem, ki naj bi bil podoben italijanskemu in bi temeljil na kandidatnih listah. Seveda pa je ključna sprememba nove ustave v ekonomskem režimu, ki prinaša obete za razcvet osebne pobude, to pa bo varovala demokratična država. Iz navedenih odstavkov razmišljanja je očitno, da se mladinska organizacija v resnici že spreminja v nekaj širšega, v neke vrste stranko, ki se bori za svoj del oblasti z drugimi združenji, organizacijami in strankami, nastopajočimi na slovenski politični sceni. Nastopala bo sama ali povezana z drugimi, vsekakor pa je že sedaj pomemben dejavnik razvoja in njena vloga pri sestavljanju in oblikovanju ustavnih amandmajev je bila izredno pomembna in zanimiva. Seveda pa mladi ne bi bili mladi in še Slovenci povrh, če se tudi sami ne bi ločevali na razna krila, če ne bi zagovarjali tudi povsem diametralno različnih stališč. Pri tem prihajajo do različnih poudarkov, pa tudi različnih ocen Zveze komunistov Slovenije, predvsem pa do vertikalne razlike pri vlogi in nalogah ZSM. V bistvu prihaja do opozicije v Ljubljani in v nekaterih univerzitetnih krogih, ki zagovarjajo sedanjo strukturo in poudarjajo tradicionalno vlogo mladinske organizacije. BOGO SAMSA Vojaki niso hoteli izročiti generala Noriege Američanom PANAMA General Manuel Antonio Noriega je preživel kar pet ur v rokah vojakov, ki so sodelovali pri spodletelem poskusu državnega udara. Ko so vojaki, ki jih je vodil major Mo-ises Jose Giroldi, imeli v rokah generala Noriego, so zavrnili ameriško zahtevo, naj ga izročijo ZDA. To vest je potrdil ameriški obrambni minister Richard Cheney, ki je priznal, da je hotel predsednik Bush upornim vojakom olajšati delo. Uporni vojaki bataljona Urraca pa so mu odgovorili, da bodo kar sami poskrbeli za Noriego, ki bi se bil moral po njihovem prostovoljno odreči vsem vojaškim funkcijam. Američani so temu še dodali, da so se po razgovorih z vojaki, ki so bili z Noriego zaprti v njegovem generalštabu, prepričali, da je bil na osnovi poskusa državnega udara le interni spor med oddelki panamskih obrambnih sil. Zaradi tega naj bi Američani opustili možnost tveganja v Panami. »Udarili bomo, ko bomo lahko jamčili o uspehu napada,« je izjavil ameriški glasnik, medtem ko se je v Panami širila vest, da je puč spodletel, ker je generalu Noriegi uspelo pregovoriti uporne vojake. Sam naj bi jih prepričal, da niso ravnali modro, ko so ga ugrabili, obljubil pa naj bi jim tudi svobodo, če ga izpustijo. Od teh vojakov jih je vsaj šest umrlo v kasnejših spopadih, mnogi pa menijo, da so za njihovo smrt poskrbele enote Noriegovih najzvestejših vojakov. Na sliki (AP): Noriega s telesnimi stražami Izključitev zaradi fundamentalizma PARIZ Ravnateljstvo srednje šole v kraju Havez de Creil pri Parizu je izključilo tri dijakinje, ker se niso hotele odpovedati »hi-emaru«, polovičnemu šadorju, to je ruti, ki jim je prekrivala večji del obraza. Dekleta so muslimanke, v tisti šoli pa je tudi drugih 500 muslimanov, ki očitno drugače tolmačijo versko pripadnost. Ravnatelj je opravičil svoj disciplinski poseg z ugotovitvijo, da so Fatima, Leila in Samira redno napadale sošolce, ki niso spoštovali vseh fundamen-talističnih predpisov. »V šoli ni rasizma,« je dejal ravnatelj, ne moremo pa dovoliti, da pride do tako težkih napadov na svobodno mišljenje posameznih dijakov. Ujeta vojaka na meji Tajska obmejna patrola je ujela dva kamboška vladna vojaka, ki sta po lastnih besedah na Tajsko pribežala iz notranjosti Kambodže (Telefoto AP) ______________________ Italijani niso več tako »dobri« ljudje RIM »ltaliani brava gente«, Italijani dobri ljudje, so nas učili navdihnjeni režiserji, od teh dobrih Italijanov pa so na pragu enaindvajsetega stoletja ostale le drobtinice, če naj verjamemo izsledkom najnovejše sociološke ankete instituta ISPES. Po neusmiljenem tolmačenju številk in odstotkov, so se Italijani izkazali za spake z metaforično dolgimi čekani. V imenu dobička bi bili pripravljeni koga usekati po glavi, ker je to kaznivo dejanje, pa se raje ukvarjajo z doslednim šikaniranjem šibkejših. Moderna metafizika črpa hrano za svoj obstoj v zelo banalni ugotovitvi, da je »razkazovanje imetja« pomembnejše od imetja samega in obenem conditio sine gua non, da lahko človek izstopa v javnosti. V imenu bogastva in potrošništva so Italijani vkorakali v dobo, kjer je malo prosto- ra za družbeno solidarnost in skrb potrebe sočloveka. ji Predsednik ISPES je izjavil, d° L. Italija precej gnil sadež, ki ohranja .e cer lep videz, v notranjosti pa 9a m glodajo črvi. Italija se torej Post°iep-pred svetom s tistim, kar ima )(le' šega, čeprav si ga je pridobila na ” ^ moralen način«, kar v tem pomeni, da si je peščica ljudi zgra^p. cesarstva na račun množice, ki str°0ir Podatki ISPES so presenetljivi, saj K v' čajo o tem, da ogromno družin ^ popolni bedi, medtem ko se prav ‘ ■ jft veliko ljudi ukvarja s spletkarijaIP ). krajo (sem spada tudi davčna ’pO Temu pravijo »kraška bolest«, neštetih luknjah izginja v nez ei globine na tisoče milijard, ki bi gp, morale v blagajne za vprašanje .aj-družbenih reform in podobnih s ni h storitev.