To in ono. Naša vrem enska in potresna poročila. Vse one, kateri so dosedaj nad našim vremen­ skim in potresnim predoznanilom neverjetno, nekateri celo zasmehovaje zmajevali z glavo, opozaijamo z ozirom na toliko število vremen­ skih in potresnih izbruhov na naše zadnje no­ tice v 10. štev. in sicer „Čudna megla", »Vre­ menska poročila" in »Predznamenja potresov". Tu ponovimo k tem trem noticam le posamezne stavke in sicer k prvi notici stavek: »Tudi ta izvanrednost ne obeta nič dobrega, bodisi že za nas, ali za druge okraje." K drugi notici stavek: »Včerajšnja in današnja svarilna znamenja naše zaupanje vanjo najbrže ne bodo izjalovila". In k zadnji notici prvi in zadnji stavek: „Predzna- menja potresov so se danes 8. t. m. pojavila na vseh naših opazovališčih. — Vsekakor imamo v kratkem pričakovati neugodnih elementarnih poročil" . . . Poročila zadnjih vremenskih, po­ tresnih in vulkaničnih izbruhov, ki so se med tem časom pojavljali na vseh krajih naše zemlje, smo v svrho primernejega pregleda razvrstili med razne novine današnje številke. Vsa ta znamenja, iz katerih sklepamo naša tozadevna poročila, so popolnoma naravna in lahko vsa­ kemu vidna in opazovalec je nanje opozoril že več za to izvanrednost se zanimajočih gospodov. Zadnja potresna opazovanja. Ves ta čas so se vsi dne 8. t. m. opazovani potresni pred­ znaki stanovitno vzdržali, semtertja kakor 10., 11., 12. in 13. t. m. celo znatno poostrili. Tudi magnetna igla zlasti na kraškem in močvirnem ozemlju v bližini Srebrnič izpostavljena, je ka­ zala ves ta čas oddaljeno nemirje. Zanimivo je, da se je dne 10., 11., 12. in 13. t. m. njeno ne­ mirje redoma posebno pojavilo od 11. ure pa do 3. ure ponoči in okrog 1. ure pa do 3. ure popoldne. Dne 14. in 15. so bili videti posebno izrazoviti predznaki oddaljenih viharjev in po­ tresov. Pop. 15. t. m. je bila igla jako nemirna. Klobčiči sukanca za šivalne stroje se po- draže. Eno nedeljo 500 porok je doživelo mesto Dunaj. Pri nas smo 500krat bolj ponižni. Našo uganjko 46 let pa 11 rojstnih dni so mnogi ugibali in mnogi tudi uganili, toda razun g. I V I . v Novem mestu so vsi le pri „piki“ zadeli. Radovedni smo, kdo zadene „centrum“. 5 strank na 9. uro. Ker smo že pri uganj- kah še tole. Nekje na Kranjskem so gotovi gospodje kljub mrzli zimi, jako gorki in kljub vročemu poletju jako mrzli naprain slovenskemu časopisju. 7 dni pred pustno nedeljo v 20. sto­ letju je bilo pozvanih 5 strank k različnim raz­ pravam, pa vseh petero na en in tisti čas, na 9. uro. Vsako obravnavo, naj so bile stranke na­ vzoče ali ne, računati je najmanj na četrt ure. — Kdo torej ugane: 1.) kje so ti gospodje, 2.) kedaj približno je po tem računu prišla 5. stranka na vrsto, 3.) in kako bi razumen človek, ki logično misli, četudi ni jurist, opravičil vabilo petero raznih strank na eno in tisto uro? — Narodno gospodarstvo. Kranjsko - primorsko gozdarsko dru­ štvo v Ljubljani razpisuje 10 premij po 20 ah 40 kron za uspešno pogozdenje goličav kme­ čkega posestva in sicer pod temi pogoji: 1.) Po­ gozdenje mora biti izvršeno 1 . 1906 ali 1907 in mora obsegati pogozditev najmanj 10 oralov (joh). 2.) Vrsto lesa in sadik si lahko vsak sam izbere, pač pa morajo biti sadike krajevnim raz­ meram prilagodene. Med sadikami ne sme biti več kot 150 m prostora. — Kdor hoče prositi za te premije, mora vložiti svojo prošnjo naj­ kasneje do konca junija t. 1 . pri gori omenje­ nemu društvu. V prošnji je navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približno ploskovno mero pogozdenih parcel. Pomanjkljaji se lahko še spomladi 1 . 1907 popravijo, če so se kake mladike pokvarile. Premijo se izplačajo v jeseni 1 . 1907. Za prevažanje umetnih gnojil — zni­ žana cena po avstrijskih železnicah jo tudi letos dovoljena. Do 5000 kg se računi vožnja namesto po tarifu II. razreda le po nižjem raz­ redu A, za vsaj 5000 kg namesto po razredu A po razredu B, za en vagon se popušča 15°/o razreda O, ozir. špecijalne tarife. Kdor hoče to ugodnost imeti, mora preskrbeti, da odpošiljatelj dostavi na voznem listu : „za uporabo v Avstriji kot gnojilo". Tla pod lesenim i svinjaki treba je dobro tlakati (flajštrati), da se gnojnica, ki pride izpod svinjaka, lahko odteka in napelje v gnojno jamo. Pri nas se v tem oziru, kakor z gnojem sploh, strašansko greši. Svinjaki se sicer postavljajo od tal, da ostanejo bolj suhi. To je prav. Ali prav pa ni, da pustimo, da se vsa gnojnica, kar se je izceja izpod svinjaka, porazgubi v tla in v zemljo, okrog pa se pusti ležati suh gnoj, katerega se potem izpelje na njivo, kjer se ga pusti navadno še enkrat presušiti. Belokrajina, nje prebivalci in njih šege. (Dalje). Silil, da skoro prosil sem in še prav dolgo sem moral moledovati pri oni hiši, kjer so pra­ vili, da stanuje po Bogu poslana čarovnica (božja čarovnica). Naposled vendar so me pu­ stili pred njeno obličje, ko sem posegel v žep in daroval nekaj ,ad maiorem gloriam dei.‘ Stopil sem v nizko, popolnoma temno stanico. Mraz me je spreletel po vseh udih, ko sem stal tako v sredi teme, in skoro sem si želel zopet priti na prosto. V kotu je nekdo milo vzdihoval, mrmral in govoril meni ne­ razumne besede, kar me je še bolj osupnilo. Sedaj so prižgali blagoslovljeno svečo in pri slabotnem svitu sem zapazil na beloopravljeni postelji mlado žensko okrašeno s svežimi in po­ narejenim cvetkami. Na njenem licu je ležala bolest in otožnost in na njenih ustnah si bral brezbrižnost. Prvi hip se ti je zazdela pomilo­ vanja vredna, kajti njeno polno lice bilo je mrtvaško bledo, da bi jo moral človek smatrati za bolno. Oči so ji bile na pol zaprte, motne in mračno je pogledovala v me nepovabljenega tujca. Na polici je stalo več manjših in večjih ste­ klenic napolnjenih z rumeno tekočino. Mislil sem si takoj, kaj naj pomenijo te steklenice, in morda sem uganil. Srepo je vprla v me pogled in me jezno ogovorila: Kdo da sem, česa želim, od kod prihajam? Malo da se ji nisem v pest zasmejal, a vendar sem se vzdržal in se plaho namuzal. Govoril sem počasi in pretrgano, po­ vedal vse narobe, naredil se plahega in beba­ stega kakor sem vedel in znal, tako, da je ona takoj pričela s prerokovanjem. Naslonila se je na blazine v postelji ošabno in ponosno kakor kak škof med veliko mašo in mnogo povedala, a vse to, kar se je mene najmanj tikalo. Cesto je prenehala. In takrat je završelo in zašumelo kakor bi se ulila ploha, piskalo in škripalo je, da me je bilo že res groza in sem želel konec tem neumnostim. Naposled so ji prinesli kebelj vode in ji ga postavili pred noge. Voda se je začela zibati, čarovnica je prerokovala iz nekih črnih bukev, a jaz sem se zasmejal. Čarovnica je omahnila prav tedaj, dve ženi sta jo položili nazaj v posteljo, mene so pa nagnali, češ da sem študent in nisem hotel tega povedati. Mrmrala je tudi nekaj latinskega. Zunaj sem se jezil, da sem bil tako ne­ roden in nisem videl in slišal vsega preroko­ vanja, a bil sem zadovoljen, da sem spoznal kraljico vseh duhov in Belokranjcem sveto Pitijo. Sama je ves čas pravila, da jo božja poslanka in izvoljenka. In jaz sem sklenil, da je ženska versko blazna in skrajno fanatična. Zazdelo se mi je tudi, da je včasi celo s tre­ buhom govorila ali vsaj poskušala, in s tem premotila babjevernega seljaka. Take so menda tudi vse drugo božje in hudobne copernice, ki prerokujejo in vedežujojo ter slepijo ubogo ljudstvo. (Dalje prih.) Za napravo in popravo n n linji se priporoča Jos. O tt% Novo mesto št. 154. Št. 6811. C. kr. okr. glavarstvo nam vpošilja dodatno k razglasu o svinjski kugi na Dolenjskem sle­ deči dopis v objavo: Ker se prešičja kuga na Dolenjskem zelo razširja, dalje množi tihotapstvo s prešiči v okraje Rudolfovo, Krško in Černomelj in ker je opetovano se zanesla ta kuga in rudečica iz teh treh okrajev v druge kraje, je c. kr. dež. vlada ukazala vpeljavo prešičjega katastra ali popisa prešičev v vseh na Hrvatsko-mejnih in v neka­ terih drugih občinah, kjer bivajo prešičji prekupci. Vsled odloka c. kr. dež. vlade z dne 5. marca 1.1 ., št. 4913 se uvede tedaj v vsej občini Šmihel, Stopiče, Brusnice in Orehovica do preklica pre­ šičji kataster ali razpregledni popis vseh prešičev. Popisne pole za kataster, katere so v tis­ karni J. Krajec nasl. v Rudolfovem prejeti, vodi župan oziroma oblastveno pooblaščeni izdelo- vatelj ^živinskih potnih listov. Zupanu oziroma izdelovateljem živinskih potnih listov se ukaže, da takoj po razglasitvi te naredbe, dne 18. t. m. eventuelno s pomočjo c. kr. orožništva popiše vse prešiče vsakega po­ sestnika in jih vodi v razpregledu v zapisnikih, kateri so za vsako vas posebej sestaviti. Po tej naredbi je dolžnost vsacega pre­ šičjega posestnika v teh občinah, da vsako spremembo o številu prešičev, toraj vsak pri­ rastek in odpad popisanih prešičev tekom treh dni naznani županu oziroma izdelovateljem ži­ vinskih potnih listov. Prestopki te dolžnosti glede naznanila, da se naznanilo opusti ali pa napačno naznani, se kaznujejo po § 44 postave z dne 24. maja 1882 drž. zak. št. 51. To naredbo je dne 18. t. m. splošno razgla­ siti in^ stopi s tem dnevom v veljavo. Županstvu se naroča, da te predpise na­ tančno izvršuje in vse zapažene prestopke brez izjeme semkaj naznani. Uradni živinozdravnik, c kr. orožništvo bodo nadzorovali in pregledovali prešičji kataster, ka­ terim organom so zapisniki vedno na razpolago. Glede nadzorovanja se opomni, da naj nad­ zorovalni organi (uradni živinozdravnik, orožni­ štvo) vso pozornost obračajo na znane tihotapce in njih pomagače in prešičje trgovce in prekupce, druge zanesljive posestnike pa z nadležnim nad­ zorovanjem redkoma obiščejo. C. kr. okr. glavarstvo v Novem mestu dne 9. marca 1906. Gazolin 1 * in svetilke zanj * se dobe pri « Adolf Guštin-u $ T T 1 I v Novem mestu. P rip o r o ča m se sl. ob čin stvu za p revzetje razn ovrstn ih v m izarsk o strok o sp adajočih d el in p opravil. Krsfe (rakve) za mrliče vedno v zalogi po vsakovrstni velikosti. J. Kastelic, mizar. ,M o‘ /o mosto (na Bregu). i In f« ffoeeosr i § tovarnar usula ^ Kodo mesto § JI? priporoča vsem p. n. trgovcem K 5$ z usnjem svoj lastni izdelek C4 § domačih podplatov § ter vsake d r nuge vrste ajns g S2iK28J5SSa2258K?2K2KJ22w2*i Izdaja konsorcij „Dolonjca“ Odgovorni urednik: Franjo Pirc. Tiska A. Slatnar v Kamniku.