Padanje rojstev v Nemčiji. Odkar Obstoji urejena statistika o gibanju prebivalstva, to je od leta 1841, se je leta 1932 v Nemčiji prvič dogodilo, da znaBa Stevilo živorojen_h otrok manj kot milijon. Bilo je namreč rojenih 978.360 otrok, torej 53.600 manj nego leta 1931. Afco prera.unamo svoto na 1000 prebivalcev, je rojstveno število padlo od 16 na 15. Tako je Nemčija dosegla poleg Svedske najnižje rojstveno število med vsemi evropsfcimi državami. Padanje rojstev v Nemčiji učinikovito pojasnjuje primera s Francijo. Leta 1928 je znašalo nemško rojstveno število 18.6 (na 1000 prebivalcev), fran.cosko pa 18.2. L. 1932 pa je bilo v Nemčiji na 1000 prebivalcev rojenih 2.6 otrok nianj ko v Fran* ciji, kjer znaša rojstveno število 17.2. Ako bi se padanje rojstev v Nemčiji vršilo v tej meri naprej, bi postalo usodno za nemško prebivalstvo. Hitlerjanci bodo morali poseči po drugih sredstvih, kakor je zakon o sterilizaciji (povzročenju neplodnosti) dedno obremenjenih in bolnih, ako bodo hoteli temu usodnemu padanju napraviti konec. Francoski kata.it.ani ia šolstvo. Ko je francoski liberalizem in radikalizem državno šolo povse razkristjanil, so francoski katoličani hiteli, da rešijo svojo mladino z zasebnimi krščanskimi šolami. Žrtve, ki so jih morali prinesti ter jih prinašajo v to svrho, in sicer gmotne žrtve, so bile jako velike. Pa se jih ka.oliški verniki niso zbali, dobro vedoč, da je treba za krščansko vzgojo mladine storiti in žrtvovati vse. Da bi zasebne verske šole uspevale v vsakem oziru, so katoliški starši, kojih otroci obiskujejo te šole, ustvarili medsebojno organizacijo. Leta 1931 je ta organizacija imela 9000 članov, sedaj pa jih ima preko 40.000. Glavni namen te organizacije je sodelovanje staršev pri duhovni vzgoji njihovih otr-ok, gmotni prispevek za vzdrževanje versldh šol in organizirana obramba teh šol v slučaju potrebe. Nedavno jo bilo v Parizu glavno zborovanje organizacije katoliških staršcv. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno veliko napredovanje te vprav sodobne organizacije, ki obeta najboljše uspehe za bodočnost. Z veliko hvaležnostjo se je tudi ugotovila izredna požrtvovalnost francoskih katoličanov v šolskcm vprašanju. Katoličani morajo kot državljani prispevati za vzdrževanje brezverskih državnih šolobenem pa morajo z lastnimi prostovoljnimi prispevki vzdrževati zasebne verske šole. Francoski katoličani dokazujejo, da se da tudi v težkili prilikah veliko storiti za katoliško stvar, afco je za to dovolj razumevanja, volje in požrtvovalnosti. Radio v službi Cerkve. Modernih iznajdb se kaj rada polasti človeška slabost m pa šp&kulacija, ki ra.una s člo.veškimi atras.mi in z njihovo zadovolj-tvijo. Morejo pa modernc iznajdbe jtudi slu_lti dobremu namenu in v tej službi dosti dobrega storiti. Dokaz za to je radio, ki ga je Amerika podredila potrebam katoliške Cenkve. V Zedinjenih državah je razdalje med posameznimi cerkvami jako veliko. Ljudje, Iki bi tudi hoteli zadostiti svojim verskim dolžnostim in obenem potrebam, tega ne morejo storiti, fcer je najbližja cerkev preveč daleč. Tako si pomagajo z gramofonom in radijem. V Zedinjenih državak vrši katoliška Cerkev veliko in važno apostolstvo preko radija. Amerikanci imenujejo to apostolstvo nakratko »Cenkev v zraiku«. Katoličani imajo 7 lastnih radio-postaj. Vrhtega so vsj važnejše radio-postaje vpeljale takozvano »katoliško uro«. TaJkrat govorijo v radiju najodličnejši in najbolj izobraženi katoliški duhovniki in laiki. Uspehi so veliki. Ljudje, ki že leta in leta niso slišali besede božje ali verskega pouka ali verske obrambe, dobijo naenkrat priliko za to. Bolniki, iki težko trpijo po bolnišnicah, slišijo najbolj učinkovite besede tolažbe. Ljudje, ki omahujejo pod težo dvorna in otmpaso deležni razjasnitvc, utehe in vzpodbude. Potom »katoliške ure« v radiju se je že zgodilo večje število čudovitih spreobrnitev k veri in verskemu živIjeju. Buhovnik — pionir letaistva. Vatikanski list »Osservatore Roman-o« je nedavno prinesel poročilo o priprostem italijanskem duhovniku, ki ima velike zasluge kot pionir letalstva. To je Abdon Mcnicali, ki je živel od leta 1827 do leta 1886 v italijanskem mestu Todi. Menicali si je že kot deček zgradil nekako letalo. Ko pa se je z njim spustil v zrak, je padel na tla ter si zlomil nogo. Čeprav se mu je prvi praktični poskus popolnoma ponesrečil, Menicali vendar ni izgnbil veselja, marveč je začel letalsko stroko temeljito študirati. Z vclikimi žrtvami je ikot župnik v Todiju si zgradil letalo, ki ga je s kupole svoje cerkve spustil v zrak. Ta gradnja je bila zasnovana na načelih, ki so podlaga moderni gradnji letal. Ljudje kajpada svojega župnika niso razumeli, marvcč so o njem delali obsojevalne in zasmehovalne opazke. To pa Menicalija nikakor ni zmedlo v njegovih nazorih. Vztrajno je poudarjal: »Kdor dela ovire razvoju letalstva, ta hoče zavreti napredek civilizacije (omike).« Menicali je sanjal samo o dobrih in plemenitih namenih, ki jim naj služi letalstvo. Ničesar ni hotel slišati o tem, da bi se iz letal sipalo na ljudi razdejanje in smrt. Svrha, ki bi ji po njegovem mnenju moralo letalstvo biti podrejeno, je približanje in pobratimstvo med ljudmi in narodi in razširjanje krščanstva v vseh delih sveta. Menicali bi se nemara obrnil v grobu, če bi doznal, ikalkšno ulogo je letalstvo igralo v svetovni vojni, ikaj so Japonci iz svojih letal uganjali proti nezaščitenim Kitajcem, in kako strašno uniCujoCe sredstvo hočejo militaristi napraviti iz letala v bodoči vojni. Evharisti.ni shod v Tnrnišču. V na- šizadnji številki smo poročali, da se bo vršil dne 15. avgusta v Turnišču velik evharistični shod. Ker pa bo ta dan naš prevzvišeni Nadpastir ustoličen in se shoda ne bi mogel udeležiti, se pri- reditev odloži na dan 8. septembra. Na shodu bo imel Prevzvišeni pridigo in slovesno sv. mašo.