Naslovllica: 
Bnl'nrski dvor - stnllovalljsko ill gospodnrsko poslopje nn 
7}'rSevi eesti 29 (Slovellskn ill Tivolskn cesta 50), 1851 
~~. adiu ..L)d,fMo, dI!.stc 4"'4Mo, #h2 h%£dna 
~id~<a - of'j'. ff, 1__ 520, fL 623 

ARHITEKTURA IN URBANIZEM V UUBUANI 
OD OMEMBE V P1SN1H VIRIH LETA 1144 DO POTRESA LETA 1895 
111 arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
• 
• 
• 
Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
Ljilpljana, Kulturno-injo17llacijski center Kriianke, 1994 



VSEBINA 
Predgovor 
Jot e Slihadoillik: Arhitektura ill urballizem v Ljllbljalli od omembe v pisllih vinh leta 1144 do potresa 
leta 1895 ill arhivsko gradivo ZgodovillSkega arhiva Ljubljalla 
Summary 
ZusammenJaSSllllg 
Dragall Matic: Pregled lIekaterih zgodovillSkih okoliSCill, ki so vplivale Ila stavblli razvoj Ljubljalle v casu 
5 
7 
28 
31 
od lIajstarejse listille iz leta /320 v ZgodovillSkem arhivu Ljubljalla do potresa leta 1895 34 
Summary 41 
ZusammellJassung 42 
Reprodukcije 45 
SezlIam razstavljellega grl(diva 86 
. , 

iPoorxI = <azdauo Ie S50-i'dmca 1m", o~ 
meJfa CT ~ "fd ftz ~a fOO-i'dmca Joiu4a CT 
.LJU#am. ,w Ie mcJju, ,/>r£.I1UJZIi' u~ 
naJrtoowre, otUourm;e ftz ~~o .LJU#an.e k. 
~ Jk~ zamid} ftz uIit= 0 IZLJ<=1Z ,~ 
2j~ arl!iCT .LJU#aJZa Ie dw£d' ola I~a ftz 
zamod <azdauo z 1UlhZEIZO"" do p.dak del' 
~ak;;a daU;~a arl!iu.4a !/r.adtCTa ftz md "17m 
tudi mas~a !/r=i'c7a, ,w !/a krA/Zi. ~t 
~ df~a a.£ua, ,fe. .a '" !/~ 
zad,= :z&.ak ftz ~ '" =r=!amo, do k tWo 
JoJok in = ~¥o uJ £CTdtewjJZf fU#am..td 
pw/~ ~. !/.dkw do~o k<Anfo tudi 
"""!Ie ~e, d Jo Ie ~dfQza· Zto ark.u.i'o 
!/.d."uv 2j~a a.£= .LJukJ'aIU = m.o<e dat,' 
"d,.tJze;;a P""!l!eL. a~<nL!;9a udvuran;'a CT 
.LJU#anL d1'.Iao tzkvu, !/.d."uv, ~. aam !/a 
5 
OI12O!/oJa JodaCTiku; Jo.£uJ:a p4 naf,' !/~ 
u~ hoknja in 4'-"= k. ?to:!# ;m-fa= 
CT OnunjUZEhZ &uu, p<ed=m pa aam , p<='zno wlv 
ftz ola.urm;em udvuia 4aow ~ jxma=Uir= 
~ia p<¥eu£ocr CT £ata4Ju da ~cacd. i'a. 
ot'.d-IZO ~ de£, n.a ~ a~ 
!/r.adtuu - !/r.arib.d naJ.u4 u~ ~ 
i'a.ta4 ?wteJmh :z&.i'a£ in ~ 
J7bdaCTikCT <azda= in izaCyo £ata4Ja da 
OhZO,9od. df~ = ~w of'~ 
dZ,u=fe in dfe.WJi -dcda<itzt za Izokkuwtje, 
~ 4'a,,",,~ i'dkw in f6o<i 1''' dfedu 
.LJdfan.a. J7b~ zabda uqa ~ ,w .a 
~ 1''' p<f'caui in Jodauiiui <azdauz.. 

ARHITEKTURA IN URBANIZEM V LJUBLJANI 
OD OMEMBE V PISNIH VIRIH LETA 1144 DO POTRESA LETA 1895 
in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
SrednjeveSko meslo 
a) Urbanislicni zai5elki 
Po svoji zasllovi je Ljubljalla zllaci/llo sredlljeveSko 
meSla. nas/ala v eelot; zullaj Emolle in tudi zul1aj ob­
mocja prafare sv. Pelra. Razvilo se je v zavelju wrjellega 
gradu lIa vzpe/ill; ill izrabilo IUdi Ljubljallieo kot svojo 
naraYlIO mejo. V poznem srednjem veku je dobilo Dzna­
ko 'reh mes/ pod gradom in Ie z enim sestavnim his/a­
ricllim delom je prestopi/o reko. Najstarejsi odprti trg je 
bil Stari trg, sledila je ureditev sedalljega Mestllega trga, 
aba se raztezala med grajskim gricem in Ljubljallico, na 
IIjellem levem bregu pa je ob ostallki" zidov Emolle 
lIastal Novi trg s pristallilcem. Mestllo obzidje je do 
kOllea 18. stoletja oklepalo vse tri mestlle dele posebej, 
obgrajska dva pa sla bi/a zvezalla po IIjem s trdlljavo 
Ila hribu. 
Kot za druga utrjella sredlljevdka mesta v Evropi je 
7 
Joie Suhadolllik 
IUdi za Ljubljallo zllaCillla pareelaeija ill zazidava po 
nacelih razreza zemljiJca no Dzke parcele, onenlfralle z 
ozkim de/om lla glavlle uliee ill trge. V zasllovi je vidlla 
raeionallla izraba omejellega prostora, ki ga je bilo mo­
goce po llajkrajsi crti utrdit;, v oblikovallju mestlle po­
dobe pa ZIlaci/lla hierarhija stavblli" llalog. V pareelaei}i 
Ljubljalle je ugotovljell po pravilu sistem triosllih slavb. 
To nace/o krsijo Ie nekalere jayne stavbe, cerkve, samo­
stalli in plemilke hiSe. 
V speljavi ulie ill trgov je veljalo oblikovalllo nacelo 
prilagodiNe obgrajskega dela hribu ill rek;, llovotrskemu 
predelu pa sta ista reka z regulirallim pristallilkim Ila­
brezjem in ravna sirallica emollskega zidu dala pravil­
nejso podobo. Preble ulice se v vsem mestu z/oino viju­
gasto vzpelljajo po zemljilcu ter taka ustvarjajo optiblO 
zakljucelle prostore, kar Ili Ie rezultat zahtev tedalljega 
prom eta, ampak so jo lIarekovali tudi obramblli pogoji 
in so jo eSletsko pozitivlJO vredno/ili. Tudi rayne ulice so 
lIamree zapirali z vrati ill jih zaslalljali s pomoli. 

Nace/Ila ellakopravllost mdcanov se je odraiala tako 
v ellakomenri parcelaeij; kakor v viSillskem oblikovanju 
"is, ki so z visokimi slemelli obstopile "fico ter se Ilizale 
ob njej s presledki komLmskih pre"odov v ellakomemelfL 
ritmLl
1 
Tak sistem je bil poslediea poiamovamostlli" 
Llkrepov, bil je bistvella sestavina estetske podobe Lllice, 
ki so jo zabrisala sele poznejIa stoletja. Edilli predel, ki 
je ob vse" spremembah se ohrallil prvotllejIo podobo, je 
Gomji trg. Dntgod pa je baroclla doba spremellila ta 
sistem iz prakticlli" ill estelski" razlogov.
2 
Na dntgi 
stralli so priviligirani slanGyi zavzeli velje pareele in VSQ 
Ilasledllja stolelja do kOllea baroka zdruievali po vee hiS 
v veeje ellale. Somas/ani, paslavljelli no obrobju mesla, 
so v primerjavi z mesillo parcelaelJa zavzemali izjemne 
dimenzije. Preko ellakomemega niza mescallskih hiS so 
se vzpenja/i kOllicasti zvolliki. Za vse poglede, zlasti s 
tivolske stralli, kjer je bilo vedno odloCilllo razglediSce lIa 
mesto, pa je kraljeval Ilad Ilaselbillo kot simbol oblasti 
ill estelska krona grad, s pa/acijem obmjell protf mes/u. 
Dalles se je v lIadrobnostih. ohrallilo pray malo sred­
Iljevdkih ostalill. Stavbe so bile poveeilli leselle ill so jilt 
zaceli zamelljevati z zidallimi v dntgi polovid 15. sto­
letja, sistematibw pa Ilajbri Iele po potresLi leta 1511. 
Obdobja po Iljem pa zaradi Ilovih obfikovllih prijemov 
ill stavbnega znQcaja mescanskih hiS ne marema vee pri-
N. S/jm~ UrbanUMI ill umelnosl v LjubJjani (prcgJcd od sredlljega 
vcka do dalles), Kromka XII, st. 1, Ljubljana 1964, SIr. 9 
2 N. Sum~ Ljubljana-spomenjk zgodovinskega urbanizma in arllirek­
rure, Kronika VII, sr. J, Ljubljana 1959, srr. 43 
8 
Itevati k sredlljemu veku. Od mOllumelllalllih pricevallj 
sredlljeveSkega stavbarstva je pomembllih Ie lIekaj poslo­
pij; zlasti jedro gradLl, deli obzidja, od obrambllih naprav 
v mestu se je ohrallil stolp v Vegovi uliei, lIa Krekovem 
trgu pa je v blok stavb skoraj lleOpaZllo vkljucella po­
doblla Lltrdba. Po hiSalt v mestLl je gotovo Ie vee 
stavbnih Clellov iz J 5. stoletja, ki so izgllbi/i svojo lIek­ dalljo filllkeijo ill se pogosto skrivajo za mlajsimi adap­
taeijami. V eeli vrsti primerov je ohralljella sredlljevdka 
tlorislla zaSllova, ki pa je dobila svojo dallaIlIjo obliko 
kaslleje. Isto velja za predmestja. 
Sredllji vek je Ljubljalli kot Ilaselbilli vtisllil lIeizbrisell 
pecat. NacrtlJa zaSllova starega mesta iIJ se dalJes vidlJe 
temeljlle crte silh"ete so rezultat prvega oblikovallja mes­
tao Na zacetek sistematiclle regLllaeije smemo sklepati od 
13. stoletja dalje, ceprav so se temeljlle crte dokollCIIO 
Llstalile sele z zidallo variallto me!canskih hiS.
3 
Sredllje­
veSki urbalJisticni prostor je bi! razmeroma nevtralno telo, 
zallj je bila pomembllejsa plastika stavb, ki so sestavlja 
Ie lIjegovo mejo.
4 
b) Arhitekturni spomeniki 
Med IJajstarejsimi stavbllimi spomeniki velja omelJili 
jedro romanskega gradu, ki je stal ie pred letom 1144. 
Raziskave domllevajo lIekdallji malljsi obseg grajske trd­
njave. Leta 1220 se omenja "palatium", ki se verjetllo ne 
3 g/ej op. 1, sir. 10 
4 glej op. 2, sir. 43 

,Wllasa lIa grajski palacij, temvee Ila vojvodsko palaeo v 
mestu
5 
V listillah se leta 1163 omellja cerkev sv. Petra 
kot sedei praiupllije, ki je obsegala velil< del dallasllje 
Ljubljalle z okolico. Valka lIase/billa okrog Ielltpetrske 
cerkve je bila Ie v 13. stoletju pomembllejsa od ribiSko­
eoillarske lIase/bille pod Gradom.
6 
Mestno ohzidje je 
obstajalo vsaj ie leta J 243
7 
Prvi je bil obzidall Mestlli 
trg (Mesto). Severovzhodllo vZlloije grajskega hriba se je 
prieelo lIaselitvello zgoscati Ie/e potem, ko si je prostor 
danaslljega stoilliellega kompleksa ill Vodllikovega trga 
pridobil [ralleiSkallSki red, prvie omelljen v listilli leta 
J 242. FraneiIkanski samostan z malljIo cerkvijo je bil tu 
pozidall leta 1269.8 PrvOtllO ribiSko lIase/je se je zato 
de/llo umakllilo lIa obmoeje dallaslljega Ribjega trga. 
Poleg gradu ill ostallkov obrambnih lIaprav so dokumell­
tiralli ostallki cerkve nemskega viteskega reda s stevillli­
mi , bogato okrasellimi stavbllimi elelli iz srede 13. sto­
letja, stala pa Ilaj bi ie pred letom 1230 (J269)9 
RomallSka [aza stoillice ill selltpetrske cerkve IIi doku­
men/iran a, vemo pa, da je cerkev sv. Nikolaja ie slaia 
leta 1262 na posestvll gomjegrajskega bellediktillskega 
samostalla,1O ohralljell sklepllik iz 14. staletja pa govori 
5 /. Sl0par, Sprehodi po stan Ljub/jalli, Ljubljana 1992, sIr. 27 
6 B. Mihe/it, Vodnik po Ljubljolll, Ljubljana 1989, SIr. 77 
7 B. Korosec, Ljubljana skozl sto/erja, Mesto no nacrfih, projcktih 
stvamosll~ LjubljarlQ 1991, Sir. 20 
8 gle) op. 7, Sfr. 25 
9 glt} op. 7, sIr. 24 in op. 5, SIT. 115 
10 glcj op. 7, sIr. 25 
in 
9 
o Iljelli gotizaciji. Mesto Ljubljalla je ime/o dva mostova 
eeZ Ljubljallico. Leta 1280 se ie omellja Stari most, 
pozlleje Spodllji most Ila mestu dallasnjega Tromo­
stovjaJ1 V tern stoletju je gotovo obstajal ludi ie Mesar­
ski ali Zgomji most z meslJicami, poz1Jeje imenovan 
Cevljarski mOSI. Od lela 1297 je za Tralleo poleg leda­
Iljega kopaliSea stal prvi Ijubljanski magistrat - komun, 12 
ki so ga lela 1484 preslavili Ila sedanje meslo. 
V zaeetku 14. stalelja je omelljello slaro ljubljallsko 
pmtaniSee Ila Bregu
J3 
0 gradbelli dejavllosli v lem veku 
Ilam je malo mallega (verjelllo je opeSala), pac pa ne­
koliko vee 0 15. stolelju. V cas pozllega sredlljega veka 
lahko poslavimo delno prezidan grad, de/Ilo na 1l0VO 
zgrajen kOI utrdba (od 1415 do 1493), veeji del gradu 
pa izvira Iele iz easa po polrem lela 1511, iz obdobja 
rellesanse. Med Ilajslarejse seslavine sodi lela 1489 ome­
njella gotska kapela sv. Jurija.
14 
Prvo, se gOlsko slavbo 
rotavia Ila dallaIlljem mestu, so pozidali leta 1484
15 
(domllevni mojster Peler Bezlaj), od Ilje sta se ohranila 
Ie Lipeeva kipa Adamo in Eve. Prvotno palaeo deieillih 
slallov Lontor! iz leta 1467 je podr/ potres, novo pa so 
pozidali po patan, leta 1524.16 V 15. stolelju je tudi ie 
stoia gotska .fentjakabska cerker, ki so jo jezuiti leta 
Il glcj op. 5, sIr. 73 
12 glcj op. 5, sir. 55 
/3 gJej op. 6. SIr. 68 
14 g/ej op. 5, SIr. 30 
15 g/ej op. 5, Sir. 64 
16 gJej op. 5, sIr. 108 

1515 preliovili.I7 Poslavljell je bif Ilovi leselli Cevljarski 
mOSI, ki je dobil ime po cevljarskih utah lIa IIjem. Tudi 
Slari (pozlleje Spilalski) mOSI je imel meslliee lIad vodo. 
Urbanizem 16. in 17. stoktja 
Vsa gradbella dejavllosl v 16. ill 17. stolelju se je z 
redkimi izjemami odvijala znolraj meslllega obzidja. Zato 
iz te dobe nimamo lJobcnih novih mes!ni" predelov, ce 
izkljucimo v obzidje zajeto obmocje med Roillo ulico in 
Voiarskim potom z Vodnim (ZabjeJkim) stolpom. Te­
meljlla 1I0vOSl v oblikovallju ulie lega casa je zmaga 
sklelljellih horizolilal lIad lIekdalijim gOlskim rilmom. 
HiSe so dobile raYne stresne zakljucke in motile VfllCC, 
podoba uliee se je zllallio poellolifa. Tak sislem je zacel 
zmagovali sredi 16. stolelja, saj se pri vrsli slavb iz 
zacelka slolelja se obdrii go/sko slreSno celo kOI na pri­
mer (kljub baroclli prevleki) lIa Gomjem Irgu. Opisalla 
shema je v 17 . slolelju poslala nevzdrina, saj se IIi 
mogla vee skladali z ZIIacajem v sirillo razpoleglljenih 
palac, ki poslallejo kljuclla Ilaloga sl0lelja.I8 Trubarjeva 
eesla je bila v zacelku 17. slolelja ie slmjello pozidalla 
na obeh slralle/. do Kolodvorske uliee (v 18. stolelju do 
Resljeve, v prvi polovici 19. sloletja do VidovdallSke 
eesle). 
Najslarejsi (fortifumcijski) lIacn Ljubljalle vojaskega 
arhilekla N. Allgielillija je iz lela 1586. Pri njegovi izde-
J 7 gle j op. 5, sIr. 44 
18 glej op. 1, SIr. 10, 11 
10 
lavi sla ga zallimala predvsem meslllo obzidje z baslijami 
in gradom, tloris mesta in meslno zazidavo je oZllacil 
orielilaeijsko oziroma Ie pomemblle zgradbe. Tloris mesla 
zllolraj obzidja je risan zelo pravifllo, meslllih zaselkov 
zzmaj obzidja pa v nacrt ni vllesel. Kljub razlikam v 
redkih podrobnoslih IIjegovih Ireh varianl je Angielillijev 
lIacrt dovolj locell za svoj cas.
19 
V 17. slolelju sla "mapirala" Ijubljallsko meslllO 
obzidje, jarke ill posredllo ludi Iloris mesla dva vojaska 
arhilekla - Giovalilli Pieroni ill Martill Slier. Fortijika­
cijski lIacrt prvega je dolgo veljal za lIajslarejsega. 
Pieronijev nacrt iz lela 1639 zajema Ie lisli del mesla, ki 
ga oklepa obzidje, pri cemer je Iloris risall zelo pribliino. 
Zallesemo se lahko samo lIa ledallji obsloj vidllejsih ill 
markalll1lejfih meslllih zgradb, ne pa loliko Ila njihovo 
Ilorislio obliko. Tudi Slieru je zadosloval oSllovlli lailli 
Iloris mesla zlJOlraj obzidja, dopo/njen z neka/erimi ori~ 
etllaeijskimi meslllimi objekli. Dosledlleje je oznacif mesl-
110 obzidje ill vsa vrala v IIjem. Slierov jortiflkaeijski 
projekt iz lela 1654 kale opazell Ie/llliclii lIapredek 
vojaske znallosl~ izraiell v oblikovanju ill strateski raz­
meslilvi 10plliSkih basliollov lIa grajski basliji, ob Novem 
trgu in na zamiSlj' encm zunalljem loku novega zvezda­
slega obrambllega zidu, ki po vzon, idealllih meslllih 
zaSIlOV celllrainega lipa (Palmallova, Karlovae)20 oklepa 
velik del danasnjega meslnega srediSca. Zaradi prelle­
hanja llepOSredlie nevamosli IUrSkih vpadov ni bi! rea-
/9 glej op. 7, sIr. 30, 31 
20 gltj op. 7 , sIr. 34·38 

lizirall IlObell od fortifikacijskih lIacrtov za obseine 1I0ve 
lItrdbe, pa tlldi lIrballisticlli razvoj Ljllbljalle bi zelo zavi­
Tali oziroma llteslJjevali. 
Zadllja temeljlla zllacilllost 16. in predvsem 17. sto­
letja je lIrejallje obseinih plemiSkih vrtov v mestni oko­
Iici. Najzllamenitejsi so bi/i vsekakor Auerspergovi vrtovi, 
izrazito vzdolillo usmerjeni, s teilljo po obvladovallju 
prostora v osi, kar je temeljlli baroclli oblikovni sistem. 
Podoblla je telldellea v zasllovi sodobllih eerkva. Res­
Ilieni razellet vrtne arhitekture pa zaznamujemo sele v 
lIaslednjem stoletju. 
Stavbarstvo 16. in 17. stoletja 
Po stUni llsmerilvi lahko oznacimo arhitekturo J 6. 
stoletja v Ljllbljalli za renesallblO, stvaritve nasledlljega 
stoletja pa se gibljejo zlasti v smeri napredlljocega ba­
Taka, ki pogoslo iivi v manienslicnih okvirih. 
Priloillost za obseilla gradbella dela lItrjevalllega ill 
stallovalljskega znacaja je dal mestu potres leta 1511. 
Tedaj so temeljito prezidali grajsko trdlljavsko jedro, ki 
je s poveealljem palaeija ill rekollstrukeijo stolpov dobil 
danaslljo podobo (kasllejse adaplaeije so jo sieer dopol­
IIjevale, lie pa vee bistvello spremilljale). Novosl v ob­
rambllih lIapravah so zlasti moclli ogebli stolpi, ki se 
izvijajo iz crte obzidja v kroillih ali kvadratllilz formah, 
za lIasip"e lIlrdbe pa se uveljavijo sulicasle fonne. Edell 
prvih je lela 1536 sezidalli Vodni (Zabjeski) slolp. Stavb­
ni cleni prehajajo v silZlezo gotske tradieije ill italijmlske 
11 
rellesanClle govoriee. Sem sodijo zllaCib,i portali s pol­
kroillimi loki, kOllzobli podslavki pomolov ill venei. Naj­
bogalejsi primer kOllzolnega sislema je 110 grajskem pala­
Cijll. Proti plalojll je bil grad na 1I0VO ulrjell ill vrh lega 
urejena nova bastija - "sance", Nove oblike so bile priTe­
jene za boj S slre/l1im oroijem. 
Siallovalljsko arhilekwro v tej dobi predslavljajo lIeka­
lere znacible slavbe, ki prav laka vsebujejo trdnjavske 
elemelZle: skofijski dvorec iz lela 1512, kalerega zidavo je 
vodil slavbar AvgllSlill Tijfemlls, njegov sosed Codel/ijev 
kanonikal, naslal iz vee zdruienih slavb konee 16. slo­
lelja ler hisa v Siudenlovski ulid Deloma so opremljene 
ludi s konzolnimi pomoli. Toda lake prvine niso bile 
privzete v staIJovQnjsko arhitelauro zaradi obramhnega 
z/lacaja kOI pri obrambnih napravah, ampak zaradi vo­
dilnih telldene po plasticnem izrazu v lImetnosli 16. sto­
lelja. Ni nakljllcje, da se lakral pojavijo Ilidi ie prve 
dvoriSi"ne arkade, ki so poslej poslale nepogreJljiv seslavni 
del slehenze mescallSke hiSe. Z njimi je mescan svoje 
skromno prebivaliSce pribliial idealu plemiSke palace.
21 
S 
podrtjem Obrezove hise na Bregu oziroma v vznozJu 
Novega Irga (lela 1913) je Ljllbljana izgubila lIajlepsi 
primer renesanb,e slavbe z ogelnima okroglima konzol­
nima pomoloma. Omeniti velja ludi eno prvih Ijub­
Ijmlskih zidanih hiS, to je hiso Volbenka Poli.a na 
Ribjem trgll iz lela 1528. Po poiaru, stiri lela prej so na 
Novem trgu zgradili Lonlovi., v Gosposki uliei pa lela 
21 glej op. 1, s(r. I J 

1579 samosiansko poslopje kriievniske komende2
2 
(pozlleje 
barokizirallo ). 
V 17. slolelju (ill lIaslednjem) so se vrslile preureditve 
mesla zliolraj obzidja ill posegi zW/Gj slarega jedra. 
Zgodlljebaroelle vplive je posredovala kaloliJka verska 
obllova, ki je spodbujala prezidave cerkva. Za posvellle 
lIarocllike so gradili palace ler ob IIjih zaeeli urejali 
parke ill vr/ove. Zaeelek slolelja dobro oZllaeujejo lri 
znaei/lle arhilekllIre. Arkadllo dvorisee lIa MeSlllem Irgu 
10 z bogato baluslrado je primer dosledllo ilalialliziralle 
gavonee, kjer je rCllesallcni proporc milia mallierislicllO 
razpoleglljell. Fasada SliIkega dvorca lIa Slarem Irgu, 
poslavili so ga sliSki opali lela 1629 (Iudi 1677),23 je 
sieer mallierislicllo prekrila s plastilllim okrasjem, vendar 
je lu [ormirall plilev osrednji rizalil (izvira iz lei okrog 
1700), ki odloello lIapoveduje baroCllo kompozicijo. Senl­
jakobska cerkev, grajella med letoma 1613 ill 1616, ko 
jo je dokolleal redovlli jezuilski arhilekt Marlill Velorso 
(predelalla po pOiarih lela 1701 ill 1868), pa je prva 
slavba baroellega dvorallskega lipa v Ljubljalli kOI rezul­
lal protire[ormacijske akcije. Deieilli slallovi so ji lela 
1670 prizidali oklogonaillo Frani'iskovo kapelo, prvo to­
vrslllo. lIa beneskih zgledih zaSIIOV01l0 stavbo na Sloven­
skem. Sell/jakobska cerkey z dyerna lIizoma slrallskill 
kapel je bila zgled vsem Ilasledlljim cerkvellim baroellim 
slavbam v Ljubljalli. 24 FranciIkanska (Prvoillo avguslill-
22 gle} op. 5, sIr. 117 
23 gle} ap. 5, str. 49 
24 gle} op. 6, stT. 56 
12 
ska) cerkev, poslavljella med leloma 1646 ill 1660, je 
bila zaSlloyalla po vzoru zgodlljebarocllih rirnskih cekva 
kOI elloladijska bazilika, ki v bistvu pOllavlja rellesallb,i 
lip obokalle dvorane z dyema vellcema slrallskih kapel 
brez preble ladje, kar kaie lIa lombardske vzore.
25 
Odli­
kuje jo prva kulislla baroella [asada v meslu, edillstvella 
v svojem casu po pilaslrski clellilvi. Zyollika sla bila pri­
zidmIG kaslleje. Dniga, diskalcealska avgustinska cerkev je 
bila grajella okrog lei 1660-17002
6 
ill je do polresa slala 
lIa Ajdovscilli (vogal Siovellske ill Dalmalilloye) ler je s 
svojo dVOSIOlpllo [asado spomilljala lIa cerkev sv. Jakoba. 
Po poiaru, do lela 1672, je bila Ila islem meslu pozi­
dalla cerkev sv. Florijana lIa Gomjem Irgu (zlIova pogo­
rela v poiaru lela 1774).27 Njena dallaIllja podoba je 
rezullal Pleblikoye prellove v lrideselih lelill lega stolelja. 
Te zasllove pa lIikjer lie presegajo zgodlljebaroClle SIOP­
Ilje, ki je bila premagalla Iele v Ilasledlljem slolelju ill 
ni brez manierislic,lega akcenla. 
Za aristokratsko arhilekturo 17. slolelja je zlIaCillia 
vrsla plemiSkih palae, ki so zaeele dobesedllo jizieno 
izpodrivali svoje rneScallSke predhodllice rellesmlblega 
slolelja ler so kOI samoslalli lIadomescale prvotne mallise 
slavbe Z obseillejSimi poslopji. Sem slejemo zlasli .kory­
ski dvorec, ki so ga v lej dobi poveeali in mu dodali 
mogoello arkadllo dvomee,28 ler najimellilllejsi zgodllje-
25 glel' op. 6, sIr. 40 
26 gle} op. 5, SIr. 133 
27 gle} op. 5, SIr. 52 
28 glel' op. I, sIr. 1 J 

barm;ni dvoree v Ljubljan~ podrt po pOlresu - Auer­
spergovo kneijo palaeo v Gosposki uliei (sedaj NUK), ki 
jo je v lelih 1660-1662 zgradil Volk Engelbert Twjaski 
in k delu prilegnil ledaj najboljse umellliSke moCi
2
9 
Dvajsel leI prej so /urjaski gospodje s prezidavo iz vel 
hiS pozidali svojo drugo palaeo v Gosposki ulid 15 
(sedaj Mesllli muzej) in jo kaslleje se velkral prellavljali 
(pilaslrska elellilev [asade ill lep klasieislieni portal. 30 
Tudi lIa Novem Irgu, ki je od kOllea 16. sloletja zaeel 
dobivali plemiSki zllaeaj, so bile v 17. ill v lIasledlljem 
slolelju zgrajene naj/epse plemi.'ke palace. Nove reprezell­
lanclle prvine so dobile zlasli v 18. slolelju. 
Na drugi slrani Ljubljalliee je bila na meslu naj­
slarejse mesllle hiSe (komun) in kasllejsih meslllih zapo­
rov lela 1632 postavljena Tranea, ki je prav lako sluBla 
kol jeea. Juillo od rOlovia se na obeh slraneh Meslnega 
Irga nizajo velike me.Uanske in patrieijske hise. V 17. in 
nasledlljem slOlelju so bile prezidane v baroellem slogu 
iz s/arejSih trioslJic in paviSane za ena nadstropje. Na 
prosloru dveh hi .. je bila ob kOlleu slOlelja zgrajella sliri­
"adslrop"a Souvanova hisa (prezidana kOllee 18. sto­
letjaj.11 
Jezuiti so v zaeetku 17. sloletja podrli slari dvoree 
PodlUnr in pOzidali 1I0VO grajsko stavbo, Ilamenjeno od­
dihu, IIjihovim goslom ill dijaskim gledaliSkim predsla-
29 gle) op. 5, Sfr. 11 J 
30 gle} op. 5, sir. IlO 
3 J glel' op. 6, str. 50 
13 
vam - Tivo/ski dvorec3
2 
(pozneje velkral prezidall, zadnja 
klasieisliCna prellova sredi 19. slOlelja). 
Zunaj meslllega srediSea ob nekdalljem meandru 
Ljubljaniee sloji v 17. slolelju zgrajella CodeUijeva gras­
lina z nekaterimi pozl1orenesGncnimi slogovnirni prvinami. 
Kulturni krug akademije operozov - uvod v ljubljanski 
barok 
Stolelno preusmerjanje domaeega izobraiellslva v ilali­
jallsko kullllmo obmoeje, prenehanje IllrSke nevamosl~ 
gospodarska uSlalilev in drugi pogoji so ob kOlleu 17. 
sloletja rodili prizadevell kullumi krog akademije opero­
zov, ki so zasluilli za zmago ill udomaeenje baroelle 
umelnosli v Ljubljalli ler za dvig mesla kOI kullumega 
srediSea. Programska usmerilev na ilalijarrske zglede je v 
zaeelkll 18. slOlelja obudila vrslo pomembnih arhileklur, 
ki so jih zasllovali priznani arhilekti. DomaCi umelni~ 
ki so v lIasledlljih deselletjih IlIjim vzomikom prevzeli 
naroeila, po zanosni mOIJumentalnost; teh del niso nikoli 
preseg/~ ampak so Ie pobude, zdruiene ludi z domaeo 
lradicijo in sredlljeevropskimi zgledi, IIdomaeili in jim 
vdihnili peeal iivljenja v lIasem proslOn,. 
Ljubljanska baruena arhitekIura v 18. stohtju. 
KJjucna dela ilalijallSkih mojslrov so skoraj v eeloli 
32 gle} op. 5. SIr. 199 

izpolnita reprezel1lancni program operozov s skupino eer­
leva, semenlScem ill zastzovo rolovia. S stolnico, delom 
enega najpomembnejsih rirnskih arhitektov Andrea Pozza 
in grajeno v letih 1701-1706, je bil zakljueen stoletje 
aktualen program po uresniCitvi baraene enoladijske 
obokane dvoralle s preblO ladjo ill stranskimi kapelami 
(po Vigllolovi rimski cerkvi 11 Cesu), ki jo prvie krona 
dominanlna kupola. KriievniSka cerkev, zidalla v lelih 
1714-1715 po lIacrti" BelleCana Domellica Rossija, katere 
gradnjo je verjetllo vodil Ijubljallski stavbar Cregor 
Macek, 33 govori v stroijem palladijevskem jeziku ter v 
kOlltrastu z borrominijevsko kupolo. Cre za prvo ba­
rocno, centralno, v obliki grskega kriia zasnovano stavbo 
z bogato pilastrsko clenitvijo na nasih tleh. VtJek te 
llsmerilve predslavlja monumenlalna ursulinsluJ cerkev, 
verjetno avtorja C. Frigimelica (iz padovanskega umet­
IlOslllega kroga)34 in pozidana v letih 1718-1726, katere 
cisti arhitektonski jezik je utelden v polnoplasticni, s 
stebri razgiballi fasadni ploskvi z borrominijevskim celom 
in v slrogi zasllovi dvorane s po dvema plitvima 
kapelama ob vsaki stralli ter kupolo nad prezbiterijem. 
Vzomica nasi lIajplemenitejsi Ijubljanski baracni arhitek­
turi je hila Palladijeva beneSka cerkev II Redentore. Te 
tri cerkve predstavljajo znacilne temeljne kamlle ljub­
ljanskega baroka. 
Manj pomemblla se,'JIpetrska eerkev je bila zgrajena 
33 glej op. 5, sfr. 1 j 5 
34 glej op. 6, SIr. 61 
14 
na praston, starejsm eerkva v letill 1729-1733
35 
po na­
crtm tnaskega stavbarja Ciovallllija Fusconija, ki je 
menda ob pomoCi Cregorja Macka ustvaril na palladi­
jevskih zgledih zasnovano 1I0VO arhitekturo z dvema zvo­
nikoma (kasneje dvakrat predelano). Baracno trnovsko 
eerkev, prednico danasllje, so sezidali v prvi polovid 18. 
stoletja (1738-1753) po nacrtu Candida Zullianija, mlaj­
sega sodobnika Cregorja Macka. Stavbenik se je zgledo­
val po italijanski" predlogah (verjelllo po modelu kriiev­
niSke cerkve) in cerkvi dodal dva diagonalno zasukana 
zvonika
36 
Stala je do leta 1855. 
V vrsli profanih slavb je masivno zasnovallo seme­
nisee furlanskega arhitekta Carla Martinuzzija. Craditi so 
ga priceli leta 1708 in ga dograjevali do leta 1772. 
DvoriScno fasado sevemega Peerovega trakta, ki sodi v 
sam vrh nasega baroka, je sredi 18. stoletja oblikoval 
Candido Zulliani. 37 Prvo dosledno barobro profano fasa­
do v mestu ill hkrati enega najlepsi" primerov zrelega 
baroka je uresnicil domaci stavbenik Cregor Macek z 
Meslna hiso. Baracno stavbo, kot jo vidimo danes, je iz 
dveh starejsih hif prezidal v letih 1717-1718. Novemu 
celnemu traklll 5 fasado je dodal loggio in triramno 
stop"ifce, motiv odprte lope na masivnih stebrih in pete­
rokotnega stolpica pa je verjetno prevzel po starem 
r%viu.
38 
35 Enciklopedija Slovenije, 6. tv., Ljubljana 1992. Sfr. 242 
36 glej op. 6, sIr. 74 
37 glej op. 5, SIr. 91 
38 glej op. 6, Sfr. 50 

Ceprav so bifa ilalijanska dela v Ljubljalli lemeljllo 
pomembno iz/wdisce za razvoj domace smeri v slav­
barstvu lB. slolelja, se je zacelnik giballja llaslonif ludi 
na slarejso udomacello lradicijo, od dvajselih leI lIaprej 
pa je ie opazell llaslon na avslrijski barok, za kalerega 
je zllaCillla uveljavilev pozllobarocllega lIaeela poellolellih 
prostorov, oblikovailli prillcipi v horizonlalah ill lie vel v 
viSino, umiritev aris/okra/skega barocnega za1losa, umet­
IIOSI pa dobiva lIa splosllo illlimllejse erte. rak ZlIaeaj je 
sele omogoeil udomaeellje sloga v meSeallSkem in kmel­
kem okolju. Nedvomlle odlike Maekovega opusa so 
us/varilev ludi na damaeD tradicijo nas/onjellega reperto­
arja slavbnih lipov, primemih za domaco rabo, poljud­
IlOSI ill hkrali sprejem Ilajsodobllejsih oblikovaillih Ilaeel, 
kar se najvidlleje odraia v vrsli cerkva v bluilli Ljub­
Ijalle
39 
Ob omenjellih sredlljeevropskih pobudah je domaca 
lola sredi s/oietja Llstvarila tudi damaeD variall/o "net­
nega
H 
sloga, pogosto kar sentimelltalne vsebine. Mackov; 
lIasledlliki Persk~ Schmidl, Prager ill dnlgi so mojslri iz 
dobe lIajveljega razcvela Ie smen, ki lIam je zapuslila 
odliclle price v vrsli plemiskih ill palricijskih his, po 
kalerih skupaj z zllallimi cerkvami Ljubljalla slovi kOI 
barocllo meslo: mes/Ili hotel Pri divjem moiu z enim 
lIajlepsih baroellih procelij iz lela 1742 (Ciril-Melodov Irg 
21), Lichlenberg - Reyeva (Mesllli Irg 9) ill Skabemetova 
hiSa (Mesllli Irg 10) z arkadllima slop"iScema, Obrezova 
39 gltj op. 1, sir. 13 
15 
hiSa (Mesllli Irg IB), delo M. Perskega, Valvasorjeva hiSa 
(Slari Irg 4), Erbergova hiSa (Slari Irg 9) z barocllim 
Slop"iscem C. Zul/ianija, Schweigerjeva hiSa (Slari Irg 
IIa), delo C. Zulliallija, Ursilli-Blagajeva hiSa (Slari Irg 
21), Barbova palaea-Delavski dom (Novi Irg 2), Lontovi 
(Novi Irg 3), delo loie[a Schemria, Auerspergova hiSa 
(Novi Irg 5), Barbova palaea (Gosposka 3), delo M. 
Perskega s [asado, ki sodi med vrilllllce baroene pONellle 
arhileklllre, Pri vilezll (Breg 20) in Zoisova palaca (Breg 
22) so slavbe, llaslale s prerlOvo - barokizacijo [asad ill 
prezidavami. V sklop vrlllih slallovalljskih slavb velja po­
slavili zelo kvalilelllo baroellO Koslerjevo hiso (podrto le­
la 1961, sedaj Siovellska c. 29), delo Calldida ZlIllia­
llija
40 
iz srede I B. stolelja. 
Za to razcvelllo slop"jo je ZlIaeifna eela galerija izde­
lallih prostorskih os;' bogalih slop"iSe, sosledja prostorov 
v reprezentancnih elatah, fasade pa Sf raziive v neini 
pifaslrski ob/eki ill drobnih slukalurah. Po lelu 1760 
opaiamo pOStopllO upadallje lakega bogastva, velldar je 
zlasli z velicaslllo Gruberjevo pafllco,41 delom jezuilskega 
arhilekla Gabriela Gmberja, pozidallo med leloma 1773 
ill 17BI, ki s svojimi razseilloslmi ill lepim vrtom (lle­
koc) de/lIje kOI baroelli dvorec, giballje Illdi v lem casu 
se zmoglo kvalilellle reSitve. Palaeo odlikuje elenjella 
[asada s kilaslimi okrask~ izredllo lep baroelli portal, v 
llOlralljosli pa imeni/no ova/no s/opniJee z rokokojskim 
sllIkom ill kupolo. V peldeselih lelih lB. stoletja je dal 
40 g/ej op. 35, srr. 242 
4 J gJej op. 4 str. 57 

grof Leopold Lamberger zgradili Ilaj/epsi ljubljallski ba­
roelli dvorec, Ilekdallji Lambergov dvor v Tivoliju. Ob 
kOllclt slolelja je bil v posesli ogrske rodoville SzogellY, 
zalo so ga ljudje poimellovali Cekinov gratf42 (po lelLt 
1855 je priSel v lasl druiille Kosier). Baroella fasada ie 
oblikovalla lellkoeUIllO, proslorska os, razvila v slavb~ pa 
se je llekdaj lIadaljevala v smeri parka proli pozllejsemu 
LattermamlOvemu drevoredu, ka/erega zaSlJOVO se vedno 
slll/imo. 
Graseina Selo ob Zaloski cesli sodi med lIajimellil­
lIejse pozllobaroelle posvellle dvorce v bldilli Ljubljalle. 
POllasa se kar s pelllajslimi okellskimi osmi ill s pou­
darjellim rizalilom, v kalerega je umeseell izredllo lep 
portal z volulaslo aliko. Pondali so jo okrog lela 176];13 
ill je spoeelka sluiila kOI sumama. 
Proli kOllCU 18. stoletja so prezidali ill preuredili dva 
samoslanska kompleksa. Na AjdovsCiIl~ med Dalma­
tillovo in Tavcarjevo ulieo, je sIal samastall diskalceatov 
avgustillcev s cerkvijo in obseinimi vrlDvi vse do lela 
1784, ko ga je Joief ll. ob obisku Ljubljalle uleillil, lla­
kar so ga lIa IIjegovo pobudo preuredili v deielno bol­
lIiSllico (Mathias Pohl), ki je delovala vse do pOlresa.
44 
Dmgi kompleks oziroma poslopja fralleiSkanskega samo­
stalla lIa Vodnikovem Irgu so v lelih 1787-1 789 prezida/i 
v gimllazijo in licej (podrt lela 1903) po lIaertih Ljub-
42 glcj op. 5, sfr. 199 
43 gltj op. 5, sfr. 220 
44 gltj op. 5, SIr. 133 
16 
Ijalleana Joiefa Schemeria
45 
Sell/peler ill Poljansko predmeslje sla bila povezalla Ie 
z ozko brvjo. Zaradi prezidave slarega lazarela v 
vojasllico in zlasli zaradi krajse pOli med vojasnico in 
meslom so lela 1776 poslavili 1I0V lesen mosl in ga 
pOimenovali za KasamiSkega. 
Zllacaj Ijubljallske arhileklure predslavlja v slovellskem 
merilu ZlIacilno sinlezo slroge primorske sme~ lei se na­
paja z Belleskega, ler moelleje razgiballega ill sproseenega 
slajerskega baroka, ki mu je pobude dovajala Avslrija. 
Zato je baroblO giballje v Ljubljalli osredllji kullumi 
dogodek svojega casa lIa Siovellskem, ko se je IIjell 
pomell kOI srediSca dvigllil lIa do ledaj lIeznallo viSillo. 
Urbanizem v 18_ stolelju 
Vse do konca sloletja je meslllO obzidje pomellilo 
okvir, v kalerem se je razmahllila barokizacija Ljubljane. 
To obdobje je neusmiljello rufilo slaro, srednjeveSko, 
ltveljavljalo svoje ideale, lerjalo llapravo reprezenlallelli" 
pros/orav in izoblikovanje mOllumenlalnih prostorskih so­
sledij ler hkrali spreminjalo ill zabrisovalo slaro par­
ce/acijo ill podobo ulice. Barokizacija ni v nicemer 
bistveno spremelJila lemeljne urballislicne sheme srednje­
veskega jedra, dodala pa je meslLt 1I0VO, Irelje lIadslropje 
ill zalo bolj gosposlei videz, do kraja uveljavila ie v 
renesQnsi zaeete spremembe ulicne meje z ena/no, Ie 
45 glcj op. 5, SIr. 93 

motivlto variirano kuliso plastieno ill dekorativllo obliko­
vallih fasad, ki so eesla lIaslajale z zdruievalljem vel hiJ 
v velje ellole.
46 
Sadov Ie sislemalielle akeije so bili 
deleilli vsi lrije hislorielli mesilli del~ Ilajlepsi rezullal pa 
je Iledvomno barokizacija Mestllega trga z rotoviem, 
slaltzieo, skofijskim dvoreem, meslflim Izolelom ifl Rob­
bovim vodfljakom fla Irgu, ki v dafles olzrDlzjeni podobi 
pamelli enega llajuCiflkovilejsih barOeflih ambiefllOv v 
Sredllji Evropi. Obzidje, ki sa ga zaeeli podirali sele ob 
kOflCU slOlelja, pa velldarle fli maglo preprelili formirOlzja 
flove zelefle eelrt~ kjer so paslavili vrslo gradov ifl 
eerkva s parkovflim akoljem. Tivolski gradie ifl Cekiflov 
grad, podrti diskaleeatski samoslall ill poniJena Kosler­
jeva hiSa ler mogocna urSulinska cerkev so rezultati zna­
fle baroelle leiflje po obvladovallju obseilzilz, arhilekluri 
podrejenih prostorov, kar je bilo mogoce pri l1as ures­
fliCili v obmoeju med SiJellSkim hribom ifl Sioveflsko 
cesto. Zllacilna je ludi sprememba v mes/lli silhueli, ta 
je poslala resflieni prospekl za prebivalee zelefle eelrt~ 
kjer so nekdanje konicasle zvollike zamenjale razgibane 
baroc,ze kape slarih ifl flovih eerkva ler flekalerih ple­
miJkih ill javflih slavb. 
Barocfli urbOlzizem v Ljubljafli je lorej orgallSko zra­
sel iz lradieije, Ie da jo je abogalil z 1I0vim pajmova­
fljem proslora ifl razSiril. Radikalni posegi so bili zelo 
redki in so naslali v prvilz zacelkilt (jezuili) ifl ob kOflCU 
dobe (Gruber). Mnogo bolj je proia do izraza izredna 
46 gJ ej op. 2, str. 37 
17 
priiagodijivosl slari urballisliclli shem~ ki je po prvem 
navdusenju ill radikalizmu ludi odlika zrele baroc,ze 
dobe. 
Ceprav zaveslno lIisla vplivala fla urballisliclle spre­
membe mesla, je pOlrebllo omellili Illdi dye pomemblli 
karlografski deli z lIacrtoma Ljubljafle, ki sla ju v 18. 
slolelju izdelala FlorijallCie ill Gn,ber
7 
Najkakovoslllejse 
kartografsko delo, lIaslajalo v prvi polovici slolelja, lIalis­
IIjeflo pa lela 1744 v Ljubljalli, je bil deieltzi zemljevid 
oziroma lopografska karta Kralljske (Duealus CamioliDe 
Tabula ehraflographiea) sliJkega eislercijmza Dizme Flari­
jOlzliea, ki jo lahko uvrslimo med ledDlzjo vrlzullsko 
kartografijo v Evropi. F/arijallCic je v levi zgamji kOI 
karte, fla lrelji lis4 vrisal odlieen flaert mesla Ljubljalle s 
predmeslji, naslal po precizllem merjellju ill mapirallju 
domacega zemljemerea ifl kartografa ler veduto mesla, 
skoraj povsem podobllo slovili Valvasotjevi Veliki veduli 
Ljubljalle. Nasledllji Ilaert Ljubljalle je v drugi palovici 
slOlelja Ilapravi! malemalik ill fizik Gabriel Gruber, ko 
mu je bilo lIarOeeflO izmerili ifl kartirali LjubljallSko 
batje. V levem gomjem kOlu Ie lopografske karte, 
kOflcOlze lela 1771, je vrisal Iloris Ljubljafle s predmeslji 
in neoknljellim mestllim obzidjem. lzboljsallo karto z ne­
spremelljelJim tlorisam, ie deillo podrtim obzidjem in 
vrisallim prekopom - odvajaltzim kallalam za grajskim 
hribom, pa je izdal lela 1785 Ila Dwzaju. 
47 gJ ej op. 7, sir. 54, 61. 62 

Urbanizem v 19. sloletju 
Sklelljello meslo se ie razlilo preko podrtega obzidja. 
Ljubljalla je poslala sredisce llirskih provillc. Francozi so. 
prispevali ideio a meslu, ki ga preplelajo in z okoljem 
vdejo zelelli drevoredi ill za javllosl odprli plemiSki 
park;' ideal mesla pa IIi vee klasiclla lrilla zasnova, 
temvec obzidana ze/ella ureditev. To se odraia ludi 110 
kartah 19. slolelia, kier so v vrtove spremelljelle skoraj 
vse lIepozidalle parcele. Taka je lela 1813 lIaslal lIacrt 
zn LatlermalJllOV drevored v Tivo/iju iniellirja Blanchar­
da, zasadilev ie bila opravliena dve leli kaslleie
48 
(ce· 
10l1la uredilev povrsille v park pa sele po lelU 1892). 
Solski drevored ob Ljubljallici za gimllaziiskim poslopjem 
je lIaslal po lelU 1813,49 nacrt za uredilev prvega jav· 
lIega parka ZllOlraj mesla, lIa proslonl nekdanjega kapu. 
cillskega samoslalla parka Zvezde pa leta 1824
5
0. V lelih 
1860-1870 ie sledila uredilev okolice Tivolskega gradu ill 
zasadilev aleie ob riblliku in proli Puilarjevi II/id.
51 
Idejo 
drevoreda so plodno raztegnili IUd; na nekalere vpadnice, 
predvsem na takratno Dlmajsko cesto. 
Urballisliclla pmadevallja Ie dobe pomelliio logicllo 
lIadaljevallie barocnega aroCila. Uredilev zeiellih drevo· 
48 V. Va/enlit, OblikovQllje Ljllbljane v prv; p%llici X/X stoletja, 
Kronika XIv, It. 3, Ljubljana 1966, Sir. 150., 15/, prim. op. 5, sIr. 
197 ill op. 6, sIr, 100 
49 glej op. 48, str. J 50 
50. glej op. 48, sIr. 151 
5/ glej op. 6, sIr. 100, 10.1 
18 
redov ill Zvezde kar mac nazomo dokazuje 1I0VO meso 
callSko epoho, ki je povzeia IUdi likavlle izkuSlije fev. 
daillega obdobja v urejanju zelellja, parkov ill pOli. ZlIa· 
CilIlO je ie 10, da so liubljanski javlli parki dediCi ba· 
rocnih vnov. 
Pomembna lIaloga IIrballizlna po rusilvah meslllega 
obzidia ill vral ler po zasipavallju obrambllih jarkov od 
lela 1787 naprei ie bila oblikovallie Irgov. Naiveej;, 
mOllumelllallli KOllgreslli Irg je dobival novo podobo s 
podiralliem Vicedomskih vral (od lela 1791) ill kapu· 
cillskega samoslalla lela 1817 ler docakal kangres Svele 
aliallse lela 1821 v reprezenlalivllih meiah
52 
V merah ill 
pogledih je vseslrallSka IIspeSlIa zasnova, ki se je lrajllo 
vlisllila v podobo Liubljalle. KOI zadllja so lela 1793 
pOruSili NemSka ali KriievniSka vrala, cemllr ie sledilo 
oblikovallje NemSkega ali KriievlliSkega Irga.
53 
V lelilt 
1822-1823 so na PreSemovem Irgll zravllali leren ill kas· 
lIeje zamelliali slari mosl s prvim, kamlli/im Spilalskim
54 
Po prellredilvi franciSkallSkega samoslalla v gimnaziio ill 
licej je 110 proslOru knillega hodllika ill samoslallSke 
cerkve lIaslal Vodllikov 1rg55 Se pod jrallcosko oku· 
pacijo so zravllali Seiemsk;, pozlleie Krekov Irg. nallj 
prellesli seimiSce ill mu v 30. leliil omejili proslOr s 
Kralljsko hrallilllica ill Mahrovo hiSo.
56 
Sellljakobski Irg 
52 g/ej op. 48, Sir. 144 
53 glej op. 48, sIr. 145 
54 glej op. 48, sIr. 144, /45 
55 glej op. 48, sir. 145 
56 glej op. 48, sIr. 145 

je dobil dokollcllo obliko s prizidavo Viralltove hiSe ok­
rog lela /842.57 S podrtjem hlevov ill drugih gospo­
darskih poslopij med skofijo ill semelliScem je v 60. lelih 
lIaslal Pogacarjev Irg.58 
Ko je bila lela 1849 zgrajella Juilla ielezlliea, se je 
meslo zacelo svobodlleje razvijati ill orgallSko preplelali s 
predmeslji. V reslliei pa je kaslleje pomellila veliko oviro 
pri refevallju urballislienih vprasallj. Po sredi /9. slolelja 
so urejallju mesla zaeeli posvdali veliko skrb. Ljubljalla 
je razlirila svaje klasilno urbanizirano meslllO obmolje; 
izrabi/a je ze/ellD "prazllino" med Slovensko cesta in 
Tivolijem (pri cemer je zacela odslralljevali lIekalere ba­
fOClle arhitekture) in Iu slJovala novo upravllo ill kullur-
110 eem s slevilllimi javnimi slavbami, v predmesljih pa 
je lIaslajalo vse vee pomembnih illduslrijskih objeklov. 
Regulacijski projekli (prvi, odloielli elaborat ie lela 
/840) v lelih /86/, /869 IeI' deilli projekli v lelih 1874, 
/876 ill /888, ki so sluiili kOI oSllova· za podeljevallje 
gradbellih dovoljellj za 1I0ve zgradbe ill prezidavo his, so 
d%eali stavbne erte, Itove ceste in meslne aka/iJe. Za­
radi razlicnih vzrokov, lIedokonlanosti, nepopo/nosli in 
Iff Ilazadnje Ilepolrdilve Ie, peripelij v mestll; upravi delo 
Ila regulaeijskih lIaertih IIi pripeljalo do kOllellega rezul­
lata, kajti Ilarejelli so bili Ie za posamezlle nOve mestne 
predele. /zvrselle pa so bile priprave, ki so dale korismo 
OSI/OVO za izdelavo eelovilega regulacijskega lIaerta, ki je 
postal lIujen po polresu. Iniciativa za urballizacijo pre-
57 Glej op. 48, SIr. 146 
58 g/ej op. 6, SIr. 43 
19 
dela med Siovellsko eesto ill Tivolijem je bila v rokah 
pasamezllih dndb, zlasli Kralljske slavblle dndbe. 
S presekalljem Tn/barjeve eesle in povezavo Selll­
pelrskega predmeslja s Poljanskim je bila lela /882 od­
prta Resljeva eesla,59 pozidmIQ z bogalimi mefcallSkimi 
vi/ami in zasajenG z dvoslranskim drevoredom. Db kOI1CU 
slolelja je ve/jala za ello najlepsih ljubljallSkih ulie. Me­
slO je lela /890 dobilo IUdi nov vodovod, zallj je zaslu­ iell pozllejsi ljubljallski iupall Ivall Hribar. 
Kartografski l1acrti meSla, IIjegove siritve ill spremembe 
v /9. slolelju so dokaj pogosli ill kvalilemi. Na lIaCrtu 
mesla avslrijskega vojaskega kartografa L. Seheibelldorfa 
iz lela /808"0 Ljubljalla ie IIi imela obzidja, grajsko po­
slopje je bilo se povezallo z baslijo na "Saneah", odprli 
pa so se lIekalen Irgi. 170ris mesla na predveeer kOIl­
gresa Svete alianse in hkm/i izredno llazonlO tlorisna 
podobo Ljubljalle predslavlja IIGert HA. Seykotte iz lela 
1820.
6
/ OpaZlle so spremembe v meslllem Ilorisu, ceprav 
se IIi parka Zvezde z nasadom, pray lako je bila sln/ga 
Ljllbljalliee se l1eregulirana. Naert pokraji/lSkega glavllega 
mesla Ljllbljalle z lIajbliijo okolieo vojaskega geodela 
Reieheja iz lela /82CJ62 kaie lIebistvene spremembe v 
tlorisu in sega precej siraka v meslno okolico; regulacija 
oziroma izravnava stnige Ljubljallice je bila ie kOlJcana. 
59 V. Va/cllcic, Gradbeni razvo} Ljltbljan~ od dogradirvc julnc Ie/u niet 
do potrcsa leta 1895, Kronika IX. st. 3, Ljub/jana 1961, str. 138 
60 glt} op. 7, Sfr. 72 
61 gfe} op. 7, SIr. 83, 84 
62 glc} op. 7, Sir. 99, 102· 104 

Na oSllovi reambulirallih mapllih lislov mesla je bil lela 
1841 litografirall ill lIalislljell barvlli Kalaslrski lIaert 
mesla Ljubljane.
63 
Pregledlla karta ledanjega mesla je 
poslala geodelsko-kalaslrska OSllova vseh gradbellih pose­
gOY v Ljubljalli ill vseh naertov mesla pred pOlresom. 
Naert pokrajillSkega glavnega mesla Ljubljalle gamizij­
skega geomelra E. LLtlerollija iz lela 186(/>4 je eden lIaj­
boljsih mesmih naertov lega slOlelja. Odlikuje se po pre­
ciznosli in kale na zgoscevanje zazidave ob naslajajoei 
osi lIadaljllje rasli mesla, to je GradiSee - Ajdovsc;lIa -
Bavarski dvor ler ,dielle obrise proslora pred koladvarom. 
Nov lIacrt mesla po reambuliralli kalaslrski mapi iz lela 
1883 je bil podlaga za Naert mesla Ljubljalle meslllega 
geomelra Neuhoferja islega lela.
65 
Ta je lIa geodetsko 
OSIIOVO vlJesel vse ureditve ''gradbene erte" in slavbne 
objekle, IIi pa oZllaeil javnih zgradb. Pred polresom je 
lela 1891 lIaslal se Nacrt mesla Ljubljalle vojaskega geo­
melra A. Zhobra VOII Okroga.
66 
Arhitektura 19. sto/etja 
Cas jrallcoske okupacije je uveljavil klasicizem, ki v 
arhilekluri, ki ji je bila odrejella vloga slabokrvllih lIalicij 
Javnih pros/orav ill javllih stavb, Ili zapustil velika sle­
dov. Velldar je la cas po svoje prekril ludi slaro mesto. 
63 g/ej op. 7, $fr. 117, 118·120 
64 g/ej op. 7, SIr. 131, 133, 142, 143 
65 glej op. 7, sir. 137 
66 glej op. 7, SIr. 141 
20 
Razell skupille barocllih palac so domala vse druge 
slavbe dobile 1I0VO preobleko, ki kale vse odlellke od 
resllega empira ill klasicizma do skromllega bidermajerja. 
Ce je bil lak prelom v primeri s klasicnimi deielami 
meScallskih revolucij pri lias mallj radikalell ali zabrisan, 
je to zaradi nosega konsetvativnega ill provincia/trega 
okolja. Z vsakim "slilllim" obdobjem 19. sloletja smo 
doiiveli vse slabomejso, ceprav mOllumelllalno !lSmerjeno 
arhilekluro. Tako se lIasega empira v marsicem se drii 
no barok spominjajoca moc. Na meslll slarejse slavbe je 
bila lela 1796 sezidalla sentviska cerkev, de/a 1. Hille­
bralldla,67 kalere slrogo fasado rahlja se barocllo raz­
giballa slreha zvollika. Med slavbam;, ki so jih v klasi­
cislicnem slogu prellavljali predvsem furiallSki arhilekl;, 
izslopajo Fried/-Recharjeva hiSa na Trgu jrallcoske revo­
lucije, delo A. Menllillija iz lela 1794, Souvanova hiSa 
lIa Meslnem Irgu 24 s polkroillimi pilaslri ill figuraillimi 
reliefi iz lela 1826 (Iipicell primer fasade iz bidermajerske 
dobe) ill Auerspergova palaca v Gosposki ulici 15 (zdaj 
Mesllli mllzej) z razkosllo pilaslsko clellilvijo Ilad rusli­
ficirallim prillicjem ludi iz 20. leI; obe sla delo Fran­
cesca Cocollija.
68 
V leliil 1836-1838 je bilo zgrajeno mo­
gocllo klasicislicllo poslopje Kazine lIa KOllgresllem Irgu s 
slebriSblO lopo pred vhodom, lIamenjeno za druiabllo 
iivljellje plemicev, meSeanov in uradllikov.
69 
Vojaska iil­ nica na Krekovem Irgll 10 je bila po lelu 1834 pre-
67 glej op. 35, sIr. 243 
68 glej op 35, sIr. 243 
69 glej op. 5. sIr. l5} 

tidalla v hotel Bahabirl. Gradil ga je Matija Dabravc,70 
lanalu lIato pa je bila v IIjem Mahrava trgavska sola. 
Trg je zakljuCila pred letam 1840 pazidana enallad­
strap"a stavba lIa Inestu danasllje Biate/lIIiSke fakultete. 
Vajaska stallavalljska stavba Kolizeja lIa Gaspasvetski 
cesti je bila setidana v letih 1845-1846
71 
Naerte zallja 
je lIapravil graski arhitekt Josef Belledikt Withalm (po 
vzaru graskega Kalizeja) ill je zgadllji primer histarizma. 
Takrat ill tudi pazlleje je veljala za ella lIajimellil1lejsih 
Ijubljamkih stavb. 
V prvi palavici 19. staletja je lIastala vee skramlleje 
ablikavallih bidermajerskih meSeallskih hif. Starejsemu 
paslapju (pazllejse) Siavellske Matice lIa Kallgresnem trgu 
7 je furlallski stavblli majster Alltall Cragllalilli leta 1834 
prellavil pracelje. Isti je v lIasledlljih dveh letih prerlOvil 
fasada Lukmallave hiSe na Paljallski cesti 3. Okrag leta 
1842 je bila setidalla Jlirantova hisa lIa Levstikavem 
trgu 5 kat padaljsek Gruberjevi palaci in zakljucek 
Irga.
72 
Omenimo se Treovo hiso na Gosposvetski 10, 
gradil ja je Alltall Trea, Frohlichove hise (paruselle, se­
daj Siavellska cesta 39 ill 41) je prezidal in datidal 
Franc Fromel in Medijatovo hiso nG Siovenski cesti 51, 
ki ja je gradil Schlleider leta 1850
73 
Deiellla stavblla direkcija je do sredille staletja izde-
70 glej op. 6, Sir. 47, pn"m. op. 5, Sir. J 79 
71 g/ej op. 35, sfr. 243, prim. op. 5, Sir. 136 in op. 6, sfr. 90 
72 glej op. 48, SIr. J 46, prim. op. 5, SIr. 48 
73 v: ValenCil, Ljuh/jansko stavbcniI/lIo v ptvi p%vici 19. slo/trja, 
Kronika )''V1I, It. 2, Ljubljana 1969, SIr. 83 
21 
lala lIaerte ill vadila stavblla dela (illiellir Benedikt Miil­
ler) pri sledeeih prajektih: Uriulinska dekliska sola, raz­
siritev del.elne bolniee na Ajdovscini, kupola stolne cerleve 
leta 1841, grajski stolp z uro leta 1848, paglabitev Ljub­
Ijalliee skazi mesta v letih 1824-1828, lIava lesella Me­
sarski most (sedaj Zmajski) leta 1820 in Selltjakobski 
most leta 1825 ler kamllili Spitalski most lela 1842,74 
delo beljaskega podjel1lika Giavfl1l11ija Picca. Poimellavali 
so ga po lIadvojvodi FranCl. Karlu, ki je bil osebllo 
navzoe pri IIjegovi otvorilvi. Na novo je bil v lelih 1834-
1835 zgrajen se Sentpelrski mosl. 
Pridobilve novega illduslrijskega razvoja so po velikem 
preabralu v razvoju illduslrije lIa kalleu 18. slalelja priSle 
k lIam sele v treljem desetlelju prejslljega slalelja, ka je 
Ljubljalla dabila prva madema induslrijska padjelja. Prva 
vdje lavamiSka paslapje (pellladstrapna) je bila Slad­
koma rajinerija furlamkega veleposestllika in podjemika 
Jakaba Vellierja pred dallasnja ielezniSka pastaja (v 
Biami vasil, zgrajena v letih 1827-1828
75 
Sest let poz­
neje je pagarela, na lem meslu (med Miklasiceva ill 
Kaladvarska cesta) je lela 1837 AlIglei Viljem Malille 
pastavil bombal.no predilnico, ki je zaeela abralavali lIa­
sledllje lela. 76 Oba abjekta sta bila pandena. Druga 
ljubljallska slndkorna rajinerija triaske tvrdke Rassmanll 
& Pelican ill Viljema Molillea je pricela delovali na 
74 g/ej op. 73, SIr. 83, pn 'm. op. 48, Sir. 146 
75 V. Valenlit, Ljubljanska industrija od 16.stoletja do pTW svetovne 
vojne, Razstavni katalog ZAL, Ljubljana 1973, str. 22, 23 
76 glej op. 75, str. 26 

Poljanskem nasipu kOllec lela 1828. Pozidalla je bila lela 
1830 po lIaCrli" lriaskega arhilekla Nikole Perlscira ill je 
bila s svojimi seslimi lIadslropji lIajviSja ljubljaltska slav­
ban V lelih 1851-1856 so jo dozidali ill lIadzidali skla­
diSce. Po poianl lela 1858 jo je zllova pozidalo Slavbllo 
podjelje G. TOllnies (ustallovljello lela 1866), ki je gra­ dilo predvsem zalilevllejSe illduslrijske objekle. 
Il1dllslrijske slavbe dosegajo m/lOgo skromllejso obliko­
vila raven, vendar odraiajo utili/arislieni duh, zlasti kar 
zadeva filllkciollaillo izmbo prostorov. Za vse veeje dvo­ ralle lIasih lovam so zadoscale klasiclle kOlls/nlkcijske 
moillosli. Novosl~ ki jih prillasajo illduslrijske slavbe ozi­
roma kompleksi v drugi polovici stolelja, so zdruievallje 
vee kllbusov v veeji kompleks, vidllo locevallje upravllega 
dela z bogalejso obdelavo procelja od masivnejsega tovar­
lIiSkega dela, ki opufca lIekalere fasadlte prville ill llrav­
lIava celoilli 10vamiSki kompleks lIa "slavbllo dogajallje" 
v llliclti frollli.
7 8 
V okviru vaske slavblle uredilve je 
lIaslalo eno lIajpomembltejsih ljublja/lSkih illdllslrijskiir 
podjelij Fidelisa Terpillca (sicer zU/laj meSla), papirnica v 
Veveah, zgrajella okrog lela 1843/
9 
drugo tovamo lane­
zijo na /laSprOlltem bregll Ljubljanice pa je poslavil lela 
1850. Kompleks Tschinklove lovarne kavinih surogalov ob 
77 gIej op. 5, sIr. 181 
78 P. Kntil, SlarejJa ijllbljallska induslnja-vpra.sonja arhiuklure. Zbor­ nik zo U~1II0stllo zgodovitlo X1V-.\'Y, Ljubljana 1978-1979, SIr. 
239, 240 
79 glej op. 75, sIr. 29 
22 
SmartiJlski cesli, USlallovljelle lela 1866,80 je bil izvzel ill 
zaSllovon zWlaj mesta ler uravnan po svajih /ulJkcio­
Itaillih merilih. Na zlIIwj je celola dobila enolelt videz, 
ellolell je Iudi kOllcepl oblikovallja Jasad ill slreSllih par­
lij. Korak lIaprej v orgallizaciji slavbllega komplesa, lako 
rekoc "/ovamiSkega mesta'~ parnen; pivovarna Kosier (po­
zneje Ullioll) ob Celovski cesl~ lIslallovljella lela 1866,81 
ki je s svojskimi oblikami dajala posebell petal zwwllji 
podobi cele meSllle celrli (Iedaj se zlllJaj mesla), lIposle­
va/a uliC1l0 erto in predstavlj' ala "avtollomnost" lovame v 
od/loSU do meSI/lega Ikiva. Tudi Zabkatjeva Iovarna za 
stroje in Iivarna, u'slanovljelJo lela J 87 i ,82 je hila zasno­
valla kot poseben, a ne tako monumentalen mestlli pre­
del ob DUllajski cesli. S slmjello poslavilvijo objeklov, 
parkom in kovQnimi v/zodnimi vrati je spominjala na ba­
rocne dvorce in vile. Spremenjena razmerja, odstopallje 
od simelrije ill zlasli poelloslavljella obdelava Jasadllih 
clenov so njene glavlle zllaCilnosti. 
Vrh v pojmovanju tovanle kot tlnovega mesta" pomeni 
ljubljallska lobaina lovarna ob Triaski cesl~ zaSllovalla 
lela 187oB
3 
ill dograjena lri lela kaslleje. Siroga simel­
riclla razporedilev slavb glede lIa os s poudarkom lIa 
osredllji veUki slavbi v ospredju kompleksa, odmik od 
uliene erte llaVZlloter ill urejen park pred tovamo je ZQ­
S/lova, ki jo je presegla sele Kolinska lovama hrallil v 
80 g/ej op. 78, Sfr. 240, pdm. op. 75, sIr. 35 
81 gkj op. 78, sIr. 240, pn· m. op. 75. Sfr. 35 
82 glej op. 78, Sfr. 240 
83 g/ej op. 78, Sfr. 240, 241, pn·m. op. 75, Sfr. 39, 40 

zaeelku 20. stolelja. S lem je kOlleala "sli/lli" razvoj 
slarejsih IjubljallSkih illduslrijskih slavb, ki so ohralljale 
videz javllih slavb, saj so bile oblikovane v duhu so­
easne arhileklure hisloriellih slogov. 
Historibw arhileklllro dntge polovice 19. sloletja slo­
govno delimo no romanliellD, ki se Ie z dekorativlIimi 
dodalki skusa OlreSli klasicizma, glede slavblle mase po 
se lie oddaljuje od klasicislicllih predslav, ler na slrogi 
ill pozlli historizem,84 ki pogosto vZlrajata edell ob dn/­
gem, lako da se slrogi podreja Ie ellemu 19odovillskemu 
slogu, POllli pa upomblja rallielle hislorielle Vlorce ill 
predloge. Te so posredovala sredlljeevropska srediSea, po­
sebllo DUllaj, Gradec ill Praga. Projekli za vdillo slavb 
so bili sicer de/a /LIjih arhilektov, loda grodili so jih 
Ijubljallski slavbelliki, kar je pomellilo, da se je /lIdi 
Ijubljallsko slavbelliSlVo iz svoje lIekdallje lIepomembllosli 
razvilo v dokaj moCllo gospodarsko slroko. 
Dogradilev Juille ielezllice SkOli Ljubljallo je vidllo 
vplivala lIa gmdbelli razvoj mesla. Zunaj mesla Ideee 
kolodvorska poslopje je bilo zgrajello lela 1849 ill lIalaga 
bodoee regulacije je bila povelali ga z mestom. Grad­
bella dejavnost za povecGllje siallovafljske povrsille se je 
izraiala predvsem v lIadzidavQnju in prezidavGnju ie 
obstojdih poslopij. Tu je pOlrebllo omellili prezidavo, 
lIadzidavo dntgega lIadslropja ill dozidavo juillega Irakla 
Kranjske hranilnice lIa Krekovem Irgu (sedaj BiolehlliSka 
84 D. Pre/ovIek, Nekoteri problem; raziskovQnja arhitekrllfe 19. slOierja, 
Zbonllk za umetnostno zgodovino XW-"''Y, Ljubljana /978-1979, SIr. 
221 
23 
fakullela). V lelu 1851 sla bila dograjella Bavarski dvor 
(slari hOlel z reslavracijo) ill evangelicanska cerkev ob 
GosposvelSki cesli
85 
(gradil Anloll Treo). Po lIaertu illze­
lIilja lvalla SchObla so v lelih 1854-1855
86 
poslavili lIeo­
romallSko cerkev V Tmovem. Lela 1856 je bil po lIaertu 
A. GUlIsiherja zgmjell hOlel SIon
87 
(sIal do lela 1937). 
Prvo sodobllo vilo v Ljubljalli si je lela 1862 lIa Slr­
mem pOlu 3 19radil Svicarski kOllzul Viljem Cloela, lIas­
ledlljo pa lela 1869 Albert Samassa /w Karlovski cesli 
1
88 
VelieaSI/lO lIeorellesallello poslopje kavame Evropa 
lIa Ajdovscilli laslllika Luke Tavealja so zidali od lela 
1867-1869 po lIaertih arhilekta C. Tielza
89 
ill predslavlja 
lIajvdjo 1I0VO slavbo v lem obdobju. Delo dunajskega 
iniellilja Johalllla Hennmllla je bil Hradeckega mos~ 
prvi liloielellli mosl v Ljubljalli, poslavljen lela 1867. 
Sploslli gospodarski razvoj v sedemdeselih lelih je 
imel za posledico razevel gradbene dejavJlosli. Finanbw 
jo je precej podpirala Kralljska hralli/llica, ki je lela 
1871 prieela I gmdlljo prve Ijubljallske laielle gimllazije -
lIeollonnallske Visje realke v Vegovi ulici
90 
po lIaertih 
dUllajskega arhilekla Aleksalldm Bellolla ill jo lela 1874 
kOlleala. De/wnw je podpimla gradlljo lIajpomembllejsih 
objeklov v lIasledlljem desellelju. 
85 g/e j op. 6, S Ir. 90, 96 
86 g/ej op. 5, sIr. 156 
87 glcj op. 73, str. 83 
88 g/ej op. 59, str. 139 
89 glej op. 35, str. 243 
90 gltj op. 59, str. J 39 

Preeej se je povecala ludi zaseblla gradbella dejav-
1I0sl. Za gradbelli razvoj Ljubljalle je zllalillla pobuda 
Kranjske slavblle dndbe, dellliSke dndbe, ki je odlocifllo 
vplivala lla zandavo llekalerih meslllih delov onroma 
pozidavo celih ulie. Kupila je obseilla zemljiSca med 
Siovellsko, Pre<emovo, Callkarjevo eeslo ill Sle[allovo 
ulieo ler zemljW " e lla Vrtali. Za Ie mesllle predele je 
dndba zelo illieialivllo posegala v odlocallje 0 regula­
eijskem lla crtu. Lela 1874 je pricela gradili dve hiS; no 
Cankarjevi 3 ill 5, projekliral ju je dUllajski arhilekl Julij 
Dor[el, ler poveeala svoj hOlel Sladl Wiell z dvoriScllim 
lraklom. Lela 1875 je zgradifa solo na Zoisovi cesli, dve 
leli kaslleje upravno poslopje Kranjske hranilniee v Tom­
sicevi uliei ill lela 1881 gosposko slallovalljsko hiso 
Franca pi_ Gariboldija (pozlleje Zbomiea za Irgovino, 
obrt ill illduslrijo) v Beelhovllovi uliei.
91 
ZemljiSki kom­
pleks do Zupallciceve uliee je bil do lela 1883 zazidall. 
Od lela 1881-1883 so po lIacrtu A . Wagllerja gradifi 
lIeogolsko eerkev na Taboru. 
Z zazidavo slavbiSc na VrtaCi, predvsem lla Erjavcev~ 
Presemovi eest; in Levstikovi ulici je Kralljska slQvbna 
druiba pricela lela 1889. 
V osemdeselih ill develdeselih lelih je bifo z zllalllo 
[illallcllo podporo Kralljske hralliflliee poslavljellih lIekaj 
pomembllejsih objeklOv.
92 
Neorellesallcllo poslopje Narod­
nega muzeja so pozidali med lelOma 1883 ill 1885 po 
91 glej op. 59, SIr. 139, 140 
92 glej op. 59, S", 139, 140 
24 
vzoru muzeja V Linzu in po zasllovi dlmajskega arhi· 
lekla Wilhelma Resorija. Zamisel je preeej spremelljeno 
(razell vhodlle avle-perislifa ill dvoramllega slOpniSca) 
ureslliCi! ill dokollcal Ijubljallski arhilekt Viljem Treo. 
Lela 1884 je bilo zgrajello uciteljiSce no Resljevi eesli. 
Dve leli pozlleje so zaceli vojasnico no Taboru. Kranjska 
slavblla dndba je lela 1887 prieela z gradlljo otroske 
bolniee v SlreliSki uliei. Tega lela so zaceli ndali delav­
ske slanovanjske hiSe v HrallillliSki ulie~ lela 1889 pa je 
bila po llaertU F. Kaudele zgrajella sola no Ledini. 
Kranjska slavblla dndba je ledaj prieela lla proslom 
slarega, v poiam ullieellega slallovskega gledaliSea z 
gradnjo neorenesancne filharmonije. Po nacrtu inieIJirja 
A. Wagllerja ill s spremembami Viljema Trea je bila 
dokollcalla lela 1891. Slavbno podjelje G. Tonnies je po 
llaertih arhileklov Hraskyja ill Hn.byja v lelih 1890-1892 
gmdilo operno gleda/jUe v neorelJesanC!rem slogu kot 
slavbo Deielnega gledaUsta. Iz lega lela je /lIdi seeesijska 
Kaloliska tiskarna lIa Poljanskem llasipu. Po naleeajnem 
kOllkurzu so med leloma 1893 ill 1896 poslavili neo­
klasieislicno slavbo Narodnega doma (sedaj Narodna ga­
lerija). Po vzon. praskega Narodnega divadla ga je za­
snoval arhilekl FrallliSek E. Skabroul. Monumenlalnosl 
arhitekture poudarja z/asli neorenesancno kOllcipirana 
prednja [asada s Irojllim vhodom v slebriSenem, mocno 
izstopajocem rizali/u. Impozanll1o neorenesanclJo palaeo 
Deielne vlade lla Pre!emovi eesli so po nacrtu E. 
Forslerja gradili med lelOma 1894 in 1899 (Iudi 1895-
1897). V lem razdobju je bilo zgrajeno se poslopje 

hiralnice na Vidovdanski eesti, Marijanisce na Poljanski 
eesti, Rokodelski dom na Komenskega eesti in nov trala 
uriulinskega samostana na KOllgresnem trgu.
93 
V primerjavi z aktivnostjo Kranjske stavbne druibe je 
bila dmga zasebna gradbena dejavnost tega razdobja bolj 
skromna. Zgrajene so bile posamezne hiSe v Kolodvorski 
in Copovi "liei, na Komel!Skega in Tmbarjevi eesti (za 
V. Mayrja), na vogal" AJkereeve in Emol!Ske eeste (za 
N. Ronerja) in na Slovel!Ski eesti (za P. Sehleimerja). 
Kranjska stavbna dnaba je po naert" arhitekta I. Hra­
skYja postavila leta 1886 hiso dr. Munde na Rimski 
cesti. ltana ieleZlliea je zidala tri stanovanjske hiSe za 
svoje "slllibenee ob Resljevi eesti. Kranjska stavbna 
druiba je leta 1888 zgradila najemniSko stanovanjsko 
hiSo na vogal" Resljeve in C"Jarjeve "lice (za M. 
Trpotea) ter jo oznaeila kot eno najlepsih zasebnih 
zgradb v Ljubljani. Dmstvo za gradnjo delavskill sta­
novanj je za Beiigradom med DWlOjsko in Stanieevo 
ulico zgradilo do potresa pet delavskih hiS. 94 
Gradbeni razvoj in gmdbena dejavnost sta bila v 
lesni povezavi s Kralljsko stavbnD dntiho ad njene Itsla­
novitve leta 1873 do potresa. Bila je gradbeno podjetje z 
uvelj"av/jenimi stavbeniki in projeklQllli, Nakupovala je 
stavbna zemljiSea za gradnjo najemniSkih his, vil in 
dmgih poslopij. Njen cilj je bila sistematicna in naertna 
razsiritev mesto na kupljenih zemljiSCih, katerih vdji del 
je pozneje prodala ali brezplaeno prepustila mestu. Za 
93 glej op. 59, sIr. 140 
94 g/e j o p. 59, str. 140, 141 
25 
svoj okoliS je zasnovala lasten nacrt ureditve in ga tudi 
uveljavila. Projektirala je nove uliee, s katerimi je zem­
IjiSea "sposobila za stavbne pareele. Njeno delo ocenju­
jejo urbanisti kot zelo pozitivno. Cetrt med GradiSeem, 
PreSemovo in Cankarjevo eesto ter Gregoreieevo ulieo je 
se vedno med najlepsimi deli Ljubljane. 
Zgodilo se je na velikonoeno nedeljo leta 1895 pozno 
zvder. Zagate mestnih oblasti glede starega, dotrajanega 
stavbnega Jonda, naraseajoeega prometo, zdravstvenih raz­
mer in dmgih teiav je r.sil potres, ki je na mah odpra­
vil ee/o vrsto vijugastih ulieie in eastitljivih Jasad. Esteti 
niso mogli klieati nikogar na zagovor
95 
Po/res je pomenii v razvoju arhitekture, sliia in uTha­
nizma, v obnov;lvenem zagonu, komunalni ureditvi, v 
soeialnem in gospodarskem pogledu ter nenazadnje v 
uporabi novih materia/av kvalitetni prelom DziToma pre­
obrat. Njegove poslediee so USOdllO zaznamovale vizualno 
podobo mesta in napovedale novo obdobje v zgodovini 
stavbarstva na Siovenskem. V prizadeto mesto je kmalu 
zaeela prihajati finanena pomoe. Tragedija se je spreme­
nila v priioinos/ in mozlJos/ za izgradnjo mesta evrop­
skih razseinosti. Provincia Ina Ljubljana je dobila priloi­
nost, da se na OS1lOVi novih estetskill pojmovanj vkljuei 
v mednarodne tokove modem ega arhitektunrega snovanja. 
Za gradbeni razvoj mesta so pomenile rusevine izhodiSee 
za drznejse reSitve pri obnovi starih zgradb in urbanih 
ansamblov kot tudi pri naertovanju novih objektov in 
95 Ljubljana 1895-1910, Ljubljana 1910?, sIr. 162 

SUMMARY 
Joie Suhadoillik 
Architecture and Town PiIlnning in Ljubljana 
from Its First Being Mentioned in Written Sources until . Earthquake in 1895, 
and Archives of Historical Archives Ljubljana 
Medieval Ljubljalla rose ill the area of a group of 
former seltiemellls kernels. Stari trg (Old Square) was 
the oldest, later Oil today's Mestni trg (Town Square) 
was constrocted, and on the left bank of the river 
Ljubljallica, along the wall remnants of the Romall city 
Emona, Novi trg (New Square) emerged. At the end of 
the Middle Ages Ljubljana tlllls cOllsisted of "three 
towns, ell closed by walls, and a mighty castle above 
them ". Also for Ljubljana, as for other Europeall medie­
val cities, developillg at the foot of risings alld ullder 
protection of feudal cast/es, seltlement parcelling out in­
side the walls was typical. At the end of the Middle 
Ages, Ljubljana, with its city walls, low burghers' houses 
alld higher administrative buildings, with churches and 
the castle, looked like a typical medieval seltiemelll, 
whose main con/ours have been preserved until today, 
inspite of later recollstroctiolls and extending of the city. 
In the time of Renaissance, in Ljubljana more aristo­
cratic palaces were built, Ihe castle was recoIIstmcted, 
defense fortifications were modemized, city streets begall 
10 get a more ulliform appearance. At the end of the 
16th and ill the first half of the 17th century plans were 
made for large lIew fortifications (Allgielill~ Pieroll~ 
Stier), which, however, were not buill, because there 
28 
were no more Turkish incursions. 
In the 17th and 18th celltury reconstmctions of the 
city inside the walls followed each other and there were 
some interventions outside the old kemel as well. Early 
baroque illfluences were conveyed by the catholic relig­
ious resumptioll, which, from the beginning of the 17th 
century, stimulated reCOlls/nic/ioIlS of mOllY churches. At 
the same time, however, palaces were built for profane 
customers and parks and gardens arranged around them. 
Importalll initiatives for the city modemization were 
given by the Academia Operosorom, founded in 1693, 
which invited prominelll Italian artists. The fulldamelllal 
principle of a baroque city reconstroctioll was given ef 
fect to, with emphasis Oil the most important objects, 
altracting the altention of all observer from a square or 
street. For the city vista, numerOus bell towers, lowers 
and domes with undulating roofs were typical. In that 
time Ljubljalla got the first arranged green area between 
the street Siovellska cesta and the Tivoli park. 
At the end of the 18th century the walls were pulled 
dow/!. The city began to extend gradually along the 
main roads cOllnectillg the celltre of the city with its 
suburbs, alld a new part of the city centre begall to de­
velop. At the beginning of the 19th century a lIet of 

gree11 tree-lined connections between the city and its sur­
roundillg was shaped. In 1821, on the place of the for­
mer Capuchin convent, the park Zvezda (Star) emerged 
as a part of the new celllre. The fanner arislOcratic and 
monastic garde/IS and parks became public areas. Ex­
tending of green city areas culminated in arrangement of 
the Tivoli park at the end of the 19th century. At that 
lime a Ilew adminislralive and culturalquarter with many 
public buildings emerged in the western part, in suburbs, 
however, more and more important induslrial object were 
built. 
Very few monuments, dating back 10 the Middle Ages 
and Renaissance, have been preserved in Ljubljana. The 
beginnings of the castle reach back 10 the 12th century, 
its present appearance originates mostly from the 15th 
and 16th century. The gothic chapel is one of the oldest 
elements, the tower was added in 1848. The Bishop's 
palace (Tyfemus, 1512) has partly preserved its original 
renaissance appearance, later On it was completed and 
its exterior reshaped. Also the neighbouring Codelli's 
Canonry palace (after 15IJ) represents the time of Ren­
aissance. For botlt architectures plastic console garlands 
and prominences are typical. 
Italian early baroque initiatives were brought to the 
city by Jesuits. In the beginning of the 17th century they 
built a monastery by the church of SI. Jacob, the late 
gothic church itself, however, was rebuilt into a baroque 
hall building with lateral chapels until 1615 (the chapel 
of St. Francis Xavier was added ill 1670). Its example 
29 
was followed by the Augustinian, later Franciscan church 
of Mary's Annunciation with the emphasized limbed fa­
cade, built ill 1660. A more important profane building, 
originating from the 17th celllury, is the palace of the 
monastery Stib,a with plastically limbed facade. 
In the 18th century Ljubljana experienced artistic and 
qualitative culmination. In architecture G. Macek, C. 
Zulliani, M. Perski, L. Prager, L. Hofer and G. Gruber 
won recognilion. Many creations justify the nickname 
"Ljubljana Barock", the influence of Ljubljana as an art 
centre, however, spread over the whole Slovene territory 
up 10 KlagenfurtlCe/ovec and the Croat coastland. The 
most importanl sacral objecl is the calhedral church of 
St.Nicholas (A. Pozzo, 1708), built on Roman models 
(the later dome from 1841). Next to it Theological 
Seminary lVas built (c. Martinuzzi) on the initiative of 
the members of Academia Operosorum. The church of 
TeulOnic Knights (D. Rossi, 1715) follows Venelian mod­
els wilh its central scheme of the Greek cross and un­
dulating dome roof The most noble baroque archilecture 
ill Ljubljana is the Ursuline church of the Holy Trillity, 
all excellent example of North Italian Palladium classi­
cism and Roman Borrominian Baroque (probably G. 
Frigimelica, 1726). It's distinguished by pure architeclure 
links and undulating front. The present church of SI. 
Peter was built in 1733 (G. Fusconi) and later on 
renovated. 
Profane archileclllre had its golden age in about the 
middle and in the second half of Ihe 181h century, 

when abow thirty aristocratic palaces and middle-class 
houses were built respectively baroquized, as in Mestni 
trg 9, 10, 18, Stari trg 4, 11a, Ciril-Metodov trg 21, 
Breg 20, Novi trg, Gosposka ulica (Barbo's house) and 
Slovenska cesta (KosIer's house, later on pulled down). 
Rellovation of the Town Hall (c. MartinllZZi and G. 
Malek) was finished ill 1718, restoration of Tivoli castle 
respectively Podtum ill the beginnillg of the 18th cenlllry 
as well (the present appearance from 1852). Cekin castle 
in the vicinity was built in 1720. The example of the so 
called Zopfstil (plain style of the late 18th century) with 
an excellent facade is Gn/ber's palace (G. Gruber, 
1782). 
Classicism WOII recognition after arrival of the French 
at the beginning of the 19th century, when they gave an 
hllcia/lve /oa"ange green areas, in architecture, however, 
this period didn't left much traces behind. The church 
of St. ViIllS with a severe facade (1. Hillebrandt, 1796) 
indicates the break with Baroque. Buildillgs were reno­
vated ill classicist style mostly by Friuli architects 
(Rechar's and Souvan's house, Auersperg's palace). Kazi­
na was new built ill 1837. In the first half of the 19th 
century some more modestly constructed Biedermeier 
burghers' houses emerged. 
After the middle of the 19th century Central Euro­ pean historical styles prevailed ill the city architecture, 
transmitted mostly by Viennese, Graz and Bohemian ar­
chitects. Early examples of historism are the building of 
30 
Colosseum (1. Withalm, 1846), neo-renaissance coffee­
house Evropa (c. Tietz, 1869) and neo-Norman higher 
modem secondary school (A. Bellon, 1874). The church 
in Tmovo (J. Schob!, 1855) and the church in Tabor 
(A. Wagller, 1883) followed the Romanesque and Gothic 
style. 
A decisive role at building up Ljubljana was held by 
the Camiolian building company, which led construction 
of the westem part of the town between the street Slov­
ellSka cesta and Tivoli park, and the street Cankarjeva 
ulica and GradiSle. In the neo-renaissance style and 
partly with neo-baroque elements were built the Natiollal 
Museum (w. Resori alld V. Treo, 1885), the Philhar­
mania (A. Wagner, 1891), the Opera House (J. Hrasky 
and A. Hruby, 1892), the National Gallery (F. Skabrout, 
1896) and the Province Govemment palace (E. Forster, 
1897). 
Historical Archives Ljubljalla as successor to the City 
Archives has been keeping a rich enough, but not com­
plete archives documentation on architectural creativity ill 
Ljubljana from the middle of the 18th century on and 
on later changes respectively adaptations. There are more 
archives from the second half of the 19th and of course 
from the 20th century. Also photo documentation from 
the middle of the 19th century on is a peculiar 
"chronicle" of the lown, in which rich testimonies about 
the earthquake and after it outstand. 

ZUSAMMENFASSUNG 
loie Suhadolnik 
Archileklur und Urbanism us in Ljubljana 
von seiner ersl ... Erwiihnung in schriftlichen Quellen in JJ44 bis zum Erdbeben in 1895 
und das Archivgul im Hislomchen Archiv Ljubljana 
Millelallerliches Ljubljalla enlslalld im Gebiel einer 
Gmppe der Keme ehemaliger Siedlrmgell. Der iillesle war 
der Alte Platz, spiiler wurde allch der helltige Stadtplatz 
enichtel, am linken Ljubljanica Ufer entstand all dell 
MalleTTestell der Romerstadt Emolla der Nelle Platz. So 
wllrde Ljubljana am Ende des Millelalters aus "drei 
StiidtelJ, umgeben mit der Siad/mauer lmd der miichtigen 
Burg uber sie" zllsammellgesetzl. So wie fur alldere 
europische millelalterliche Stiidle, die sich lInterhalb 
AllhOhell ulld wlter dem Schtdz der millelalterlichen 
Burgen elltwickeltell, war auch for Ljubljalla die 
Parzellienmg der Siedlrmg innerhalb der Stadtmaller 
charakteristisch. Am Ende des Millelalters gab Ljubljalla 
mil der Mauer, lIiedrigell Burgerhiiusem lmd hbheren 
Verwaltllllgsgebiiudell, mit Kirchen und der Burg den 
Allschein einer millelalterlichen Siedlung, derer Grund­
kOrllurell Iratz spii/eren Umbautell und des StadtQus­
dehnens bis zum heule erhalten wurdelJ. 
1m Rellaissallcezeitailer wurden in Ljubljana mehrere 
adlige Paliiste gebaut, Wehrbefestigllllgell modemisiert, die 
Burg wurde modemisiert, Stadtstraj3ell begallnell einheit­
licheres Allschein zu bekommen. Am Elide des 16. und 
ill der ersten Hiilfte des 17. lahrhullderts wurden Plane 
flir umfallgreiche neue Befestigllngell gezeichnel (Angi-
31 
elin~ Pieron~ Stier), die aber nicht gebaul wurdell, weil 
es keille rurkischen Verheemngszuge mehr gab. 
1m 17. Lmd 18. lahrhundert kam es zu vielen 
Alldenmgell der Stadt inllerhalb der Ringmauer und es 
wurden auch Jlltervelltionell auj3erhalb des alten Kents 
gemacht. FrUhbarockeillfluj3e wurdell durch kalolische 
GlausbenswiederhersleJ/ulIg veTTllillelt, die vom Anfang des 
17 . lahrllLmderts dell Umbau zahlreicher Kirchen allregle, 
zu gleicher Zeit aber wurden for profalle Besteller 
Paliiste gebaut und an dellell Parkanlagell wId Garten 
enichtet. Wichtige Anregungen zur Stadtmodemisienmg 
gab ill 1693 gegrUlldete Academia operosomm, die emi­
nente italienische KUllstler einlud. Es setzte sich der 
Gnmdsatz der Barockumstaltung der Stadt mit Betommg 
auf dell wickligstell Objekten dllrch, die die AlIf­
merksmkeil eines Beobachters vom Plalz oder VOII der 
Straj3e allzogen. Fur die Stadtvedule waren zahlreiche 
GlockelltuTTlle, TUTTlle, Kuppeln mit beweglen Diichem 
typisch, Ljllbljana bekam in dieser Zeil die erste 
enichtete gnllle Fliiche zwischen der Slowenischen Straj3e 
lind Tivoliparkanlage. 
Am Ende des 18. lahrhullderts wurde die Stadlmauer 
lIiedergerissen. Die Stadl begann sich allmhlig den 
Hallptstraj3en, die die Stadl mil der Vorstadt verballden, 

entlang auszudehnen wId der Iteue Teil des Stadtz­
entrums filtg sich an zu entwickellt. Am Anfaltg des 19. 
Jahrllllllderts wllrde ein Netz VOIl gmen Alleenver­
bindllllgen zwischen der Stadt und ihrer Umgebllltg 
gestaltet. III 1821 ellstalld auf dem Platz des ehemaligell 
Kapuzillerklosters die Parkalliage Zvezda als eill Teil der 
Ileuell Stadtmille. Eiltmal aristokratische wId Kioster­
gartell Il1ld Parkalliagell wurdell zu offelltlichell Flachen. 
Die Ausbreitultg von gn'ltell Stadtalliagen erreichte dell 
Hohe-pullkt mit der Errichtung der Tivoliparkalliage am 
Ellde des 19. Jahrllll1lderts. Damals wllchs im Weslleil 
das Ilelle VerwallUllgs- WId Kulturviertel mit vielell 
offelltlichen Geballdell, ill Vorstadtell jedoch elltstanden 
immer mehr wichtige Industriobjekte. 
Itl Ljllbljalla wurdell alls dem Millelalter wId Rellais­
sance nllr wenige Dellkmliler erhalten. Die Anflillge der 
BlIrg reichCll ins 12. Jahrhwldert zwuck, ihr /telltiges 
Aussehen ist meistellS aus dem 15. ulld 16. Jahrllll1ldert. 
Unter die alteste Elemellle gehort die Gotikkapelle, der 
TlInn wllrde ill 1848 zugeballl. Das origillelle Renais­
sanceallssehCll wurde teils am Bischofspalast (Tyfemus, 
1512) erhalten, spater wurde er allgebaut wId das Aus­
sehell geandert. Allch das bellachbarte Codellis Kallo­
nikat (Ilach I 51I) vertrill dell Renaissaltcezeitalter. Fiir 
beide Architekturen silld plastische Konsolkranze wId 
Erker typisch. 
Italiellische Friihbarockanregll1lgen wurden VOIl Jesu­
iten ill die Stadt gebracht. Am Anfang des 17. 
Jahrhullderts wllrde das Kiostergebaude all der Kirche St. 
32 
Jakob gebaut, die Spatgotikkirche selbst aber bis 1615 in 
eill Barocksaalgebiillde mit Seitellkapellell umgeballt (die 
Kapelle des HI. Frallziskus Xavier wurde ill 1670 
zugebaut). Daran spiegelte sich die Augustiner-, spliter 
Franziskallerkirche der Mariaverkiindigullg mit betonter, 
gegliederter Fassade, geballl ill 1660. Ein wichtigeres 
profalles Gebiiude alls dem 17. Jahrhundert ist Sillicher 
Hof mit plastisch gegliederter Fassade. 
1m 18. ahrhundert erlebte Ljubljalla dell kunstleris­
chen und qualitativell Hohepltllkt. III der Architektur 
setztell sich G. Macek, C. Zullian~ M. Persk~ L. 
Prager, L. Hofer und G. Gruber durch. Zahlreiche 
Schopfungell berechtigell dell Spitzllamen "Laibacher 
Barack", der Eillflua VOIl Ljubljana als KuIlSlZelltrum 
dehnte sich durch das gmlze slowellische Territorium bis 
Kiagellfurt/Celovec und zum KroatischCll Kiistelliand aus. 
Das wichtigste sakrale Objekts ist die Domkirche des HI. 
Nikolaus (A. Pozzo, 1708), gebaut Ilach romischell 
Mustem (spatere Kuppel aus 1841). Dallebell wurde auf 
die Initiative der Mitglieder der Academia operosorum 
das Seminar gebaut (c. Martinuzzi). Nach venedischelt 
Mustem wurde die Kreuzrillerkirche (D. Ross~ 17/5) mit 
dem ZelllralelllWwf des griechischen Kreuzes ultd dem 
bewegtell Kuppe/dach gebaut. Die edelste Barockarc­
hiteklUr ill Ljubljana ist die Ursulillenkirche der HI. 
Dreifaltigkeit, ein ausgezeichlletes Beispiel des Ilorditalie­
llischen Palladium Klassizismus and romischell Borromilli 
Barocks (wahrscheinlich G. Frigimelica, 1726). Es 
zeichnen sie reine Architekturglieder und bewegte Fassade 

alls. Die heulige Kirche des H. Peler wlIrde 1733 (G. 
Fusconi) gebaut lind spater renoviert. 
Profalle Archileklur erleble ihrell AufschwlIlIg tlllgefiihr 
in der Mille Ulld ill der zweilell Hiilfte des 18. 
lahrhllllderts, als lIlIgefiihr dreij3ig arislokralische Paliisle 
lind bargerliche Hiillser gebaut bzw. barockisiert: in Mesl­
ni Irg 9, 10, 18, Slari Irg 4, 1 la, Page 9 Ciril-MelOdov 
Irg 21, Breg 20, Novi Irg, Gosposka lIlica (Barbas HallS) 
lind Slovenska cesla (Koslers Haus, spiiler niedergerissen). 
Die Renovienlllg des Rathallses (c. MartillllZZi lind G. 
Macek) wlIrde 1718 Zll Ende gebrachl, die Renovierullg 
des Tivolischlosses bzw. Podillm allch am Anfallg des 
18. lahrlumdert (das heUlige AlIssehen alls 1852). Das 
CekillSchloj3 in der Niihe wurde in 1720 geballi. Ein 
Beispiel des Zopfslils mil allsgezeichneler Fassade isl 
Grubers Palasl (G. Gruber, 1782). 
Der KlassizismllS selzle sich Mch der Allktmft der Fran­
zosen am Anfang des 19. Jahrhunderts durch, als sie die 
Anregw'g zlIr Errichlung der gn,nen Fllichen gaben. In 
der Archileklur liej3 diese Zeil nichl viele Spllrell hinler. 
Die Kirche des HI. Veil mil slrenger Fassade (J. HiI­
lebrandl, 1796) deUiel den Bruch mil dem Barock an. 
Gebiiude wurden im klassizistischen StU vor aHem V01J 
friaulischell Archileklel1 rellDviert (Rechars lmd Souvons 
Haus, Allerspergs Palasl). Neu wurde in 1837 Kazina 
gebaul. In der erslen Hlilfte des 19. lahrhullderts enls­
lallden mehrere bescheidener geslallele biedermeierliche 
B"rgerhiillser. 
Nach der Mille des 19. Jahrhllnderts dominiertm in 
33 
der Siadiarchileklllr millelellropiiische hislorische Slile, die 
vor aUem von Wicnem, Grazenl wId Tschechell vermit­
Ie/I wllrdell. Furhzeilige Beispiele des Hislorismlls isl das 
Kollisellmgeiibllde (J. Wilhalm, 1846), Neorenaissance­
Knjfeehalls Evropa (c. Tielz, 1869) w,d neonormanische 
Hohere Realschule (A. Bellon, 1874). Die Kirchen in 
Tmovo (J. ScMbl, 1855) w,d Tabor (A. Wagner, 1883) 
folglen den romanischen und gOlischen Slil. 
Die enlscheidende Rolle bei der ErrichlUng von Ljllb­
ljana spielle die Krainer Baugesellschaf~ die die Erriclll­
ung des Weslleils der Siadl zwischen der Slraj3e Sioven­
ska cesla w,d Tivoliparkanlage, sowie auch zwischen der 
Slraj3e Cankarjeva ulica w,d Gradisce /iilme. 1m Neo­
renaissances/if und teils mit Neoharockelemenlen wurden 
das Nalionalmllsellm (w. Resori und V Treo, 1885), die 
Filcharmonie (A. Wagner, 1891), das Operhalls (1. Hra­
sky w,d A. Hn/by, 1892), die Nalionalgalerie (F. Skab­
roUI, 1896) w,d der Palasl der Landesregierung (E. 
Forsler, 1897) gebaul. 
Das Hislorische Archiv Ljubljana als Nachfolger des 
SladlarC/,ivs bewahrt genllg reiche, aber nichl komplelle 
Archivguldokumenlalion t,bers Archileklurschajfen in 
Ljubljana ab der Mille des 18. lahrhtmderts tmd "ber 
splilere Anderungell bzw. Adaplionen auf Zahlreicher isl 
die zweile Hiilfte des 19. lahrhllnderts und lIaiUrlich das 
20. lahrhtmdert vertrelell. Allch die PhOlodokumenlalion 
ab der Mitle des 19. Jahrhw,derts isl eine eigenlL,mUche 
(Kronik) der Sladl, wobei reiche Erdbeben- und Nach­
erdbebenzellgllisse hervorragell. 

PREGLED NEKATERlH ZGODOVINSKlH OKOLISC/N, 
Kl SO VPLIVALE NA STAVBNI RAZVOJ LJUBLJANE V CASU OD NAJSTAREJSE LIST/NE IZ LETA 1320 
V ZGODOVINSKEM ARHIVU LJUBLJANA DO POTRESA LETA 1895 
Slavblli razvoj Ljubljalle, lIaslallek ill razvoj IIjellih 
posamezllih delov, gradilev ill izpopollljevallje obzidja, 
his, cerkva ill palae so ie od lIekdaj bile leme, ki so 
privlaCile zgodovillopisce. Velldar za lIajslarejsa obdobja 
podalki lIiso popoilloma jaslli ill je lako 0 zaeelkih ill 
razvoju sredlljeveIke Ljubljalle lIaslajalo vee leonj. Ne­
spomo je, da se je srednjeveSka Ljubljalla razvila v 
varSlvu Ijubljallskega gradu, ki je bil sedet Spallheim­
skega minisleriala. Njell razvoj sla spodbujaU oiivilev 
Irgoville IIQ dolge razdalje v 12. slolelju ill kolollizadjska 
poUlika Spallheimov, kalerih posesl lIa Kralljskem je od 
zaeelka 12. sl. prevladovala. Ta dva JaklOrja Sla prispe­
vala k premiku gospodarskega leiiSea k 1I0vemu celliru 
deiele - Ljubljall4 ki je prevzemala prvellslvo med krallj­
skimi mesli.
i 
V 13. slolelju je IjubljallSki grad poslal ludi 
edell od pelih glavllih spallheimskih gradov lIasploh, lO 
pa je lIakazovalo ludi poloiaj mesla v spallheimski poli­
liki. ProlialldeIka polilika ill v prvi polovid 13. slolelja, 
ko je bil oglejski palriarh Bertold AlldeIk4 aVlOmaliello 
ludi prolioglejska, je Ljubljallo poslavljalo kOI poglavilIIo 
prolilliei kamlliSki ill gorelljski alldeSki posesli ill allde!-
1 80go Gra/enauer: Ljubljana v srednjem veku, Kronika XI/1963, sIr. 
132·133 
34 
Dragall MaliC 
kim lelldellcam pridobili deieillo gospos/Vo lIa Krallj­
skem
2 
Mllellja 0 lem, kje ill kako je naslajala sredlljeveJka 
Ljubljalla, so se spremilljala, jasllejso podobo pa je poleg 
obdelave lislillskega gradiva obrodila ravllo lIalalleneiSa 
analiza meslnega slavbIJega razvoja. Po mnenjll starejfih 
zgodovillarjev - predvsem Vrhovca - je bil Slari Irg prvo 
lrillO lIaselje sredlljeveske Ljubljane ill ludi njen prvi 
obzidalli del, medlem ko lIaj bi Novi Irg dobil obzidje 
sele v 15. slolelju, MeslO pa sele v zaeelku 16. slolelja. 
Pri tern so se zgodovinGTji sklicevali na prilevanja imen 
posamezllih mesillih delov in lIavedbe Valvasorja, po 
kalerem naj bi lIajslarejsa ljubljallska meslna hiSa slala 
no sevenlem obrobju Slarega Irga. Vendar so tovrs/ne 
Irdilve 0 casu naslallka obzidja v posameznih meslnih 
predelih ovrgle 1I0ve gelleracije raziskovalcev. Na podlagi 
raziskav lislillskega gradiva (Zwiller, A. Melik) je zdaj 
jasllo,
3 
da so vsi lrije mesilli deli imeli obzidje ie v 13. 
2 Duson Kos ~ Prvo sto/erja giavnega mesfa in njegovih prebivalct!V; 
Zbomik 27. zborGl'Qllja sfovenskih zgadovinarjev, Zveza zgodovinskih 
druJlev Slovenije, Ljubljana 1994 - str. 16 
3 pray tam in Sergi} Villan: Nekaj vproJanj iz zgodovine stare 
Ljub/jane, Kronik/J /V/1956, sir. 132·148 

slolelju. Kar se lice lIajslarejsega obzidallega dela Ljub­
Ijalle so se v zadlljih deselleljilt uveljavile raziskave Ser­
gija Vilfalla. Vilfall je izhajal iz dejslva - lIa kalero je 
ie opozoril A. Melik - da sla obadva lIajslarejsa mos-. 
lova izvell obsega obzidja Slarega Irga ill zavarovalla z 
obzidjem Mesillega Irga (Mesla), ki ga je slarejsa his­
IOriograjija slela za lIajmlajsi mesilli del. Poleg lega je 
Vilfall opozoril lIa lIekalere lIelogicllosli slarega gledallja 
I," stavblli razvoj, ki je predposlavljalo sarno lri razvojlle 
faze (Stari Irg, Novi Irg, Mesilli Irg), premalo razlikovalo 
med nastankom meslIlega prede/a in Ilostankom njego­
vega obsega ill zallemaryalo razliko med lIastankom 
mesillega predela ill postavilvijo IIjegovega obzidja. Temu 
lIasproli je poslavil Irdilev velilt lIaselbillskih jeder, oz. 
njihov hkrailli razvoj. Glede Ijubljallskega obzidja, ki se 
prvic omellja lela 1243, Vilfall lIa podlagi "Iopografsko -
hisloricllih" momelliov ugolavlja, da je bilo lIajprej obzi­
dano Meslo nato, Novi 118 in nGZadHje Slari Irg, ceprav 
je v s/ednjemll vendar treba videti lIajstarejse Irina na­
selje sredlljeveJke Ljubljalle. Vprid lej lezi so IUdi ugo­
IOvilve N. Sumija, ki se lIa podlagi urballislicllih ele­
mentov, zlasti v obmocju Ribjega lrga, izreka za pIVen­
slvo Mesillega Irga (Mesla).4 
Tekom 14. sloletja je Ljubljalla - kljub lemu, da je 
bila jizicllo razdeljella lIa lri dele, od kalerih je vsak 
Imel svoje obzidje (Iri mesla v ellem) - dobivala do-
4 prav tam in Serglj Vi/fan : Nekaj vpralan} jz. zgodovine stare Ljub­
ljone, Krolljka. fV!l956, Sfr. 131-148 
35 
kOIlCIlO podobo mesta z vsemi organi Ilotranje samo­
uprave, na celu ka/ere sia bila sodllik in mestni sve/. 
Mesilli gospodje so v lem casu bili goriSki grofje iz li­
rolske veje, lela 1335 pa je meslO priSlo pod nadoblasl 
Habsburiallov. Velldar se je Ljubljalla povzpela do polo­
iaja glavllega deieillega mesla ie v zadlljem obdobju 
lIadoblasli Spallheimov (2. polovica 13. slolelja). Takral 
je Ljubljalla poslala ludi lIajpomembllejse deieillo Irgov­
sko-gospodarsko srediSce, ime/a pa je za sabo ludi ie 
svojo prvo lIeprijelllo preizkuslljo (oblegal ill zavzel jo je 
lela J 270 Olokar Jl. Premysl). Obzidje je lorej v sred­
IIjeveSki Ljubljalli igralo ello lIajpomembllejsih vlog. Trini 
privilegiji, samouprava, zdnaella z osebllo svobodo meJ­
callov, ill mesillo obzidje, so bili lIamree pOlreblli pogoji, 
da se je lIeki lIase/billi reklo meslo. Tako se ludi lIaj­
slarejsa lislilla, ki jo hralli Zgodovillski arhiv Ljubljalla 
iz lela J 320 nallasa lIa obzidje. V IIjej koroski vojvoda 
Hellrik zapoveduje, da mora vsakdo, ki v Ljubljalli kupi 
hiJo placevati davke in izvrsevati obvezlJe stari/ve, kdor 
pa je s privilegijem oprosce/. placevallja, mora kljub le­
mu opravljali slOrilve (slraiellje, popravljallje obzidja, jar­
kov ill moslov)5 Sio je za zaplele, ki so se pojavljali ob 
lem, ko so se v Ljubljallo lIaseljevali plemili ill dultov­
sCilla, ki se zaradi svojih privilegijev lIiso cutili zavezalle 
k dolilloslim, kalere je morala izpollljevali skup"osl 
meJcmzov. Ljubljalla je bila - kOI v svoji razpravi 0 
5 ZgodoVlnski ami.., Ljubljana (dalje ZAL): fond Zblrke li.sJjn . UU 
JJJ, ;1. J 

prvih slOleljih Ljubljalle zalrjuje Dusall Kos6 - ie od 
prve polovice 13. slOletja "Meka" kralljskega plemstva, saj 
so v IIjej zelo radi bivali ill si kupovali oz. gradili hise. 
Tako so se lela 1360 mescalli Ljubljalle prilOiili vojvodi 
Rudolfu IV., da posamezlliki 1I0cejo placevali meslllih 
davkov //I pri lem omelljali skupillo 28 his, ceprav 
plemiCi za IIjih lie bi imeli lIikakrsllih privilegijev.7 
Plemici ill duhovICilla se zaradi svojih privilegijev lIiso 
cutili zavezalle k dolilloslim, ki jih je morala izpol­
IIjevali skupllosl meScallov. Mescani so bili od lIemeS­ callSkih okolicallov loeelli z meslllim obzidjem. Prebivalci 
primeslnih vasi, na katere se je raztezala ob/ast mes/nega 
sodllika (meslllo pomirje) niso imeli mescallskih pravic, 
ampak so se preiivljali kOI poljedelci ill mali obrtlliki. 
Tako se je funkcija obzidja pojavljala lie Ie v njegovi 
OSIIOVII;' obrambni vlog;, pac pa ludi kOI fak/or, ki je 
dolocal slalus prebivalca - glede lIa 10, lIa kaleri slralli 
obzidja je stanoval - ill ga obellem zavezoval k dolo­
cellim dolilloslim ler mu dajal poseblle pravice. 
Ljubljalla je bila Z okolico povezana s petimi vrali ill 
dvema moslovoma. Pisana, SlarolrJka ali Zgomja vrala 
so slala lIa kOllcu Gomjega Irga, KriilliSka ali Nemska 
vrala ob Trgu frallcoske revolucije, Vicedomska ali FiS­
tamslm vrala na sevemem koncu Gosposke ulice, Spital­
ska vrala lIa pre/lOdu iz Spilalske ulice lIa Spodllji mosl, 
Spodllja, Samoslallska ali K10slrska vrala pa lIa vzhod-
6 glej op. 2 
7 glej op. 2 . SIr. 18 
36 
lIem delu Meslllega Irga. V meslu samem so SlarolrJka 
vrala povezovala Mesto s Slarim Irgom, saj sla bila la 
dva mesilla dela locena z obzidjem. Cez Spodnji mosl 
(lla meslu dallaslljega Tromostovja) je pOlekala veeilla 
promela, Zgomji mosl (dallasllji Cevljarski mosl) pa je 
povezoval mesto lIa desnem (Mesto ill Slari 118) ill le­
vern bregu Ljubljallice (Novi Irg). Skladllo z razvojem 
mesllle samouprave je priSlo v 14. slolelju ludi do slavb­ lIega razvoja zllolraj meslllega obzidja. Nad KomwlOm, 
ki je bil Ilajslarejse zbiraliSce mesllle obeille ob Zgomjem 
mOSlu, je Ila sliciScu vseh Ireh delov mesla Ilaslala prva 
mesIlla hiSa, kjer se je seslajal mesllli svel. Tega je ime­
la Ljubljalla od druge polovice 14. stolelja. V 15. SIO­
lelju si v Ljubljalli pridobivajo posesl ludi samoslalli 
(Slicna, Koslalljevica, Bislra) veea pa se ludi slevilo 
plemiSkih hiS. 
8 
Zalo se ludi v 15. slolelju pojavljajo po­
doblli problemi s privilegirallimi lasllliki hiS, kOI so ome­
IIjeni ie v lislilli iz lela 1320. Vse bolj je grozeea po­ stajala tudi tUrSka nevamosl in stem potreba po rednem 
vzdrievallju obzidja, lako da Ilpr. vojvoda Emesl Zelezlli 
v lislilli iz lela 1416 lIaroca deieillemu glavarju, da mo­
raja imeli plemiei svoje hiSe v Ljubljalli zasedelle ill 
vzdrievalle, vzdrievali pa morajo ludi lisli del obzidja ob 
kalerem hiSe stojijo.9 V Ilasprolllem prim en, imajo me­
scalli pravico, da Iljihove hiSe zasedejo, pOruSijo ill grad­
belli malerial uporabijo za obnovo obzidja. LjubljallSko 
8 B. Gra!enauer . glej op. 1 in S. Vii/an . g/ej op. 2 
9 ZAL., UU 333 . II. 19 

mestno obzidje se je sprieo lurske llevamosti v 15. in 
16. slOlelju izpopollljevalo ill dograjevalo. S lem se je 
uveljavilo Ilace/o, da je hiSa v meslu obremelljena z 
dolzlloslmi, ki jih oseblli privilegiji lasillika plemica ne· 
morejo odpravili. Do po Turki pred meslom ne bi imeli 
oporiSc (leta 1472 so Ilpr. meslo obiegali), so hkrali po­
msili dosli slavb, ki so slale zLlIlaj obzidja. V zbirki 
lislill Zgodovinskega arhiva Ljubljana a lem prica Ilpr. 
lislilla iz lela 1471, v kaleri cesar Friderik ukazuje mse­
Ilje hil v predmeslju.
IO 
V lem casu so pOruSi/i ludi sa­
mostall avgustincev, cerkev na Gradiseu ler v Sellljal1-
skem predmeslju. Od srede 15. do srede 16. slolelja je 
bilo lorej meslno obzidje izpopolnjeno do svoje koncne 
podobe. Ljubljane pa obzidje ni varovalo soma pred 
Turki - lela 1442 je Ljubljalla odbila Ilapad celjskega 
vojskovodje Jana VilOvca. 
V 15. slOlelju je imela Ljubljana pribliillo 4000-5000 
prebivalcev, fivela po je predvsem ad Irgoville no velike 
razdalje in jinanclliJIva (bankirs/Va). V lem obdobju je 
pnslo do razslojevallja prebivalstva in reorgollizacije mest­
Ile uprave. Iz Komwlo (skupsci1le vseh meJcanov last­
nikov flepremicnill) se je kat vrhov1li mesl1zi avtollomlli 
orgall razvil l2-clanski meslni svel (nolrallji svel). Temu 
se je verjelno ob socialnih nemirih lela 1472 pridndilo 
24-clansko zaslops/VO komlllta (zllltallji svel) kOI Ilad­
zomi organ, hkrali po je bil volillli poslopek omejell Ila 
100 imenovallih (izvoljellih ad meScallov). Ljubljana je 
10 ZAL, UU 333 - sl. 35 
37 
lela 1504 dobila se iupalla, Iladzorslvo Ilad mesilla sa­
moupravo po je izvajal deielnokndji vicedom, ki je za­
slOpal korisli deie/Ilega lateza, saj je Ljubljalla sodila k 
deie/Iloklleiji imovilli. Taka so prevzele konlrolo nod 
meSilla upravo v veeilli bogalejse druiille (patriciji), rev­
nejsi obrlniSki slaji po so bili ad odlolallja po veeilli 
odrillje1li. V zvezi s to reorganizacijo so na sredi Ar/est­
nega Irga (Mesla) lela 1484 paslavili rOlOvi oz. mesilla 
hila, predhodnik ralavia 110 Kamunu (Trallca) po je 
dabil filllkcija meslnih zaporav. V drugi palovici 15. Sl. 
Ljubljana poslaja ludi vse izrazilejse srediSce Kralljske. 
POlem ka si jo je za sedd izbral nameslnik oglejskega 
palriarha, je lela 1461 poslala ludi sedd no Ilava usla­
navljelle IjLlbljanske skojije. Prezidana cukev sv. Nikolaja 
je paslala sloillica, proslOr akali nje po je z zidavo 
novih stavb dobil novo podabo - ribiska naselje se je 
spremenilo v skofovska presloillica. Na Navem Irgu je v 
lem casu zrasla vicedomska palaca (sedd nameslllika 
deielllega kneza), deielni slanovi pa so si no prostonl 
donasllje hise Slove1lske akademije znallosti ill umetllosti 
paslavili svaja hiSo Lanlovi. No Novem Irgu se zocne se 
balj tnlloiili plemilka posesl saj se gradija Ilove zgradbe 
kat sedeii posameZllih plemiSkih dndill. Znolraj obzidja 
so v 15. stolelju prezidavali in povecevali cerkve, s eimer 
so Iladameslili aile, ki so jih v predmesljih pondili. 
MeSilla podoba se je ob kOllcu 15. ill v prvi polavici 
16. slalelja spreminjala ludi laka, do sla kamen ill ope­
ka kOI gradbelli malerial vedno balj zamelljevala les. Oz­
ke obcesllle parcele meslnih hiS so zoceli zdndeval~ hiSe 

pa povezovali med seboj v sklelljello fasadno lillijo. Re­
IJesallcne prezidave, ki so spremenile podobo mesla, je 
spodbudil ludi kalaslrofalell pOlres lela 1511, po kalerem 
je bilo Ireba veliko stavb obllovili (grad, skojijski dvorec, 
Codellijev kallollikat, Lontovi .. .)J1 Tudi meslo je posla­
jalo cedalje bolj kompakllla urballa celola - leta 1599 
so IIpr. porusi/i Slarotdka vrala, ki so stala v obzidju 
med MeSlom (Mestllim Irgom) ill Slarim Irgom, lIamesto 
IIjih pa so poslavili sirok poslikall obok.12 V tern casu 
se je spremellil zlasli Novi Irg, ki je dobil svojevrslell 
pecal s plemiSkim lIaseljem - ravllo ill dolgo Gosposko 
ulico. 
Mesllle davcne klljige, Ohra1ljelle od lela 1600 lIaprej, 
kazejo, da je bila no/rallje mesto v tistem casu ie slr­
IIjello zazidallo. Po njih je mogoce ugotovil4 da so v 
veein; primerov lIa slavbiSCih, kjer dalles stojijo hiSe, sta­
le Iud; ie lakral. Davbza klljiga za leto /600 navaja v 
obzidallem meslu 359 hiS, velldar je Ireba poleg lega 
uposlevali se tisle, ki so bile oproscelle placevallja dav­
kov ali pa podloilze drugim gosposlvom (predvsem lIem­
Iid vi/elki komelldi ler kaltoni1ki ill dmgi cerkvelli hie­
rarhiji sluieee hiSe), lako da je skupllo slaro meslo slelo 
11 B. Grafenauu . g/ej op. I; Breda Mihelit!: Vodmk po Ljubljall~ 
DZS; Lj. 1989 . SIr. 31; Ivan Stopar: Sprehodi po stan' LjuhJjani, 
Marketing OJ 3 ZTP,. Lj. 1992 - Sfr. 97; Enciklopedijo Siovemie . 
geslo Ljublj'QIIQ . SIr. 224·225 
12 ZAL, COD l/16 - foL 124, 147, 153 
38 
okrog 400 hiSJ] 
Ljubljana, ki je pribliillo do polovice 15. sloletja do­
iivljala gospodarski VZpOIl ill je po daveni moci celo 
presegala Gradec ill Dlwajsko Novo meslo, je proli kOIl­
cu 15. ill v 16. slolelju zapadla v slagnacijo. Vzroke za-
10 je iskali v posegallju It/jih Irgovcev v Irgovillo lIa 
dolge razdalje (juillollemska mesla ill Bellelke), podeiel­
ski Irgovill4 ki so jo (ob pod pori svojih fevdaillih gos­
podov) izvajali lako kmetje kOI plemic~ lurskih vpadih 
in prelresih, ki sla jill prillesla reformacija ill proli­
reformacija. Mesllli gospodje - Habsburialli - illleresov 
Ijubljallskih mefeanov lIiso mogli zaslilit4 saj so bili 
pogoslo odvislli od lujih trgovcev in jilla1lblikov. Hkrali 
so se krepila ludi nasprolja med mescalli in duhovslillO, 
ki je ludi zacela posegati v Irgovillo. Obellem se je 
du/rovscina ob pavelani turfki nevanlOsti in zmanjsanju 
jillallelle moci Ijubljanskih mescallov se vedno brallila 
placevali obramblle slroske, sklicujoe se na svoje privi­
legije. Vsa la lIasprotja so privedla do odkrilega razkola, 
ki ga je spodbudila reformacija. Ta je imela v Ljubljani 
zelo moello oporiSce, saj je velina meScallov preSla v 
1I0VO vero. Refonnacijski cas je Ljubljano spremellil v 
slovensko kullumo sredisce po zaslugi Primoia Trubarja 
ill oSlalih slovenskih predikalllov - pisaleljev
u 
V dobi prolirefonnacije - posebllo od kOllca /7. do 
13 Vlado Va/eliCit!: Prebivaislvo in hile stare Ljuh/jane, Kronika 
V/1957, Sir. 112 
14 Fer-do Gesldn: Oris zgodovine Ljubljane od AVJ. do XVIIJ. sloielja, 
Kronika Xl!1963 SIr. 142-/43 

poloviee J B. stoletja - je Ljubljalla doiivljala depresijo 
lIa gospodarskem podroeju, lIa kulwmem pa lIazado­
vanje. Veliko Ijubljallskih protestantov se je moralo iz­
selil;' neka/eri pa so se vnlili v Slara vero. ProleslDnlSko 
solslvO so odpravi/~ prellehali so tiskati slovellske klljige, 
razvoj zgodlljega kapitalizma se je ustavil. KOlltrolo nad 
verskim ill kultumim iivljelljem so poleg ostalih redov 
prevze/i predvsem jezuit~ ki so se v Ljubljalli lIaselili 
leta 1597. Z lIastopom protirefonnaeije se je tudi kOIl­
ealo obdobje zidave v rellesallCtrem slogu - lIastopil je 
barok, ki je Ljubljalli v lIajveeji meri dal podobo, ki se 
je oilrallila do dallaslljih dilL Vezi z lIemJkimi - pro­
testalltskimi deielami so bile pretrgalle, tako da je v 
umetnosti ill kulturi prevladoval italijallski vpliv. Od 
zadllje eetrtille J 7. stoletja se je zaeel 1I0vi gospodarski 
vzpon, ki je ljubljallskim meseallom prillasal 1I0ve 
mozlJosli bogalellja, Ilas/ajali so prvi mmwfaktumi obrati. 
Napredek je bil med drugim povezall wdi s sirjelljem 
habsburSke oblasti lIa vzhod, lIa obmoeja, lei so jih 
osvojili v vojnah s Turk;. Krepile so se yen" Z zullonjimi 
IrtiJci, razsin"to pa se je ludi llO/fallje triiIce, povezano s 
pOlrebami vojske ill uprave. Ob tern se je meslna 
samouprava pod pritiski absolutizma eedalje bolj kreila, 
dokler IIi vladar v dnlgi poloviei lB. stoletja odpravil 
samoupravllih organov in so mesconi (oz. 24·ciallski 
odbor, ki so ga woli/i), Ie formaillo volili meslllega 
iupalla ill svetllike, ki jih je prej verifleirala oblast. Z 
gospodarskim razevetom so se od zadllje eetrtille 17. 
stoletja ustvarjali pogoji za hitrejsi kulwmi razvoj. Ljub-
39 
ljalla je postala sedei veejega stevila kultumih illstitueij, 
srediSce ZnDIrOst; in razl10vrslllih kultumih dejavllosti. 
Nastala je ilOva tiskama (167B), leta 1693 pa je bila 
ustallovljella Academia operosorum, lei je delovala se v 
prvi polovici J 7. stoletjaJ 
5 
Gojila je Zllallost ill umetllost 
(v IIjellern okviru sta de/ova Ii Academia philharmolli­
camm ill Academia illcuilorum, imela je knjiilJico z 
10.000 zvezki .. .), poleg tega pa je spodbujala gradlljo 
eerkvellih ill javllih stavb. V Ljubljallo je vabila vrsto 
wjih stavbarjev ill kiparjev. Ti so solali domaee mojstre, 
ki so lIato lIadaljevali IIjihovo de/o. Barak je v stavbllem 
raz-voju Ljubljalle dosegel vrhullee na prehodu iz 17. v 
lB. stoletje. 5tavbam so lIadzidavali tretja nadstropja, 
hile so zdnaevali ill prezidavali, dobile so 1I0ve baroelle 
fasade, 1I0tralljseillo pa so popestrila arkadna dvoriSea ill 
stopnilca, razkoslIe slUka/ure, tapete in dragocello po. 
hillvO.
16 
Urnelllostlli vrhullee ljubljallskega baroka se je 
odraial wdi v eerkvah. Zadllji vidlli ostallki sredllje­
veSke stavblle podobe Ljubljalle so izginjali z ruJelljem 
obzidja ob koneu lB. ill v zaeetku 19. stoletja. To je 
paslala s prellehanjem Ludke nevamosti in s spremelljeno 
tehlliko bojevallja lIepotrebllo. Tako je staro mestno 
jedro dobilo podobo, ki so jo do dallaslljiir dlli deloma 
spremenila Ie se nl1enja in nove pozidave. povezane s 
potresom lela IB95. Z ruJelljem obzidja se je mesto s 
prostora lIekdallje sredlljevdke Ljubljalle lahko lIeovirallo 
15 prav tam 
16 Breda Mihe/jt . g/ej op. 7, SIr. 32 

sirilo ill orgmzsko povezovalo s predmeslji. S lem si je 
Ljubljalla pridobila izhodisca za lIapredovallje v modemo 
urbano eeloto, ki us/reza stavbnim in urbanisticnim za~ 
hlevam 1I0ve illdlzslrijske dobe. Db kOIlCll 18. stolelja je 
bil zgrajell ludi Gmberjev prekop, s kalerim je bila 
Ljubljallica reguliralla ill je bila vsaj deillo odvmjella 
Ilevamosl poplav, ki so do takral redllo peslile Ljub­
Ijallo. Zgodovillski dogodki prve polovice 19. slolelja 
(frallcoska doba 1809-1813, kOllgres svele aliallse 1821) z 
izjemo lIekaj klasicisliclliit ill bidennajerskih slavb v arhi­
leklllmi podobi Ljubljalle lIiso puslili veejih sledov. Fran­
cozi so v Ljubljallo prillesli idejo 0 ze/ellem meslu - ob 
Ljubljallici za licejem lIa Vodllikovem Irgu so zasadili 
prvi drevored, lIaredili pa so ludi nacrle po kaleM so 
kaslleje Avslrijci zasadili livolske drevorede. Vetje spre­
membe v slavbllem razvoju Ljubljalle je prillesela ielez­
lIica, ki so jo sredi stolelja speljali skozi Ljubljallo. V 
dmgi polovici 19. stolelja so slavbe pozidavali med 
mestom in ielezlliSko praga flas/ale so !love ulice, ki so 
povezovale staro meSlIJo srediSce in glavni kolodvor in 
ob kalerih so gradili modeme slallovanjske hiSe (pred­
vsem Miklosiceva ill Resljeva cesla). Novi deli mesla, ki 
so lIaslali od Callkarjeve cesle pa do GradiSca ill Vnace 
ler ob Resljevi cesl~ so bili kOI slallovalljske celrli lIa­
menjelli v glavnem Ilajpremoznejsemu sloju mesinega pre­
bivalslva. HiSe, ki jih je v lem okoliSu gradila Kralljska 
stavbna dnliba, so imele po veeini velika. prostoma 
stallOVQllja, mnogo stanovanj je bila fliri in pe/sobnih. 
Nekalere leh 1I0vozgrajellih hiS so dobile malljsa in 
40 
skromllejsa klelna ill podslreslla slanovallja za gospo­
darsko sibkejse najemllike. V leh cemih so gradi/i ludi 
vile. Za gradlljo slallovallj revllejsih slojev, zlasli delav­
Siva, je bilo v lem razdobju mallj preskrbljello.
17 
Meslo se je v dnlgi polovici 19. stolelja modemiziralo 
- lela 1861 so zgradili mesillo plinamo, lela 1890 mesilli 
vodovod, leta 1894 llslallovili meSillO drevesllico... Po­
slavili so ludi celo vrsto javllih poslopij ill spomellikov, 
pri cemer so prevladovali hisloriclli slogi. Meslo so zaceli 
lIaCrlllO urejal~ za lIacnovanje pa je skrbel mesllli slavb­
IIi urad, medlem ko je bil lIajpomembllejsi izvajalec 
Kralljska slavblla dr/dba. Ta je se pred pOlresom pozi­
dala zahodlli del mesla med dallaslljo Dwwjsko ceSIO ill 
ielezlliSko progo.l8 Pri izvajallju svojih lIacriov Kralljski 
slavblli dr/dbi IIi slo za prelirallo izkoriscallje stavbiSc z 
inlellzivno zazidavo, kar bi ji lIajbri zagotovilo boljsi 
fillallclli ulriek. Svoje korisli je zdntiila z ugodllo urba­
lIislicllo izvedbo, ki je bila ludi splosllo korisilla. Njello 
delo ocelljujejo urbanisli se dalles kOI zelo pozilivllo.
19 
Po pOlresu lela 1895, s kalerim se lias pregled kOIl­
cuje, je Ljubljallo zajel IIOV val prezidav ill Ilovih gra­
dellj. 
17 Vlado Valenlif: Gradbelli razvoj Ljubljane od dogradi/Ve jllint 
Ieleznice do potreso lela 1895, Kronikil lX/196J, Sir. 142-143 
/8 Bredtz MilJelif - gJej op. 7 SIr. 43-44 
19 lIlado Valentif - glej op. 13 

SUMMARY 
Dragall Matic 
Survey o f Some Historical Circumstances 
Which Influenced Architectural Development of Ljubljana. in the Time of the Oldest Document (1320), 
Kept by Historical Archives Ljubljana until Earthquake in 1895 
ArchitectLIral development of Ljubljana has be.,. an 
attractive theme for historiographers from old, however, 
the sources don't give a perfect pictLIre of the oldest pe­
riods, so that more theories exist referring to the begin­
nings and the developmelll of medieval LjUbljana. The 
original opinion of older historiographs, according to 
which the three parts of the city emerged in the se­
quence Stari trg (Old Square) - Novi trg (New Square) 
- Mesllli trg (Mesto) (Town Square - Town) and got 
their walls only in the 15th respectively 16th centLIry, has 
been changed by the analyses of younger generation 
(Zwitter, Melik, Vil[an). New researches led to the reali­
zation that a difference between the emergence of the 
city part and of its walls had to be made. Studying the 
nl1l of the city walls and the position of both medieval 
bridges, it became clear that Ljubljana was emerging 
through simultaneous development of all three settlement 
kemels, from which the Town was enclosed by walls 
first, then the New Square and at last the Old Square. 
The medieval architectLIral development of the city weill 
in accordance with historical circumstances of the then 
period. A very important role had the city walls, for 
which all house owners had to take care 0[. irrispective 
41 
of their state or privileges. Because of the Turkish dan­
ger, the buildings olltside the walls had to be pulled 
down, however, the bllilding lip inside the walls con­
de/lSed. Already from the middle of the 13th celllury 
Ljubljana became economically the most important cen­
tre of Camiola. 111 the second hal[ of the 15th century 
it became a distinctively administrative centre, where the 
depllty of the patriarch of Aquileia, the new founded 
diocese of Ljubljana, the deputy of the Sovereign Prince 
- the so called Vicedom (administrator of patrimonium 
of the Sovereign Prince) and the States had their seat, 
and there was more and more church, monastery alld 
aristocracy possession. Also the city self administration de­
veloped - Ljubljana got its intemal and extemal world, 
and at the beginning of the 16th century a mayor as 
well. Parallel with the administrative development more 
palaces were built ill the 15th century, where the already 
mentioned clercs, magnates and private persons lived. AI 
the tum of the century it came also to challges of the 
extemal appearance of the city, as stone alld bricks were 
gradually replacing the wood as building material. The 
earthquake of 1511 stimulated a new wave of rebuild­
ings, giving Ljubljana a renaissance appearance. The 

golden age of Slovene culture during Reformation was 
followed by Counter-Refonnation at the end of the 16th 
and in the 17th century, which brought Baroque. Ba­
roque rebuildillgs, giving the old city kemel the appear­
ance of today to the greatest exlellt, prevailed until the 
middle of the 18th celltury. III this celltury the Gnrber's 
challllel was built, regulatillg the river bed of Ihe Ljubl­
janica alld savillg tlte city from floods. At the elld of 
the lBth celllury the city walls were pulled down, so 
that Ihe city could exlelld from the area of a medieval 
lown without any hindrances alld connect with its sub­
urbs. The begilllling of the 19th celltury left, beside some 
ZUSAMMENFASSUNG 
Ubers;cht uber einige historische Umstiinde, 
lIeoclassicist alld Biedermeier buildillgs, also Ihe idea of 
a green cily behilld - the Frellch plallted the first Iree­
filled avenue alld made plallS to build Ihe Tivoli park, 
whal was later realized by Austrians. Further modemiza­
tion alld city exlendillg was enabled by the railway COII­
struclioll, Ljubljalla got gasworks alld waterworks, a 
planned constructioll was begun and a series of new 
public buildillgs were erected, with historical styles domi­
lIatillg. The earthquake of 1895, with which our survey 
goes to all end, meant a new turning point in Ihe de­
velopmellt of the Ljubljalla 10wII plannillg. 
Dragall Mat;'; 
die die Arehitekiurentwieklung von Ljubljana im Zeitalter von der liltesten 
im His/orisehen Arehiv Ljubljana aujbewahr/en Urkunde von 1320 bis zum Erdbeben in 1895 beeinjlujJlen 
Die Arehiteklurelltwicklwlg VOII Ljubljalla ist VOII je­
her das allziehendsle Thema ft,r Historiker. Trotzdem 
bietell die Quellell keill gallz vollkommelles Bild jUr die 
iiltesten Penoden lOrd es en/wicke/ten sich mellrere 
Theoriell uber die Allfiillge wId die Elltwicklwlg des 
mittelalterlichell Ljubljalla. Die urspriillgliche Meillwlg 
iillerer Historiker, lIach der die drei Stadtteile von 
Ljubljana in der Reilrellfolge Stari trg (Altplatz)- Novi 
42 
trg (Neuplatz) Mestlli trg (Stadtplatz) (Mesto Stadt) 
entstmldell wId die Rillgmauer erst im 15. bzw. 16. 
Jahrhwldert rulld herum gebaul wurdell, wurde durch 
Allalysell j""gerer Gelleralioll (Zwitter, Melik, Vilfan) 
geiilldert. Neue Forschungell jUhrten das Erkelllllllis 
herbei, daft es lIotig isl, zwischell dem Elllstehell des 
Stadtteils wId dem Elllstehen seiner Ringmauer zu 
ullterscheidell. Mit der Erforschwlg des Mauerverlaufens 

Ulld der Lage VOII beidell millelalterlichell Bn'ickell wurde 
es klar, dafJ Ljubljana durcll gleichzeitige EIIlWicklrlllg 
aller drei SiedlulIgskeme elltstalld, Vall dellell zllerst die 
Stadt mit der Maller IImgebell wllrde, dmlll der Nellplatz 
IIl1d zllletzt der Altplatz. Die millelalterliche Archi­
teklllrell!Wicklllng der Stadt verlief ill Eillklallg mit dell 
histonschell Umstiilldell des damaligell Zeitalters. Eille 
sehr wichtige Rolle halle die Rillgmaller, {iir die aile 
HausbesilZer Sorge tragell mllfJtell, abgesehell VOII ihrem 
Stalld oder ihrell Privilegiell. Wegell der tiirkischell Ge­
fahr mllfJtell die Gebiillde aufJer der Stadtmaller lIieder­
genssell werden, aber dan,m verdiclrtete sich das Auf­
bauell illllerhalb der Mauer. Schall ab der Mille des 13. 
lahrhllllderts wllrde Ljllbljalla ZIIm wirtschaftlich wicht­
igstell Zelllnan Kraills. III der zweitell Hii/fte des 15. 
lah"Jllllderts wllrde es auc" zum allsdriicklich Ver­
wallLmgszentmm, wo der Stellvertreler des Patriarchen 
von Aquiieia, die neugegriinde/e Laibacher Di6zese, der 
Stellvertreter des Lalldesfiirstell - der VlZdom ulld die 
Landessliinde ihren SilZ hat/en, immer mehr gab es aber 
auch den Kirchen-, KlOsler- tOld anslokralischelJ Besi/z. 
Es ell!Wickelte sich allch die StadtselbstverwaltulIg -
Ljubljalla bekam die illllere IIl1d die lillfJere Welt ulld 
am Allfallg des 16. lahrhullderts 1I0ch dell BI'rgermeister. 
Parallel mit der VerwaltulIgselllWicklulIg wllrdell im 15. 
lahrhlllldert mehrere Palliste gebaut, ill dellell die obell 
erwiihllien Beamlen, Magna/en und Privatleule lebtell. An 
der lahrhundertwellde kam es auch zur /llIdenlllg des 
iiufJeren Allssehens der Stadt, denn Steill und Ziegel 
43 
verdrlillgten Holz als Baumaterial. Oas Erdbeben in 1511 
regte eine lJeue Welle des Umbauens an, nach der 
Ljubljalla das Rellaissallce-Aussehell erhielt. Oem Aufsch­
wIllig slowelliseher Kultur zllr Reformatiollszeit folgte am 
Elide des 16. IIl1d 17. lahrllllnderts die Gegenrefor­
matioll, die Baroek mitbraehte. Baroeke Umballten, die 
dem altell Stadtkem im grofJten MafJe sein heutiges 
Allssehen verliehell, domillierten bis Zllr Hii/fte des 18. 
lahrhullderts. Oas 18. lahrhundert braehte den Bau des 
Gmberkallals mit, mit dem das FlufJbett von der 
Ljubljallica regllliert und die Stadt vor Ubersehwe­
mmllngen gerellet wurde. Am Ende dieses lahrhullderts 
wurde auch die Slad/mouer niedergerissell, so daJ3 sich 
die Stadt vom Platz mittelalterlichen Ljubljanas uIIge­
hinder! ausdeJmell und mil VaTs/adten verbinden kOn1rte. 
Der Allfallg des 19. lahrhullderts liefJ neben eilligen 
klassizistisehen und biedermeiensehen Gebiiuden aueh die 
Idee "ber die gn,ne Stadt hinter - Fro/lZosen pj1anztell 
die erste Allee und maehten Plane {iir den Bau der 
Tivoliparkallalage, was spliter von osterreichenz realisiert 
wurde. Eine weitere Stadtmodemisienmg und -aus­
dehllullg brachte der Bau der Eisellballll mit, Ljubljalla 
kriegte die Gasanstalt und Wasserleitwlg, mall begalll1 
mil dem Planbau, e.s wurde eine ganze Reihe VOIl neuell 
offelltliehen Gebiiudell gebaut, wobei historisehe Stile 
domillierten. Oas Erdbebell in 1895, mit dem !lIIsere 
iibersieht Zll Elide geht, bedeutete eille lIeue Wellde in 
urballistiseher Entwiekhmg von Ljubljana. 

REPRODUKCIJE 
45 

46 
• 
1 Franc Deiman, VlJja gradbena direkcija, KONGRESNl TRG IN OKOLlCA PO PORUSlTVl KAPUClNSKEGA 
SAMOSTANA, 1820 
Zgodovinski arlriv Ljubljana, Nacl1~ mapa 0012, 2 

JI.·~,t4-l.·r-
1- .r-.:"';I ~ .-_ ..... _ .... ,,.. •. _. ", 
....... 
'~\'" \. . 
" ,' " , . 
'. 
. " , 
.. -
2 ]oie! Schrey, V.sja gradbena direkcija, NACRT UREDITVE ZOISOVEGA GRABNA, 1821 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Na cn; mapa 0011, 5 
I· 
I· 
,I 
i- .. 
........... -. -' 
/ ....... ,," 0 .. / •• / ........ ~ 
'-'- .- .... './~ 
~ ':'f''if 
< • 
( 

48 
· ' 4 1 '.., .• '-1-.... ~ ,i .. J'*,.,Lt._./,i. "~~/'.;(7-
.... ,.-.,;; .t;.i ... 
;;"~; • . "" _ I ';' "'. _ _ ... 1 ~_ 14 I ";. 
, 
3 A. Eisele, NA CRT NAPEUAVE VODOVODA S SISENSKEGA HRIBA DO ROBBOVEGA VODNJAKA, 1844 
Zgodovinski ariliv Ljubljana, Nacrl~ mapa 00/1, 12 

--1'-
L_ 
~ r 
.. _(-
--j'l ~~ .. --
... 
... '';' ~. '" - .~. ~- ~ -­
......... _._~,.-
- w_ 
i 
f 
, 
• 
" • 
-
, 
.. .. -.-,;. 
",... 
4 A. Wagner, Mestni stavbni urad, REGULACIJA ULlC, STAVBN£ CRT£ IN NOVOGRADNJ£ V ZAHODN£M D£LU 
UUBUAN£, 1876 
Zgodovillski arhiv Ljubljana, Nab1i. mapa 00/4, 2 

50 
\ 
\ 
'~ 
\ 
-
1 
.. --
~ 
5 J. Duffe, Meslni slavbillski urad Ijubljallski, REGVLAC/JSKl NACRT VUC V 
SEVERNEM DELV UVBUANE DO KOLODVORA JVZNE ZELEZNICE, 1889 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Nacrti, mapa 001 4, 7 

• • • • • 
• • • • • 
@-fj=1'-$$ H · l' f r 
• • • 
• 
6 Candido Zulliani, UBoiNlCA NA KARLOVSKl CESTl, okoli 1760 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Nat"i, mapa 10/10, 2 
• •••• 
• •••• 
51 

52 
t ",. 
. , 
~ 
• 
• ti 
~ Ii: 
~ 
• • 
I 
• 
" _ 1 
Wi 
,', 
j 
.. ~ 
:TITl I 1 
., 
7 Andreas Meni,,~ TRiNICE IN MESNICE NA NABREVU UUBUANICE ZA 5KOFIJSKO 
IN SEMENI5KO PALAeO, okoli 1795 
Zgodovinski arlriv Ljubljana, Nacn~ mapa 18/1 

8 
Franc Deiman, MESTNA BOLNICA 
NA AJDOVSCINI -
NA DUNAJSKi CESTI 20, 1819 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 
Nacn~ mapa 101 17 
53 

" 
9 
Emerich Schreiber, MESCANSKl SPITAL -
KRESIJA V SPlTALSKl uuel 6, 1831 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 
Naeni, mapa 101 9, 5 

10 R. Seilre" D • I : .n eze IIG gradbena di,. k .. 
Zgodovinski ariliv Ljubljana Na~"ella, LlCEJ NA VODNIKOVEM TRGU 183 
, , mapa 1111 ' 1 
55 

56 
~ 
r lI-'l TIf1I1Ilf U . 
" ,::", r tr r .rr 
" 
rr 
11 II 
II II 
'!:=;;:;c= J.' 
. . 
11 
Willmann, Gradbena direkcl]a, 
UUBUANSKI GRAD -
JUGOZAHODNI STOLP 
NAD KAPELO, 1844 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 
Nacrt~ mapa 1014 

I ,. , 
, 
--
12 Jurij Pajk, MAHROVA TRGOVSKA SOLA (prej hotel Pri avslrijskem dvoru-Bahabirt) 
NA KREKOVEM TRGU 10, 1855 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Nacrti, mapa 161 4 
-'.r-__ ~_ 
J . __ .' .. 
57 

t' 
lfl-· " 
. rT. 
• . " I. 
~
- '-. 
;- ~ I 
.' l' 
'l .. - .. '-'" .... .,J t ' 
T 1' .. 
I 
" 
• .R 
\ 
I 
[ 
L 
.. , 
!, ,, r r 
I3 Carl Tietz. KA VARNA EVROPA NA SLOVENSKl CESTI 47, J867 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mesto Ljubljana, splolna mestna registratura - Reg. J, lase. 753, [01. 725 
58 

.' 
14 F. Dorfel, POSLOPJE KRANJSKE STAVBNE DRUZBE NA CANKARJEVI CESTI 5, 1873 
Zgodovinski arhiv Ljubljana~ Meslo Ljubljana, sp/osna meslna registrolura - Reg. I, fasc. 875 
~ 
v .. _~ 
,,;... .. -
..... 
. " 
59 

60 
-
,~ 
, -
_.. ~r1 
o ~ u n [q.J 
~~:J : 1 r-1 
-_._ ... """'-........ .::.:, U 
. • I I • 
.. •. J. 1 • 
_ • ••••• _ . _ ......... _A 
J 
15 
TOBACNA TOVARNA NA 
TRZASKI CESTI 12, okol; 1880 
Zgodovinski arltiv Ljubljana, 
Nat rt;, mapa 16116 

,.r .~_ ........... 
16 Mesllli slavblli urad Ljubljana, STABNO POSLOPJE MESTNE PEHOTNE VOJASN1CE NA TABORU, 1882 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Na l rti, mapa 14/1, 1 
-
61 

61 
'. 
/oI..f-"_..s 
9~-JIff !~ .. , 
,. 
17 Vladimir Hrasky, STANOVANJSKA H1SA DR. F.MUNDE NA RlMSKl CESTl 10, 1886 
-
-
-
Zgodov;ll.Ski arJriv Ljubljana, Me.slo Ljubljana, Sp/OSflQ meslna regislrorura - Reg. 1, Jase. 993, fol. 626 

.-
18 Frallfiiek E. SkabroLlf, NARODNI DOM (NARODNA GALER/fA) NA CANKAR/EVI CESTI 20, okoli 1893 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Naelli, mapa 101 12, 7 
63 

64 
!., -
, 
•. .. l 
I!Iac c. 
H'!"""" '= 
19 Carl Wanidy, CERKEV SV JANEZA KRSTN1KA V TRNOVEM, 1895 
Zgodollillski arltiv Ljubljana, Nacrti, nwpa 131 2 

.. 
. " 
(Eft 
. -
~~ -~ 11111111111111111111·· 
20 R. Jeblinger, CERKEV Sv. PETRA NA TRUBARJEVI CESTI, 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Meslo Ljubljana, sploIna meslna regislralura - Reg. I, Jase. 1158, Jol. 468 
65 

66 
21 PODOBA UUBUANE KONEC 18. STOLETJA NA POMOCNISKEM PRlPOROCILNEM P1SMU, 1820 
Zgodovirnki arltiv Ljubljana, UU 512 Meslo Ljubljana, razno magis/ratno gradivo, t.e. J 
(PomoeniSki po/ni lis/i) 

22 W(i/he/m) S(chu/ze), T1VOLSKI GRAD AL/ GRAD PODTURN, verjelno 1873 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, FOIoteka, POZ IlIA2, 85 
-
-
--

68 
23 Wli'helm) SlehL/lze), KAZINA NA KONGRESNEM TRGU 1, verjetno 1873 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fotateka, POZ mA2 , 84 

Lalbaeh. 
SoI\7h Jer SoJlur ;lufJlt:n"mm~'n unJ t1:c1t'i(hnet WIn JOft ~\lLTSl. :'U \I .irl I'.; 
24 loll. Smutny, UUBUANA S TRZASKO CESTO IN TOBACNO TOVARNO, 1877 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, FOlOleka, POZ /lIF/, 7 

70 
25 Alais Beer, FRANCISKANSKl MOST IN SPiTALSKA ULlCA, akali 1880 
Zgadavinski arltiv Ljubljana, Fatateka, POZ Il/A1, 209 a 

., 
•• 
" t , I 
•• 
JI 
~I .. 
• & II 
... 
II 
26 MESARSKl (ZMAJSKl) MOST IN RESUEV TRG, pred 1882 
Zgodovinski arltiv Ljubljana, FOlOleka, paz 11/E4, 6 
•• 
J~ 
71 

72 
- ------/. 
- . - .. ' 
27 KJistijan Pajer, FRANCISKANSKA CEKEV IN SAMOSTAN NA MARIJINEM 
(PRESERNOVEM) TRGU, okoli 1890 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IIIA, 58 

28 Kristijan Pajer, DEL SOLSKEGA DREVOREDA S TRZNICO, POGACARlEV TRG S SEMENISCEM, STOLNICO, 
SKOFIJO IN STAVBO MESCANSKE IMOVINE, okoli 1890 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ JI/A1, 604 
73 

74 
29 Kristijan Pajer, CERKEV SV PETRA NA SV PETRA (TRUBARJEVlj CESTI, okoli 1890 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IIIA1, 609 

30 HOTEL SLON IN DEL DUNAlSKE (SLOVENSKE) CESTE, pred 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ lIIA2, 111 
75 

76 
31 HOTEL - KA VARNA EVROPA NA AJDOVSC1NI (GOSPOSVETSKl CESTl), okoli 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ mAl, 584 
,. 

32 CESARlA JOiEFA (KREKOV) TRG S POSLOPJEM FINANCNE DIREKCIJE, 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IlIA1, 510 
77 

78 
33 HOTEL "STADT WIEN" NA VOGALU SCHELLENBURGOVE (SLOVENSKE) IN FRANC JOiEFOVE (CANKARJEVE) 
CESTE, 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IlIAl, 423 

34 BREG, 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ WA1, 428 
79 

80 
35 CERKEV Sv. JANEZA KRSTN1KA V TRNOVEM, 1895 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IIIE16, 130 

36 Wilhelm Helfer, GOSPOSKA ULICA Z AUERSPERGOVO KNEVO PALACO, 1895/1896 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ mAl, 12 
81 

82 
37 Wilhelm Helfer, LEVO NABREllE UUBUANICE MED BREGOM IN SEDANJIM HRiBARJEVIM NABREllEM TER 
HRADECKEGA MOST, 1895/1896 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka, POZ IIIA1, 491 

38 
Wilhelm Helfer, OBREZOVA HISA 
NA BREGU-NOVI TRG, 1895/1896 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 
Fototeka, POZ IIIA1, 9 
83 

84 
39 CESKl KRAU IN KOROSKl VOJVODA HENRIK ZAPOVEDUJE OBVEZNO PLACEVANJE DAVKA 
IN IZVRSEVANJE OBVEZNIH STORITEV NOVIM HlSNIM POSESTNIKOM V UUBUANI, 1320 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zbirka listin, a.e. 1 

'r 
40 CESAR FRlDERlK III. ZAHTEVA ODSTRANITEV HIS V PREDMESTJU UUBUANE IN PREPOVED 
NADAUNJE GRADNJE, 1471 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zbirka listin, a.e. 35 
85 

SEZNAM RAZSTAVUENEGA GRADIVA 
KARTE 
1 Giovanni Pieroni, 
Pianla di Lubiana, kartna osnova tortifikacijskega nacrta 
mesta, 1639 , barvna kopija na kartonu / 59 , 7x49, 7 
~~ achLu .LJut;'euza, L'ft 337 -Zm4&uuU In 
£.W:, Jl. 6T9 
2 Martin Stier, 
Nacrt Ljubljane - Erste Abbris von Laibach, osnova za 
predlog ojacanja obrambnega obzidja mesta, !'varianta iz 
Karlsruheja, 1654 , kopija na kartonu / 56,8x41,8 
~ achLu .LJ~tma. -Zm4&uUU In .faW:, Jl. 62 4 
3 lanez Dizma FlorijanCic, 
Nacrt Ljubljane v Ducatus Camioliae tabula 
chronographicae .. . , 1744 , kopija / 42,3x30,5 
~~ achLu .LJ~tma. -Zm4&uUU In .faW:, Jl. 622 
4 I. Auerperger, Deielna visja gradbena direkcija, 
Nacrt dela m esta - okolica Levstikovega trga / med 
Cevljarskim most om, Gruberjevim prekopom, Emonsko c. 
in StreliSko ul. ter predvideni nov Sentjakobski most, 1819, 
kolorirana matrica na kartonu / 68,2x46,3 
~ achLu .LJ~tma. L'ft 334.::7V~ ~ 
00,4 1.!J 
86 
5 Franc Deiman, ViSja gradbena direkcija, 
Nacrt dela ntesta - Kongresni trg in okolica / med 
Slovensko c., Ljubljanico, Cojzovo c. in Copovo ul. po 
porusitvi Kapucinskega samostana, 1820, kolorirana matrica 
na kartonu / 96,5x63,5 
~ achLu ~tma. .::7V~ ~ 00,,% 2 
6 loiet Schrey, ViSja gradbena direkcija, 
Nacrt mesta in ureditveZoisovega grabna, 1821, kolorirana 
matrica na kartonu / 69,8x51,2 
~~ achLu .LJ~tma. .::7V~ ~ 004 5 
7 Franc Pollak, Deielna gradbena direkcija, 
Nacrt dela mesta - okolica Mestnega trga / med Spitalsko 
ul., Novim trgom, Kongresnim in Krekovim trgom, 183 7, 
kolorirana matrica na kartonu / 62,5x41,8 
~ achLu .LJ~tma. .::7V~ ~ 004 n 
8 Franc Pollak, Dei elna gradbena direkcija, 
Nacrt dela mesta - okolica Presemovega trga / med 
Adamic-Lundrovim nabreijem, Dalmatinovo ul., 
Kolodvorsko ul. in Slovensko c., 1837, kolorirana matrica 
na kartonu / 65,5x44,1 
~ achLu ~tma. .::7V~ ~ 00,,% 6 

9 A. Eisele, 
Nabt dela mesta in napeljava vodovoda s SiSenskega hriba 
do Robbovega vodnjaka, 1844, kolOlirana matrica na 
kartonu / 76,2x55,1 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, d'VaJ'~ ~ 004 12 
10 A. Wagner, Mestni stavni urad, 
Regulacija ulic, stavbne erte in novogradnje v zahodnem 
delu Ljubljane / med Tivolijem, Slovensko C., Rimsko c. in 
Dvorakovo ul., 1876, kolorirana matrica na kartonu / 
93,5x59,2 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, d'VaJ'~ ~ oo/~ 2 
11 Mestni stavbni urad, 
Naen plinske razsvetljave v Ljubljani, okrog 1885, 
kolorirana in reambulirana katastrska mapa / 67,3x105,6 
2;cx£,uUz.dL ac.ltu LJ~fVUl, d'Va.h4 ~ ooh 2 
12 1. Duffe, Mestni stavbinski urad ljubljanski, 
Regulacijski naen ulic v severnem delu Ljubljane / med 
kolodvorom, Ljubljanico, ZupanCieevo ul. in Smaninsko C., 
1889, na katastrski mapi / 59,5x 57,8 
2;~ ac.ltu LJd4ana. d'VaJ'c1~ ~ 004 7 
NACRTI 
13 Candido Zulliani, Uboinica na Karlovski C., okoli 1760 
87 
glavna lasada, tloris pritlieja z legendo, adaptacija in 
dozidava, kolorirana matrica / 47,5x33,4 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, Lfl 334 d'VaJr4 ~ 
10;;4 2 
14 Andreas Menini, Trinice in mesnice na nabreiju 
Ljubljanice za skofijsko in semeniSko palaeo, okoli 1795 
tloris, pogledi, legenda; nerealizirano, kolorirana matrica / 
70,9x50 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, d'Va.h4 ~ 1S;; 
15 Gradbena inspekcija za Kranjsko, Ljubljanski grad - juini 
trakt, 1815 
tloris 2. nadstropja, preena prereza; adaptacija (naprava 
zaporov), kolorirana matrica na kartonu / 6&47,5 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, d'Va.h4 ~ 104 
16 Franc Dezman, Mestna bolnica na AjdovsCini - Dunajski 
cesti 20 (sedaj Slovenski cesti 44, 46), 1819 
tloris pritlieja, adaptacija, kolorirana matrica / 64,2x88,3 
2;~ ac.ltu LJ~fVUl, d'Va.h4 ~ 10/17 
17 Franc Deiman, Deielna gradbena direkcija, Zoisova hiSa 
na Bregu 20, 1825 
tloris 3. nadstropja, preena prereza stranskih traktov, 
legenda; nadzidava nadstropja, kolorirana matrica 
78,1x51,4 
~ ac.ltu LJ~fVUl, d'Va.h4 ~ 16;; 

18 Gradbena inspekcija, Deielni - vicedomski dvorec na 
Kongresnem trgu 11, 1828 
tloris pritlicja, adaptacija in dozidava, kolorirana matrica / 
64x45 
~~ ar.liu .LJ~ana, .dV~ ~ 10,.17, 1 
19 Emerich Schreiber, Mescanski spital - Kresija v Spita[ski 
ulici 6 (sedaj Stritarjevi ulici), 1831 
tloris pritlicja, gradnja, matrica / 41,9x58,1 
~ ar.liu .LJ~ana, .dVaJ'c4 ~ 104 5 
20 R. Schrey, Deielna gradbena direkcija, Licej na 
Vodnikovem trgu, 1831 
tloris 1. nadstropja, legenda; adaptacija, kolorirana matrica 
/ 73x55,7 
~~ ar.liu .LJ~ana, .dV~ ~ n/T 
21 Wittmann, Gradbena direkcija, Ljubljanski grad -
jugozahodni stolp nad kapelo, 1844 
pogled, prerez, tloris ostreSja in streite, tlorisi nadstropij; 
adaptacija (naprava stanovanja za poi arnega cuvaja), 
kolorirana matrica / 51,9x80,3 
~~wJt ar.liu.LJu#ana, .dV~ ~ 104 
22 Bavarski dvor - stanovanjsko in gospodarsko poslopje na 
TyrJevi c. 29 (sedaj Slovenska c. oz. Tivolska c. 50), 1851, 
(porusen 1960) 
preeni prerez4 glavna fasada, tlorisi klet4 pritlicja s 
kanalizacijo in 1. nadstropja, situacija; gradnja, kolorirana 
matrica / 61,9x88 
88 
23 P,izidek sladkorne rafinerije na Poljanskem nasipu 40, 1853 
glavna fasada, tloris pritlicja, 1., 2. etaie in ostresja, preeni 
prerez; razsiritev oz. dozidava, kolorirana matrica / 
93,7x63,2 
~~ ar.liu .LJ~ana, .dI1ESio .LJ~ana, ~ 
hU4bza ~~r.a - of~. 4 ~ 522, fL 295 
24 Jurij Pajk, Mahrova trgovska sola (prej hotel Pri 
avstrijskem dvoru - BahabiT1) na Krekovem trgu 10, 1855 
tlorisi pritlicja, 1. in 2. nadstropja; adaptacija, kolorirana 
matrica / 72, 7x51,6 
~~ ar.liu.LJu#ana, .dVaJ'c4 ~ 164 
25 Anton Treo, stanovanjska hiSa na Starem trgu 3, 1861 
delni tlorisi pritlicja, 2. in 3. nadstropja, delni prerez, 
glavna fasada; adaptacija in gradnja 3.nadstropja, kolorirana 
matrica / 77,5x46,9 
~~ ar.liu.LJu#ana, .dI1ESio .LJt#ana, ~ 
hU4bza ~~r.a - of~. 4 ~ 752, fL 22S 
26 Tovarna kavinih nadomestkov Avgust Tschinkel in sinovi 
na TyrJevi cesti 33 (sedaj Dunajski cesti 5), 1865 
fasada, tloris, prerez in situacija; gradnja prizidka, 
kolorirana matrica / 62,2x46,7 
~ ar.liu.LJu#ana, .dI1ESio .LJ~ana, ~ 
hU4bza ~~r.a - of~. 4 ~ 753, fL s# 

27 Carl Tietz, Kavama Evropa na Slovenski cesti 47, 1867 
tloris pritlicja, gradnja, kolorirana matrica / 74,3x56,8 
~ a~ .LJ~ana, c:A1ato .LJ~ana, ~ 
~ U;9~ra - of~. £t ~ 753- fL 725 
28 Tobacna tovama na Triaski cesti 12, 1871 
prereza, gradnja, kolorirana matrica / 92,8x53,8 
~ a~ .LJ~ana, d1/aJr4 -"+ ,6;'6 
29 F. D6rfel, poslopje Kranjske stavbne druibe na Cankarjevi 
cesti 5, 1873 
fasada na Cankarjevo C., preeni prerez trakta ob 
Beethovnovi ul. in dvoriScna fasada; gradnja, kolorirana 
matrica / 78,6x54,3 
~~ a~ .LJ~ana, c:A1ato .LJ~ana, ~ 
~ U;9~ra - of~. £t ~ S75 
30 Kranjska (pozneje banovinska) hranilnica v TOmSicevi ulici 
5, 1879 
del fasade, gradnja, matrica / 41,6x59,2 
~ a~ ~ana, c:A1ato .LJ~ana, ~ 
~ U;9~ra - of~. £t ~ S7Z fL 554 
31 Tobacna tovama na Triaski cesti 12, okoli 1880 
celostni plan tovamiSkega kompleksa, delno realizirano, 
kolorirana matrica / 57,3x75 
~ a~ ~ana, d1/aJr4 -"+ ,6/!6 
32 Mestni stavbni urad Ljubljana, stabno poslopje Mestne 
pehotne vojasnice na Taboru, 1882 
89 
glavna fasada, gradnja, matrica / 75,2x50,8 
~ a~ .LJ~ana, d1/aJr4 -"+ ,~ , 
33 Vladimir Hrasky, stanovanjska hiSa dr. F. Munde na 
Rimski cesti 10, 1886 
glavna fasada, gradnja, matrica / 56,8x44,2 
~ a~ .LJ~ana, c:A1ato .LJ~ana, ~ 
~ U;9~ra - of~. £t ~ 995, fL 626 
34 Franz Faleschini, trakt urSulinskega samostana na 
Kongresnem trgu 19, 1888 
preeni prerez, situacija, glavna fasada; gradnja, kolorirana 
matrica / 74,4x50,7 
~ a~ ~ana, c:A1ato .LJ~ana, ~ 
~ ~~ra - of~. £t ~ 994- fL 577 
35 FrantiSek E. Skabrout, Narodni dom (Narodna galerija) 
na Cankarjevi cesti 20, okoli 1893 
podolini prerez, nateeajni osnutek - geslo "010", matrica 
na kartonu / 48x31,9 
~ a~ .LJ~ana, d1/aJr4 -"+ 'O;,~ 7 
36 FrantiSek E. Skabrout, Narodni dom (Narodna galerija) 
na Cankarjevi cesti 20, okoli 1893 
glavna fasada, natecajni osnutek - geslo "010", matrica na 
kartonu / 47,9x31,9 
~ a~ .LJ~ana, d1/aJr4 -"+ 'O;'~ S 
37 Carl Wanitzky, Cerkev sv. Janeza Krstnika v Tmovem (v 
Kolezijski ulici), 1895 

prerez zidu zvonika, glavna in stranska fasada, adaptacija 
zvonikov, kolorirana matrica / 87,lx62,8 
~ arhlu 4~ana, cdVaJ'c4 m+z 13/2 
38 R leblinger, Cerkev sv. Petra na Trubarjevi cest~ 895 
tloris pritlicja, adaptacija in dozidava, kolorirana matrica / 
79,4x56,6 
~~ arhlu 4~ana, d11E4io ~ana, #>Jha 
~ ~~ca - .",fEj' . .f/, ~ nffS, fL 4 6.1 
39 A. Wolf, Zupnijski dvor in evangelijska cerkev na 
Gosposvetski cesti 9, 1895 
tloris pritlicja, tloris 1. nadstropja iupnijskega dvora, 
adaptacija, kolorirana matrica / 62,9x41,9 
~~ arhlu 4~ana, d11E4io 4~ana, #>Jha 
~ ~~ca - .",fEj' . .f/, ~ n42- fL 230 
FOTOGRAFllE 
40 lanez V. Valvasor, Grad., Sent jakob, Zabjak, Krakovo, del 
Novega trga s Spodnjim (Cevljarskim) mostom, 
nedokoncanim Starim in Mestnim trgom na nedokoncani 
perspektivicni veduti Ljubljane, 1660, 
reprodukcija grafike / 59x34,7 
~ arhlu 4~ana, Lft 342 9~ £A!)!Z 
ffffffi 9't. 
90 
41 lanez V. Valvasor, Cerkev sv.lakoba in jezuitski kolegij z 
okolico, spodaj Nemska vrata in okolica, detajl Velike 
vedute Ljubljane v Slavi vojvodine Kranjske, 1689, 
reprodukcija grafike / 22, 8x16, 3 
~ arhlu 4~ana, 9om~ £A!)!Z ffffffi!!ft./f, 
ISO 
42 F.B. Wemer, Ljubljana okoli 1720, 
reprodukcija grafike / 27,4x15 
~ arhlu 4~ana, Lft 347 oft4 & bz 
!/cajik 
43 lanez V. Valvasor, Ljubljanski grad in mesto okrog 
Cevljarskega mosta, detajl Velike vedute Ljubljane v Slavi 
vojvodine Kranjske, 1689, 
reprodukcija grafike / 16,9xll,2 
~ arhlu 4~ana, 9oio~ £A!)!Z ffff/2)z 
994 
44 lanez V. Va/vasor, Skofijski dvorec, fama cerkev sv. 
Nikolaja, stari mestni vodnjak, mestni hotel "Pri divjem 
moiu" in barocni Magistrat na Mestnem trgu, detajl Velike 
vedute Ljubljane v Slavi vojvodine Kranjske, 1689, 
reprodukcija grafike / 23,2x15,3 
~ arhlu ~ana, 9~ £A!)!Z ffffffi!!ft./f, 
74 
45 Louis Schaffenrath, Kapucinski samostan na Kongresnem 
trgu pred podiranjem leta 1817, 

reprodukcija grafike / 12,8x8,1 
~ acb -tJ~ano, 9ototr.4 Jic.fa ~~ 
ffff/g 
46 Hotel "Pri avstrijskem dvoru" (kasneje Mahrova trgovska 
sola) na Cesarja loiefa trgu (sedaj Krekovem trgu 10), 
1840, 
reprodukcija grafike / 14,3x9,9 
~ acb -tJ~ano, 9ototr.4 iA.Dff ffff/£ 14 
1S4 (Jic.fa jxlmacfa dc. ~) 
47 Wagner, Ljubljana z jugovzhoda s poljanskim mostom 
prek Gruberjevega prekopa in mestna mitnica ob 
Codellijevem posestvu, 1842 , 
reprodukcija grafike / 35x22,7 
~ acb -tJ~ano, ~ & bz ~C# 
48 Kolodvorsko poslopje luine ieleznice v Ljubljani leta 1849, 
reprodukcija grafike iz Graficnega oddelka Narodnega 
muzeja / 17,2x5,4 
~ acb -tJ~ano, 9ototr.4 iA.Dff ffff/2)/j 
1021 
49 Stanovsko gledaliSce na Kongresnem trgu in grad, okoli 
1850, barvno litografijo izvsil G. Pajk, 
reprodukcija barvne litografije / 23x17 
~ acb -tJ~ano, ~ & bz ~+ 
91 
50 Franz Kurz von Goldenstein, Tovarna kavinih surogatov 
Avgusta Tschinkla & sinov na Dunajski cesti, po 1866, 
reprodukcija po gvasu / 16,7xll,1 
~ acb -tJ~ano, Lft 344 ~ cazsia=, 
i.e. 2 
51 FranciSkanski samostan s cerkvijo in mestmml vrati po 
stanju iz 18. stoletja (sedaj Vodnikov trg, podrto), 
reprodukcija slike na steklu / 22,lx16,2 
~ acb -tJ~ano, 9o~ iA.Dff ffff;!l)..gt.", 
105 
52 Tivolski grad ali grad Podturn, Pod tumom 3, verjetno 
1873, fotograf W(ilhelm) S(chulze), Ljubljana, 
fotografija / 9,3x5,7 
~ acb -tJ~ano, 9~ iA.Dff ffff/ofz, S5 
53 Kazina, Kongresni trg 1, verjetno 1873, fotograf W(ilhelm) 
S(chulze), Ljubljana, 
fotografija / 9,8x5,6 
~~ acb -tJ~ano, 9ototr.4 iA.Dff ffff/ofz, S4 
54 loh. Smutny, Ljubljana s Triasko cesto in Tobacno 
tovamo leta 1877, 
reprodukcija slike / 31,6x12,5 
~ acb -tJ~ano, 90f0tr.4 iA.Dff ffffM 7 

55 FranciSkanski most in Spitalska ulica (sedaj Stritarjeva 
ulica), okoli 1880, fotograf Alois Beer, Celovec, 
fotografija / 14,5x9 
~~ adlu ~aIZa, 90!0tc4 £A£)ff ffff/of" 209 a 
56 Mesarski (sedaj Zmajski) most in Resljev trg, pred 1882, 
fotografija / 15,4xll,1 
~ adlu .LJJ¢aIZa, 90t0a.4 £A£)ff ffff/E~ 6 
57 FranciSkanska cerkev in samostan na Marijinem trgu (sedaj 
Presemovem trgu), okoli 1890, fotograf Kristijan Pajer, 
Ljubljana, 
fotografija / 21,3x16,6 
~~ adlu .LJJ¢aIZa, 90!0tc4 £A£)ff ffff/ot 5.1 
58 Del Solskega drevoreda s trinico, Pogacarjev trg s 
semeniScem, stolnico, skofijo in stavbo mescanske imovine, 
okoli 1890, fotograf Kristijan Pajer, Ljubljana, 
fotografija / 21,2x17,5 
~~ adlu .LJJ¢aIZa, 9ofotc4 £A£)ff ffff/of" 604 
59 Cerkev sv. Petra na Sv. Petra cesti (sedaj Trubarjevi cesti), 
okoli 1890, fotograf Kristijan Pajer, Ljubljana, 
fotografija / 20,9xl7,3 
~ ",diu ~aIZa, 90t0a.4 £A£)ff ffff/of" 609 
60 Hotel Slon in del Dunajske ceste (sedaj Slovenska cesta 
34, podrt), pred 1895, 
fotografija / 20,lx15,2 
~~ adlu .LJJ¢aIZa, 9ofotc4 £A£)ff ffff/ok m 
92 
61 Hotel - Kavama Evropa na Ajdovscini (sedaj Slovenski 
cesti 47), okoli 1895, 
fotografija na steklu / 40,4x30 
~ adlu .LJJ¢aIZa, 9oiotc4 £A£)ff ffff/of" 5.14 
62 Cesarja loiefa trg (sedaj Krekov trg) s poslopjem Financne 
direkcije, 1895, 
fotografija / 16,9x12 
~ ",diu .LJJ¢aIZa, 90!0tc4 £A£)ff ffff/of" 510 
63 Hotel "Stadt Wien" na vogalu Schellenburgove in Franc 
loiefove ceste (sedaj Slovenske in Cankarjeve ceste, podrt), 
1895, 
fotografija / 12,6x8,4 
~ adlu .LJJ¢aIZa, 9ot0tc4 £A£)ff ffff/of" 42 
64 Cerkev sv. loiefa in deielna bolnica na Dunajski cesti 
(sedaj Slovenskia cesti 44-46, podrta), 1895, 
fotografija / 12,lx8,1 
~ adlu .LJJ¢aIZa, 9ot0tc4 £A£)ff ffff/of" 164 
65 Spitalska ulica (sedaj Stritarjeva ulica), 1895, 
fotografija / 11,8x8,3 
~ adlu ~aIZa, 9ofotc4 £A£)ff ffff/of" 175 
66 Breg, 1895 
fotografija / 16,3xll,4 
~~ adlu ~aIZa, 9ot0tc4 £A£)ff ffff/of" 42.1 

67 PreSemova ulica (sedaj Copova ulica), po 1895, 
fotografija / 15,4xll,4 
~~ arhtu .LJt#ana, 9olotc.4 !A!J2' ffff/Ci4 &9 
(&~ jnIm. af ~) 
68 Gosposka ulica z Auerspergovo kneijo palaeo (podna), 
1895/1896, fotograf Wilhelm Heifer, Ljubljana, 
fotografija / 37,8x26,7 
~ arhtu ~ana, 9~ !A!J2' ffff/of" 12 
69 Obreije Ljubljanice s Francovim mostom in Marijinim 
trgom (sedaj Presemovim trgom), po 1895, 
fotografija / 15,4xll,3 
~ arhtu .LJt#ana, 9ot0t.c.4 !A!J2' ffff/Ci4 56 
(&~ pUm. af~) 
70 Levo nabreije Ljubljanice med Bregom in sedanjim 
Hribarjevim nabreijem ter Hradeckega most, 189511896, 
fotograf Wilhelm Helfer, Ljubljana, 
fotografija / 36,8x26,7 
~~~ arhtu .LJt#ana, 9olotc.4 !A!J2' ffff/of" 49
' 
71 Solski drevored (sedaj Adamie-Lundrovo nabreije) pred 
Francovim mostom, 1895/1896, 
fotograf Wilhelm Heifer, Ljubljana, fotografija / 36,8x26,7 
~~ arhtu ~ana, 9~ !A!J2' ffff/of" 2 
72 Cerkev sv. lakoba na Sv. lakoba trgu (sedaj Levstikovem 
trgu), 1894, 
93 
fotografija / 14,2x9,1 
~ arhtu .LJt#ana, 9olotc.4 !A!J2' ffff/Ci4 127 
(&~ jnIm. af ~) 
73 Cerkev sv. laneza Krstnika v Tmovem, 1895, 
fotografija / 14, 9x10 
~~ arhtu .LJt#ana, 9olotc.4 !A!J2' ffff/Ci4 
(&~ jnIm. af ~) 
74 Kresija v Spitalski ulici (sedaj Stritarjevi ulici 6), 1895, 
fotografija / 15,2xll,1 
1.30 
~ arhtu .LJt#ana, 9olo~ !A!J2' ffff/Ci4 60 
(&~ jnIm. af ~) 
75 Deielni dvorec v Gosposki ulici 2 (podn), 1895, 
reprodukcija fotografije / 29,8x24,2 
~ arhtu .LJt#ana, 9olo~ !A!J2' ffff/of" 575 
76 Licej na Vodnikovem trgu, 1895, 
fotografija / 15,3xll,4 
~~ arhtu .LJt#ana, 9olo~ !A!J2' ffff/Ci4 
(&~ jnIm. af ~) 
77 Obrezova hila na Bregu-Novi trg, 189511896, fotograf 
Wilhelm Helfer, Ljubljana, 
fotografija / 24,3x30 
102 
~ arhtu .LJt#ana, 901o~ !A!J2' ffff/of" 9 

78 Narodni dorn na Franca loiefa cesti (sedaj Cankarjevi 
cesti 20), odposlana 1898, zaloiba 1. Giontini, Ljubljana, 
razglednica / 14x9,1 
~~ a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
79 Cerkev Srca lezusovega na Taborn, odposlana 1898, 
zaloiba Regel & Krug, Leipzig, 
razglednica / 14,2x9,2 
~~ a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
80 Uriulinska cerkev in sola v Schellenburgovi ulici (sedaj 
Slovenski cesti 23, 25), pred 1899, 
fotografija / 12,6x12,2 
~~ a~ 4U#ana, 9oiofEk,. iAD.2" ffff/ofz- 106 
81 ViSja realka v Vegovi ulici 4, odposlana 1899, zaloiba 
Regel & Krug, Leipzig, 
razglednica / 13,9x9,1 
~~wJL a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
82 Cerkev sv. Petra na Sv. Petra cesti (sedaj Trnbarjevi cesti), 
okoli 1899, zaloiba 1. Bonae, Ljubljana, 
razglednica / 13,&9 
~~ a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
94 
83 Palaea Deielne vlade na Bleiweisovi cesti (sedaj Presemovi 
cesti 8), odposlana 1899, fotograf 1. Kotar, Ljubljana, 
zaloiba 1. Bonae; Ljubljana, 
razglednica / 14, 1x8, 9 
~~ a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
84 Kranjska hranilnica v Knafljevi ulici (sedaj TOrnSicevi ulici 
5), okoli 1899, fotograf 1. Kotar, Ljubljana, 
razglednica / 14,lx9,1 
~~ a~ 4U#ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
85 Cerkev sv. Antona na Triaski cesti na Vieu, odposlana 
1900, 
razglednica, reprodukcija po sliki / 14,lx9 
~~wJL a~ 4d4ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
86 Kolodvor na Cesti na Juino ieleznico (sedaj Trgu OF 6), 
okoli 1900, zaloiba Iv. Bonae, Ljubljana, 
razglednica / 13, &9 
~~wJL a~ 4d4ana, 9ofofEk,. ~d;. ra2';9~ 
ffff/g 
87 KriievniSka cerkev in Auerspergova palaca (sedaj Mestni 
rnuzej) na KriievniSkern trgu (sedaj Trgu francoske 
revolucije), odposlana 1902, zaloiba Stengel & Co., 
Dresden, 

razglednica I 14,lx9,1 
~~ a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 dic.fa ~ 
ffff/g 
88 GledaliJCe (sedaj Opera) v GledaliSki ulici (sedaj 
Zupancicevi ulici 1), okoli 1902, zaloiba Stengel & Co., 
Dresden, 
razglednica I 13,9x9,1 
~ a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 dic.fa ~ 
ffff/g 
89 Deielni muzej Rudolfinum na Bleiweisovi cesti (sedaj 
Presernovi cesti 20), okoli 1902, zaloiba Stengel & Co., 
Dresden, 
razglednica 114,lx9 
~~ a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 dic.fa ~ 
ffff/g 
90 KatoliSka tiskarna Slovenec na Poljanskem nasipu 2, po 
1908, 
fotografija I 22,3x16,3 
~~ a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 !ADZ ffff/ot 2 
91 Belgijska vojasnica na Taboru v Vojaski ulici (sedaj 
Maistrovi ulici 1 in 3), okoli 1910, 
fotografija I 22,2x16,1 
~ a~ .Ljut;ana, 901ouJ4 !ADZ ffff/ot S 
95 
92 Lontovi na Novem trgu 3, 1910, 
fotografija I 12,lx17 
~~ a~...Ljut;ana, 9ol.?uJ4 !ADZ ffff/ofz- 24 
93 Auerspergova palaca v Gosposki ulici 15, 1910, 
fotografija I 17x12 
~~ a~.Lj~ 901ouJ4 !ADZ ffff/ofz- 26 
94 Recharjeva palaca na Kriievniskem trgu (sedaj Trgu 
francoske revolucije 4-5), 1910, 
fotografija I 17x12,l 
~~ a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 !ADZ ffff/ofz- S 
95 Tranca in stari Hradeckega (Cevljarski) most, pred 1930, 
fotografija I 22,9x28,3 
~~ a~ .Ljut;ana, 9oiouJ4 !ADZ ffff;!D-~c.", 
23 
96 Koslerjeva hiSa na Tyrievi cesti (sedaj Slovenski cesti 29, 
podrta), 1948, fotograf Vlastja SimonCic, Ljubljana, 
fotografija I 23,9x18 
~~uVzs.ft a~ .Ljut;ana, 9ol.?uJ4 !ADZ ffff/!Z)h 
494 
97 HiSe na Gornjem trgu - prvotna podoba z gotskim 
strdnimi celi in kasnejsa barocna prevleka, po 1950, 
fotograf Marjan Pfeifer, Ljubljana, 
fotografija I 20,5x16,9 
~ a~ .Ljut;ana, 9~ !ADZ ffff/!Z)h ISS 

98 Palaca na Novem trgu 2, okoli 1960, 
fotografija / 16,3x20,3 
~ adiu..L}u#aba, 9ofo~ Ill. 
99 Cekinov grad v Tivoliju, po 1920, 
fotografija / 12,8x7,8 
.2fJ~ adiu..L}u#aba, 901okJ4 £AD.£" ffff/~ 
3
2
9 
LISTINE 
100 Ceski kralj in koroski vojvoda Henrik zapoveduje 
Ljubljancanom, novim hiSnim posestnikom obvezno 
placevanje davka in izvdevanje obveznih storitev, slednje 
tudi tistinl, ki so oprosceni davkov s privilegijem. MeJcani 
smejo svoje denarne dolinike z njihovim blagom aretirati, 
ce je dolg nesporen in jih zatecejo v Ljubljani. 
1320, 31. julij, Sterzing / 22,3x14,6 
.2fJ~ adiu .LJ~aba, Lft 333 2htck ~ 
a.£.T 
96 
101 Nadvojvoda Emest naroca Ulriku Senku z Ostrovice, 
deielnemu glavarju na Kranjskem, da plemiCi svoje hiSe v 
Ljubljani naselijo, placujejo mestu dajatve in popravijo 
obzidje ob hiSah. V nasprotnem primeru dovoljuje 
mescanonl, da se takilt ltiS polaste in jilt naselijo ali pa 
poruJijo in tam zgrade obzidje . 
1416, 20. junij, Bozen / 22, 7x22,1 
~ adiu .LJ~aba, 2htck ~ a.£. T9 
102 Cesar Friderik III. zapoveduje sodniku in svetu v 
Ljubljan~ naj naroce mcicanom, ki imajo hiSe in pristave 
v predmestju in se niso pogorele, da jilt podrejo. 
Prestavijo naj jih v mesto na kraj, ki ga bo dolocil 
mestni svet ali deielni glavar. Odslej naj nikomur ne 
dovolijo gradnje v predmestju, da ne bi mestu nastala 
skoda. 
1471, 5. julij, Regensburg / 31,6x21,5 
.2fJ~ adiu .LJ~aba, 2htc.la ~ a.£. 35 
Restavratorsko delo na kartah pod stevilkama 11 in 12 ler na 
nacrtih pod slevilkami 14 , 16 in 18 je bilo opravljeno v 
Restavratorski delavnici Arhiva Republike Slovenije. Restavrirala 
je Marjana Cjuha.