DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo.
Uhaja tvelcr vtakprvi in tretji ietrtek meseca. Alco je ta dan vratnih izide „DOMOLJUB» dan poprej. Cena mu ie SO kr.
" "t	Fa nZJUSZL^nJZFfttt\?rv'ini?tVU -DOMOLJUBA", Ljubljana, v setneniikih ulicah it. * Narotnina
M mterati pa opravmitvu ,DOMOLJUBA" Vodnikove ulice U. i. - Naonanila te vtprejemajo in planejo po dogovoru.
Štev. 8.
V Ljubljani, 21. aprila 1898
I>taalk XI.
Bra t olj ubj e.
Lepa beseda, s katero pa vendar novodobni preroki ljudstvo pogosto goljufajo. Pravijo, da zamore brato-Ijubje nadomestiti krščansko ljubezen do bližnjega. Toda to nikakor ni res, bratoljubje v smislu onih mož, ki je povdarjajo vedno in vedno, in pa krščanska ljubezen, sta dve prav popolnoma različni stvari.
Drugačen je začetek bratoljubja, drugačen krščanske ljubezni. Kakor nas uči sveta vera, je ljubezen od Boga vlita čednost, ki stori, da Boga čez vse, bližnjega pa ljubimo zavoljo Boga. Kar torej bližnjemu dobrega storimo, storimo mu zavoljo B>ga. Ves drugačen početek pa je pri brato-Ijubju. Njega korenine niso v nebesih, ampak na zemlji, vodijo bratoljubje le zgolj zemeljski nameni in nagibi. Ta nauk veleva ljubiti bližnjega zato, ker je lepega telesa in čedne postave, bistrega uma in krepke volje, le zato, ker je dober drug v kaki družbi, ker v6 toliko povedati, ker je dobrega srca in ima odprte roke. Kakor vidite, taki nagibi niso dosti vredni. Ia če ni nobenega nadnaravnega nagiba, mar bodo imela taka dela veljavo pri Bogu?
Različen je] namen bratoljubja in krščanske ljubezni. Prava ljubezen hrepeni po Bogu. Kar se ne zgodi radi Boga, nima nobene vrednosti. Nasproti pa najde tudi kozarec vode svoje plačilo pri Bogu, ako ga kdo da v njegovem imenu. Gola človeška ljubezen pa se ne povspne nikdar tako visoko, ona dela dobra dela le zaradi ljudij. Pri tem je pa njen namen Se ta, da hoče izpodriniti vero in ž njo združeno krščansko ljubezen do bližnjega. Bratoljubje so proglasili za čaaa francoske revolucije pred dobrimi sto leti. Pa v imenu tega bratoljubja so pobili in pomorili Francozi na tisoče ljudij, ki niso bili istih mislij in na-zorov s ;prekucuhi 3Jo vam je bratoljubje, svoboda,
enakost, kaj ne? Ii tako hočejo delati tudi dandanes: ljudstvo preslepiti s praznimi besedami in je vjeti v svoje mreže, da je potem izmolzejo in če treba, tudi pobijejo. Ia če bi se jim, oznanjevalcem bratoljubja namreč, res posrečilo izruvati vero iz src narodov Ur jo nadomestili z bratoljubjem, bi narodi kmalu popolno propadli v vsakem oziru. Zdaj vidite, kako zloben namen ima nauk bratoljubja.
Pravo krščansko bratoljubje in nepravo, lažnjivo, se spozna tudi po svojih lastnostih. KrSčantka ljubezen je potrpežljiva in nesamopridna in dobrotna, ne da se ostraSiti in če žanje tudi le nehvaležnost, ne preneha deliti dobrote? Na tako novodobno bratoljubje. To iSče le zase koristij. Ako kedo noče drugače revežem pomagati, kakor da gre na veselico, koder se vstopnina pobira ia se d& čisti dobiček revežem, tak ne pomaga na pravi način, ker pri tem išče svoje zabave. A tako delajo vsi, ki prhe gajo na bratoljubje. Pri vsaki stvariTioteti imeti dobiček za-se, to ni krščansko. Prava krščanska ljubezen je pa tudi sploSna. Pravi kristijan ne sovraži drugovercev, druge narodnosti, ampak pomaga vsakemu, naj je Turek ali kristijan, žid ali pogan, Slovenec ali Nemec. »Vsi smo bratje!« kriče propovedniki bratoljubja, pa če vidi duhovnika, zavpije: »Proč ž njim!« »Vsi smo bratje«, pa če mu kdo ni po volji, obrekuje in opravlja ga po časopisih, da je strah. >Vsi smo bratje I« pa gorje mu, če ni kdo njegovih mislij. Lepo bratoljubje!
Zdaj pa Se nekaj! Kje pa ima bratoljubje take junake kakor jima krščanska ljubezen, kje? Nikjer jih nima in jih tudi imeti ne more. Kako neki, Ce nofle nikdo dobro delati radi Boga, ampak le v svojo korist. Zato pa novodobno lažnjivo bratoljubje nima mož, kakor so sv. Frančišek Ksaverij, Vincencij Pavljanski, Janes od
Boga, sploh Bili* pohljotrfMft mmtfonsrjev, ki bi iftro vali življenje t« idravjo'po daljnih neolikanih divjih deželah. NovOdOboo bratdtjubje nima usmiljenih sester, teh angeljev usmiljenja, ki «e ne strašijo nobenih bolesaij, nobenih bolnikov, ampak vsem postrežejo. Seveda, denarja in testi tukaj ni dobiti, pač pa hitro smrt. Tega pa »bratoijubje« ne mara. Ia čegave so po veČini vse druge dobrodelne naprave po tirnem svetu? VeČina jih je plod vedno mlade in nove krščanske ljubesni, ne pa bratoijubja I
Tu im«te nekaj mlslij o taetoljubju. ,lakaje M tudi fitovekoljattfe ali e tujim terasam hufiauiteta. Ali n*j ae imenuje tabe »« tako,«ič prida al in m bo.
»Svoboda, enakost in bNtoljulJe«, t« je VI bojni kHc francoskih prekuouhov ia je aa dandanes vseh skritih ia ofiitih sovražnikov cerkva. Videli našo, da aspčno umevane te besede napravijo veliko akodo. A mi jih umevamo in pravimo tako-le: »Svoboda — nič zoper bolje postave, enakost — pred Bogom, bratoijubje — krščanska ljubesen do blilsjega.«
Razgled po svetu.
? *V«iikoaofae počitnice v driavnem »boru ao ponehala. DnS 20. t. mes. ao ae aesli poslanci, da ae lotijo obilnega dela, ki jih čaka Malo je upanja, da bi naredili kaj prida, ker je — dasi pomladi — silno ao-parno in kakor pred veliko nevihto velika tibota.
Vojni proračun, katerega predloži vojni a>isi-ster delsgac jama, iskaauje nekaj veCje potrebščine kot prejinia leta, ker nameravajo preskrbeti vojakom tretjo večerjo v tednu. Prav tako. ll>tali ao svitaU plaCa čast nikom in vojaškim uradnikom, a ogrska in avstrijska vlada ate temu nasprotovali.
Velikonotei poaedeJjsk so slavili aa Maiartkom petdesetletnico spominskega dnč, ko so bali leta 1848 potrjeni ustavni sakoni sa dežele ogrska krone. Vladna stranka je pripravljala velike alovesaosti, pa ni bilo pravega zanimanja sa celo stvar.
2« večkrat smo imeli priliko opozarjati na velike krivice, ki se gode nenemSkim narodaoatim v Pruoiji. Sedaj je storita vlada nov korak, ki potrjuje znova, kako dobrohotno skrbi sa nenemlke narodnosti. Pruako državno ministerstvo je poslalo vsem pokrajinskim predsednikom ukas, v katerem se jim zabičava, nsj k rep 6 nemiko narodnost in pruski državni čut v prebivalstvu. Posebno se naroča učiteljem in uradnikom, naj se sa to savsemajo. Divje postopanje, s katerim so dosedaj posebno Poljake skulali poaemčiti, je na ta način od vlade same odobreno in ukasano. Slovan je povsod
ressž. Vesdar pa opamo, da dodo Poljaki tudi ta novi napad na svojo narodnost krepko odbili in ostali to, kar ao.
Na Francoskem ae vae giblje. Volitve so prsd durmi Vriile os bodo letos pod uplivom sadojih dogodkov. Umazani piaač ia židovski hlapec Zola je bil aamrtC od viSjrga aodiSCa osvobojen. Sedaj ga pa zopet tožijo od druge strani. Ia tako ni teb bomatij na konca M kraja. Pripustiti pa noče vlada, da bi se stvari do dna prišlo s taoaeijilo preiskavo. Morajo že biti tamožajs razmere stratoo gajile, ker se boje na daa I njimi. Sadp« bo i|ndst»o sahtavalo pri volitvah, da se pre-ižče vsa atvar natanko, in bočojo voliti le take poslaoc, ki bodo sa to delovali. Nasproti pa ne bodo židjo aiC s denarjem varčevali, da bi spravili svoje može v zbornico, ki bi poskrili umasano perilo. Borbe bo huda.
Vojaka med Španijo in Amoriho sicer le ni nastala, pa vsak čas se ntagne aateU krvavi ples. Spanci sicer ksj prida m marajo vojsk, ker vodo, da so slabi. Prosili so papeža pomoči in posredovanja. Papež jim js ustregel ter naročtl, naj napravijo na Kubi premirja. Vkljnb temu pa se naglo in stanovitno pripravljajo ss vojsko, katero hočejo Amerikanci po vsej sili imeli. Velevlasti so sedaj na strani Spancev, sato ker jih svoje-glavni Amerikanci niso ubogali. Utegne biti tedaj ta vojaka prav velika.
Listek.
Brezverčevo življenje.
(Resnična povest. — Pripoveduje katoliški duhovnik h Londona.)
»Pa nikar ne pozabite puu v četrtek«, mi je naročala soproga prijatelja Ter&na. »Bodemo obhajali pri teli vina najino srebrno poroko. Slučajno pride tedaj k nam tudi moj nečak, in jako bi želela, da bi se vi z njim seznanili. Morda ae vam posreči, da ga spreobrnete, -ker je «— žal — čisto brezbožen.«
Terfin je bil moj stari znanec. Součenca sva bila in že tedaj sva se globoko ljubila. Pred nekaj leti se je s soprogo vred spreobrnil, in jaz sem imel to srečo, da sem ju sprejel v katoliško cerkev.
V četrtek pridem res tje. Sprejeli so me prijatno. Za menoj prideta ie dva gospoda, in potem tndi omenjeni nečak. Velik, postaven mož je bil, takih B5 let star; bledega, duhovitega obrana in izvanredno visokega Cela, 0 prvem pogledu se mi je idel učen j glas njegov
j« bil lepo doneč in prikupljiv, smehljanje njfgovo lahko. Mislil sem, da imam pred seboj najsrčnejšega, in najne-varnejšega zagovornika nevere. Ko 10 me predstavili, so prHUi na vrsto seveda običajni pogovori o dnevnih novicah, vremenu, dokler nas niso poklicali k obedu.
Obed je pretekel kakor navadno. Po kosilu smo se jeli raigovarjati pri polnih kupah bolj živahno. Zlasti gospod Kobal, brezbožni nečak, je govoril lepo in razumno.
Po »kavi« so nekaj časa prav is vrstno igrali. Gospa je igrala na klavir, gospod TetAn na violončelo in gospod Kobal na violino. Mladi gospod je bil v glssbi tak strokovnjak, kakorSnega do tedaj Se nisem potoal. Tudi njegov glas je bil čist in krasno doneč. Ubral je tako tožno melodijo, tako pretresljivo in lalostno, da se nisem mogel zdržati sol«. Pričalo je igrsnje njegovo, kako velika bolest mu stiska srce.
Raagovaijati smo se jeli o glasbi. Gospa mi je povedala, da ima njen nečak dragoceno ibirko starih vijolin. Ker sem se tudi jas preoej zanimal sa to umetnost, sem uljudno poprosil gospoda Kcbala, ako bi mi hotel o priliki pokasati svoj dragoceni ssklad.
»Slišal sem«, mi odgovori, »da tudi vi, dragi gospod, jsko čislate gosli, veselilo bi me, če me obiščete, potem bodete lahko sami sodili o moji glasbeni zalogi.«
Določiva si čas.
Z milovanjem se ločim od nadarjenega moža, kateremu je bila vzeta jedina tolažba, ki tesi bolečine in trpljenje — vera.
Drugo jutro ga, kakor sem obljubil, obiščem. Stanoval je v najlepšem delu londonskega mesta. — Naj-prvo mi razkaže knjižnico, ki je obsezala več tisoč zvezkov in knjig; bila je res lepa i in vrlo dobro sestavljena knjižnica. V trdno zaklenjeni omarici pa zapazim v svojo žalost cel kup angleških in francoskih brez verskih ter prostozidarskih spisov. Vsako delo tistih peklenskih duhov, ki so se trudili, da pokopljejo krščanstvo, najdem tu notri. Gorje 1 koliko tisoč nesrečnikov trpi v peklu zavoljo teb knjig; kako strahovito odgovornost imajo ti nesrečni pisatelji pred stolom Sodnikovim zavoljo strupa, katerega so bližnjim zadali.
sVidim, častiti«, reče gospod Kobal z resnim in uljudnim nasmehljajem, »da vam ta dela ne ugajajo. Toda, ne bojte se, s temi knjigami nočem nikogar; po-kvarjati; imam jih, kakor vidite, pod ključem ; do njih ne more nikdo razun mene. Toda pojdimo v mojo glasbeno sobovbodevapaskafiala violine.«
Rad sem Bel za njitn. Sobi, kjer je imel glasbeno orodje,9 je bila velika in potlakana. Zagrinjal, preprog, naslanjač i* mehkih stolov tfi bilo, i« ničesar, kar bi utegbllo čiste glasove ovirati ;' bila je, kakor mora biti prava pertka soba, kjer se vsak glas v popolni iistoti lahko slili." nM > > t j >*■<»<■ f) -r.ji » <■-
Gospod Kobal vzame najboljše svoje gosli; najčistejše melodije so lile izpod njegovega loka, katerega 'j« stikal'neverjetno lahko in preeijoznoJ - '' tsn r(i») .li« m tu ft r Idi •!/ .e-v ui-r"
Strmel sem od začudenja in radosti. Gosli so se zdele del njega samega; s njimi je hajboljse naslikal položaj svoje duSe. — Nehal je.	:
»Malokdaj dobim koga, ki bi vedel in znal ceniti dobre gesli. Kdor je čul kedaj igrati Paganinija — saj ste že gotovo slišali o njem — je bil preverjen, da imajo njegove gosli duSo. Io ti«, govori obrnjen, k vijo-Lni, »moja draga, ljuba tovarišica; morda mč preživjš, in tvoje melodične , glasove bod^ drugi poslušali, bos drugim oživljala tile, ko mene že ne bp, ko bode vse pri kraju, ko -" -r —« (
»Dragi gospod«, mu rečem, »ali ste čisto gotovi, ste čisto prepričani, da se s smrtjo vse konča?« „ , »Popolnoma«, odgovori »dolgo časa sem premišljeval, in sicer kresno in mirno,--r,m prepričaj sem se, da ni po snuti nikakega življenja več.«,, v ,Vi
»Dovolite«, rečem, »ali je to prepričanje kaj pripomoglo k ^ali sreči?«	u uib ov u
»Sreča f«' vsh'ikne z navdušenim nasmeblanjem, »sreča je že davno zbežala is tega ranjenega srca. Ne ilčem več sreče. To je le prevara, sanje, katerim sledi ubožno prebujenje! Toda — pustiva to, dragi gospod! oprostite, da se tako čudno izražam; izvolil sem Bi svojo pot; ni sicer najboljša, — pa kakor je, voljno se udam usodi.«	l"JU 'a ■
»Ali pa bedete mogli s tem spoznanjem zapustiti svet? Videl sem jih že več sto na smrtni postelji in sem bil priča čudovitih sprememb v duši in srcu pri ljudeh, ki so se borili s smrtjo. Dobil pa nisem Se nikogar, kateri bi bil na smrtni postelji mnenja, čeprav je Se tako lahkomiselno živel, da ni po smrti ničesar in da ne bode dajal v kratkem računa onemu, ki ga je vstvarilf ( i v V*
»O tem govoriti je nespametno«, odgovori. »Trdno sem prepričan, in kar se tiče smrti, — no, prav rad bi precej zdaj-le legel iu umrl! Vs» dobrote tega sveta sem skusil, a skusil Audi praznoto, prevaro 1 Slepo sem se udal »svetnemu razveseljevanju«; kmalu sem ae naveličal. Poskušal sem v y slovstvi^ znanosti, potovanjih. Vse zaman I Iskal, sem prijateljstva — bil preverjenim ogoljufan. Nič ne d<5. plenim, da .moram živeti, in tako živim to zoperno življenje.. Ponos mi pravi, da bi bil
strahopetne^ če bi se.mu odtegnil.«, ,
Ker ni bilo časa, je bil prvi obisk pri kraju. Prosil me je, naj ga kmalu zopitt obiSčem, -ter priatavii,da, čeprav sva različnih verskih nazorov, vendar jako rad s menoj,občuje.. Žalostnega $oa,,ga zapustim, sem videl toliko lepih darov, tak? plemenitih gpdnostij zakopanih v grob rtevere.	;
Pa obupal nisem Se. Goreče sem ga priporočal neizmerni nii(optiiJK>|ji. <»• »i-o <	j žmi
r-(■■ Nekega duč, ko sem obiskoval svoje bolnike, sem ga nepričakovano srečal v podstrešni iabi, ubogega krojača, ki je ravno nekoliko ozdravil od hude bolezni. Ubožec je« imel veliko družino,> a vsi so bili 4e premlad', da br mu kaj pomagali; n >■ i i <
•|1<J •., Hfl rh'l: itlAtil i
Plačati ni mogel stanarine, in tudi od bolniškega podpornega društva ni dobival več podpore, ker je*bil Se nekaj na dolgu.
Gospod Kobal je čul o veliki revščini in hitel kakor usmiljeni Samarijan, da bi mu pomagal. Plačal je dolg, poskrbel mu sa vsakdanji živet, in kar je bilo najboljše, priskrbi motu gotovo delo, precej ko ozdravi. Ravno sta ga zahvaljevala mož in lena s otroki vred, in ravno je hitel proti vratom, da bi odSel, — kar vstopim jaz in ga zadržim. Pozneje sem zvedel od ubozega krojača, da stori ta gospod silo veliko dobrega, da velik del svojih dohodkov porabi v dobre namene, ter da mnogo starih vdov in dragih nboicev. katere je dobrohotno reSil bednega življenja v »ubožni hisi«, zanj moli na tihem noč in dan. Sam sem sicer le prej slišal o »dobrem gospodu«, čegar imena pa niso mogli zvedeti. On je bil ta mož.
Mnogo drusih vzgledov plemenite velikosrčnosti in izredne dobrotljivosti sem kmalo nato izvedel, in Se bolj trdno sem sklenil, da ga spreobrnem. Pa vsak"poskus, če je bil Se tako premišljen, ae mi je ponesrečil. Vedno se je previdno izogibal taeih pogovorov in vselej kam drugam govor napeljal
Nekega jutra ga po navadi obiSčem. Služabnik mi pove, da je gospod hudo bolan in da ne pusti nikogar k sebi.
»Oh«, je javkal stari služabnik, »gospod je Sel sinoči čisto zdrav \ čn, vrnil se je silno razbuijen. Komaj je stopil z voza; in kar je bilo Se najhujše, p ■ > I
hotel v posteljo, ampak stopal vso noč trdo po sobi gor in dol. HiSina je jokaje prišla k njemu, naj posije po zdravnika, pa nikakor ni hotel«
Dobri sluga je imel solzne oči, kar je pričalo, da je svojemu gospodu zvest in hvaležen. Izročim posetnico in odidem.
g Komaj sem pa priSel na svoj dom, dobim od svojega brezvernega znanca naslednje naznanilo:
»Dragi gospod! Pridite v ime vsega, kar je vam sveto, nemudoma k meni. F. Kobal.«
Takoj se odpravim. Dobil sem ga žalostnega in vsega potrtega na naslonjaču. Molčč mi stisne desnico in zjoka se. Močno sem bil iznenaden, ko sem videl njegov, prej tako močni in nevklonjeni duh' — zdaj tsko potrt
»Ne govorite mi«, je vskliknil, »ker sioer se zadušim ; kje je moje stavljeno modroslovje ? — v prah je poteptano.«
Nek^j minut molči, potem pa prične: »Sram me je, da ste priča te ganjenosti, katera se vam zdi morda nemoSka; toda grajali je ne bodete, brž ko izveste vzrok. Sedite, dragi gospod, in poslnlajte kolikor mogoče potrpežljivo poveit v srce užaljenega moža. — Da pa poznate moj sedanji položaj, naj vam povem nekaj črtic is prejšnjega mojega živčevja.
(Dalje sledi.)
Podobe iz življenja.
Dobri pastir.
Iz življenja pokojnega sekovskega knezoSkcfa dr. Janeza Zvvergeija, kateri je Slovencem znan prav posebno po svoji lepi knjigi: »NbjlepSa čednost in naj-grSa pregreha«, prinašamo danes kratko črtico, ki kale tega apostolskega Škofa kot dobrega pastirja v pravem pomeEU besede. Ta mož božji je sel le tedaj v zasebne hise, če ga je k temu gnala gorečnost za neumrljive duše svojih ovčic. O nekem takem obisku pri ubogem bolniku pripoveduje nsm sestra tega bolnika sama. Govori tako-le nekako:
»Kar le more srce materino trpeti za duSo in telo ljubljenega otroka, to je trpela moja mati. — Telesno zdravje njenega sina, mojega brata, bilo je popolnoma uničeno. Tako hitro so mu peSale moči, da mati ni želela nič druzega, ko rešiti njegovo duSo. Ko mu je hotela pripeljati duhovnika, da bi ga pripravil za zadnjo pot, se je sin tako razsrdil, da ni samo duhovniku zaprl vrat, ampak cel6 materi, katera je v duSni bolesti nekega dne kleče in s sklenjenimi rokami prosila svojega sina, naj se povrne k Begu. Kako dober in pobožen otrok je bil poprej, a občevanje z razuzdanci ga je pri-
pravilo ob vero. 22 let se je ogibal cerkve in sv. zakramentov, naravnost sovražil pa je duhovnike.
V tem duSnem trpljenju pise mi dobra mali ter me prosi, naj pridem ubogemu bratu na pomoč. Prilla sem. Pa jeden teden nisem mogla opraviti ničesar. — Grozil mi je, da me vrže skozi vrata, ko bi se drznila le namigniti mu, kar bi ga vznemirjalo in jezilo, kar je preneumno, da bi posluSal. Mati je le skoro obupala. Po samostamh so molili iskreno in brale so se zanj sv. maSe v rasnih cerkvsh. Deset dnij in nočij sedela sem neprenehoma ob njegovi postelji, le meni je dovolil, da mu strežem. Po noči imela sem vedno največ moči, pa sem vedno pripovedovala, da le Bog vse vodi in vlada, da le on pomaga, in da je silno grozno ter straSno za čas in večnost, ako kdo nanj pozabi. Silno me je pa poparil zadnji odgovor: »Prodno se obrnem k Bogu, se
raji zapifiem h.....I« Ne \6m več, kaj sem rekla na
to! Prečula in premolila sem straSno noč. Hipoma me je nekaj kar gnalo h knezoSkofu. Zdelo >e mi je, da more le njegovo posredovanje in njegova molitev pomagati.
Knezoskcf me je vsprejel jak6 milostno ^ter mi velel, naj mu povem vse. Mislil je in mislil, potem pa
vpraSal, kaj sedaj ? Takoj odgovorim: »Če bi ae Vi milostni knezoSkof usmilili te uboge duSe, je gotovo re-Senat« Ponižno dejal je dobri pastir, da je za vse pripravljen, da le ne bi kaj poslabšal. — NaroČil mi je, naj sporočim bratu njegov pozdrav, sam pa bode jutri bral av. maSo za ubogega bolnika. — Mojega brata je osupnil ta pozdrav, a rekel ni nič. Drugo noč pokliče me hipoma k sebi, in aioer ravno v Irenotku, ko sem Božje Srce Jezusovo prosila usmiljenja. Zapovč mi, naj posluSam bres ugovora; odvažno prične: »Surov nočem biti, ne, nočem biti surov. KnezoSkif, ki me niti ne pozn&, je bral zame sv. maSo. Jutri zjutraj pojdi k njemu ia mu reci, da se mu za veliko milost, ki mi jo je izkazal, zahvalim prav prisrčno I Zdaj pa le molči, nobene besede več !« Popoludne ojunačila sem ae toliko, da sem mu povedala, kako zelo se Skof zanima zanj, kako rad bi ga poznal, in, ali bi ga hotel sprejeti, če ga obišče. »Zdaj ne, dokler sem bolan,« se je glasil odgovor.
Bilo mi je silno hudo, ko sem dobremu Skcfu sporočila te besede. — Ker se je bilo bati najhujšega, je sklenil goreči pastir, da iznenadi svojo ovčico. Zdelo ae mi je potrebno, opomniti ga na to, da ga brat morebiti vsprejme prav odurno in neuljudno, razžaljivo za njegovo osebo ia čast Toda odgovoril mi je mirno : »Ne bojim se ničesar.«
Škof imel je priti poslednji dan. Načrt je bil narejen tako-le: Skof obišče mojo mater, katero pa najde ravno pri ainu, mojem bratu. Moja mati udala se je nerada in a skrbjo in strahom pričakovala, kaj bo. Kar vstopi iko! ljubeznjivo se smehljaje ter reče: »Rad bi vender poznal tina t e matere.« Ubogi moj brat je bil vea o vesoljen in ganjen, prime Skefa za roko in mu jo poljnbi apoStljivo, — vse je bilo premsgano, zmagal je Gospod I Kakor je bilo domenjeno, zapusti mati sobo, da poišče mene, in ko sem čez nekaj časa t tal a p ' vratih, sliiala sem besede: »Kesanje, odpuščanje.« Ve-
selja vsa srečna sem objela ljubo mater, drugo sv. Mo-niko, ki je jokala solze radosti.
Ne dolgo potem pride knezoSkof k nama in je bil vidno ganjen. Dejal je, da bode v dveh delih dokončana dolga izpoved. Popoludne prišel je zopet. Dobri brat čutil se je vsega zdelanega. Pripovedoval je, kako ga je knezoSkof kar hkrati pridobil za-se. Po noči me je prosil, da sem molila ž njim; molila sem in ga učila, pripravljala ga na zadnjo sv. izpoved, kakor sem ga pripravljala kot otroka na prvo. Hvalila sem Boga. Drugi dan je bila dokončana dolga izpoved in 16. januvarija imel je priti Jezus Kristus v naSo biSo.
KnezoSkof je želel, da naj brata sprevidijo gospodje od fare, v kateri smo stanovali. Dejal je, da hoče sam vse oskrbeti. Z krstno obleko bratovo pogrnili smo mali oltarček. Dolgo in prisrčno je molil dragi brat za menoj, prav kakor pobožen otročiček.
Ob določenem času pride knezoSkof in sicer sam Ko se je nek voz ustavil pred hiSo, je dejal: »To je gospod stolni župnik, ki prihaja z Bogom. S služabniki je Sel nasproti, držeč v roki gorečo svečo. Tudi gospod župnik je priSel sam. Osupnjena sem vprašala, kdo da bo nadomestoval cerkvenika? Izvanredno in nepozabno slovesno pa je bilo, ko je knezoSkcf, prisedsi v sobo Široko odprl vrata na stežaje ter pokleknil na tla, da nadomesti cerkvenika. Izgubljeno, pa zdaj najdeno ovčico je držal med 8v. obhajilom ter poslednjim oljem v rokah ter delal vse s tako nežnostjo, ljubeznjivostjo in krotkostjo, s tako milobo in gorečo ljubeznijo, da se mi je zdel, kakor nekaj z drugega svetal
Ubogemu bratu je sijala sreča in veselje z obraza. Rad bi bil Se živel, pa je bil popolnoma udan ter veroval v življenje po smrti. Postal je tako otročje pri-prost in dober, da smo ga le težko izgubili. Jutranje in večerne molitve ni pozabil nikdar, opravljal je vse druge molitve pobožno, dokler ni necega dne mirno zaspal v Gospodu.«
Razgled po Slovenskem.
Zaobljubljena potresna procesija v Ljubljani se je na velikonočno nedeljo, kakor prejšnji leti, vršila tudi letoa posebno veličastno in ob ogromni udeležbi občinstva iz mesta in okolice. Sprevod i Najsvetejšim so vodili prevzviseni knez in nadškof iz stolnice na Kongresni trg, Kjer je bil pred velikimi vrati urSulinske cerkve pripravljen altar. Tu so bile pete litanije Matere Božje in opravile so se molitve na čast svetnikom, katere častimo kot varuhe in priprošnjike zoper Sibo potresa. Vse mestne župnije so bb pod vodstvom svojih duhovnih pastirjev udeleževale sprevoda. Dal Bog, da glasne proSnje na tisoče in tisoče broječega vernega ljudstva ne bi bile brezvspeSne ter da nas mili Bog v prihodnje varuje groznih udarcev potresa!
Novomašnlki Iz tretjegaJeta so v ljubljanski škofiji določeni dosedaj tile gospodje: Abram Anton, B r aj e c Jož, B u k o v i c Henrik, K I e i n d i e n s t Jakob, K o r i t n i k Anton, P o t o k a r Jožef, R a -t a j c Anton in 2 u s t Jakob.
Ljubljanske dopolnilne občinske volitve prično se v ponedeljek. Že lansko leto je nemSkutarska stranka poskušala utihotapiti v mestni zbor nekaj svojih mož, a letos hoče se krepkeje napeti svoje moči, da doseže isti namen. Ti ljubeznjivi rešitelji nemStva na Kranjskem so imeli pred kratkim shod, kjer so postavili svoje kandidate. Iz teh imen je razvidno, da so se nemSkutarji letos zvezali s socijalnimi demokrati, kajti tretji razred so njim prepustili. Njihovi kandidati so; za tretji razred
gostilničar io socialdemokrat J. Pock, za drugi razred Artur Mahr in Dzim^ki, za prvi razred Luckmann in protestant Drelse. Baje imajo precej upanja na zmago. To je sad dosedanjega prijateljskega namigovanja nagih »narodnjakov« z nemškimi liberalci in so-cijalnimi demokrati! Slovenci, pozor!
Umivanje nog. Starčki, katerim so veliki četrtek prevzviSeni gospod knezonadskof goriški v ljubljanski stolnici noge umivali, so: Jože Zaje 84 let, Mat. K'ama 79, Janez Vovk 78 Janez Jereb 76, Matija Kelemina 75, Janez Kopač 75, Jurij Vrbinc 74, Matija KoSak 74, Matevž Slabič 73, Gregor Mrzlikar 72, Janez D.chs 70 in Stanislaj Snoj 66 let. — Skupna starost vseh »jo-grov« znaSa 896 let.
Umrl Je dne 11. aprila v Ljubljani g. dr. Jernej Z u p a n e c , notar, v 88. Ielu svoje starosti.
Ogenj. Veliki petek zvečer krog 9. ure uničil je ogenj Antonu Dolarju, posestniku v Reki, vse imetje. Zgorela mu je hiSa, kaSča, vsi hlevi in pod do tal. Goved je komaj reSil, prašičev pa ne več. Ako povemo, da mu je zgirel celo denar, je jasno, da je rešil le golo življenje. Družina je bila z doma in to priložnost je porabila zlobna roka, da je vnetila pri hlevnih vratih naloženo slamo. Siromak, ki je zavarovan sa borih 400 gld., mora iskati s svojo družino v ptuji hisi zavetja. Vreden in potreben je usmiljenja in pomoči. — Dober streljaj proč je pogorel iudi sosedov hlev, last Fr. Lajovca vulgo Stuc. Ta si bo že zgradil novega, ker je zavarovan pri banki »Slaviji«.
V	Kamniku je bil za župana izvoljen gospod Luka Bergant, za svetovalce pa: Franc Fischer, Jožef Orel in Janez Potočnik.
Iz Polhovega Gradca. Na Logu pri Poih. Gradcu je umrl v nedeljo dne 8. aprila Matevž Trobec, oče mil. gospoda Jakoba Trobca, Škofa v St. Cloudu v Ameriki. Bil je mož stare korenine, poštenjak skozi in skoz!. Vkljub visoki starosti — imel je nad 80 ltt — je bil na duhu in telesu izvanredno čil in krepak. S svojo domačo, Šaljivo besedo se je prikupil vsakemu, kdor je občeval z njim. Se v svoji bolezni je ohranil svojo prirojeno veselost in je tolažil druge, ki so jokali ob njegovi postelji. Če si ga vpraSal: »Kako vam je, oče?« odgovoril je smehljajoč: »Bo že, bo že; pa bi bilo lahko bolje.« — Kako vesel je bil se mož dne 21. septembra, ko smo se spominjali na Logu škofovskega fo-svečenja njegovfga sina. Njegova jedina žtlja je bila, da bi 6e jedtnkrat videl svojega Jakoba — Škofa. A Bog je ukrenil drugače. Ni mu dal doživeti to veselje, ampak poklical ga je na račun, ki njemu gotovo ni bil pretežek. Naj počiva v miru njegova blaga du«a!
V	Zgornjem Tuhinju je bil za župana izvoljen Jožef Smolnikar, posestnik v Malem hribu, za svetovalca pa posestnika Vid Kadunc in Jakob Hribar.
Ogenj. Dne 29. marca je posestnik I CeiovSek iz Spodnjega Aplenika pri Kostanjevici kamen strelja!. Nesreča je hottla, da je goreča vrv:'ca pala na slamnato streho ter užgala. Pogorelo je vse poslopje, krma in obleka; Škode je okoli 2500 gld.
Razdlvjanost laike sodrgo v Trstu. V tem mestu je blagi in za duSni blagor vernikov vneti Ikof 8te*k sklenil, prirediti misijonske govori V slovenjem" la&ehi in nemškem jeziku. Noben pameti n človfck V Uni mote najti kako pristranost nasproti jedni ali druži n** rodeosti v Trstu; vsi trije naredi pač zaslužijo, da se jim beseda božja oznanjuje v tisteni jeziku, katerega razumejo. Na drugi strani pa je jasno, da itoa V notranjih cerkvenih zadevah prvo in zadnjo besedo cetkftffc A laski zagrizenci imajo diuge nazore. Nfajp^ej so *a-gnali strašen krik zaradi sloveti* kih gdvorbv in začtli so silne nagajati fikofu, odpovedali so cetkveno petje in godbo, udeležili se niso velikdnočnO prcfbesije itd. A to jim Se ni bilo dosti; pokazali to, da jih nt naudaja samo sovraštvo do Slovencev, temveč tudi do katoliške vere splob. Ko je teden po Veliki noči jezuit pater PaviC č imel v cerkvi sv. Antona pirvi italijanski govor o socijalizmu, se je med občinstvo pri-drvita v cerkev tolpa socijalistov, ki so besedam govornika glasno ugovarjali, ksSljali, izrekali grde laike kletve itd. Pred cerkvijo se je nabrala velika množica Socijalistov, ki so nečuveno razgrajali. Priti so niorali policisti, ki so hoteli raignati razgrajače, prave smeU človeške družbe, toda ni se jim posrečilo ; nastopiti je moralo vojaštvo v dveh kompanijah, katerim ie je posrečilo izgnati potepuhe izpred cerkve. Vsi ulioO dO oenikve sv, Antona so bile zaprte do polu 10. ure,' dokler je trajal mfsijon. Potem se je začelo razgrajanje z novega. In vse to se je ponavljalo nasleflnje dni v Se hujši meri; poroča se tudi, da je Skof Sterk zaključil miši-jon, ker je zdivjanost združene liberalno in socijalno-demokratične Bvojsti tako narasla, da poStehi kristijsni niti življenja niso več varni! Torej tako daleč smo prišli na koncu devetnajstega stoletja v katoliški Avstriji, da niti v. cerkvi beaeda božja nima prostosti! Taka je liberalna Bvoboda!
Na vislice je bil od porotnega sodišča v Mariboru obsojen 261etni zidar Miha Božič iz St. Vida pri Ma-renbergu, ker je dne 14. decembra 1897 svoji teti miS-niče namešal v kavo, da je drugi dan umrla.
Bela zastava je 3. aprila dopoludne viaela na poslopju okrajnega sodišča v LaSkem Trgu. Stari ljudje ne pomnijo jsdnakega slučaja. Toda ob 5. uri popoludne je zastava zginila, ker so iz Trbovelj pripeljali nekoga v zapor.
Pozor pred socijalno demokratičnimi listi 1 Vzrok vsled česar opozarjamo cenjene bralce »Domoljuba«, naj se kolikor najbolj"mogoče varujejo berila sccijali-stičhih listov, je krščanskih delavcev list »Glasnik«, ki je prinesel v svoji osmi Številki novico, da izide v kratkem knjiga, katero bode izda,! »sodrug« Drofenik. Naslov jej bo: »Božji namestniki' v njih pravi podobi.« I. zvezek. Spisal Rok profenik. Obseg: 1. Predgovor. 2. Petrovi nasledniki.' 3. Krvavi cerkveni sod ali sveta inkvizicija. 4. kupčija in baran-tija v templju Kristusovem. 5, Čarovnice — hudičeve zaveznice na plamtečih grmadah. 6. Jezuvitje' ali stari Adam v podobi svetosti. 7. Sad jezuvitske morale. —
Knjiga bode obsegala 60 do 80 stranij in bode stala 20 kr., a poštnino 3 kr. več. Sodrug Drofenik pravi v svojem vabilu na naroCbo, da hoče razkriti v tej knjigi počenjanje »božjih« namestnikov v minolem in sedanjem Času, da bo ljudstvo bolje spoznalo svoje duSevne slepitelje. — Da bo ta knjiga res umazana, ničvredna cunja, se da Se iz tega sklepati, ker jo hoče izdati »slaTnl« Drofenik vsled varnosti v inozemstvu in se knjiga tt« bo oznanjala po časopisih. Knjiga bo taka, da se bo morala tajno tiskati in tajno razširjati. Ali more biti kujiga poštena, katere se ne upa Drofenik izdati doma, temveč v inozemstvu? Nehvaležni Drofenik, ki je sam prejemal dobrote od duhovnikov, jih bo v svoji knjigi (bolje cunji) psoval in jim predbacival laži in druge neresnice, katere je pobral po najnesramnej-lih židovskih in framasonskih listih. Sveta dolžnost vsakega poštenega Človeka je, sabranitl, da nihče ne dobi v roke te knjige. Če nam 2e ni dovoljeno, brati soci-jslističnih listov »Delavca« in »Svobode«, katerih jedini namen je, blatiti krščanstvo, žlasti katoliško duhovščino, kako moramo Se mnogo bolj paziti, da nikdo iz te knjige ne srka pogubnega strupa. Posledice takega berila so zek> slabe: sovraštvo do duhovščine, vere, zanemarjanje verskih dolžnostij in nazadnje odpad. Ia potem? Pre-žalostnih vzgledov imamo dovolj. — Po pravici je rekel nek pobožen 8kof o knjigah take vrste: »S abe knjige in časopisi so slo na svetu; mnogo večje slo nego katerokoli drugo; zlo, katero zapre očem luč resnice in srcu vpliv milosti. Slabe knjige so zlo, katero je uničilo te mnogo družin, podrlo velika kraljestva; zlo, katero pogubi več duS, nego vsa pohujšanja; zlo, ki priprari več kristijanov k odpadu od vere, nego preganjanja Ne-rona in Dioklecijana. Tako Škodo pa napravijo te knjige in časopisi vsled tega, ker jih radi beremo, ker jih ljubimo in ne smatramo za slabe.« — Ako dobimo zgoraj omenjeno knjigo v roke, tedaj proč 2 njo. Vrzimo jo tja, kjer jej gre mesto — v ogonj 1
♦	--tr-^,
Družbe sv. Cirila In Metoda kava je izšla. Zaklop-nicam v narodnih barvah po '/a. '/«. >/6, '/io klgr. vsebine in ovitkom je napis: »Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Varstvena znamka je podoba sv. G rila in Metoda. Blago je iz najboljše oikorije. C«ne na drobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan J e b a č i n , Vaivazorjev trg. R »jakinje in rojaki! Se-zite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. C"^ in Metoda. Oiobito priporočamo častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče priznani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto obsorej rabila sleherna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo.
Ljudska posojilnica, Gradišče št. 1. S 1. aprilom t. 1. presegla je ta krepko razvijajoča se posojilnica prvi milijon hranilnih vlog. če se pomisli, da je »ljudska posojilnica« se le 1. junija 1896 začela redno poslovati, se uvidi, da je ta zavod v kratkem času velikansko napredoval. Ni je posojilnice v celi Avstriji, ki bi bila v tako kratkem času tako napredovala I Denarni promet iznaSa v treh mesecih od 1. januvarija do 31. marca 1898 Bvoto 1991212 gld. 59 kr., torej blizo dva milijona. »Ljudska posojilnica« obrestuje hranilne vloge po štiri in pol odstotkov brez kakega odbitka, ker plača rentni davek iz svojega. Tedaj denarja ni moč bolje in sigurneje naložiti, kakor pri »Ljudski posojilnic:«. Hranilne vloge se vsprejemajo od vsacega, če je ud posojilnice ali ne, vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure popoludne v uradnici v Ljubljani, Gradišče St. 1. Vlaga se pa denar tudi lahko s poštnimi položnicami in velja denar tisti dan vloženim, ko se je na pošti vplačal. Položnice se dobijo pri »Ljudski posojilnici« na z&hteva-nje. Vložne knjižice drugih hranilnic se sprejemajo kot gotovi denar in tedaj tečejo obresti nepretrgano, toraj se zamenjavajo brez zgube, le na korist vlagatelja.
eg^ J
Domači pravdnik.
Prihajajte pravočasno k sodnijskim obravnavam!
Pravili smo že svojim bralcem v glavnih potezah o novem sodnem redu, ki velja od novega leta sem pri oivilnih pravdah, zadostovalo je, da je stranka prišla k sodniji tudi eno uro po tisti uri, na katero je bila razpisana razprava. Ako je bilo v tvoji pravdi na odloku, s katerim se je odredil narok, začetek razprave določen na! osmo uro sjutraj, zadostovalo je, da si prišel le ob devetih k sodniji. To pa je sedaj drugače. Novi pravdni red določa, da morajo stranke priti k sodišču ob isti url, na katero je napisana razprava, ker se razprava prične točno ob določeni uri. Nič več se torej ne čaka eno uro fla prihod strank. Kedor ne pride ob tištej uri,
J ... v. . . _ .J
na katero je določena razprava, tisti stavi samega sebe v nevarnost, da ga nasprotnik kontumacira. Kaj pa se pravi kontumacirati, tega nam ni treba razlagati. Ako je torej razprava določena na osmo uro, bodi že točno ob osmih pri sodniji, ako nečes, da te zadenejo nasledki kontumacije.
Toliko hoteli smo za danes povedati svojim bralcem, ker med naSim ljudstvom Se ni tako znano, kakor bi bilo želeti, da se sodnijske razprave pričenjajo ob isti uri, na katero so določene. — Najboljše seveda pa bo, ako se naSi ljudje toliko spametujejo, da se ne bodo tožili za vsako malenkost; tako se bodo najložje obvarovali nevarnosti, zamuditi uro s&dnijake razprave!
Raznoterosti.
(Pasijonski predstavi) is trpljenja Kristusovega priredi krščansko socijalno železničarsko dro-Itvo v nedeljo; dnč 24 t. mes. v prostorni dvorani narodne čitalnice v Novem mestu. Prva bode ob 3 uri popoludne, druga pa ob 6. uri svečer. Ker smo se prepričali v Ljubljani o dovršenosti teh predstav, smo uveijeni, da se jih bodo vrli Novomefičani obilno udeležili.
(Postna postava) V nekem čelkem mestu se je pred letom sledeča resnična d 'godba izvršila: Nek mož je vsak petek jedel mesne jedi, {eš, da ne more uživati postnih jedil. Ni se postil celo na veliki petek. Prinesli so mfl pečenih mesenih klobas, katere je prav pridno povžil. Kmalu pa je obolel tako hudo, da ni mogel ve8 jesti niti močnatih, niti mesnih jedil. V nekaj mesecih je umrl. Kmalu po njegovi smrti je obolela tudi njegova žena in umrla. Ali je bil to slučaj?
(Mlin š& cekine) Ob Melarskem jezeru na Švedskem so pred kratkim dobili mlin, česar kolesa pa te-daj niso žita mlela. Stal je na samotnem obrežju neke rečice in je že razpadal. Ce je morsl kak človek mimo njega iti, se ga je ognil v velikem ovinku. Ljudstvo je nsmreč trdilo, da v njem straži, kadsr je prišel kdo blizu mlina, se je začelo veliko kolo vrteti in hkrati je začelo frčati iz oken kamenje na prihajajočega. Gosposka sprva ni hotela vedeti, ko se ji pa take vesti vedno bolj pogosto prihajale na ulesa, je sklenila priti stvari do dna: OJposlala je skrivaj uradnika, ki je potrdil ljudsko govorico. »Ko sem se približal,« pravil je, »se je začelo kolo vrteti, is oken pa kamenje leteti proti meni.« Na to požlje gosposka po noči vojakov, ki so zasedli mlin. Drugo jutro se je peljalo po rečici ne-ksj pogumnih mož proti mlinu, toda sprejeti so bili s kamenenim dežjem. Sedaj so pa zsčeli vojaki streljati na mlin in kmalo se je prikazala bela zastavica, v znamenje, da se mlin uda. Vojaki so udrli v poslopje in niso se malo začudili, ko so ondi dobili delavnico, v kateri so »strahovi« pod obrambo ljudske vraže kovali denar.
(Iz Avstralije) [Vročina in požar v Avstraliji.] Ko je pri nas le zima, imajo v Avstraliji že toplo poletje. V začetku svečsna vlada ondi velika vročina in suša, ki imata mnogo žalostnih nasledkov. O teh se nekoliko poroča iz otoka Tazmanije: Kadar zleze toplomer na 45 stopinj Celzija celo v senci, tedaj že v mestu ni prijetno bivati, kaj Be le v ravninah, kjer ni velikih dreves, ampak le majhno grmičevje. Ognjeni žarki južnega solnca spravijo vročino na 76 do 80 stopinj Celzija, tako da je težko in tudi zelo nevarno tam bivati, ker velikrat nastanejo veliki strašni požari. Tak požar je Avstralija prvič videla leta 1851 v Viktoriji. Oni grozni dan imajo ljudje že vedno v spominu in ga imenujejo »črni četrtek«. Toda ta žalostni dogodek ie senca ni proti temu, kar se je pred kratkim pripetilo na otoku Tazmaniji. Na 50 različnih mestih je začelo
goreti grmičevje. Ogenj se je počasi združil, tako da je bila cela planjava podobna goreči deželi. Mala iskrica iz pipe, tleči pepel ali majhna nepazljivost zadostuje, ds se suha trava vname. Če doseže ogenj suho grmi čevje, ima dosti hrane in neusmiljeno se Siri potem nsprej in ne prizanese nobeni stvari, ki mu pride na pot. Močen veter je pa 8e pomagal, da se je ogenj tem hitreje Siril. Sto kvadratnih kilometrov lesovja je bilo naenkrat v ognji. Cele pokrajine so bile njegova žrtev. Požar se je razširjal tako hitro, da si je mnogo naseljencev komaj obvarovalo življenje. V jednem okraji je izgubilo 22 naseljencev le prej ko v jedni uri vse svojs premoženje. Zbežali so s svojimi družinami v močvirnate kraje. Ko so se po požsru povrnili na svoje mesto, so ns&li svoje hiie in svojo živino vso v pepelu. Ns tisoč ovac, goveje živine in fičetinarjev je poginilo v ognji. Obrežje otokovo je obdajal tako gost dim, da js bilo nevarno voziti se po moiji. Jedina rešitev je bil hitri beg. Toda tudi na tem jih je mnogo zajel in pokončal ogenj. Nekateri so namreč hoteli smrti uteči skozi grmičevje, toda ogenj jim je priiel nasproti ali ps za njimi, in tako so žalostno umrli. V Port Arturu js zgorela katoliška cerkev, policijska postaja in mnogo drugih postaj. VLongleju je bila razdejana kato'i«ka in angleška cerkev in veliko hiž. Katoliški duhoven, ki je hotel sveto Rešnje Telo rešili, je hudo opečen. Nešte-vilni so naseljenci, ki so vse izgubili. Poljski in sadni pridelki so uničeni, in to je pokončalo mnogo družin.
(Osodepolen požirek) Na Francoskem sta prišls dva gosta obiskat tretjega. V<i trije so ili v kavarno. Kapitan Guignot je hotel napraviti neko Salo, vzel v papir zavito steklenico, natočil iz nje in brzo spil kozarec pijače, ne vedč kakžna je. Učinek je bil strašen. Padel je na tla in obležal mrtev. V steklenici jp bila neka jako strupena tekočina.
(Visoka starost) Nedavno je umrl najstarejši da-hovnik anglikanske državne cerkve v starosti 102 let. Spominjal se je fie dobro miru, sklenjenega v Amiens, ko je bil star 6 let.
(Pazite!) reče kmetica, ko postavi na mizo polno skledo močnika. Zob me je začel boleti dopoldne, za zdravilo natlačim moževo pipioo in si jo naigem. Pa glej smolo, močnik mi začne kipeti in jas hitro potegnem lonec z močnikom iz peči; v tem hipu pade mi pi' pica iz ust ravno v mofnik. Kdor jo dobi, naj mi jo vrne nazaj.
(Spodletelo mu je) Gospodar opazi, da je dekla obrnila proti hlapcu bolj zabeljeni del kaže, kije bil pa njemu namenjen. Prime tedaj skledo in jo nekoliko sa-suče, rekoč: »Za to skledo sem dal petindvajset krajcarjev.« Hlapec jo zavrti na prejšnje mesto in reče obernen proti gospodaiju: »Vredna jih je bila.«
(Kam pridem«?) Nek londonski list poroča: 12 e* tni Friderik Orine se je moral nedavno zagovarjati prod
sodiščem, ker je streljal iz hudobnosti na 10 letno Mithel in jo hudo ranil V nogo. Kot priča je bila poklicana 12-letna Beetty, ki je izpovedala, da je deček iz ljubezni zasledoval Mithel, ta pa ga je zasmehovala. Deček ji je pogostokrat pretil, da jo hoče ustreliti, kar je ljubo-sumnež konečoo res poskusil. Kroglo so naSli s pomočjo Rentgenovih žarkov v dekličini nogi. Ali ni to nadebudna mladež?
(Kaznovana lakomnost) Peter Kruti, kralj Kastiljski (1384—1409) je kaznoval nekog« skopuha na način, ki je bil njegovi strasti jako primaren. Zaprl ga je namreč v ječo s vsemi njegovimi sakladi vred, a prepovedal dati tou kaj jedi ali pijače. Kmalu se oglasita lakota in žeja in jetnik poprosi, naj mu dajo vsaj nekoliko kruha in vode. »To vam damo«, odvrne jetničar, »pa samo proti plačilu.« ln zahtevni je ogromno vooto za košček
kruha in vrč vode. »Toliko ne morem plačati«, zaječi skopuh od groze. Ko se pa glad ia žeja vedno hujSe OglaSata, je naposled pripravljen, plačati zahtevano vsoto. A zdaj pa tirja jetničar poroglj ivo še veliko vsčjo svoto. »Raje umrjeml« zastoka skopuh, »kakor da bi dal toliko denarja za skorjo kruha in malo vode.« Jn zopet strada in trpi žejo dalje. Ali to ne gre dolgo in tarnajoč izjavi naposled, da hoče plačati zahtevano vsoto. Sedaj sicer dobi to, kar je želel, pa tako malo, da se glad in žeja zopet kmalu oglasita. Tako se je ta igra ponavljala toliko časa, dokler se ni premoženje skopuhovo skrčilo do one skromne svotice, katero je podedoval po svojem očetu. Tedaj ga pokliče kralj k sebi in pravit »Sedaj si imel priložnost spozn&ti, kako težko je včasih ubožcem, priti do najpotrebnejših živil. Upam, da si vzameS ta nauk k srcu in se nikoli več ne pregreSig z grehom odrtije!«
Narodno gospodarstvo.
Predavanja o boleznih med domačimi živalmi.
Dne SO. marca 1898 je po končani popoludanski službi božji predaval na Dobrovi c. kr. okr. tivinosdrav nik gosd. Artur Folakovski o reji konj, goveje živine in prašičev ter o boleznih med domačimi živalmi. Ves govor sam na sebi trajal je kako dobro uro; bil je kaj zanimiv, temeljit in poljuden. Glede živinoreje sploh je pred vsem priporočal poskrbeti si dobrih plemenjakov žrebcev, bikov in mrjaseev, te rabiti modro po naravnih postavah, da ostanejo krepki in plodoviti; zanje kakor tudi za vso drugo ostalo živino pa pošteno skrbeti, to le: skrbeti sa prostorne in sračne hleve, sa dobro in zadostno krmo ter sa pošteno snago v hlevih, svinjakih in pri živini sami.
Za pleme naj se odberajo vselej le najboljši mladiči obojnega spola. Škodljiva pa je navada: prodajati najboljša žrebeta in najkrepkejSa teleta, a slabiče pa sa dom in rejo pridrževati, ta navada naj se odpravi, ker tako ravnanje ne donaSa živinorejcu nobenega dobička, pač pa ima trpeti v posledicah občutne Škode.
Tržne cene v LJubljani.
20. aprila.
Pšenica m. st. Rež, » Ječmen, » Oves, » Ajda, » Proso, » Koruza, » Krompir, » Leča hktl. Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Speh, svež »
§».	kr.
13	_
9	20
8	—
7	50
9	10
8	—
6	60
3	80
16	—
14	—
12	
—	74
	62
Špeh, povojen, kgr. Surovo mailo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . , Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko » » . KoStrunovo» » • Pijanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr.. . Slama, » > . . Drvatrda,4kub.mtr. » mehka ...
*	kr.j
_	68'
—	86
I	2; JS
—	62 70
_	46
_	55
—	18
1	96,
1	78
6	60
4	wl
Vsakdo naj redi le toliko živine, za kolikor ima zadostne in tečne krme, in ne več, da ne trpi živina gladu in pomanjkanja.
V d rugem delu svojega govora je vrli strokovnjak razpravljal o živinskih boleznih; pri konjih: o vjedi, o smoliki in kopitnih napakah; pri govedih: o vrančnem prisadu (vovčiču), napetosti, tuberkulozi in njenih znamenjih, raku, krvolitju, vnetju vimena, driski in boleznih na parkljih; pri prašičih pa o rudečici (Skrlatini) in kugi.
(Dajje sledi.)
Prlhodn|a številka »DOMOLJUBA" Izide da* 5. maja 1898 zvečer.
Lotertlake arečke.
DaaaJ, 16. aprila:	64	11,	61,	4,	83.
Line, 9. aprila	68.	49.	56	16.	11.
Trst, 9. aprila:	16.	40	83,	27,	85.
Grad««, 16. aprila:	6,	32,	64,	13.	75.
PT X zvezek: "M ® T ^	Andrej Kalan
izžel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v KatollSki Bukvami in TIskarni v LJubljani.
Tudi m., IV., V., VI., vn. in VIE. zvezek so še v zalogi.
MMMMM Učenec
■e »prejme v trgovino z mešanim blagom. -
Ponudbe naj se pošiljajo uredništvu .Domoljuba*. 295 2 2
tTTTTTTTTT
100 10 300 CU
na meaeo lahko po5t.no lasiuii sleherni ter povsed brez zgubs, ako hoče prodajati paatavn« depuHene srečke in driavna pisma.
Ponudb« na Ladavii Oeaterreioher, BudapaatVIl Oeutsshsgaas* • 459 10-9 96 10-9
Posestvo na ]>rodnj.
Svojo kupljeno kmečko hiSo. ki stoji blizo mojega novo zidanega poslopja na Okroglem pri KranJi< bi rad prodal. Oddal bi kupcu kos sadnega vrta. nekaj gozda, eno njivo, sploh toliko zemlje, da bi se redila krava. Posestvo bo kar najbolje ugajalo kakemu obrtniku. Pisma prosim pod naslovom:
291 3-2
Tomo Zupan,
v Ljubljani.
Zarezano strešno opeko
(Itranjfalz-Dachziegil) prešano opeko za zid in navadno
opeko za Zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Snpandid 294 3-2
tovarna za opeko v Ljubljani.
ege
286 10 3 odpravi v 7 dneh pop«lnoma Bfl« 10-10
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirjjih stekUnicah po 80 novi. ima na predaj
Joa. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Liniment. Capsici compos.
231 18 U lekarne Blohter-Jeva ▼ Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti posodic* po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v Tseb lekarnah. Zahteva naj s« to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-29
Bjofrter-jev Uniment s .sidrom'
ter sprejme ia previdnosti le v steklenicah t tnano varstveno marko rsidro" kot pristes.
JMohterjeva lekarna
pri a I a t e m leva v Pragi.
Razglas.
V Črnem Vrba uad Polkevlm Oradoeaa ae bo letos zidala
n®?§ aifs&ti eevle?«
Ves proračun nore zgradbe znaga 30.000 gld. — Stavbinski odbor a tem razpisuje zidarska, kamaeseflfca, klJatavnMarska ln kleparska dela za novo stavbo. — Zidarska dela so pro-računjena: mojslerstvo gld. 4708 60, gradivo gld. 8028 52, vožnja in d Dinarska dela gld. 4976 27. — Kamaeaelka dela no proraču-njena: mqjsterstvo gld. !>59 66, vožnja in dninarska dela gld. 129—. — KIJu8«Tnliar»ka dela »o prora^unjena. mojslerstvo gld. 1318 58, voinja in duiaarska dela gld. 78 48. — Kleparska dela so pro-računjena: mojslerstvo gld. 1522 —, vožnja in duinarska dela gld.
■ ~~ Načrti, proračun in pogoji so na ogled v župsIAfu v Craem Vrba. Kdor želi katero imenovanih del prevzeli, naj oJdi svojo ponudbo de 3. maja t. 1. opeladne tukajsoerau iupnemu uradu ter naj prile ii 10% varščino. Tonudlie naj se glasč za posamezna dela. — Stavbinski odbor si pridržuje pravioo ponudnika st izprati. — Pripomni se, da l>o stavbinski odbor sam oskrbel gradivo za zidarska in po dogovoru tudi za kleparska dela; potem vožnjo tu vsa dela in pri zidarskem delu bo tudi dninarje odbor sam plačeval.
Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, dnd 17. aprila 1898.
Ivan čebašek,
335 1—1	župnik in načelnik stavbinskega odbora.
ftnibeal atlelij
za razširjenje župne cerkve v Šent-Vidu nad Ljubljani).
Oddala a« hodu posamno glede^a dela: zidarska,
tesarska, kamnoseška, mizarska, ključarska, steklarska m pleskarska.
Ponudniki bodo morali vložiti 10% varSčine do kolavdaoije. - Ponudbe ho »prejemajo
do dn 6 24. aprila t 1.
pri županstvu v Šent-Vldu nad LJubljano. V županovi pisarni so tudi potrebni načrti in proračuni na razftolngn.	r
Stroški »o proračunjeni na 29.600 gld.
334 i_i	Stavbni odbor v šent - Vidu.
Aumtott:
Mire.
t - >Sar Urafte:	Abstand I
r Uer Re^en, Kraj; in der Relhe.j £<Mtenfc*efe*ffirafceit: Tjefloclrer*
reciu ns-hrb&ft und nicht friscb
cedaogt

Mauthner-jevih
slovitih
zeliščni!) In cvetličnih semen
zairlii, iastm zavarovs
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved"
b« nahajajo
komisijska skladišča veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
IV V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni akladUča teh semen, se je obrniti naraveoat do tvrdke.
Kot sveia in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Bu 'isapeSta, Aedr&sgystra*se 23.) veljajo le ona, ki ao zaprta v izvirne »vitke s letnico 1898 io na katerih se nabaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda iu ime Mauthner.
S d ponarepanji se »vari. it* Hotvo: Koncem februvarija in marca. Prostor aa ponojatpv: 25-30 cm oddaljenost vrat 10 cm v vrsti.
KnkovoMt icemljc: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
*
£ |
i
t *
9.
1 *
%
HEBBABN"y -J o v podfosfoniMto-ktoli
sirup.
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrnp raztaplja sle*, npokojnje kašelj, pomajžnjo P*f, daje slast do Jedi, pospešnjo prebavljanje in redll-nost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, razstopljive fosforno - apnene soli. ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospeSujejo narejenje kostlj.	726 20-17
Oena steklenlol Je 1 gld. 26 kr., po pofttl 20 kr. vat s« zavijanje. (Polsteklenic ni.)
Prosimo, da se vedno izrecuo zahteva Herbabay-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzviienimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo ura Ano registrov, varstveno gnnpnfrA na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
299 8 Osrednje skladišče:
BunaJ, lekarna ,,/ur Barmherzigkcit"
VH./1, Kalseratrasse 79 in 75.
V zalo|i skera v vseh lekarnah M Dunaju in v krsnovlnati.
Krompir za seme
beli (onejidovec), rumeni in rožnik se dobi pri .A-lojzijii Kane-« V Ljubljani, Dunajska cesta št. 42. 294 3-2
V zalogi »Katoliške Bukvama« je izAla in se dobiva po vseh knjigarnah v četrtem pomaoženem natisu za slovenske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga
uri
kuharica
ali
navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar.
Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zdatno obSirneja, kakor v prejšnih izdajah, knjiga obsega v novi izdaji $98 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. SO kr., za vezane v platna pa 1*80 gld.; po posti poslana 10 kr. več.
290 3-2 J
z dvema sobama, vežo, pod h So dve kleti, svinjak, skedenj, kozolec, poleg hiše vodnjak, lep prostoren Vrt, njiva za 5 mernikov posevka. Posestvo je četrtju"e oddaljeno od farne cerkve. — Proda se iz proste roke. Cena 14p£) gld.; cene precej,	po ifogovciru. Ja-
nez Br*q#,t p. 0f£a, bplenjsko.
5-3
43/4 f§| fcave.285
poštnine prosto proti povzetji, ali fe se denar naprej pošlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka, biserni . gld. 8-75 Santos, fini ... . » 4'— Kuba, zelen posebno fini » 4*80 Cejlon, modro zelen p. f. » 6*3» Zlati Java, rumen. p. f. > (-30 Biserna kava, zelo fiaa > 5*70 Arab. moka, blagodiSeč » 710
Cenik in carinski tarif zastoj. Ettlinger & Co , Hamburg.
S prav dobrim učnim spričevalom odpaSčenl
itnic
žali stopiti takoj v delo k urarskemu mojstru. 2982-2
Priporočilo.
Vodnjakar Andrej Frantas iz Požžnka pri Crkljah je izkopal ob moji novozidani hiši na Okroglem 36 metrov globok vodnjak. Priznati mu moram nenavadnega poguma in ga sploSno priporočam.
292 3 -2
Tovno Zupan.
I Da a« preprečijo vse 1 prevare, imam od-| slej to oblastveno
registr, varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctora balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno konceaijonirana in trgovinskosodno protokolirana
tovarna balsama
lekarnarja
A. Thierry-ja
y Pregradi pri Rogatca.
Prictea samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zako-109(24—5) nitim varstvom vaoreev.
Najstarejše, najpreizkušenejše, najcenejše in najreel-nejSe ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, alab okus, slabo diSečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, aprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnjitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Tovarna balzaaa lekarnarja A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu.
Cena franko za vsako poštno postajo Avatro-Ogerske
je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic......4 krone,
60 , „ 30 , , ...... 13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posnemale«, kakor tudi prodajalce takih falaifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom.
Lekarna angelja varuha
Jedino pristno
Cenlifolijsko mazila
(balzamsko mazilo iz rože centifolia). ► Vajkropkejie vladno mašilo sedanjosti. Velika antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega aMnka. Pri vseh ie tako starih vna-njlh bollh, škodah In ranah
. Thierrv-ia *ot®T v«p*h' — V8ai najmanj
_	zboljšanje in olajšanje bolečin pro- ■
' rregraai.	uzrojoče.
Manj nego dve škatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. na 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schstzeagel-Apotheke de* A. Thlerry Is Pregrada". Vaak lonček mora bili zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centitolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; islo tako prodajalce falaifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thlerry
v Pregradi pri Rogatcu. Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-274(20- 6) kazu ali proti povzetju zneska.
cffsega ozira vreden
ter domač izdelek je iz napravljeni llktr
kranjskih planinskih rartlln
„3rigM'
J. Klauer-ja v IJubljani.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za lelodec je ta iganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli U likžr v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. O. Plooolt in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalcih dellkates in v speoerljah.	99 26—20
Marijaceljski grenčec
(v trgovini popolnoma prost, sm« ga torej prodajati vsak trgovec. Basprodajalol dobi najvišji popaat. Plakati v vseh jezikih za reklamo ae dobi zastonj.)
Okropiujoi, okusen, poživljajoč, osvežuje«, v dijetotiiaon ozira blagodejen je
,,ker najfinejšega liCIUUtlll TOnj, (»roma) in naj-hnljkaga ukuaa, na »operno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrik, čistih zelišč, najvf stnejia priprava s najboljšo podsta vo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejiega želodčnega grtn-6eoa, kateri krepča ielodeo in je potrjen po neittevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 12 stekl samo
2 gld. — Dobiva se v vsob prodajal- _
aieah, toda pri nakupovanji: Poaorl Varstvena znamka. Pristen in pravi ima varstveno znamko ■arljtno Oeljo, katera je oblastveno vknjiiena. Glavna saloga:
Lekarna Trno czy, Ljubljana, Kranjsko,
katera razpošilja — da ae občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno poito po vseh dolih sveta	191 24-22
I t
Poročilo
I. Svobode naslednika v Ljubljani, poleg čevljarskega mosta.
Vsled letošnje nizke cene ribje maati znižal sem pristnemu ribjemu olju ceno tako, da originalna steklenica, kma je veljala doslej 60 kr., velja odslej W wamo 35 lci*. V
Ceniki, obsezajoči vsa ljudska domača zdravilna sredstva in homeopatična zdravila, ki-rurgicna obvezila in zdravila za živino itd. raz-tio se na željo vsepovsod zastonj in franko. Jdpošilja se točno in pripravlja vestno.
Mr. Ph. Mardet8chlaeger,
289 8	lekarnar in kemik.
i
i
t
t
(adaiatou Or. ivaa Jaaotte-
Odsovoial arodnik Ivaa aaaovao.
Tiska .katoliška Tiskarna."