Str. 8 .SLOVENKA- St. « O ženskih študijah. Spisala Danica.) Mir ist versperrt des Glückes Thor, Verwaist und arm steu ich davor Und muss vergeblich klopfen. W. i>. d. Vogelweide. Sama sem sedela na vrtu v senci košatega ipav- skega bezga. Malomarno sem držala knjigo v roci; či- tati se mi ni ljubilo. Saj je bilo tako krasno tu zunaj v zelenji, da so se oči obračale rajši po mladem listovji, po nežnih cvetkah, ki so tu pa tam vzdigale svoje male glavice iz trave, nego pa po suhoparvem čtivu, katero sem imela v roki. Oh, kako so mi bili uže dolgočasni vsi ti romani, ki so si naposled vendar vsi podobni, naj jo suka pisatelj uže tako, ali tako. Navadno sem prebrala samo prvih deset, dvajset strani, da se seznanim z glav- nimi osebami, in na koncu sem pogledala, „če se do- bita, ali ne!* Vse drugo se mi ni videlo vredno čitanja. In baš zdaj, ko sem tu sedela, se mi je vrinila misel : zakaj pa me ženske ne sežemo rajši po drugem, krep- kejšem berilu V Saj je vendar dosti znanstvenih, poučnih knjig, ki bi nam dale tisočkrat boljše duševne hrane, nego le prazni, mehkužni, neverjetni romani ? Pa če bi že bile same take nedolžne, sentimentalne, v romantič- nem slogu spisane knjige ! Toda le poglejmo v posojilne knjižnice ! Obče znano je, da si izposojajo najpikantniše, .najnaturalističniše" stvari baš —dame. Od kod ta pri- kazen ? Naslonila sem se na bezgovino ter mislila in mi- slila. Listje nad mano je lahno šumelo, bezgovo cvetje je duhtelo, prijetno, omamljajoče; nehot('! sem zatisnila oči ter se udala vsemu čar« tega krasnega pomladnega dneva. Iz teh sanj me je mehoma zbudilo glasno čivkanje. Nagnila sem se nekoliko naprej, da vidim izza svojega skrivaUšča. Nedaleč od tod je stala stara bukev, v ka- tere duplini so si bile napravile sinice svoje gnezdice. Petero malih glavic je odpiralo svoje lačne kljunčke, a skrbna mamica je sedela na robu gnezda ter jim delila mastnega črviča. A kaj je en črv za toliko lačnih želod- čekov ! Odletela je zopet iskat drugega. In glej ! Komaj je bila odletela, uže se prikaže samec z ravno takim čr- vičkom, ter ga ravno tako deli med svojo lačno družino, kakor prej samica. Kmalo se je i ona zopet vrnila, on je pa odletel. — Dolgo sem ju tako opazovala, kako sta se menjavala in vestno skrbela za svoj mladi zarod, a, da, srečni tički vi ! Saj živite še v prvotni jednakoprav- nosti. Nič vam ne kali miru in sreče. Po istih pravilih si iščete vsi svoje in samički ne gledajo nevošljivo na samice, če si prav te dobijo časih kakega bolj mastnega črvička ali kakega večjega kebrčka. Skupno si spletate svoje gnezdice in skupno si odrejate svoje mladiče. 1 'lij drugemu lajšate delo. Vrnila sem se zopet nazaj na svojo klopico. Po ušesih pa mi je zdaj donela jedna jedina beseda : jeduako- pravnost. — Pa vendar — smešno ! Kedo nas pa bode primerjal s tiči? Kaj nismo civilizovani ljudje, pri kojih več ne veljajo naravna pravila ! Kaj čemo mi torej z st. « ..SLOVENKA' Str. !) jednakopravnostjo ? Saj so jo vendar že zdavnej odklonili naši pradedje, in mi, da naj se povrnemo v to prvotno stanje V Kaj nisem bila i jaz vzgojena v tem duliu, pa dvomim zdaj o pravičnosti tega izreka V In zopet sem mislila in mislila. Zakaj so si pak možje prisvojili vse rede, vso uče- nost, a pustili nas ženske v večni temi, čeS, da nismo sposobne ^ duševno izobrazbo V Kaj bi pa škodilo, če bi se i me borile „z uma svitlim mečem" za vsakdanji kruh V »Konkurenca na delavnem polju škoduje ženskemu značaju ; zatrla bi v ženski vsa ona blaga čutila, ki so izključno „ženska". Boj za ol)stanek bi porušil vso žen- sko plemenitost, kajti žensko srce je prenežno za ljuti boj v občni konkurenci. Tedaj naj ostane žena doma — zvesta tovarišica svojemu možu in skrbna mati svojim otrokom. Ona naj ne skuša doseči strok, reservirauili samo možkemu duhu, možki moči!" — Tako nekako govorijo oni nacijonalni ekonomi, ki sc pečajo mimogrede tudi s ženskim vi)rašanjein. Torej mora biti uže res ! A to velja morda samo za »učene' stroke. Kaj pa mej nižjimi sloji V Ali ne vidimo vsak dan, da se trudijo tudi žene poleg mož po tovarnah, po slabo plačanih zasebnih službah itd. Ali to delo morda ne škoduje ženski ])leme- nitosti ; ta boj za vsakdanji kruh — dasi hujši od onega v sijajniših službah — ne uničuje ženskega srca V Ne, saj je tudi med delavkami mnogo uzornih sester, soprog in mater, morda celo več, nego med damami višjih slo- jev, kojim je jedini smoter življenja lišpanje in zabava. Torej se tisti modri učenjaki morda le motijo ! (Svršetek pride.) ženske študije. spisala Danica — Zvršetek. . A to so vendar razlogi, koje se da s pametnimi besedami pojasniti. Kaj pa veli „slavni" tilozof Xietsche|o ženstvuV Ženske imajo po vsem mačji značaj. Po izobi'azbi in po študijah bi se pa ta prirojena jim divjost popol- nem izgubila. Ker je pa ravno ta mačji značaj edin o, kar (kla žensko mično. naj se ohrani in gjpji. Po štu- dijaii Ili ženska izgubila ves svoj čar, torej naj ne štu- dira. A me ženske ne želimo konkurirati z mačkami, tedaj ^e rajši ne ozirajmo na Nietscjiej.eve besede. )s'ašat kulturna naloga n;ij liode torej, povzdigniti se iz ma- čjega, na obče človeško stališče. Toda vrnimo se zopet k resnejšemu razmotri vanju. Da duševna izobrazba nikakor ne škoduje ženske- mu srcu, nam kažejo vse one uzorne žene, ki so kljub svojemu [)oklicu postale zveste soproge in skrbne matere. In njih število ni tako malo. kakor bi se mislilo. Ame- rika ima uže marsikatero doktorico, ki oskrbuje poleg svoje razširjene prakse vestno tudi svoje otročiče. X vzgaja jih gotovo boljše, nego katerikoli še tako ski-bna mami- ca, ki v svoji nevednosti greši marsikaj. Kažejo nam pa te izredne ženske tudi, da je ženski spol ravno tako spo- soben za študije, kakor možki a v obče, da so ženske bolj mnogostranske, nego možki. V vstrajnosti jih pa go- tovo presezajo. Pa čemu iskati po daljni Ameriki? Saj imamo v naši Avstriji tudi nekaj doktoric, ki delujejo z velikim uspehom. Prva in najbolj znana je morda pač gospa dr. Roza Kerschbaumer—Schlikoff, rodom Rusinja, ki ima v Solnogradu privatno kliniko za očesne bolezni. Izvršila je že več nego 7000 večjih operacij. — Nadalje dve zdrav- nici v Bosni, gospodičina dr. Bohuslava Keck in gospa dr. Teodora Krajevska roj. Kosmovska. Njih jako razši- rjena praksa priča zadostno o njih priljubljenosti. V svojih prostih urah pa poučujeta obedve mohamedanskc žene in dekleta v čitanju, pisanji in v ženskih ročnih delih, ter širita na ta'način omiko v daljni Bosni. Gospa dr. Mi- Priloga 38. št. »EDINOSTI", str. 2 ,S L O V E N K A, Št. 7 lica Tschawoff-Schwiglin, rojena v Varaždinu deluje kakor zdravnica asistentinja na Lehmanovem sanatorji v Draž- danah. Gospa dr. Marija Vučetic - Prita iz Selensa pri Pancsovi, potuje sedaj s svojim soprogom dr. Vučeti- cem da popolni svoje študije. Po dovršenem potovanju se naselita v Belemgradu. Eodom Ljubljančanka je go- spica Gabrijela baronica Possannerjeva v. Ehrenthal, ki je predavala o minolem šolskem letu o anatomiji na du- najski akademiji za dame. — Koliko je pa naših ruskih sester, ki tekmujejo o vednosti in učenosti z moškimi? Obžalovati moramo le to, da nam je v naši mili očetnjavi še zaprt tempelj znanosti. V tujini si moramo vede iskati, če si je želimo. A že se je tudi avstrijsko ženstvo zavedlo, ter si hoče pridobiti pristop k akade- miji. Dunajski ,Frauenverein" deluje marljivo na to ; Bog daj, da z uspehom. Saj pravi prvi paragraf držav- nega zakonika, da so pred postavo vsi jednaki, torej velja to vendar le tudi za ženstvo. Solnce se je nagnilo k zatonu. I moje seniee so šle k počitku. Prav tesno se tiščijo druga poleg druge v gor- kem gnezdecu ter žvrgole tihoma, na pol v snu. Lahen vetrič pihlja skozi vejevje ter mi hladi vroče čelo. A zdaj mi je tudi jasno vprašanje, ki se mi je bilo pred vsililo : Zakaj se ženstvo tako puli za tiste malovredne romane, da si podajajo v javnih knjižnicah kljuko kar druga drugi. To je hlepenje po dušui hrani in sicer po taki, ki je razumljiva njihovemu malo vežbanemu duhu. Bomaui so jim vse. Iz romanov se hočejo seznaniti se Bvetom, ki jim je drugače zapečaten se sedmi;mi pe'ati. Romani naj jim kažejo življenje, a v kaki obhki ? In s koliko resničnostjo ? In tako se odgoje tiste plitve du- šice, ki se za drugo ne brigajo, nego za malenkostno vsakdanjost, ki dajejo toliko snovi liumorističnim Hstom. Pri določenji poklica naj tedaj ne bodi toliko me- rodajeu spol, koUkor osebne zmožnosti in nagnjenje. Dosti je takih žensk, ki se čutijo srečne, ko vihtijo ku- havnico ali ko vladajo s šivanko. One ne vprašujejo po dušni hrani. Te naj tedaj ostanejo mirno pri svoji skro- mni delavnosti. Drugače je pa s takimi, kojih duh vzle- tava višje, koje vedna in plitva vsakdanjost mori. Onim naj bodo pota odprta do presvete. Obratno je pa prav nespametno, če silijo starisi omikanih slojev svoje sinove v višje šole, če prav le-ti ne čutijo prav nobenega vese- lja do učenja. Gotovo bi marsikedo svojo dolžnost boljše in vestnejše izpolnjeval, če bi se mu dala prilika, izbrati si svoj pokHc po svojem nagibu. Delajmo tedaj naporno, navdušeno, da si dobimo vsaj pravico do izobrazbe !