Januar 1935 NAS DOM ŽENSKI SVET Leio Xni. 1 Materinstvo Goelhejeva mafi. V velezanimivi in izredno .poučni knjigi Jos. Franka „Mütter" (Matere. Usode materinstva. 1951. Založba H. Epstein, Leipzig) čitam o Goethejevi materi Elizabeti, rojeni Jextor. Ko je imela 18 let, je rodila prvega otroka, sina. Ves črn je bil in kakor brez življenja. Šele ko so otroku otrli srčno stran z vinom, je i^reglodal. „Takrat se je abudilo materinsko sroe in živelo v neprestanem navdušenju do te ure," je priznala mati še kot starka. Sinček Janez Volk je bil slaboten; če je bdel, je kričal in jokal, če je spal, so ga niučile nemirne sanje. Oče je hotel sina s strašenjem in grožnjami ukrotiti, a mati ga je zapodila iz otroške sobe. „Otrokom je treba ljubezni" je bilo prvo načelo tega materinstva. Elizabeta, „sama še včeraj otrok, je po čudežu materinstva čez noč dozorela do one modrosti srca, v primeri s katero so vse filozofije večno šušmarštvo." Ko je deček odraščal, se je oče, svetnik brez poklica in dela, lotil vzgajanja in poučevanja otrok. „Tlačil je v glavce več, kakor so mogle sprejemati," piše Frank. „Očetje so in ostanejo kot odgojitelji diietant-je, ki se poskušajo v pedagoških ekspe-rirnentih, kadar imajo ravno čas. Za očete je vzgoja dresura možganov, vzgojno ek-serciranje. Matere pa vzgajajo naivno ustvarjajoče iz bogastva svoje notranjosti in njih odgojna modrost izvira iz srčne genijalnosti. Njena (Elizabetina) vedra natura se je upirala prezgodnji resnobi; poučevala je deco med neprisiljenim igranjem in ker je imela domišljijo, je oblikovala otroško dušo s pripovedovanjem." Pravljice so ji žuborele iz srca. Sama je bila presenečena, da ima talent za „fabuiliranje". Vneto so otroci — imela jo tri — poslušali njene vesele lekcije, in mali Volk je kmalu pesnil ž njo, „tekino-val z domislicami, popravljal zgodbe in izpreminjal usode po svoji glavi. Ob materinem naslanjaču je postajal pesnik." Ko so prišli Francozi, je mati izposlovala, da je smel sinko posečati francoske gledališke predstave, dasi se je temu oče upiral 2 vso silo. A mati je položila sinu prve kaJi bodočega genijalnoga dramatika. In sin ji je v prvi svoji drami „Götz Berlichinški" z Goetzovo ženo Elizabeto postavil prvi literarni spomenik. Slavno mater so redno posečali mladi in starejši pisatelji, a ona jih je gostila in vedrila s svojim veselim fabuliranjem. Ko je bil Volk že na weimarskem dvoru legacijski svetnik in dvorni pesnik, je Elizabeta še zjnerom skrbela zanj kakor bi bil še mlad študent. Zanimala se je za njegove srajce in žepne robce, a obenem želela zvedeti vse, kaj piše in pesni. Ko ji je umrla hči Kornelija kot mlada žena, ji je ostal le sin poet. „Brez skalnato trdne vere v Boga, ki je ljubezen, bi ne mogla več vzdržati," je pisala takrat. A utolažlla se je z ljubeznijo in ponosom na sina Volka ter s prijateljstvom äiteratov, zlasti pesnika Wie-landa. Njena hiša je postala ljuba vsem Nemcern; k nji so romale kneginje, dvorne dame, literati in vse občuduje „gospo Ajo", kalior so jo zvali. Na tisoče pisem je pisala prijateljem in prijateljicam o slovstvu in sinovih delih. Včasih je za šalo tudi sama pesnila. Tudi vladar vojvoda jo je po-setil v sinovem spremstvu. Takrat je bila nad vse srečna in ponosna, da je mati takega sina. Ko ji je mož umrl, je postala smehljajoča se filozofka in ostala pogumna in vedra do lastnega konca. „Kdo bi se žalostil, če ni zmerom polna luna in če solnce v oktobru ne greje tako kakor v juliju!" je pisala. „Treba je le sedanjost dobro izkoristiti in ne smemo misliti, da bi bilo lahko tudi drugače: Tako se izhaja najbolje." In tako si prireja vsak dan praznik, ima vedno poslušalce okoli sebe in jim prebira sinove spise, ki so tudi del njenega duha in srca. Zelo rada zahaja v gledališče in zbira vse novine, pisma, spomine, darila, knjige in spise iz Wei-marja, kjer je njen Volk visok, ljubljen gospod. Tako si ustvarja muzej, iemnelj svoje materinske ljubezni in ponosa. Tudi ko so Francozi zasedli Frankfurt, ni zbežala, nego igrala klavir, razbijala po vseh registrih, da se je čulo po mestu, pa čitala in ostala pogumna in dobre volje. „Radujte se življenja, dokler še gori vaša lampica!" Ko so kritikastri trgali dela Volkova in Schiller jeva, je pisala sinu: „Nepopisno sem vesela, da se Schiller in Ti prav nič ne menita za čenče :^itkih recenzentov in za babje blebetanje: vajina dela ostanejo večna." Taka je ostala do svoje smrti. „Ne iščem trnja, nego sem srečna za vsako najmanjšo radost; .e so vrata nizka, se sklonim, če mi je kamen na poti, ga premaknem, če je pa pretežak, se mu umaknem, in tako najdem vsak dan kaj, kar me raduje!" Tako je pisala in les tako tudi živela Ko je čutila da bo treba umreti, e še odredila, kakino v-ino naj pijejo, kakšno pecivo naj jedo njeni pogrebci na ni ^ecano- sti in še posebej je zabicila kuiiaiici, iiaj ne Tzamc za kolače premalo rozin. Tozko je izdilmila Goetliejeva mama. Zakcn otroku ne lekne? Večina mater se pritožuje, da jim otrok zilravie in telesni razvoj vidno kvarno. Vzrokov, da otroci nimajo teka, je več kakor matere mislijo. Najčešće imajo otroci pokvarjen tek, ker jedo pred obedom aU večerjo razne sladkarije, sa^e in pecivo. Včasih matere same ali sorcrf-niki otrok želodec vsaj deloma napolnijo predčasno. Včasih pa je vzrok tudi za otroka neprimerna lirana. IVi-vse za otroke kar diši odras.lim. Otroška hrana naj bo preprosta, različna, vedno skrbno pripravljena in okusno podajana. Obseza naj dovolj mleka, jajc, masla, dosti zelenjave in sadja. Hrane za otroka ne smeš nikdar preveč soliti ali začinjati Slaščice naj do-L le za nameček, a nikoli težkih, preveč obloženih slaščic. Ako nimas sadja, daj otroku vseh vrst orehe. Pazi, da je tudi otroška miza lepo in čisto pogrnjena in da je posodje s priboromo vred okusno. Ne dajaj otroku velikih obrokov nego mu rajši dodajaj, če je pojedel. Včasih ima otrok nepremagljiv odpor proti nekaterim jedem. Ta odpor je ali pnrojen ali izzvan. Potem je zaman vse prigovarjanje ali celo zmerjanje. Prirojena odpor-. nost so sčasom sama poda, izzvana pa nastane ako sliši ali vidi otrok, kako se dotična jed pripravlja, sestavlja, odkod se jemlje itd. To mu je zbudilo gnus ali odpor želodca; ako ga primoraš, da vcn-darie je, često bruha. Torej pusti, Ua mu izzvani odpor sam mine. Prevelika utrujenost, strah, žalost, duševna preobremenjenost ali nervozu ost jemljejo otroku kakor odraslim tek; ne more jesti, čeprav bi rad. Ne silite otrok preveč, da se uce in da je posodje s priborom vred okus-Bolje je manje 5 v spričevalu, a zdrav, veder in svež otrok! Skrbite, da jedo otroci počasi in da dobro žvečijo, ne pa goltajo. V veseli družbi je deci zmerom W tek, kakor ako je otrok sam. Zato otroci na letovišču, po kolonijah rajsi m več jedo kakor doma vpričo sitnih in re-žavih staršev. Otrok naj se do sitega na-teka in naskače na zraku in solncu, pa bo imel zmerom dober tek, če ni sicer bolan ali drugače v teku pokvarjen. Pazite, da se otrok jedi ne preobje; potom se mu bo jed za dolgo uprla in ne bo mogel niti videti. Mati naj pazi, da otrok ne dobi od nobene jedi preveč, nego da uživa čim več različno primerne hrane. Nikoli naj otrok pred jedjo ne pije mrzle vode, je sladoleda ali sadja. Pazimo, da je o roško zobovje zdravo m v redu, da lahko grize in žveči. Naj si otroci po obedu in večerji redno čistijo, äcetko odrgnejo svoje zobe. Ako imajo bolno zobovje, ne odlašaj m jih pc-lii takoj k zobozdravniku. Ako pa pri Tvojem otroku ni nobenih navedenih vzrolcov za slabi tek, ga odvedi k zdravniku, da ga temeljito prcisce. Čimprej, tem bolje! Nikoli ne kvarite svoje dece z obeti ali grožnjami. Držite se neizprosno reda ifi dajajte otrokom jesti vsak dan ob istem času. Z obeti jih le vazvadite, da vam potem nikdar ne bodo hotel jesti preden jim zopet cesa nc obljubite. /. grožnjo pa dosežete le jok in hrup, pa mržnjo a^li žalost. Bolje je. da se za otrokov upor ne meniš, če noče jesti n.u vzemi krožnik in pribor ter ga posljl od mize brez krika in psovanja. Če jc zdrav, bo postal lačen in prosil te bo, da mu daj jesti. Treba je le, da si vedno dosledna. ■ Materinska ljubezen baje dela čudeže. Toda ne vedno. Saj prav ta materinska ljubezen marsikatero mater zaslepi, ji jimlje pravično razsodnost, J^'dl pravega otrokovega značaja, da ne vidi njegovih napak, a pretirano jioveličuje njegove vrline. Materinska ljubezen je čestokrat udarjena s slepoto; v svojem otroku vidi angela, za napake tujih otrok pa ima izredno bister pogled in ostre besede. Take „pametne" žene bi bile morda sposobne tuje otroke dobro vzgojiti, toda svojih lastnih ne. Strah otrok v spanju. Pri nekatonh otrocih se čestokrat zgodi, da ponoči zlasti ih spanja naenkrat vsi prestra- r pj sije šeni planejo pokonci, krice, pr.,_.,_ --tresoči se pomoči, ali srepo m v največjem strahu gledajo v določeno smer, hočejo bežati itd. Otroci v takem stanju se dado le polagoma pomiriti in pogovoriti, saj jim nekak nerazumljiv strah pretresa vse ude. Končno se le umire, toda naslednjega jutra navadno ničesar ne vedo o neprijetnem nočnem dogodku; kvečjemu, da imajo spomin na težke, neprijetne sanje. V&isih je tako močno strašenje po^ sledica kake bolezni, n. pr. škrlatmkc ali Večkrat so pa roditelji ali vzgoji išpii ;ami kr ■iitr tel ji tega neprijetnega poja.. Pripovedujejo namreč otroko„, dnevne dogodke, ali bajke m povesti p strahovih, coprnicah, povodnjih možeh i. dr. Vodijo jih k vznemirljivim gledališkim in kinematografskim predstavam, jim dovoljujejo neprimerno čtivo in, k,ar je najhujše, jih sami strašijo, m Jim groze z nadnaravnimi prikaznimi, ki se baje prikažejo, ako otrok ne bo poslušen, lako sami ali pa posli razburijo otrokovo domišljijo, ki ga potem celo v spanju trapi in muči. Ob pametni vzgoji m ob mirnem ravnanju se taki ponočni prizori strase-nja pri otrokih poležejo; čim večji so otroci, tem redkeje se pojavljajo, dokler končno popolnoma ne izostanejo. Zdravstvo in kozmetika Proti revmi je nmogo preizkušenili domačih zdravil; nekatera izmed njih so prav uspešna. Tako je n. pr. znano, da je pik čebel proti revmatizmu jako koristen. Čebel pa ni vedno ia povsod na razpolago; zato preganjajo Tevmatizem z mazilom, kateremu je primešan strup živih čebel. Ker pa tu manjka žela, ki se pri piku čebelji zabodo v kožo, da pride strup do človeške krvi, jc dotičneinu" mazihi prime» šano še sredstvo, katero nalahno Taiii kožo. Potem prodre sele -strup v kri in ozdravi revmo in druge revmatične bo-d na kmetih si navezu- lezn pi - Ponok, na boleče «liajo prapi jem zavreiici d] - čudno, a baj. sredstvo je slede ali nekoliko nare: in polagaj to Trečico tj _ revmatizem najhuje. — D; čice z vročo mivko (diobi skom) na bolna mesta, je liste zelene praproti, in v tej nekoliko olila Zašij, ;ga d: .tičn: k del tele ito domače vrečico celega vjega kostanja kjer se javlja i polagajo vre-ini rečnim pe-splošno znano. Ozebline lahke težko jih odprav: jih varujemo, ko mo, da ne nosimt ebe v roki krv] obtok nep eje ozelK in zavira oii P P pozimi k nmogo giliat hati ali sploh teh in hitro dobimo, a silno mo. Pametno jc, da se je še čas. Paziti mora-te.snih čevljev, da jia.s ige. Glavno je, da .pravilen. Bolohni ljudje :avilnem obtoku krvi, mu uo nego zdravi. Mraz otež kulacijo krvi, in navadni [loge in roke tiste, ki po njih k: lo krvi, zato ozebejo. Da sprav pravilen obtok, se mors la zraku, hoditi, pa tudi i aditi z rokami, ako so nam otrple. — Baje je dobro domačf stvo proti ozeblinam mazanje s pi jeni. Koristne so menjajoče se gorke kopeli, di tem in nego ■ gora ji rzli lipor a se ubranimo e vedno dalje č rodi. Tudi otirt čljivo. ebli .d-itrole-de in n. Pri topli vedn Ali s Razumn Ijitim V' da odstraE se je nabri je treba zi be. Glede nenje. Vi memo obraz ii a nega polti sc JČernim čiSčenje ■ani ves prah ii brala tekom dne ojuice očistit: tega čiščenji jc mnenj livati zače: 1, ki ncsr duje obrazu; drugi zopet trdijo. Prav imajo menda tisti, ki trdijo, . nialni, dovolj odporni koži milo ne je, zlasti, ako je doliro in ne i ostrih primesi, ki bi dražile polt. Sai suha ali pa zelo občutljiva ter než: ne prenese mila. Ako koža po nju skeli ali se lušči, tedaj je ne umivati z milom. V tem primoru u ljamo za čiščenje kako maščobo, vsem olje, ki najtemeljiteje čisti. milom? s teme-namcn, katera Potem 10 j a in maščo-'lada različno da milo ško- 'kSi. :la :la nor-škodu-■■sebuje MO zelo ua polt umiva-smcmo .porab-pred-V&da ) tudi potreb: že zato, ker osi t. j. deževnica, odovoda, ki ji .hladiti ali luehk do iz hati : sredstvo, ki vodi In sicer postopami mažemo obraz z nekaj časa, potem po. Maščoba prod voda. Nato se nama:_____ ki jo pustimo na obrazu odstranimo kremo zopet ; no izbrišemo obraz, nakai najprej z mlačno, a naposli vodo. Mlačna voda znojnice pa jih stisne. Parkratno me !j tople in mrzle vod končno sna-;veži. A biti mora ali iz potoka; vo-trda, treba preku-i primešati kako zmehča, n. pr. boraks. tako-le: zvečer si na-«livnim oljem, pustimo o obrišemo z mehko kr-mnogo globlje kot očno kremo ■so noč. Zjutraj del je kože it ikem končnem mazati obraz z jo dela umivanj, dnevno .Ije se ■ !d Se odpr . elastični ponov-mijemo z mrzlo , mrzla je pre-:pešu> Nega Ia !dr zjutraj : rÄ mo dnev no dela volj negi dajo. Se-s Da ol: in lepi raiko' spes: kote lame in dela odvzad po mož naj bi :da Si jo prhi ji !-u itreba zd: nju moramo kože 10 cirkulacijo kri nam potrebno hr o tako, da nagner o s prsti nalali avzpred. Na t ti vso gla enkrat imo lase čim daljo h moramo krtačiti reh: od d dcs-;lela-. . -radio, ker lasje niso do-iz istega vzroka tudi izna-i illidi bolezni lasišča, ki po-j in izpadanje las. V takem vzad, od , od ilevf 3—4 mi: glavi zi ran -'različnih sme 'zad n avzpred. na desno. Tako lute. Prhljaj se r re poim uasirati, ki 'daje o.^ Najla Po P< na glavi finega ol: te pomakamo v glavo na ta način ko umaknemo ila mo. Preko noči s fraj pa jo izperei gim milom. Ako di no vsak teden, mine okrepe. Premastne L krtačiti, a vsak teden kako vodo za lase, ki ne maščobe. Postopamo pra-oticm oljem. Po namočir iči. da las ije de-fo navzpred 1 kroge po glavi način obdelamo Kdor ima suhe la-teden vtrl v kožo vnega olja. Komadič va-olje in namastimo vso da delamo jii-eče in ta-ie. Potem kožo masira-i zavežemo glavo, zju-no s toplo vodo in bla-ilamo to nekaj časa itcd-prhljaj in lasje se treba dalje časa imtremo kožo S vsebuje nikake tako kakor z kož, prtič v gorko vodo, ožmemo in si ga ovi jemo ok Preko njega zavežemo še suli i nam mora toplo. Od gorkote znojnice, voda ilažje prodre v petih minutah nanovo namočim .si zopet omotamo glavo. Tako parkrat. Po eni uri si glavo um: slednji vodi primešamo malo sol le (plave) lase pa sok ene lini postopamo tako z lasmi, gotovo imeli težav ž njimi. naposled dobr glave. C. Biti odpro žo. Po rtič in ovimo lO, po-r.a svet-e. Ako 5 bomo žena in družba Iščimo stvarnih delavcev. čudno je, da prav tiste žene, ali možje, ki malo ali skoraj niČ ne delajo, nikdar „ne utegnejo"; nasprotno pa so- na razpolago tisti, ki so v resnici tako preobloženi z deiom, da se le s strahom obračaš nanje. Kakor da si znajo vse bolj racijonalno razdeliti svoje delo, kajti v svoj delovnik, ki traja od jutra do poznega večera, vedno lahko uvrste še kaj. Prave čudodelke so take žene. Kadar ^re za javno, občekoristno delo, so navadno prav te žene tiste, ki še vedno kaj sprejmejo na svoje rame, dočim one druge samo tarnajo, se izgovarjajo na svoje živce, bolehnost, prezaposlenost itd. Precej je takih žensk, precej takih moških. Kakor zmeraj isti prihajajo v gledišča, na koncerte, sestanke, seje dosledno prepozno, tako najdete tudi zmerom iste, ki so vkljub preoblozenosti še vedno pripravljeni kaj storiti za bližnjega, žrtvovati del svojega dragocenega časa. Oni drugi, ki nimajo nikoli za nobeno stvar časa, ali si kdaj na večer polagajo račune, kaj so pravzaprav počeli ves dan, kaj so izvršili zares dobrega in koristnega, kako mnogo ali kako malo so delali? Ali niso ubijali dnevu s proznim besedičenjem na obiskih in posedanjem po kavarnah? So žene, ki s pretirano vihravostjo razširjajo okoli sebe nemir in nervozo, in zopet druge, ki vzbujajo vtisk, kakor da so prav čakale, da jih zaprosimo usluge ali jim potožimo svoje težave. Poznamo ženske, ki tujega dela in tujih zaslug prav nič ne cenijo, ki zahtevajo, naj imajo drugi vedno čas, zmerom mirne živce in pa sposobnost za vse; same pa se gostobesedno bahajo, ako so za javni blagor takorekoč Ic kihnile ter so takoj užaljene, ako jih ne občuduješ, kako se žrtvujejo in si kvarijo dragoceno zdravje za mili narod. Po naši domovini je preveč žen, ki menijo, da je njih razkazovanje modnih oblek, vsiljevanje svoje osebe v ospredju na svečanostih in slovesnih sprejemnih že rodoljubno ali celo državotvorno delovanje. Vemo pa, da je njihova koristnost čisto ničeva, da je njihovo udeleževanje bolj v napoto in skoro le na škodo časa in stvarnega resnega, treznega ustvarjanja. Kakor med možmi, tako je tudi med ženskami piška-vih glede pozitivnega, realnega udejstvo-vanja. Vse mogoče predloge in načrte razvijajo nekateri in ■nekatere, a sami ne utegnejo niti enega resno in popolnorna izvršiti; ostro znajo kritizirati druge in zabavljati, naštevati, česa ni in kaj bi bilo treba storiti, a samih sebe ne vidijo. Nekateri pa nimajo sploh nobenih idej za delo in mislijo, da so se že dovolj žrtvovali, ker so prevzeli odborniško čast. Naš čas je resen, resnejši kot je bil kdajkoli in zahteva le resnih, stvarnih, neseitičnih delavcev in delavk na vseh poljih javnega delovanja. Zato ne iščite za društvo paraderjev in paradaric, nego tihih, skromnih, a neumorno delavnih, zares ustvarjajočih oseb. Le potem bomo istinito napredovali in dosezali trajno koristne uspehe. Pletenine za zimo. Z roko pletene ali kvaokane obleke so letošnjo zimo moda in- Šik. Saj so zlasti pletene obleke tudi silno prijetna noša. Torej ne samo zim-skošportne malekosti, t. j. čepice, šali, rokavice, nogavice, tudi pelerine, jopiči, bluze ter celo kostumi in plašči, vse delano z roko — ne na stroj — so letos velika moda. Nihče več se dandanes ne posmehuje, ako se plete govorica med žen-stvom tudi o teh ročnih delih, študentka, profesorica, zdravnica, učiteljica in uradnica si poleg drugih za kratek čas in prijeten počitek pletejo .same take moderne, predvsem pa zelo praktične jopice, bluze ali obleke, ki se ne mečkajo, ne maže j o in jih nosimo lahko kar po več let. To delo ne zahteva posebnega študija, dasi treba za dobro uspevanje precejšnje skrbnosti in natančnosti. Kdor sam ne šiva in ne kroji, si zamisli samo kroj in ga da izvršiti pri svoji šivilji. Delati po njem, ni zelo težko. Važen dodatek tem oblekam so originalne lesene ali kovinaste za-pone, zlasti na usnjatih pasovih, ki so zopet precej Široki in se posebno mladim, vitkim telesom izvrstno podajajo. Cele, z roko pletene obleke vidimo po vseh modnih listih, revijah, ateljejih. Sicer je res dosti dela ž njimi, a to delo se izplača, ker je ročno dolo mnogo trpežnejše, lepše in se sploh na prvi pogled razločuje od šablonskega strojnega pletenja. Razume se, da mora biti delo izvršeno vešče, skrbno in natančno po dobrem kroju. Prav posebno praktične so pletene ^otroške obleke, ki takorekoč „rastejo" na otrokih in niso takoj prekratke in preozke, kakor obleke, šivane iz blaga. Važno ga je, da vzamemo za pletenino vedno do-ro in pristno, zato trpežno volno. Vzorce, kroje in popise raznih pletenin prinaša žesnki Svet malodane v vsaki številki. Ako ima mož influenco... Gripe, influence in kar je drugih takih neprijetnih bolezni se treba prav posebno varovati, ako imaš — moža. Kajti lahko bi nalezel bolezen od tebe, a pri marsikaterem možu postane že prav lahka influenca tragedija, polna dramatskih zapletljajev in senzačnih vrhuncev. Junaki v boju življenja, stoiki, ko gre za velika čustva, velike bolečine, izgulie pri malenkostnih neprijetnostih in telesnih nerazpoloženjih večkrat vso usmerjenost in dostojanstvo. Nahod ali malo višja temperatura često-krat že zadoščata, da ti spravita moža iz ravnotežja in v skrajno razdraženost. Skoraj v vsakem možu tiči namreč malo otroka, ki se da rad negovati in razvajati, a postane lahko tudi sila neprijeten. Gospod stvarstva pride domov, kihne par-krat, mrazi ga, pa vroče mu je hkratu. Tedaj sc razburi vsa hiša; hitro v postelj, ovitke, ogrevalko, aspirin, toplomer: vse vprek. Vsa hiša je pokonci, kajti gospod nima samo influence, marveč influenco i d slabo voljo. To je vse kaj drugega, kot če se prehladi ženal Nobena stvar ni prav. Otroci razgrajajo, žena je brezsrčna, limonada je prevroča, juha premrzla, postelja kakor korito, skratka: grozno! — In ko se po par dneh gospod pozdravi, izgine tudi slaba volja, vse se oddahne... Praktična navodila Kako ravnati z volnenim blagom? Da pravilno ravnamo z volnenim blagom, moramo poznati najvažnejša svojstva sirovin, ki sestavljajo blago. Posebnosti volnenih tkanin so sledeče: Ako jih peremo v vroči vodi in jih mencamo, tol-čemo, ovijamo, se vlakna zverižijo, da niso vieč enakomerna. Volnenih oblek torej ne smemo prati v vroči, kvečjemu v mlačni vodi ter jih zelo ne mencajraov niti ne ovijajmo. Obesimo jih, da se same odtečejo. Vsako volneno blago bi moralo biti pred uporabo dekatirano. Dekatirati se pravi blago prepojiti s paro; na ta način se lesk nekako omili in tkanina se vskoči, da se pozneje na vlagi ali dežju nič več ne izpreminja. Dobra blaga navadno dckatirajo že v tovarnah. Da se prepričamo,^ ali je blago dekatirano, odrežemo manjšo krpico, jo zmočimo in potem posušimo. Ako je ostala neizpremenjena, t j. ako je ohranila prvotno barvo, lesk, obliko in giladkočo, tedaj vemo, da je bilo blago že v tovarni dekatirano. V nasprotnem primeru damo blago v kemično čistilnico dekatirati, kar ni zelo drago. Krojači in šivilje pa tudi same opravijo de-katuro, ki je za vsako boljše blago potrebna. V ta namen treba zmočiti precej močno in veliko krpo, jo razprostreti narobe po blagu in likati preko nje z vročim likalnikom tako da para dobro prodre v vlakna. Blago se pri tem navadno vskoči. Po vplivu likalnikove vročine, ki pa ne sme presegati 100° C, vlakna otrde, tkanina pa postane elastična, da se telesa lepše oprime. Volneno blago se ne sme namakati in ne sme mokro ležati na kupu, sicer dobi plesnive madeže. Tudi se ne sme blago prenaglo ohladiti, ako smo ga prali v topli vodi ali smo ga imeli v gorkem prostoru; vse to namreč škodljivo vpliva na vlakna. Razredčene kisline volne navadno ne poškodujejo, pač pa jo vničijo razne lu-gaste raztopine. Pri pranju volnenili stvari se zato poslužujmo milih kemikailij, n. pr. boraksa ali zelo razredčenega salmj-jaka, ki deluje čistilno, a ne razjeda barv in niti. V kuhinji so zeio prikladni stolčki različne višine. Nižje lahko pomaknemo pod mizo ali kam drugam, ako jih ne potrebujemo. Včasih pa je visok stol jako na mestu, da nam gotovih del ni treba vršiti stojo. Zelo dobro služijo v kuhinji tudi stoli, ki se dado skleniti, takoimenovani sklepni stoli. Kadar so nam napoti, jih zložimo in prislonimo k steni. Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovo terpentinovo milo in Zlatorog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-o v ega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav. Priporočamo ga tudi mi! Plesnive madeže odpravimo, žličko salmijakovega prahu in dve žlički soli raztopi v topli vodi in pomoči v to raztopino plesnive madeže. Obesi dotično perilo za 10 minut na »rak, potem ga operi kakor navadno. Madeži plesni izginejo, ako še niso prejedli tkanine. Tudi namakanje madežev v kislem mleku je učinkovito sredstvo za njihovo odpravo. Stare rokavice iz krzna, ki jih ne moremo več nositi, porabimo lahko Še na razne načine. Iz njih napravimo .razne drobne modne predmete, n. pr. torbico za uro, za kukalo ter celo večje taškioe, ako kombiniramo kožo ali usnje z baršunom. Ako so v petah čevlji preveliki, se silno trgajo nogavice. Temu odpomoremo, ako izrežemo iz stare krznene rokavice pravo-kotnike in jih nalepimo znotraj ob peti. Čevelj se ne slaČi in nogavica se ne trga. Ako imamo več rokavic ali dolge rokavice, si izrežemo lahko celo cele podplate, ki jih nalepimo v čevelj znotraj. Noga počiva na mehkem in nogavica ostane dolgo časa nepoškodovana. Da nežno tkanega damskega perila, kakor tudi volnenih in svilenih izdelkov pri pranju ne pokvarite. Vam priporočamo, da vse te stvari perete le z milnimi luskami Zlatorog, ki se prodajajo odprto. Zato jih lahko kupite sproti in Je toliko, kolikor jih naenkrat potrebujete. Dobrota milnih lusk Zlatorog je zajamčeno najmanj enako viredna najboljšim inozemskim, kakor tudi tuzemskim proizvodom te vrste. Milne luske Zlatorog priporoča tudi njihova nizka cena. Dobite jih v vsaki trgovini. Kuhinja Nekaj navodil za kuho • Marsikatera neizkušena mlada gospodinja ne v6, kako dolgo pečemo ali parimo različne vrste mesa. Podajamo tu nekaj kratkili navodil: Mladega piščanca pečemo pol uro, malo večjega tričetrt ure; mlado raco prav tako dolgo, — Pljučno pečenko, naravno ali v smetani — pečemo največ IK ure, manjši kos i uro; zelo velik kos največ IK ure. - Mladega zaj parimo ali pečemo 1 do 2 uri. - Za zelo sti valj. Najbolj pripo starejš. ega kuro ali gos-prababico pa dovolj. Najbolj priporočlji' starine zavijemo v mastiln ijoa, petelina, i ure niso I je, da take papir ali v 10, a šele na-sliujšana ko pergament in jih dolgo par posled opečemo. V starostj koš se me zmehča, tudi če jo pečemo 8 do (2 ur. Le še bolj pusta postane. Mlada svinjina je pečena v 1—iK ure, starejša v ure. - Mlada jerebica v % ali tudi v pol ure; stara jo počena v dveh urah. ^ Mlado purco pečemo VA ure, starejšo ali purana 2—2lika. - „Angleško pe, motraj še rdeče goveje meso. ko ga, ko je že dovolj pečeno, , postavimo za par minut v takoinu Lovaiio ogrevalno pečico; ako te ni, ij la štedilnik nad lonec vrele vode; pt ;enka mora biti pokrita s pokrovko. Ai gleške pečenk, soka ter jo celo na mi nimo; vendar treba pa Zato je pri dolgotrajn trcbno, da dodamo zdi žlic vode. Dosti vode j kujti potem bi mesa način, marveč bi dobil trdo pečenico. Zajec, telečje meso vrstni, ako jih pečemo 6 amo sti i dodajamo precej da ume-iti, da ne zagreni, ejšem pečenju po-ijpazdaj le po par le smemo prilivati, ; pekli na angleški neprepečeno piščanci so iz- IÜ pa nem maslu ali na slanini. — Razbeljene slanine nikoli ne smemo mešati s presnim maslom, ker dobi sicer okus po loju. Z mastjo pa oboje lahko mešamo. Gosje masti tudi ne mešamo z maslom, niti pri pečenju ne. — Koštruna in svinjsko meso pečemo na čisti masti, pljučno pečenko pa na slanini s smetano. Svinjsko meso s kašo. Zreži pol kilograma svinjskega svežega mesa in ga pari na masti, na kateri si zarumenila drobno sesekljano čebulo. Dodaj tudi zrezanega zelenega peteršilja in paprike po okusu. Ko je meso že skoraj mehko, pTideni pol litra oprano kaše in pari pokrito; prili-vaj pomalem juhe. Jed mora biti precej gosta, približno tako kakor rižoto. Namesto kaše vzomeš lahko tudi riž. Sirovi žličlliki. Zmešaj 8 dkg presnega luasla z osmimi dekanii moke in tremi osminkami litra vročega mleka; to dobro pokuhaj, a neprestano mešaj. K.o se ohladi, primešaj celo jajce in t nuuenjak, 3 žlice nastrganega domačega sira ali parmezana in noževo konico pecivuega praška. Iz tega testa zakuhavaj s srednje veliko žlico v slani krop žličnike, ki jih kuhaj 8—10 minut ter daj potem zaboljene s presnim maslom na mizu. Lahko pa jih kuhaš tudi na goveji juhi in jih serviraš kot juho. Riževi kroketi. Napravimo jih lahko, kadar nam je preostal par jeni ali kuhani riž. V dve .skodelici takega riža vmešamo dve celi jajci, soli in par žlic iiastrgans-ga boliinjskega sira. Oblikujemo kratke, okrogle klobasice, ki jih povaljamo v jajcu in drobtinah in jih ocvrcnlo. Kapncin.ski riž. 20 dkg riža kuhajmo na % litra mleka, dodajmo soli, malo sladkorja in vanilije. V namazan model naložimo polovico ohlajenega riža, polijemo to z malinovcem in denemo povrhu še drugo polovico riža. Potresemo dobro s čokolado in sladkorjem. Vrhu tega naložimo trd sneg štirili beljakov, kateremu s[Uo primešali tri žlice vanilijevega sladkorja. Pečemo 20 minut v pečici. Lahko serviramo z vinskim šado. Jabolka v testu. Majhna, povsem vle-žana jabolka (n. pr. gambovce) izkrožimo, da odstranimo vse peške in dušo, olupimo in napolnimo jamice z marmelado ali z zmletimi orehi in rozinami, ki smo jih prepojili z rumom in osladili 'S sladkorjem. Napravimo dobro masleno ali krhko testo, postopamo ž njim kakor običajno ter ga ])Otem razvaljanio in razrežemo na čctve-rokotnike. Na vsako tako krpico položimo na sredo že pripravljeno jabolko, dvignemo vše štiri ogle in jih stisnemo; prav tako tudi robove. Na ta način dobimo oblike zavezanih rutic. Položimo jih na namazan pekač, pomažemo z beljakom, potresemo z debelim sladkorjem in sper čemo v precej vroči pečici. RaMi kolački. Zgncti mehko testo iz 6etrt kg moke, pol jajca, ki&le smetane in malo soli. Počiva naj pokrito pol ure, potem ga razvaljaj za nožev rob debelo, zreži ga s kolescem ali nožem na poševne četverokotnike, ki jih ocvri na masti, kateri si pridejala polovico masla. Kakor pri krofih, imej spočetka kozo pokrito in jo tresi, da se kolački lepo dvignejo. Te kolačke dajemo k divjačini, dobri so pa tudi posipani s slakorjem. Snežene kepe. Ko delamo o praznikih f>otice, nam ostane pnecej beljakov; te ahko porabimo na sledeči način: Stepi beljake v prav trd sneg, na vsaka dva beljaka primešaj polno žlico sladkorja. V prostorni kozi zavri liter mleka s koščkojn vanilije; ko vre, zalcuhavaj v mleko žlič-nike od trdega snega. Povro naj samo nekoliko, potem jih obrni in jih s penovko pobiraj iz mleka, a zakuhaj zopet druge, dokler ne porabiš vsiega snega. Potem primešaj mleku dva rumenjaka, ki jih pi:ej v nekoliko mrzlega mleka razmotaj. Motaj na ognju, da se zagosti, a zavreti ne sme. To kremo vlij nekoliko ohlaje-no na snežene kepe. Namesto rumenjakov lahko primešaš uileku tudi 2 žlici nastrgane šo-kolade, žvrkljaj, da zavre, ohladi malo, potem vlij na kepe. Punševa escnca. Kuhaj ob neprestanem mešanju kg sladkorja v }4 litra vode, da se delajo mehurji; kar je na površini nečistega, sproti pobiraj. Precedi to in prideni pol skodelice precejenega močnega čaja, sok tneh limon in šestih pomaranč in tri osininke litra ruma. Nalij v steklenice, .zamaši -in lirani pokonci stoje na hladu. Kadar hočeš napraviti punš, treba samo čiste vroče vode, v katero vliješ punševe esence po okusu in punš je gotov. Taka esenca je prav priklatbia za zimske izlete v Iiribie, kjer se po smučanju prileze čaša punša. — Pri prirejanju punša je paziti, da dodaš rum, arak, konjak itd. kasneje, ker pri vrenju alkohol mnogo izgubi na svoji moči. Šibica vanilije, kuhana v sladkorju, se punševi esenci tudi dobro poda. Pismo mladi mamici. Ne samo Vi, mnoge v Vašem položaju se obračajo na nas s takimi vprašanji. Žele nasvetov pred porodom, ob porodu, skrbi jili oprema za dojenčka: kakšno, koliko, kako ukrojiti itd. Kaj ne, draga mlada mamica, tudi Vi ste dobili za poroko v dar od svojili prijateljic "j servise za črno kavo, 4 servise za liker, blazin in vaz, da bi lahko otvorili bazar. Ni se pa niti ena Vaših tovari-šic ali sorodnic spomnila, da bi Vam darovala knjigo o negi dojenčka, ki je pol- na zlatih naukov za mater in dete, čeravno imamo dve taki knjigi, od dr. Am-brožiča in dr. Dragaša (dobe se v Deč-jem domu v Ljubljani, Lipičeva ul 5). Tako knjigo mora imeti v svoji hiši vsaka mlada žena, ki le zna citati, posebno pa žena na deželi, ki nima v bližini zdravniške posvetovalnic«. Mi smo v našem listu že večkrat pisali o negi dojenčka. Toda take članke opazi le, kdor jih trenutno potrebuje. Ne moremo pa tako pogostoma pisati o eni in isti stvari, da ne spravimo v nevoljo tistih, ki za to stvar nimajo interesa. Zato je Tu odrežite in vrnite nam v kuverti. • Naročam „Ženski Svet" na te-le naslove: 1. Ime: Kraj: 2. Ime: Kraj: .... 3. Ime: Kraj: ..... 4. Ime'. Kraj: .......... 5. Ime: ...... Kraj: ........... Kraj: ulica: (zadnja pošta) stan-. ulica: (zadnja poŠta) stan: ulica: (zadnja pošta) ulica: (zadnja pošta) stan: ulica: (zadnja pošta) dne Podpis: dobro, da imamo take važne reči vse skupaj v posebni knjigi. Tudi o opremi dojenčka smo pogosto-ma pisali, prinesli smo kroje in navodila za Šivanje opreme. Pri "vsaki priliki smo poudarili: za dojenčka Čim enostavnejše, tem bolje. Srajčka je še vedno enaka, kakor ste jo imeli Vi, ko ste prišli na svet, izginili so le dolgi, trdi povoji. Par ozkih, platnenih povojčkov za prve dni, in čim večje število plenic, vsaj 50, da imate vedno suhih plenic pri roki — to je vse, kar nujno potrebujete. Najboljše plenice so iz starega blaga, starih rjuh, srajc, ker so mehke. Prve čase zavijamo otroka samo v stare, ali vsaj dobro izprane plenice. in srajčke. Kapico naj nosi samo v mrzli sobi ali pozimi na prostem, sicer naj bo golo glav. Vse te in še mnogo, mnogo drugih koristnih podatkov dobite v omenjenih knjigah. Smatrajte nekako take knjige kot prvo dolžnost do svojega otroka. Cena ni visoka, in ako boste imeli tako knjigo, boste prihranili na nepotrebnih izdatkih za zdravnika in za opremo gotovo mnogokrat več, nego Vas je knjiga veljala. Pisma naših naročnic (Nadaljevanje.) Žiri 7. III. 34. Sporočate mi, da moja plačila niso v redu. Pregledala bom vse recepise, če se mi ni morda kateri izgubil, ker sem bila včasih po 2 do 5 mesece v Ljubljani. — Meni je Ženski Svet zmeraj dobrodošel; zelo rada ga berem; marsiktero ročno delo dobim iz njega, posebno lepe vezenine. In tudi mode za moje šivanje mi prav pridejo; čeprav sem stara že 70 let, vseeno imam rada Ženski Svet in ga dobro razumem. Dolgo pač ne bom več njegova naročnica, preveč imam že let za sabo. Zelo dolgčas bi mi bilo, ako bi ga ne imela. Z odličnim spoštovanjem M. D. Bistrica, 28. III. 1934. Spoštovano upravništvo! Prav depo se Vam zahvaljujem za poslane številke Ženskega Sveta. Prav zelo sem se jih razveselila. Dopade mi pa v listu vse in sem srečna, da sem ga vendarle še mogla naročiti. Rajše bi se odpovedala čemu drugemu, kakor pa da bi morala biti brez svojega dobrega prijatelja Ženskega Sveta. S spoštovanjem Vas pozdravlja Angela M. 16. maj 1934. Oprostite, ker sem se zakasnila s poravnanjem naročnine. Tu prilagam 2 dolarja in upam, da prideta srečno na pravo mesto. Vselej, ko prejmem „Ženski Svet", čutim, da imam najboljši duševni užitek od njega, ker je v njem toliko koristnega, kar potrebujemo v vsakdanjem življenju. Pozdravljene vse, ki se udejstvujetc ter pomagate našemu ženstvu do napredka! Nežka Kalan, Cleveland. (Dalje prihodnjič.) ■ Tu odrežite in Trnite nam v kuverti, Pošljite „Ženski Svet" na ogled na te-le naslove: 1. Ime: Kraj:..... stan: Kraj: ulica: (zadnja pošta) 2. Ime: ......................................................................................................... stan: ulica: (zadnja pošta) 3. Ime: ............................................................................................... sian: Kraj: ............................................................................... (zadnja pošta) 4. Ime: ................................................................................................ stan: Kraj: ............................................................................ "^ca: ......................................................................... (zadnja pošta) 5. Ime: .......................................................................................................... stan:..................................................... Kraj: . ulica: {zadnja pošta) Kraj: dne . Podpis: