SEZCNA1921/22 ŠTEVILKA 7 r vavpotic IZDAJA UPRAVA NARODNEGA CLEDALIUA V ULtBUAlMI * UREJA MILAIM PUGELJ' CEI\A*t) Spored za 7. teden. Drama Sobota, 12. novembra — Oče. A Nedelja, 13. novembra — Požar strasti Ob. 3. uri popoldne. Izven. Nedelja, 13. novembra — Komedija zmešnjav. Ob 8. uri zvečer. Izven. Poned., 14. novembra — Revizor.* C Torek, 15. novembra — Zaprto. Sreda, 16. novembra — Komedija zmešnjav. B Četrtek, 17. novembra — Revizor. Izven. Petek, 18. novembra — Komedija zmešnjav. D Opera Sobota, Nedelja, Poned., Torek, Sreda, Četrtek, Petek, 12. novembra 13. novembra 14. novembra 15. novembra 16. novembra 17. novembra 18. novembra Boheme. Carmen. Zaprto. Rigoletto. Evangeljnik. Carmen. Zaprto. B Izven. A D E * Dr. Ivana Prijatelja prevod Gogoljevega „REVIZORJA“ je pravkar izšel v I. zvezku »Gledališke knjižnice" in je na prodaj pri gledališki blagajni, pri biljeterjih in v vseh knjigarnah. Začetek ob 8. Konec ob 10. OCE Drama v treh dejanjih. Spisal Alojz Jirasek. Poslovenil Fran Albrecht. Režiser: ROGOZ. Kopecky, kmet ............ g. Gregorin. Njegova žena....................ga Danilova. Anton, pravnik . | .... g. Železnik. Vaclav . njuni otroci i - ■ • • g- Terčič. Ana ' ' . . . . gna Bergantova. D i višek, četrtgruntar...........g. Rogoz. Jan, abiturijent ) . . I ... v. Drenovec. Bobeš I nle2°va smova l • . . g. Plut. Janač, pravnik...................g. Gabrič. Krivda, imenovan dr. Smetana .... g. Kralj. Vašina | . f....................g. Ločnik. Jilek f baltarJa |...............g. Medven. Pelunkova......................gna Rakarjeva. Prvo vaško dekle...............gna Gorjupova. Prvi vaški deček..................... g. Kovič. Drugi „ „ ........................g. Šubelj. Prva i i ....................gna Rovanova. druga / vaščanka j ....................gna Lehmanova. tretja • ' ...................gna Sturmova. Romarji, mladeniči, mladenke, godci, vaščani. Dejanje se vrši na vzhodnem Češkem. — 2 - Začetek ob 3. Konec ob l/?6. Požar strasti Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec. sin dijak llarija Šalič . . . Mara, njegova žena Ilija, njegov sin . . -Ruža, njegova izvoljenka Guša Rigalin .... Stana, njegova žena Ada, njihov si Mirko, bivši J Sodnik . . Zemljemerec Kaplan . . Beležnik Pandur . . Vasiljevič, gozdar Matič, gozdni čuvaj Petar Miškovič Gabra Matič Martin Dimič Tunja Čovič . Saličev hlapec Jela, ciganka Beračica . . Slepec . . . Človek s polja Prvi cigan . . Prvi delavec . Prvi žandar . Prvo j Drugo , , , Tretje dekle Četrto ' Delavci, cigani. Vaška dekleta m vusm k Dejanje se vrši v slavonski vasi. Med drugim in tretjim dejanjem mine leto, med tretjim in četrtim mir Režiser: ROGOZ. g. Danilo, ga Borštnikova, g. Drenovec, gna Danilova, g. Rogoz, ga Danilova, g. Gaberščik. g. Peček: g. Železnik, g. Bitenc, g. Bratuš, g. Lipah, g. Smerkolj, g. Gregorin, g. Ločnik. g. Kralj, g. Plut. g. Kuratov, g. Strniša, g. Mušič, ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Kovič, g. Medven. g. Kovič, g. Subelj. g. Gabrič, gna Gorjupova. gna Rovanova. ' ‘ gna Sturmova, gna Lehmanova. in vaški fantj Začetek ob 8. Konec pred 10. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah)._ Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Solinus, vojvoda efeški...............-g- Gaberščik. Aegeon, trgovec iz Sirakuze............g. Ločnik. Emilija. Aegeonova žena, opatica v Efezu gna Rakarjeva. Antifolus Efežan, \ dvojčka, sinova I g. Kralj. Antifolus Sirakužan, } Aegeona in Emilije ^ g. Sest. Dromio Efežan, | dvojčka, služabni- f g. Gradiš. Dromio Sirakužan, \ ka Antifolov 1 g. Plut. Baltazar, j (....................g. Kovič. Pietro, trgovci .............................g. Kuratov. Antonio, ) (....................g. Lipah. Angelo, zlatar.....................g. Gregorin. Sčip, šomašter in zagovornik .... g. Peček. Adrijana, žena Antifola Efežana ... ga Danilova. Lucijana, njena sestra...........gna M. Danilova. Miranda, krčmarica................gna Bergantova. Ječar...............................g. Strniša. Sluga Adrijane......................g. Subelj. Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj. Dejanje se vrši v Efezu. Po tretji sliki daljša pavza. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. REVIZOR Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PUTJATA. Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha- novskij, mestni poglavar............g. Putjata. Ana Andrejevna, njegova žena . ga Škerlj-Medvedova k. g. Marja Antonovna, njegova hči . . . gna Vera Danilova. Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik g. Ločnik. Njegova žena..........................gna Bolotova. Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik.............................. . g. Kuratov. Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik dobrodelnih zavodov .................g. Danilo. Ivan Kuzmič Špekin, poštar . . . . g. Peček. Peter Ivanovič Dobčinskij, \ mestna f g. Lipah. Peter Ivanovič Bobčinskij, f graščaka | g. Železnik. Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga................g. Gradiš. Osip, njegov sluga ....... g. Kralj. Hiebner okrožni 1C ski Kristijan Ivanovič zdravnik . . . Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta Njegova žena Stjepan Iljič Uhovjortov, pol nadzornik ........... Svistunov, I , v -i Deržimorda,) Praznika Abdulin, trgovec . . Prvi trgovec .... Drugi trgovec .... Fevr9nija Petrovna Pošljopk čavničarka ..... Podčastnica................ Miška, poglavarjev sluga Natakar na klju- g. Kovič, g. Mušič. gna Mira Danilova. g. Strniša, g. Bitenc, g. Subelj. g. Medven. g. Smerkolj, g. Kudrič. ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Gabrič, gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. Dekoracije je po načrtih g. Haritonova izvršil g- Skružny. Kostume sta izdelala po načrtih g■ Sadikova ga Waldsteinova in g. Raztreseta Začetek ob 8. Konec ob 10- La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murger-ju napisala G. Giacosa in L. Ulica, uglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor)................... g. Kovač. Marcel, slikar (bariton)..................g. RomanovskL Schaunard, glasbenik (bariton)............g. Trbuhovič. Collin, filozof (bas)........................g. Zupan. Mimi (sopran) . ......................gna Zikova. Musette (sopran).............................gna Thalerjeva. Alcindor (bas)................'...........J Zorman. Benoit (bas)..............................J s Parpignol (tenor).........................g. Mohorič. Carinski stražnik (bas)...................g. Drenovec. Dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-noit-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, naj ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša dobiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, da^je bil Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini razljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata. Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, ker hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne gre izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, njegova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, Rudolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; prižgana sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi1, da je izgubila ključ sVoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno »Momus". Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, «la ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na uogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. Ul. P ri barieri d'Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf 'n Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela 7a svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš'prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo Hubosumcn, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Kudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet bili sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar Pnhiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. a morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi fce oslabela, mimo leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo, ‘>a je mrtva. Začetek ob V28. Konec ob 11. CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Mdrimče-ju napisala H. Meilhac in L. Halčvy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzo-sopran)........................gna Thierry. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton)................g. Levar. Micaela, kmečko dekle (sopran) ... ga Lovšetova. Frasquita, ciganka (sopran) ..... gna Thalerjeva. Mercedes, ciganka (sopran) Dancairo, tihotapec (tenor) Remendado, tihotapec (tenor) Zuniga, dragonski častnik (bas) gna Šterkova. g. Mohorič g. Trbuhovič g. Zathey Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. T r g v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaro* čenča Don Josčja; ker ga ne najde, zopet odide. X novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo de» lavkc, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaela prinese Josčju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, nai mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da nepravi red. Josč privede iz tovarne Carmen, ki jc bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve« /ano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa* kega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz« pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi« vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalcc Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od« hodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Karmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in pleson.. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Josč tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po« trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šilom« sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Josč se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo •n ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Josč pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak čari« »ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josčjeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Mieaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« hajajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejcvo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Josč bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po« moč. Carmen hoče 7. Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Mieaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Mihaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega tscamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Josč, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Josč J<-' ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil Podar'l Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Josč nož v S(,ce da se zgrudi mrtva. — 9 — Začetek ob 8. Konec krog 11. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: GJ. TRBUHOVIC. Vojvoda mantovanski (tenor)............g. Drvota. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton) g. Levar. Gilda, hči Rigolettova (sopran) .... ga Lovšetova. Giovanna, njena varuhinja ...... ga Smolenskaja. Sparafucile, bandit (bas)..............g. Zupan. Maddalena, njegova sestra (alt) . . • . gna Kalouskova. Monterone (bas)........................g. Terčič. Borsa, j r (tenor) . . . g. Mohorič. Marullo, , dvorniki < (bariton) . . g. Zorman. Ceprano, > ' (bas) • • g- Perko. Grofica Ceprano (sopran)...............gna Pretnarjeva. Paž (sopran)...........................gna Ponikvarjeva. Stražnik (bariton) . . •...............g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor* niku Borsi o neki dcklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte* rona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Rigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo Giovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, ki ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto lju« bežen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo. Rečejo mu, da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, bivajočo nasproti. Rigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga pre* varili. - 10 — II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra* nijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa* rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name* ravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato pred* laga bratu, naj umori kogarkoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to pa čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka m komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj* vodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. Začetek ob 8. Konec ob 10. EVANGELJNIK Opera v 3 dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem Kienzl. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOV1C. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara (bas).......................g. Zupan. Marta, njegova nečakinja (sopran) . . ga Levandovska. Magdalena, njena prijateljica (alt) . . . gna Sterkova. Janez Freudhofer, učitelj (bariton) . . . g. Romanowski. Matija Freudhofer, aktuar v samostanu, njegov mlajši brat (tenor).............g. Sovilski. Kozobrad, krojač (tenor-buffo) .... g. Trbuhovid. Basar, puškar (bas-buffo).................g. Zorman. Aibler, star meščan (bas) ................g. Perko. Njegova žena (mezzosopran)................ga Smolenskaja. Hubrovka (sopran).........................ga Trbuhovideva. Janko, mladenič (tenor)...................g. Mohorič. Deček (sopran)............................gna Koreninova. Nočni čuvaj (bas).........................g. Ižanc. Cunjarica (mezzosopran)...................ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. Benediktinci, opat. 1. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let pozneje na Dunaju. — Prva vprizoritev 1. 1895 v Berlinu. 1. dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbnika, ki je pa vdana le* Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v svoji jezi odpusti Matijo iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez prisluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen zaneti ogenj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, da je on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. - 12 - 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove. Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. - 13 — Par besed gledalcem „Revizorja“. Gospoda! Nočem Vas utruditi s pripovedovanjem o tem, kdo je bil Gogolj in kakšen je njegov kulturni pomen. Vsakdo ve, da spada med največje ženije ne samo Rusije, temveč vsega človeštva, in da zaradi tega ni tujec niti enemu kulturnemu človeku. Vsakemu, ki čita ali posluša njegove umotvore, je enako razumljiv in velik. To se tiče zlasti „Revizorja“, ki ima med vsemi Gogoljevimi umotvori najbolj svetoven pomen, dasi mu ne manjka zadosti lokalnih, popolnoma ruskih lepot. Prilike življenja, katero so sezidali taki ljudje, kakor so junaki Gogoljeve komedije, so seveda že davno minile. Ti poglavarji Ljapkini-Tjapkini in poštarji že davno ne žive, toda izginili so le v obliki, a njihova bistvenost obstoja dalje tudi danes, dasiravno v drugi obliki. Ne mislim, da se ne najde tudi v sedanjosti kakšnega kraja, ki ima svoje, recimo, modernizirane Bobčin-ske, poglavarje, Zemljanike in tako naprej. A Hlestakov je tako sijajna, resnična in večna figura, da je težko kdo, ki bi gledal nepristransko sebe in svojo preteklost, pa bi ne našel v svojem življenju vsaj nekoliko kratkih hipov, v katerih je bil sam pravi Hlestakov. Glavna oseba „Revizorjeva“, kakor pripoveduje sam njegov avtor, je večni in za vse enaki smeh. Ne tisti mali smeli, ki se rodi v presitem človeku in izhaja iz praznih misli, imajoč največkrat za podlago podlo jezo, temveč oni veliki smeh, ki osvežuje dušo, razsvetljuje možgane in odpira oči, da jasno vidijo tisto, česar bi ne zapazile, če bi tega velikega smeha ne bilo. „ Revizor* ni komedija, ni satira, ni zasmehovanje človeških slabosti. „Revizor“ je veliki državljanski jok, smeh skozi solze nad temi tisoči in tisoči ubogih človeških bitij, ki so jih pogubili strašni in nepravični socijalni pogoji življenja. Vsi junaki „Revizorja" so seveda malenkostni, negativni goljufi, smešni mali človečki obenem, toda Gogolj jih ne zasmehuje, jih ne dolži njihovih lumparij in zločinov, temveč jih pomiluje, ker sta ljubiti in pomilovati v Rusiji sinonima. On jih ljubi ne glede na vse njihove napake, za katere ne obsoja tistih, ki jih nosijo, ampak one, ki so jih povzročili s takimi socijalniini prilikami, da je v njih človeška duša takoj ob začetku prisiljena, potopiti se v blatu, dasiravno so ji dane z rojstvom največje nravstvene kvalitete. Gogolj ljubi svoje uboge junake in zahteva isto od občinstva. Ustvaril jih je neglede na vse drugo simpatične, vsakemu je dal nekaj bleska - 14 pravega človeškega čustvovanja, ki nas sili, da jim oprostimo malopridnosti zato, ker ne izvirajo toliko iz njih narave, kolikor iz pogojev, pod katerimi ti junaki žive. Vzemite n. pr. Bobčinskega, ki hrani v duši lastnost, biti ginjen samo ob misli na otroka, četudi na popolnoma tujega. Poglejte na priliko poštarja: on ni samo navadni radovednež, temveč je človek, ki ga boli duša od nenasitne želje po znanju. Prej-le je čital tuja pisma. Nekaj se je učil, videl je življenje drugih, morebiti kulturnih mest, končno pa je vržen tja, kjer ni niti enega samega studenčka za njegovo žejo, razen trivijalnega branja tujih pisem. A Hlestakov! Narava ga je bogato obdarovala. Ima brezmejno fantazijo, ki ga more dvigniti v bogve kakšna nebesa in ki mu daje zmožnost, da živi, ne da bi gledal nazaj in naprej. S takim talentom bi mogel postati človek najvrednejši član svoje domovine. Toda vzgoja in ljudje, ki so bili okoli njega, mu niso mogli dati drugega, nego »nenavadno lahkoto v mislih14. Spravili so ga na stopnjo ničvrednega lažnika. Velika stvar je smeh, toda Gogolj ne želi, da bi se vtis njegove komedije omejil samo nanj. Zoper njega gorko protestira z besedami, ki jih je položil v usta v zadnjem monologu svojemu poglavarju: „Čemu se smejete? Sebi se smejete!" Smeh mora biti, ampak biti mora le sredstvo; cilj pa je sočutje v dušah gledalcev do teh ubogih ljudij, ki jih pogublja nemilostno življenje. Gledalec ne sme pi*> Gogoljevi komediji samo prijetno prebiti časa, temveč mora sprejeti vase globoko in iskreno željo, ponesti luč znanja in kulture v tiste temne kote življenja, ki jih je okrog tako mnogo in v katerih živi množica ubogih tipov, podobnih Gogoljevim klavernim junakom. To je v tej stvari prava in velika naloga režiserja in 'gralca. Naj jo Bog pomaga doseči! Par besed k prevodu. Prevajati Gogolja je težka naloga, zato, ker je samosvoj pisatelj. Njegovo pisanje teče v lahkem zugibu ruskega bogatega in plastičnega jezika ter se da le težko prevajati na drug jezik. Toda profesor Prijatelj je svojo nalogo sijajno izpolnil. Znal je ohraniti duh Gogoljevega jezika 'n obenem pokazati lepote svojega rodnega. S tem je dobro pomagal igralcu pri njegovem podobnem in složnem stremljenju. Boris P ut j ata. — 15 — Nekaj malega o Gogolju in njegovem „Revizorju“ * (Konec) Kljub temu bi „ Revizor “ najbrž nikdar ne bil doživel javne vprizoritve in knjižne izdaje, da se ni potegnil zanj sam car Nikolaj I., ki je poznal Gogoljeve tendence, ki niso bile nič drugačne, kakor take, da je znameniti satirik menil, da z žigosanjem uradniških izrastkov pravzaprav služi državi in tudi carju. Tako je prišlo do prve sloveče predstave „Revizorja" v Petrogradu dne 19. aprila 1836, pri kateri je bil navzoč tudi car. „To je nezaslišanost, obrekovanje, farsa!“ je grmel in se zgražal naslednjega dne in še dolgo potem ves Petrograd in — vsak dan letal na predstavo. Car Nikolaj sam pa je ob premieri ploskal in se smejal od srca. Izustil je po predstavi pomenljive besede: „Ta igra ni kar tako; vsak je dobil svojo lekcijo, jaz pa največ!“ Svetoval je svojim ministrom, naj si ne zamude ogledati „Revizorja“. Carski uradniki, ki so bili vedno bolj carski, nego car sam, pa so se neusmiljeno znesli nad Ukrajincem. „Državni mož", poljski renegat Bulgarin, oficielni kritik tedanje Rusije, je pisal v svojem listu: „Jako žal nam bo, ako bo kdo izmed gledalcev, ne poznajočih naše province, mislil, kakor da eksistirajo na Ruskem res take nravi, kakor da je res možno mesto, ki ni v njem ne ene častne duše in poštene glave . . . Prehodite vso Rusijo navzdol in počez in ne boste čuli besede podkupovanja. Jemlje se, ampak pametno; tudi daje se, ampak še pametneje . . .“ Dalje svetuje Bulgarin Gogoljevim prijateljem, naj mlademu in nadarnjenemu pisatelju povedo, da vbodoče ne bo več kazal smešnih črt in napak v značajih v tako povečani obliki. Tudi naj ga pregovore, da se odvadi cinizma v jeziku. Noben pošten lakaj ne bo v Rusiji rekel, da čaj smrdi po ribah, ampak da diši itd. itd. Končno se Bulgarin tolaži z ugotovitvijo, da prikazano mesto ni rusko mesto, ampak kakšno malorusko ali belorusko zakotje. Nastopajoče trgovce pa proglaša enostavno za Žide. Podobno se je glasila kritika Bulgarinovega duševnega dvojčka Senkovskega. Pisateljski krogi in tudi boljše občinstvo so imeli sicer primerno nizko mnenje o vladi prodanih dušah obeh oficiel-nih kritikastrov. Kljub temu v tem slučaju njuna kritika ni * Ponatisk iz I. zvezka Gledališke knjižice. — 16 — ostala brez odmeva v javnem mnenju. To je bilo ono dejstvo, ki je v dno duše užalilo Gogolja, ki je po tem povodu pisal prijatelju: „Žalostno je, ko vidiš, da najneumnejše mnenje pisatelja, osramočenega in opljuvanega od občinstva, deluje na isto občinstvo in ga vodi za nos.u Gogolja, po prirodi konservativca, naivno smatrajočega besedo „liberalec“ za psovko, je proglasilo javno mnenje za liberalca; njega, ki je imel skoro zapasti religiozni mistiKi, so dolžili brezverstva! . Gogolj, ki je bil začel pisati svojo komedijo morebiti res. iz gole potrebe smeha — faktično sluje v svetovni literaturi komizem „Revizorja“ kot neprekosljiv — je uvidel, da je iz snovi pod njegovim peresom nastalo nekaj velikega zanj in za Rusijo. Obračunal je z različnimi mnenji in opazovanji povodom debat o njegovi komediji v fini enodejanki ^Gledališki razhod po predstavi nove komedije", ki jo je zasnoval že 1. 1836. in dovršil šest let pozneje. V nji je s svojim nedosežnim mojstrstvom naslikal različne tipe gledališkega občinstva, ugotavljajoč, da večina nima svoje sodbe; kvečjemu jo ima kak preprost človek s pogumom vred, da jo izrazi po svoje. Večina sodi na podlagi tega, kar je kje vjela na uho. Končno nastopi sam avtor in izvaja v svojem znamenitem monologu med drugim naslednje: ^Slišal sem več, nego sem pričakoval. Kaka pisana kopica razlag! Srečen komik, ki se je rodil sredi naroda, v katerem se družba še ni obdala s splošno skorjo starega predsodka, zapirajočega misli vseh v eno in isto formo in mero, sredi naroda, kjer pomeni vsak posebni človek posebno mnenje, kjer je vsak sam ustvaritelj svojega značaja. Kakšna raznolikost je bila v teh mnenjih in kako je povsod zasijal ta naš zastavni, jasni ruski razum! . . . Da, zadovoljen sem. Ali zakaj se žalost loteva mojega srca? Čudno: meni je žal, da ni nihče opazil poštene osebe, nastopajoče v moji igri. Da, bila je poštena, plemenita oseba, nastopajoča v nji od začetka do konca. Ta poštena, plemenita oseba je bil — smeh. Ta je bil plemenit, ker se je odločil nastopiti, neglede na nizki pomen, ki se mu odkazuje v svetu. Bi! je plemenit, ker se je upal nastopiti, neglede na to, da je pridobil komiku razžaljivo ime — iine hladnega egoista, 'n da je v ljudeh obudil dvom, ali ima ta človek sploh kaj Nežnih čutov v duši. Nihče se ni zavzel za ta smeh. Jaz sem komik, jaz sem mu služil pošteno in zato moram tudi Prevzeti vlogo njegovega zagovornika. Ne, smeh je pomembnejši in globlji, kakor se misli — ne oni smeh, ki ga poraja hipna razdraženost, jezljivo, bolestno razpoloženje značaja; tudi ne oni lehki smeh, ki služi v prazno razvedrilo in zabavo ljudem — ampak oni smeh, ki ves vre na dan iz svetle Prirode človeka, vre iž nje zato, ker se v njenem dnu skriva — 17 — večno-žuboreči njegov studenec, oni smeh, ki pogljablja predmet in ostro osvetljuje to, kar bi se ne opazilo, oni smeh, brez čigar prodirljive sile bi človeka ne spravila v tak strah življenja malost in praznota. Zanikarnost. in ničevost, mimo katere hodi slednji dan xavnodušno, bi ne vzrastli pred njim v takšni strašni, skoraj karikaturni sili, in ne vzkriknil bi ves presunjen: ,ali so res taki ljudje na svetu?1 ko se vendar sam neprestano zaveda, da je mnogo še slabših. Nepravični so oni, ki pravijo, da smeh razburja. Razburja samo to, kar je mračno, smeh pa je svetal . . .“ Toda ta enodejanka, ki je v marsičem pojasnila »Revizorja*, je izšla šele šest let po prvi izdaji in predstavi komedije. V istem letu je izšel v „zbranih spisih Gogolja" tudi »Revizor*, nekoliko predelan in opremljen z značilnim geslom: „Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz". V tej izdaji je pisatelj tudi položil poglavarju na koncu igre one srdite besede na jezik, ki smehu izročajo časopisna mnenja kritike, obenem pa tudi odkrivajo globlji filozofski in moralni zmisel Gogo-ljevega dela: „In navsezadnje se najde še kak peresni praskač, papirni mazač in me postavi v komedijo. To je, kar človeka žali! Ne prizanese niti činu niti stanu mojemu, in vse se bo režalo in ploskalo. Čemu se smejete? Nad seboj se smejete...” Isto idejo je izrazil Gogolj, ko je nezadovoljen s pojmovanjem Hlestakova po tedanjih igravcih v „Odlomku iz pisma* nekemu literatu razložil to figuro, poleg Čičikova v „Mrtvih dušah* najgenijalnejši stvor svoj, občečloveški in vendar ter obenem tako individualno živ: „Hlestakov nikakor ne slepari; on ni lažnik po poklicu; on sam pozablja, da laže, in skoraj že sam verjame to, kar govori. Mladi mož se je razmahnil, dobre volje je: vidi, kako lepo vse gre, da ga poslušajo, in samo iz tega vzrona tudi govori glaje in širje, govori od srca, govori popolnoma odkrito, in govoreč laž, se v nji izraža takšnega, kakršen je v resnici . . . Hlestakov ne laže hladno ali bahavoteatralno: on laže s čustvom; v njegovih očeh se sveti naslada, ki jo ima od tega. To je sploh najlepši in najbolj poetični trenotek v njegovem življenju — malone nekakšno navdihnjenje.* Pogoditi markantno vlogo, recimo poglavarja, ni težko, ker je to miren, zastaven pojav; črte Hlestakova so tako nemirne in fine, da jih ujame samo prvovrstni igravec. „Kdo je torej, če se prav premisli, pravzaprav Hlestakov?* vprašuje Gogolj in odgovarja: „Mlad človek, uradnik, puhlo-glavec, vendar tak, ki vzdržuje v sebi mnogo lastnosti, pripadajočih ljudem, katerih svet po navadi ne imenuje puhloglavce. Ako bi bil te lastnosti izpostavil na ljudeh, ki v ostalem niso brez dobrih svojstev, bi se bil pisatelj pregrešil, ker bi — 18 — jih bil s tem v celoti izročil smehu. Naj i-ajši vsak sam poišče del sebe v tej vlogi; vsakdo to lehko stori ter se istočasno ozre okrog brez bojazni in strahu, da bi utegnil kdo pokazati nanj s prstom in ga poklicati po imenu. Izkratka, ta oseba mora biti tip mnogega, razmetanega v raznih ruskih značajih, ki se je pa tukaj združilo slučajno v eni osebi, kakor se dokaj pogosto dogaja tudi v prirodi. Vsakdo ima en hip ali več hipov, v katerih je sam bil ali je še Hlestakov, a tega, seveda, neče priznati: vsakdo iz nas se celo rad smeje nad tem faktom, samo seveda, če ga vidi upodobljenega v koži drugega, ne v svoji. “ Velike so lepote „Revizorjau, nesmrtni so njega tipi, zlasti sočen in močan je humor, rastoč in prasketajoč prirodno iz značajev, iz mišljenja in ravnanja teh ljudi, ne iz pisateljevega garniranja; a najtehtnejši je bil kulturno-zgodovinski pomen, ki ga je imela ta genijalna Gogoljeva umetnina v Rusiji. V tem oziru je celo svojemu avtorju zrastla čez glavo . . . Gogolj je videl fakte v socialnem in uradniškem miljeju, se zgražal nad njimi in jih vpodobil v osvetljavi svoje visoko-moralne osebnosti. Da bi spravljal te fakte v zvezo s sistemom, s koruptniin avtokratizmom, mu ni prišlo na um. To so delali šele njegovi nasledniki, znameniti ruski realisti, ki so napravili iz literature socialno bojno velesilo prve vrste. Medtem ko so se v ruski javnosti povodom „Revizorja“ pričeli boji za to in zoper to duševno velesilo, je nekoliko utrujeni in še bolj užaljeni avtor tega prvega bojnega klica odpotoval v Italijo, da „si utolaži žalost, da globoko poraz-misli svoje pisateljske dolžnosti, svoje prihodnje umotvore in da se vrne resnično osvežen in obnovljen.“ Nekaj let pozneje se je Gogolj zopet vrnil v Rusijo — 8 prvim delom svojih znamenitih „Mrtvih dušu. To delo je Postalo novi studenec žive vode za rusko realistično umetnost. Pisatelj sam pa je ob njem duševno izkrvavel. Umrl je Gogolj dne 21. februarja 1852. Ivan Prijatelj. — 19 Motivi iz muzikalne drame »Boris Godunov". Priobčil Friderik Rukavinu. Policija nastopi. Motiv sile: Allegro moderato. i. t. d. Varijanta zvonenja: Moderato. Ruski koral: Allegro moderato. •5- -J- -*• — O- 1 -m- I ♦ I I — P I «- * ■» I ! ♦ Predsiutnja smrti: Andante. ■ _-T| r T*r t 1 - i. t. d. I Pisanje kronike: Andante molto. I r Pimen pripoveduje o carju Fedoru Ivaniču: Andante. Motiv Varlaama in Misajila: Moderatto. 8. § Motiv krčmarice: /lnc/anf/no. ■ 5-=»-- i. t. d Motiv sainoznanca Dimitrija: Maderala. * » ■ |§§ g SI' H Motiv tuge in žalosti kneginje Ksenije: Andante. Motiv, ki se ponavlja vselej, kadar govori Boris o svoji °>)itelji. Andantino. 11 -•4t| (v Motiv prošnje. Adagio. » U r. i J - 21 Motiv Borisovega sina Feodora: Moderato. 13. r Motiv Šujskega: Moderato mosso. 3^: * rj 2 r>' — — -4 Pr; —-——4 6» g TrT? ^rfr~ Motiv nesreče: Moderato. sr~ h _ i>_j _ ^ h i b*' Prikazen umorjenega Dimitrija: Allegro. Z- +■ sb*. - * ±iu ? s - fr-rft-^r - L-xr±=i=rJn=t==tr&^t==t=E=t=t=fc^^^ ..]• t=:t±=t--t=i=t=: t=t=t=t=.t=fc=t^=S 16. Varijanta. 3®* =5J f f?f?f 5*^ 5Ev!3J=t=TT~t:=>1—f=i^f=K3=f-zE=d Poljski motiv Marine: Allegretto. 37. j.«y» i. t. : S 1 •): a « r .i* ^ ' i r F- J T i fš * 2 Sr* 1 ; F«^ -Ffe} r- h . j . J J u—s,-♦ 1 ♦ — 24 Zvonovi naznanjajo Borisovo smrt: Andante. 25 25 — Med občinstvom. Včasih, takole ko imam čas, sedem med publiko in sem gledalec. Ali pa se skrijem v ložo, in gledam med igro v publiko. Tam je tisoč glav, tisoč okusov, mnenj, zahtev, tam je 'kriticizem in golo sprejemanje, tam je entuzijazem in cinizem. In kot so cene prostorom različne, prav tako so različna mnenja. Cena publike. Hidra, ki se skoraj ne izpreminja od Euripida do Shakespearja, operete, kinematografa. Vsota vseh pošetnikov lož, parterja, stojišč. Strokovnjaki, diletanti, otroci, povprečniki, butci. Publika — poteza večnosti. Pisati njeno zgodovino, bi se reklo pisati zgodovino. Drama. Stojišče. Zastor je še doli. Dva mala fantiča. Prvi je starejši in je bil očividno že v gledališču. A ne mnogokrat. Drugi je mlajši. Zato je prvič v tem imenitnem kraju. Mali (pokaže na zastor): Ti, poglej, tam se pa kopljejo. Večji (pogledu): Kje ? Mali: Tam spredaj. Vidiš, kopljejo se. Večji (ga pogleda preko rame): Koštrun, to so vile. Mali (zardi in se potuhne, potem pravi tiho): Vile . . . . kopljejo se. Pavza. Večji (gleda v končne lože v drugem nadstropju in si razbija glavo vsled novih rdečih zastorčkov). Mali (po pavzi): Ti. Večji: No ? !. Mali: Kaj pa je tisto okroglo, tam doli. (Pokaže s prstom na suflersko budko.) Večji: Tisto okroglo? Mali: Ja. Večji (po daljšem premišljevanju): Tisto, to je pa radi lepšega. Mali (zelo resno): Aha. Začuje se udar po tamtamu, avditorij je v temi in oba čakata v svetem trepetu, kaj se bo zgodilo. — Zastor se dvigne. * * * — 26 - Na ulici. Po predstavi VVildgansove „Ljubezni*. Dva gospoda korakata počasi proti domu. Eden je majhen in debel, drugi večji in ima velike brke. Da sta poročena, je razvidno iz njunega pogovora. Debeli (pogleda na brkatega). Brkati (molči in očividno premišlja). Debeli: No, kaj ? Brkati (molči konsekventno). Debeli: Ti, kaj praviš ? Brkati (se zbudi iz svojih misli in ga pogleda): Hm? Debeli: Stara reč, kaj ? Brkati: Hausfrajnd-motiv. Debeli: Poznamo! Ha. Brkati: In da skoči mož včasih čez ojnice. Popolnoma T redu Debeli: Poznamo! Ha! Brkati: Zadnje dejanje — Debeli: (ga prekine) — bi lahko odpadlo. Brkati: Zadnje dejanje. Kacenjamer. Debeli: Poznamo. Pavza. Prišla sta do križišča cest Brkati obstane. Debeli: No, greš kam? Brkati: Ne, sem bil včeraj. Debeli: Spat? Brkati: Imam kacenjamer. Podasta si roke in gresta vsak v svojo smer. Debeli udarja s palico po tlaku in reče še enkrat: Ts! Poznamo. * * * Stojišče. Zastor se dvigne in igra se Maeterlinckova «Vsiljenka1*. Dvoje deklet. Na odru bije ura deset. Prva: Ura bije. Druga: Čakaj. (Šteje). Ena, dve, tri ... . devet, deset. Deset je. Prva: Si štela ? Druga: Sem. (Začuje se, kako kleplje nekdo koso.) Prva: Slišiš, koso brusijo. Druga: Aha. Smrt. Pavza. Prva: Strašno. (Ura na odru bije enajst.) Druga: Spet bije. (Šteje). Ena, dve, tri ... . deset, enajst. Enajst. — 27 — Prva: Enajst. Smo že eno uro v gledališču. Pavza. Na odru zajoka otrok. Prva: Otrok joka. Slišiš? Druga: Slišim. Kot naš Hanzi. Ura bije dvanajst. Prva: Joj, že spet bije. Druga: (Šteje). Ena, dve, tri.... enajst, dvanajst. Dvanajst je že. Prva: Smo že dve uri v gledališču. Danes se je pa izplačalo. Obe umolkneta in premišljujeta o tem čudovitem času. in o tej skrivnostni uri, ki bije v eni uri trikrat cele ure,. O. Š. - 28 Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pri nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih ln niih avtorjih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij •"aigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.