Wagner: Ogris ne kandidira na 21., ampak na 26. ali 27. mestu! (str. 2)
KEL - alternativa za demokradio
Koroška je razdeljena pri dežel-nozborskih volitvah na štiri volilna okrožja. Manjšinske liste nimajo pri tem nikakršne možnosti, da bi bile zastopane v deželnem parlamentu. Deželni glavar sam je izjavil (ne da bi ga pri tem oblila rdečica — od sramu), da je ta ureditev manjšini sovražna, da pa je demokratična.
Koroška demokracija se je znašla v slepi ulici. Opozicijski stranki v deželnem zboru ÖVP in FPÖ nista ukrenile ničesar, da bi vsaj kot opozicija varovale demokratične pridobitve.
Da je Koroška enotna lista (KEL) pri jesenskih deželnozborskih volitvah edina alternativa, ni le prazna beseda — kljub neizglednosti, da bi prvi kandidat prišel v deželni zbor. V volilni celici si vsak roiak lahko sam pomaga — in pove koroškim socialistom, ki so ta zakon sklenili ter opozicri, ki je molčala, da resn’čna demokracija sega preko tistih več kot 50 odstotkov, ki so potrebni za večino. Pa tudi precej — in vedno več — kritičnih ljudi večinskega naroda se obrača Proč in se nikakor ne more spo-Prijazniti, da se koroška demokracija očitno s sovražnostjo do manjšine šele začne.
Morda pri tem kratek pogled na-2aj: pred deželnozborskimi volitvami leta 1975 ie šef koroških socialistov vzbudil precej prahu z izjavo, da je bil odličen (hochgradiger) H’tlerjunge. V isti sapi je Potem dejal, da ni dvoma, da je danes socialdemokrat. Nadalje je v tem članku v Kronen Zeitung napovedal: „Nekega dne bo treba izpolniti državno pogodbo. Vendar bom jaz kot deželni glavar dopu-sbl samo to. kar se da tukaj prenesti.“ — Kai prenese Koroška, is bilo razbrati prav tako iz tega intervjuja, namreč, da v resnici vo-
dijo Kameradschaftsbund in Heimatdienst ljudje, ki stojijo socialistom blizu.
Mnogo poštenih in tudi vodilnih dunajskih socialdemokratov se je zgražalo nad takratnimi Wagnerje-vimi izjavami zlasti nad „Hitlerjunge“. Zaradi „Hitlerjevega mladeni-
Wagner proti diskusiji o Zwentendorfu
® Tudi koroški deželni glavar Leo-® pold Wagner se je pridružil
#	svojim tovarišem na Predarl-^ skem, Tirolskem in v Zgornji ® Avstriji. V torek je dejal v interni vjuju za ORF, da Koroška ne $ bo doživela ponovne naklade ® atomske diskusije v volilnem £ boju. Nekaj dni je kazalo, da se
#	Wagner te teme ne boji (glej tu-di komentar v tej številki).
#	Medtem pa se je koroška ÖVP <f) pošteno vsedla: uradno so vsi fR) deželni politiki od Knafla navz-& dol Mockove linije, češ da je $ treba spoštovati odločitev Ijud-m stva 5. novembra lani in da se ® tehnika odtistihmal nikakor ni ^ izboljšala. Celo gospodarski
#	govornik ÖVP poslanec Robert (I) Graf se je izrazil proti uporabi ® jedrske elektrarne.
#	Šef koroške SPD Wagner pa je z už’tkom citiral protokol sefi je sindikata, kjer so se šele
#	pred nekai tedni (!) izrekli funk-cionafi ÖGB-ia z a iedrsko
Ä energijo — tudi šef črnih sindi-@ katov Suppan je bil za.
ča“ je moral Wagner celo na ra-port k Kreiskemu. Vsi časopisi so poročali. NT je takrat kritično komentiral dogajanja: „Značilno je, da nobeden od časopisov ni komentiral drugih izvlečkov Wagner-jevega intervjuja. Vse je šokiralo le ponašanje s članstvom v Hitlerjugend. Nihče pa se ni zgražal nad vse dalekosežnejšimi izjavami kot je ta, da hoče on, Wagner, dopustiti izpolnitev člena 7 državne pogodbe le do tiste mere, katero more prisoditi koroškemu prebivalstvu. V jasnem besedilu: v manjšinsko zaščito se ne bo zgodilo to, kar predvideva državna pogodba, ampak to, kar bodo dovolili
V Velikovcu je bil nastop folklorne skupine Karpoš iz Skopja nezaželen, ker so se občinski očetje in župan Paulak menda bali nemirov in niso mogli jamčiti za varnost udeležencev. V Šmohorju pa so mladi plesalci in mlade plesalke v sredo zvečer z velikim uspehom nastopili — v občinski dvorani okrajnega mesta. Lepo števi'o rojakov-domačinov ter iz sosednjih krajev, pa tudi iz zgornjega Roža je sledilo izvajanjem. 12 let samo so bili nastopajoči poprečno stari oziroma mladi, vendar so prikazali veliko mero znanja, koreografija pa se je vedno zelo trudila za izvirnost — kar se je prikazalo tudi pri oblekah: mladinska folklorna skupina se je prikazala v nič koliko različnih nošah.
Spored je skrbno povezoval Karel Smolle v obeh deželnih jezikih. Povedal je številne zanimivosti iz
tisti krogi na Koroškem, katere snubijo vse tri večinske stranke s ponašanjem o rjavi preteklosti... “
NT je takrat pravilno ocenil žalostni koroški položaj. Heimatdienst in FPÖ sta „dovolila“ „izpolnitev“ državne pogodbe — z odvzemom pravic.
Kaj pomeni, da je razdelitev dežele na štiri volilna okrožja sicer manjšini sovražna, vendar demokratična, bomo videli v naslednji periodi.
Vsekakor pa takega mišljenja ne bomo podprli z našimi glasovi, temveč kljub temu — ali pa morda ravno zaradi tega — glasovali za alternativo, za KEL!
življenja in zgodovine Makedoncev ter drugih jugoslovanskih narodov, katerih plese je skupina izvajala. Gledalci so tako dobili boljši vtis in razumevanje.
Narodni svet koroških Slovencev je medtem pričel s plakatno akcijo, v kateri opozarja na koroško stvarnost: „Pred Združenimi narodi kot gost, na Koroškem prepovedana“ je geslo plakata, ki v teh dneh pride na plakatne deske po vsej Avstriji. To akcijo spremljajo tudi letaki, na katerih je ponatisnjeno tudi odprto pismo na zvez-nena kanclerja Kreiskega.
Program folklornega ansambla Pionirskega doma „Karpoš“ Skopje se je začel z Brankovim kolom — kolom narodov in narodnosti Jugoslavije. Sledile so makedonske narodne pesmi — solo ob spremljavi orkestra; nato venček plesov iz vzhodne Makedonije.
Nastop skupine Karpoš pred koroškim grbom.
Prvi kandidat KEL: Karel Smoile
Ti plesi iz vzhodne Makedonije se odlikujejo z hitrimi ritmi in na simboličen način prikazujejo dela na polju: okopavanje, košnjo . .. Naslednja točka je bila Komitsko — moški junaški ples, v katerem se prikazuje borba za svobodo makedonskega naroda, potem ko je pet stoletij živel v hlapčevstvu. Na (Dalje na 4. strani)
NOVI KONZUL SFRJ V CELOVCU NA SEDEŽU NSKS
Pretekli četrtek je uradno obiskal Narodni svet koroških Slovencev novi konzul na konzulatu SFRJ v Celovcu Alfonz Nabrežnik. Novi konzul, ki je doma iz Dravograda, je nasledil konzula Petra Zupančiča, ki je odšel na novo delovno mesto v Ljubljano.
Konzula Nabrežnika, ki je bil v spremstvu generalnega konzula Milana Samca, je na sedežu NSKS v imenu predsedstva, odbora KKZ in sodelavcev pozdravil osrednji tajnik mag. Filip Warasch, mu izrekel dobrodošlico na Koroškem in izrazil upanje, da bo sodelovanje z jugoslovanskim konzulatom v Celovcu ostalo dokaj tesno.
Po obširnem razgovoru o vseh problemih slovenske narodne manjšine na Koroškem, na katerem so sodeiovali tudi kandidati KEL za deželnozborske volitve, Karel Smolle, predstavniki KKZ, SIC ter Našega tednika, je izrazil novi konzul Nabrežnik prepričanje, da bo tudi v bodoče možno najti skupen jezik med predstavniki slovenske manj-š;ne in predstavniki Jugoslavije v Celovcu v boju za dosego narodnostnih pravic na Koroškem.
V Velikovcu bilo prepovedano, v Šmohorju pa uspešen nastop!
WkaKÄn<! Italija: slovenska pričakovanja v novo vlado
Slovenec, temveč kot SPD-župan Bilčovsa!
Pretekli četrtek je koroška SPÖ predstavila svoj volilni program za deželnozborske volitve letos 7. oktobra. Geslo: koroška pot. Šef koroške SPÖ Leopold Wagner je ob tej priliki tudi razdelil statistiko zaposlenih, po kateri še nikoli na Koroškem ni bilo toliko ljudi zaposlenih. Zaradi reda: statistika ni vsebovala odstotkov zaposlenih oziroma nezaposlenih, temveč absolutne številke.
K manjšinski politiki stoji v programu SPÖ zapisano, da le-ta spada v pristojnost zvezne vlade, da pa hoče SPÖ na Koroškem s političnimi ukrepi doseči, da se bosta oba naroda vedno bolj priznavala k mirnemu sožitju na podlagi obojestranskega zaupanja. Kakšni naj bi bili ti ukrepi konkretno, deželni glavar ni hotel povedati.
Glede kandidature KEL se Wagner prav tako ni hotel izraziti, temveč je dejal, da ima v demokraciji vsakdo pravico do kandidature. Glede Hanzija Ogrisa pa je Wagner pribil, da le-ta ne kandidira kot koroški Slovenec, temveč kot socialistični bilčovski župan. V ostalem pa Ogris ne kandidira na 21. mestu, kakor so v preteklosti nekateri napačno pisali, temveč na 26. ali 27. mestu. Če bo v prihodnje še kdo pisal, da kandidira Ogris na 21. mestu, bo Wagner poslal tistemu časopisu odgovor (Entgegnung).
Za ilustracijo: trenutna razdelitev mandatov v koroškem deželnem zboru je 20 SPÖ, 12 ÖVP in 4 FPÖ. V sedemčlanski deželni v'adi so štirje socialisti, dva zastopnika ÖVP in en svobodnjak. — Navada je, da tisti poslanci, ki dobijo zaupana vladna mesta, odstopijo od svojih poslanskih mest, tako da morejo slediti naslednji v deželni parlament. Hanzi Ogris pride v deželni zbor le, če pridobijo socialisti
Vlada, ki jo je pred dnevi sestavil predsednik Cossiga, bo po vsej verjetnosti prehodnega značaja, kar pa še nikakor ne pomeni, da se bo pri svojem delovanju omejila na obravnavanje in reševanje vprašanj „redne uprave“, kot se temu pravi v upravnem, birokratskem jeziku.
Slovensko narodno manjšino v Italiji v tej zvezi seveda predvsem zanima, ali in zlasti kaj bo ta vlada naredila, da se končno pričnejo urejati tista vprašanja, ki so za obstoj in nadaljnji razvoj manjšine naravnost življenjske važnosti. Gre med drugim za izvajanje natančnih obveznosti, ki izhajajo iz tiste mednarodne pogodbe, ki ji pravimo osimski sporazum. Te obveznosti je treba izpolniti po „črki in duhu" omenjenega sporazuma, kot je prišlo jasno do izraza med parlamentarno razpravo o zakonu, s katerim je bil zadnji sporazum med Italijo in Jugoslavijo potrjen ali ratificiran.
Za slovensko narodno manjšino v Italiji bi bilo vsekakor nesprejemljivo morebitno modrovanje, češ da je ta vlada že po svoji naravi nekaj prehodnega, zaradi česar bi se od nje ne smelo ali moglo zahtevati, naj se zanima tudi za takšno vprašanje, kot je problem celovite zakonske zaščite manjšine. Na dlani je, da bi bilo takšno modrovanje za manjšino porazno in morda celo usodno, saj ne smemo pozabiti, da čas nikakor ne dela v prid manjšini. O tem se lahko prepričamo, če samo bežno pregledamo podatke o letošnjem vpisu v
dodaten mandat in dodaten sedež v deželni vladi in če tisti 26. mandat (manj 5 sedežev za deželno vlado) pade pod zvezo volilnih okrožij vzhod. Če ne, morajo socialisti pridobiti dva mandata, da uspe Ogrisu ponoven podvig v deželni parlament. Ovira je za Hanzija Ogrisa tokrat brezdvomno višja in bolj odvisna od slučajev kakor leta 1970.
slovenske osnovne šole in zlasti v otroške vrtce v krajih, ki so v narodnostnem pogledu najbolj ogroženi in kjer je slovensko prebivalstvo najbolj izpostavljeno asimilaciji.
Neizpodbitna resnica je, da je slovenska manjšina v Italiji zaradi zavlačevanja z rešitvijo problema njene celovite zakonske zaščite, kot jo predvideva — da še enkrat ponovimo — osimska pogodba, že imela občutno škodo, ki je ne bo prav gotovo nihče poravnal.
Tudi vlada predsednika Cossige se mora zato kljub svojemu prehodnemu značaju pobliže zanimati za problem celovite zakonske zaščite slovenske narodne manjšine, temu problemu posvetiti največjo pozornost in zlasti ustrezno ukrepati. Iz dnevnega tiska smo zvedeli, da bodo južnotirolski parlamentarci glasovali za zaupnico novi vladi, ker jim je predsednik Cos-
BOJ ZA PUŠČAVO
# V zdaj že večletni bitki med Marokom in osvobodilno fronto „Po-lisario“ v zahodni Sahari je prišlo ob koncu tedna do krvavih bojev. Puščavski vojščaki so ubili 400 marokanskih vojakov in ranili 300 vojakov. Maroko ima sedaj v načrtu, da bo zasedel oba dela zahodne Sahare, potem ko je Mavretanija sklenila mir z Polisariom in se odpovedala spornih področij.
Kot reakcijo na krvave puščavske bitke je marokanski zunanji minister Boncetta izjavil, da bodo dobili prebivalci, ki živijo v področjih, ki mejijo na Algerijo orožje, da bodo ubranili „agresije al-gerskih tiranov“. Algerija podpira gverila-organizaci'o Polisario, ki se bori za neodvisnost nekdanje španske zahodne Sahare. V ma-rokanskem glavnem mestu Rabat so govorili o totalni mobilizaciji civilnega prebivalstva, ki mora pomagati vojski pri obrambi „ponovno pridobljenih provinc in obmejnih področji“. Pri šesturnem boju v oazi Bir-Enzeran v marokanskem
siga obljubil, da bo vlada poskrbela za odobritev še zadnjih izvršilnih norm v zvezi z izvajanjem znanega „paketa“. Če je tako, ne vidimo razlogov, zaradi katerih se Cossiga in njegovi sodelavci ne bi smeli ali mogli zanimati tudi za problematiko naše manjšine, ki že toliko let čaka na ureditev svojih življenjskih vprašanj, piše „Novi list“.
=!■
Pod predsedstvom prof. Andreja Bratuža je bila pred dnevi v Jam-Ijah seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Deželni tajnik dr. Drago Štoka je obširno poročal o poteku pogajanj med političnimi strankami, ki sestavljajo sedanjo večino v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. V tej večini je tudi Slovenska skupnost.
Med tem je že bilo več sestankov, na katerih so preverjali tre-
delu zahodne Sahare je bilo po poročilih Polisario ujetih 175 marokanskih vojakov. Razen tega je Polisario uničila veliko vojaške opreme. Maroko je tudi priznal, da so bili boji, pri katerih so bili umorjeni marokanski vojaki. Maroko bo po poročilih zunanjega ministrstva poslal 6000 vojakov, ki se vrnejo iz Mavretanije, za obrambo v nekdanji mavretanski predel zahodne Sahare.
Toda boji ne veljajo puščavskemu pesku, temveč zakladom pod njim: velikanskim količinam fosfata.
CENZURA V IRANU
® Militantni muslimani so napadli z noži, kamni, palicami in beti okoli
10.000	demonstrantov, ki so demonstrirali za svobodo tiska. Tudi pred ženami in otroki se niso ustavili. Iz tega se je razvila velika cestna bitka. Nato je okoli 200 oboroženih muslimanov napadlo centralo neke organizacije, pri čemer jih je podpirala narodna milica.
Tuji korespondenti bodo od se-
nutni politični položaj v deželi. Slovenska skupnost je na teh sestankih poudarila in opozorila, da se vse premalo upoštevajo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, zaradi česar postavlja zahtevo, naj se temeljito razjasni politika deželne uprave do slovenske narodnostne skupnosti.
Pri tem gre predvsem za vprašanje slovenskega šolskega okraja, za televizijske oddaje v slovenskem jeziku, za deželne posege na kulturnem in gospodarskem področju in seveda za vprašanje celovite zaščite slovenske manjšine v Italiji. Nadaljnje sodelovanje Slovenske skupnosti v deželni večini bo seveda odvisno predvsem od stališč, ki jih bo ta večina zavzela do vseh zgoraj omenjenih vprašanj.
Jeseni pa bo Slovenska skupnost razpravljala o pripravah na svoj tretji deželni kongres.
daj naprej ravno tako kaznovani kot njihovi iranski kolegi, če objavijo „napačne in presukane tekste proti islamski revoluciji“. Inozemski korespondent bo tudi lahko tedaj kaznovan, če njegov medij v inozemstvu razširi tako vest. Ko-respondentu odvzamejo akreditacijo po prvem ukoru. Intervjuji z zastopniki vlade bodo od sedaj naprej možni samo še pod nadzorstvom nekega „vodiča“ ministrstva za internacionalno vodstvo.
Pretepaške čete militantnih šiitskih muslimanov so napadle v Teheranu levoorientirane organizacije in so ranili na univerznem območju številne študente.
AVSTRIJA ŽELI VOJAŠKE RAKETE?
„Pravda“ opozarja, da državna pogodba takšno oborožitev prepoveduje.
® Kot ocenjuje moskovska „Pravda“, je v nekaterih avstrijskih političnih krogih spet slišati zahteve, (Dalje na 8. strani)

tednikov Uotnetdac - tednikov Uomentae - tednikov kotneniac - tednikov kotne
FLORIJAN
SABLATSCHAN,
urednik NT:
Qedrö envrtjije in denio-hraeliz
Avstrijsko volilno ljudstvo je sicer 5. novembra lani odločilo, da se odpove jedrski energiji in konkretno atomski elektrarni v Zwentendorfu. 50,5 procentov je bilo proti, 49,5 procentov za Zwentendorf. Avstrijski parlament je po atomskem plebiscitu sklenil zakon, ki odgovarja izidu glasovanja. Gorilni elementi so ostali v Zwentendorfu, ker menda niso uporabljivi za druge jedrske elektrarne, ako-ravno Zwentendorf ni posebna konstrukcija.
Kaj kmalu pa so se pojavili prvi glasovi, ki so dejali, da je noro, če pustijo Zwentendorf kot neke vrste muzej. Med njimi je bil direktor avstrijske narodne banke Heinz Kienzl, ki se je že v volilnem boju pred plebiscitom odlikoval z ne ravno bančno finimi izjavami. Kienzl je tudi sindikalec in sindikalni funkcionar — kljub vrhunskemu položaju.
Kot naslednji je imel pomisleke glede pravilnosti in trajnosti rezultata ljudskega glasovanja centralni sekre-
tar SPÖ Karl Blecha. S pomočjo neke statistične raziskave je trdil, da je avstrijsko volilno ljudstvo bilo tri tedne pred in kratko po 5. novembru v večini za uporabo jedrske elektrarne, samo 5. novembra pa je žal prevladovalo drugo mnenje. Kaj takega v drugi republiki še nismo doživeli, da se namreč rezultat volitev oziroma ljudskega glasovanja precej direktno ocenjuje kot pomota volilcev oziroma da je glasovanje bilo pač odvisno od zgolj trenutnega razpoloženja volilcev, ki pa menja kakor vreme.
Čez konec tedna pa se je javil k besedi šef avstrijskega sindikata Anton Benya, ki se je ravno mudil na Koroškem (ob otvoritvi celovškega lesnega velesejma). Zavzemal se je za ponoven plebiscit o uporabi jedrske energije, češ da se je energetska situacija od novembra lani bistveno spremenila. In res se je cena za nafto in njene produkte v zadnjem času močno povišala, cene za bencin bodo takoj po dopustnih mesecih ponovno plezale navzgor.
Benya je sicer žel kritiko s strani raznih socialističnih deželnih politikov, vendar mu je priskočil podkancler in finančni minister Hannes Androsch, ki je imenoval predlog Benye zelo pogumnega.
Socialistični deželni politiki Zgornje Avstrije, Tirolske in Predarlske so pohiteli z izjavami, da gre pri tem za privatno mnenje predsednika sindikata in da sami ne vidijo potrebe po ponovni odločitvi o usodi jedrske elektrarne. Kajti v vseh teh treh deželah bodo jeseni deželnozborske volitve in deželni politiki se bojijo vnesti to temo tudi v volilni boj.
Drugače koroški deželni glavar Wagner. Že v zadnji številki NT smo „prerokovali“, da bo ob odprtju celovškega sejma v soboto prišlo zagotovo do besednih spopadov med črnimi in rdečimi otvoritvenimi govorniki. Tako je tudi (letos) bilo. Predsednik koroške Zbornice za obrtno gospodarstvo in deželni poslanec Karl Baurecht (ÖVP) je — izven uradnega besedila, ki je časnikarjem
bilo že pred začetkom otvoritvenih slovesnosti razdeljeno — napadel socialističnega deželnega glavarja, češ da gleda le-ta koroško gospodarstvo zgolj v luči trenutno nadvse ugodnega vremena. V ostalem se je Baurecht zavzemal za „realistično energetsko politiko in da je skrajni čas, da zapustijo izhojene poti zgolj obveznih govorniških vaj“. Omenil je, da je za 1 procent gospodarskega prirastka potrebno 0,6 procentov več energije. Beseda „Zwentendorf“ je neizgovorjeno visela v zraku.
Leopold Wagner navrh v svojem nagovoru Baurechtu ničesar ni ostal dolžan, kljub temu pa se mu je pridružil glede potrebe, energetsko vprašanje nanovo razmišljati brez emocij. V uradnem besedilu, ki je sledilo, pa je Wagner ostal glede energije pri potrebi po varčni uporabi ...
Koroški deželni glavar je očitno prepričan, da mu vprašanje jedrske energije ne more motiti uspeha pri naslednjih deželnozborskih volitvah, saj je na Koroškem rezultat 5. novembra bil za zagovornike jedrske energije nadpoprečno dober.
Ostale reakcije: s strani opozicijskih strank je naletel predlog Benye na močno kritiko. Za ÖVP in FPÖ je ta tema uradno zaenkrat zaključena in treba je spoštovati ljudsko voljo in ne glasovati tako dolgo, dokler ne pride do zaželenega rezultata. Na račun Benye je bilo slišati, da bi moral kot predsednik avstrijskega parlamenta čuvati nad izvedbo tamkaj sklenjenih zakonov in ne iskati prilik, kako bi ta zakon padel. Prof. Alexander Tollmann, borec proti jedrski energiji, je zahteval na eni strani odstop Benye, na drugi strani bi pa rad kandidiral za zveznega predsednika na „zeleni listi“. — Nadalje zahteva, naj zakon o neuporabi jedrske energije povišajo v rang ustavnega zakona.
Važno za južno Koroško: če bi prišlo kdaj do večine za jedrsko energijo, bo tretja atomska elektrarna (za Zwentendorfom in Steinom ob Donavi) stala v Podjuni ob Dravi — v bližini Kazaz.
Komenda na Rebrci: Hiša mladine — hiša veselja
Spet sem se potepala po južni Koroški in me je pot zanesla na Re-brco, kjer sem se tudi kar za en dan ugnezdila. Preživela sem zopet en dan z mladimi umetnicami in umetniki na Komendi na Rebrci. Zelo sem se čudila, kako prijazno in luštno je urejen stari roparski viteški grad. Prav nič več ne spominja na tiste hude čase, saj se je grad preuredil v mladinski center. Kot mi je kaplan Leopold Zunder pripovedoval, je letos poleti bilo že pet skupin na Komendi. On želi, da bi postala Komenda hiša srečanja, hiša sprave in spoznanja med obema narodoma. Tukaj naj bi se spoznale obe narodnosti in se naj učile tolerirati eden drugega ter danosti, ki so pač med nami. Komenda je letos prvič odprta — prvih štirinajst dni so bili na Komendi nemški otroci iz Welzenegga, en teden navrh mladinci iz Švice in Nemčije, nato je bil počitniški teden za naše otroke in sedaj je bil teden likovne vzgoje in ročnega dela za otroke od 8 do 13 let. Ostrmela sem. ko sem videla umetnine otrok. Najprej sploh nisem mogla verjeti, da so to dela teh mladincev. Kaplan Zunder je prišel na to idejo na otroškem dnevu, kjer je videl, da je toliko talentiranih otrok, a katerih talent pač okolica še ni spoznala ali pa da otrok ni imel možnosti, da bi se priključil skupini, ki se ukvarja prav s to stvarjo, ki ga zanima.
Letos, ko pa je „Leto otroka“, je sklenil, da bi rezervirali kar več tednov za otroke in eden od teh tednov naj bi nudil poseben pro-9ram našim in tudi nemškim otrokom. Eksperiment mu je izredno čobro uspel. Učiteljica ročnega čela in gospodinjstva Anica Fug-9er 'm učiteljica likovne vzgoje pepca Weiss sta bile pripravljene, ča bi vodile ta teden. Skupno s kaplanom Zunderjem so še organi-zlrali umetmke, ki so delali z otroki- V četrtek in petek sta prišla ^kademski kioar Heinz in niegova Zer>a, umetnica Barbara Mösene-čer. Vsi so delali na prostovoljni bazi.
Poslušajmo otroke, kaj oni mi-slijo o Komendi:
Angelika (10): „Ko sem prišla Pa Rebrco, sem se zelo veselila.“ Doris (12): „Mi smo se veliko igra-
*EGNANJE NA SEDLCAH
v nedeljo, 19. 8. 1979.
maše: prva ob 9. uri, nato pran-9anje in druga sv. maša ob 10. uri na prostem.
li. Najraje sem se igrala med dvema ognjema. Dolgčas ni bilo.“ Ludmilla (13): „S Pepco smo peli, z Anico smo se igrali, Janko nam je pokazal filma, tako da smo bili vsi zadovoljni.“ Danijela (8): „Meni se tukaj dopade, ker rada pojem in se igram z otroki.“ Andreja (12): „Učita nas učiteljici Anica Fugger in Pepca Weiss. Obe sta zelo luštni.“ Elvira (12): „V začetku tedna smo se razdelili po skupinah, ki so potem pomagale kuharicam.“ Erwin (8): „Dekleta me niso jezile. Rad sem se igral z Jankom.“ Monika (7): „Mami bom vse dala, ker sem naredila.“ Dagmar (10): „Vsako jutro smo morali postlali, kdor je to naredil najbolj lepo, je dobil deset točk.“ Evelin (10): „Tukaj je tako lepo, ker sem lahko risala.“ Sofie (12): „Tukaj sem spoznala vliko novih prijateljev.“ Monika (10): „Na Komendo sem prišla, ker otroci tukaj pojejo in rišejo. Nekateri otroci so prinesli celo svoje instrumente.“ Susanna (9): „Meni je zelo všeč tukaj. Rada bi spet prišla. Najraje sem risala, brkljala, pela in filme gledala.“ Agata (13): „Sobe so zelo lepe in čiste.“ Marija (9): „Jed je bila zelo dobra.“ Marta (13): „Meni je tukaj zelo všeč. Drugo leto bi spet rada prišla, a ne bo mogoče, ker bom drugo leto že prestara.“ Ro-salija (10): „S slikarjem Mösen-ederjem in z njegovo ženo smo slikali po starih stenah. On se nikoli ni kregal, če smo naredili nekaj napačno.“ Irmgard (10): „Stanovali smo v gradu.“ Sabina (10): „Peli smo veliko novih pesmi. Vsak veče srmo gledali kak lep film. Jaz sem najraje brkljala.“ Krista (8): „Pred obedi smo vedno molili. Najraje sem risala po stenah.“ Johannes (7): „Najraje sem modeliral. Včasih so bile punce precej sitne, a sem se samo malo razjezil pa je bilo dobro. Jed je bila zelo dobra in vedno sem veliko pojedel.“
Res je bilo opaziti med otroci samo zadovoljstvo. Seveda so se včasih tudi kregali, a to je bilo kmalu pozabljeno.
Pogovorila sem se z učiteljicama Anico Fugger in Pepco Weiss. Obe sta bili prepričani, da je sproščena, vesela in prijazna atmosfera, ki je na Komendi vplivala na otroke. Imeli so sicer določen program, a otroci so lahko v prostem času še nadaljevali z delom. Ob vsakem času sta bili otrokom na razpolago. Tako, da je vsak otrok končal delo, katerega se je lotil. Vsi imajo en komad iz neke tehnike. Delo je bilo seveda otrokom po starosti primerno. Manjši so delali lažje stvari kot starejši. Sploh
pa niso delali kot v šoli, ampak delo je bilo sproščeno, veselo, polno smeha in petja. Vsak otrok je lahko vzel svoja dela domov. V soboto so lahko starši občudovali dela svojih otrok. Obe učiteljici sta bili presenečeni, s kakšno vnemo in vztrajnostjo so mladinci sodelovali. Cilj tega tedna je bil tudi ta, da otroci spoznajo in upoštevajo delo naših umetnikov. Posebno z linorezi sta poskušali otrokom približati delo Wernerja Berga. Anica je delala z otroki batiko in makramee, Pepca pa linoreze in slikanje po stenah. Tudi zakonca Möseneder sta rada modelirala z otroki. Ona dva sta že večkrat vodila tečaje za otroke in pa tudi za odrasle. Na Rebrco sta prišla po privatni poti. Oba želita prispevati, da bi se žalostna zgodovina Komende čim hitreje pozabila in da bi postala Komenda hiša veselja, smeha, mladine... Tudi želita pomagati, da bi se Korošci nemške in slovenske narodnosti spoznali na človeški in ne na politični bazi. Prepričana sta, da to najlažje dosežeta na umetniški bazi. Saj umetnost povezuje ljudi, ker ne gleda ne na narodnost, jezik, barvo kože — na vse te stvari pač, ki nas ljudi večkrat ločijo. Poučevala sta v Švici na gimnaziji ECOLE D'HUMANITE. Na tej šoli so se srečavali otroci iz vseh dežel, vseh narodnosti, ver— črnci — belci, Židje — arabci, turki — grki, itd. Spoznala sta, da pri otrocih še ni teh problemov in da akceptirajo eden drugega.............če
človek kaj takega doživiš, tega pač ne moreš več pozabiti in skušaš potem vedno spet, da bi spremenil ljudi, da bi se razumeli.“ Vsi so pripravljeni, da bi sodelovali pri takih akcijah. Kaplan Zunder misli, da bo drugo leto razširil program za otroke. Težave so pač spet finančne. Za ta teden so otroci plačali 450.— šilingov vključno materiala za brkljanje, batiko, makramee, itd. Upa pač, da bo dobi! podporo od naših organizacij, od javne roke in pa od posameznikov.
Ko sem se vrnila domov, sem bila polna novih vtisov. Organizacija tega tedna mi je bila zelo všeč. Posebno globok vtis so name naredili ti prostovoljci, ki svoj prosti čas darujejo otrokom. Prepričana sem, da bo postala Komenda res hiša veselja in sprave. Atmosfera je izredno sproščena in prijazna. Človek dobi občutek domačnosti. Res me je prevze'a ta iniciativa in lepo bi bilo, če bi se tudi posnemala in če bi mi vsi podpiral idealiste, ki želijo našim otrokom pomagati.
Slovensko prosvetno društvo „Borovlje“ vabi na
IZLET NA GORENJSKO
ki bo v nedeljo, 16. 9. 1979, z odhodom ob 5.30 iz Ždovel in ob-
6.00	iz Borovelj (avtobusna postaja). Pot bo vodila z avtobusom preko Ljubelja, Bleda in Podklju-ke (obisk partizanskega spomenika) v Bohinj, kjer si bomo ogledali novi spomenik prvopristopnikom na Triglav ter se udeležili tudi znane prireditve „KRAVJI BAL". Izlet bo pod strokovnim vodstvom vodiča.
Prijave sprejme do konca avgusta: Andrej Wieser, Hauptplatz 9, 8170 BOROVLJE ali: Posojilnica Borovlje, Pfarrhofgasse,
9170 BOROVLJE
• yiNOGRADI PRI ZITARI VASI
V starosti 72 let je umrl te dni Jožef Starc, Štrucmanov oče pod Vinogradi pri Žitari vasi. Pogreb je bil v nedeljo, 12. avgusta, v Žitari vasi. Obrede za mrtve je opravil domači župnik Matevž Nagele. Z žalostinkami so se poslovili od rajnega pevci „Trte“ in delavski zbor iz tovarne na Rebrci.
Rajni Štrucmanov oče se je rodil pri Starcu na Proboju. Bil je oče devetih otrok. Dolga leta je delal v tovarni na Rebrci. Bil je delaven, miren človek. Naj se odpočije v večnem miru.
Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
STROKOVNA GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU
Namesto devetega šolskega leta (Polytechnischer Lehrgang) lahko obiščete (ali se lahko prijavite) gospodinjsko šolo pri šolskih sestrah v Šentrupertu pri Velikovcu.
Pouk na šoli je dvojezičen. Šoli je pridružen internat in ob sobotah po 12. uri imajo učenke avtobusne zveze po celi Koroški, da se odpeljejo domov in v ponedeljek do 8. ure se vrnejo v šolo. Vsaka redna učenka dobi državno podporo, kakor tudi vse potrebne knjige za pouk.
Kdor si ogleda razstave ob koncu vsakega šolskega leta, se lahko prepriča, da si učenke pridobe mnogo več znanja v kuhanju in šivanju kakor pa predpisuje šolska obveznost. Prav tako se je lahko vsak prepričal ob kulturnih prireditvah, da se dekleta poleg vsega predpisanega usposobijo tudi odrskega nastopanja in izurijo v petju.
Vsaka, ki se odloči za šolo, se lahko javi pismeno na naslov: Vodstvo šole, 9100 Völkermarkt, Klosterstraße 2 ali telefonsko: 0 42 32 / 796 ali osebno obišče šolo lahko vsak čas.
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER V ŠENTJAKOBU V ROŽU
jesenski sprejemni izpit v ponedeljek, 10. septembra 1979.
Interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoli, prestopijo lahko v našo šolo brez sprejemnega izpita.
Možen je še tudi vpis v
enoletno gospodinjsko šolo.
Prijave so možne pismeno, osebno in po telefonu.
Vodstvo šole
■ 'H
iKiž tednilg
Igralci SAK: od leve stoje: Dodič, Fera, Pandel, Rogaunig (zakrit), Malle, M. Küpper, H. Grilc, G. Zablatnik, P. Zablatnik, Sommeregger; kleče: Jakobič, Polanšek, Perč, M. Hobel, Velik, Schnabl, športni vodja Kordež.
Slovenski atletski klub:
Dober začetek
V sredo, 15. avgusta, je imel SAK premiero v spodnji ligi. V zelo napeti tekmi proti KAC-u (ki je imel prav tako „premiero“, samo da je pač prišel od zgoraj, svojčas pa bil celo v 2. diviziji) je SAK-u uspelo pridobiti prvo točko. V prvem polčasu je bil SAK močnejši. V 35. minuti je Polanšek, ki je bil najboljši napadalec, zatresel nasprotnikovo mrežo — 1:0. Po odmoru so tega najboljšega igralca v 65. minuti podrli v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni dal enajstmetrovke. Kratko navrh pa je KAC izenačil z lepim strelom iz približno 30 metrov. Tabelo vodita ASK in Žrelec, ki sta oba zmagala 4:1. Na sliki vidite Pandla, Fero in Zablatnika v dvobojih z nasprotnikovimi igralci.
Zupan Posod pri gasikih odvoljen
Nerazveseljivi dogodki za žitraj-skega župana Michaela Posoda: on, ki je z vso dušo gasilec in celo namestnik okrajnega komandanta, je pri svoji domači požarni brambi v Miklavčevem bil odvoljen kot gasilski komandant. Z 15:13 glasovi je bil izvoljen njegov (tudi strankin) tovariš P. Koller, trgovec iz Vinogradov. Mesta namestnika koman-
danta pa župan Posod ni hotel sprejeti ...
V Šentlipšu je bil potrjen za komandanta zopet g. Čemernjak. — V Rikarji vasi pa je bil z 14 :7 glasovi izvoljen Willi Sapečnik kot novi poveljnik. Prejšnji komandant F. Mischitz je ravnal nediplomatsko, ker je rekel, da mesto komandanta ne prevzame več, če ga pa
izvolijo, pa bi še sprejel. Tako gasilci niso vedeli, pri čem so in ali naj ga volijo ali ne. Če bi se bil jasno izjavil, bi ostal poveljnik.
Upamo, da bo novi komandant prostovoljne požarne brambe vodil svoje gasilce tako, da bo za vse ljudi ne glede na njihovo narodnost.
Makedonski plesalci so navdušili
(Nadaljevanje s 1. strani)
vrsti je bila spet glasba: venček slovenskih polk v instrumentalno-orkestralni izvedbi. Nato so zarajali Kalajdžijsko kolo (kolo kositrarjev). — Ples, ki je nastal v prvi polovici preteklega stoletja iz zahvalnosti enemu najbolj spoštovanih pokli-
cev. Gibi, ki so značilni za ta poklic — čiščenje bakrenih posod z nogo in peskom in kositranje — so bili sestavni del tega plesa. Vmes zopet venček makedonskih narodnih pesmi — tokrat duet. Nato so predvajali bunjevačko momačko kolo (Fantovsko kolo Bunjevcev) — ve-
# KOČUHA — ŠKOFIČE
V nedeljo zvečer so imeli premiero „The Golden Wings“ — Zlate krilati. To je ansambel, ki ga sestavljajo štirje mladi fantje, ki so se pred enim mesecem združili in ustanovili skupino za plesno glasbo. Čeprav so šele tako kratek čas skupaj, že razmeroma dobro igrajo in so navdušili občinstvo na kampingu „Rož“ v Kočuhi s svojo
TEKME SAK
9 V soboto, 18. avgusta, igra SAK 9 ob 17. uri v Moosburgu proti 9 tamkajšnjemu moštvu. Igralci 9 »pod 23“ se bodo pomerili s 9 sovrstniki iz Moosburga ob ® 15.45 uri.
glasbo. Ansambel predvaja predvsem moderno glasbo, a so se odločili, da se bodo naučili še nekaj komadov narodne glasbe. Mladi igralci so delavci ali vajenci, ki se v prostem času posvečajo glasbi. Karel Umek, bivši dijak Slovenske gimnazije, sedaj vajenec, igra orgle; Adrian Čimžar, bivši dijak Slovenske gimnazije, sedaj tiskarski vajenec, igra na kitari; Aleš Edgar, kuhar, sedi za bobnom in Filip Goldin, tudi kuhar, igra kitaro in je tudi solopevec v skupini.
Upajmo, da bo mladi ansambel kmalu uspel in jim želimo mnogo sreče.
Ps.: Če kdo želi spoznati skupino, naj se javi pri Karlu Umeku, 9535 Škofiče 16, tel.: 0 42 74 / 27 75.
sel mladeniški ples iz Vojvodine. Spet pevska točka: srbske in bosanske narodne pesmi.
Sledili so plesi in pesmi iz SR Srbije — ritmični, kompozicijski in oblikovni elementi so vzeti iz več krajev Srbije. Sliko dopolnjujejo lepe narodne noše.
Dalmatinske narodne pesmi so pripravile pot za baranjsko humoresko — v tem plesu se na humorističen način prikazuje neodločnost nekega fanta, ko si izbira svoje dekle — in pa venček plesov in pesmi iz SR Hrvatske — veseli plesi iz raznih krajev Hrvatske.
Venček jugoslovanskih pesmi in plesov v instrumentalno-orkestralni izvedbi je bila naslednja točka.
Program so zaključili z Osogovko — makedonskim fantovskim tekmovanjem in z venčkom pesmi in plesov iz pokrajin ob reki Vardar. S pomočjo stilizacije folklornih elementov iz različnih pesmi in plesov, ki živijo v dolini reke Vardarja, se prikazuje tipičen sestanek cele vasi (zbor). Masovni plesi in pesmi iz naj lepšega dela Makedonije.
Folklorni ansambel „Karpoš“ iz Skopja je najmlajši ansambel Jugoslavije. Poprečna starost njegovih članov znaša 12 let.
V 10 letih svojega obstoja je ansambel dosegel zavidljive uspehe in dobil tako v Jugoslaviji kot v tujini številne nagrade in priznanja.
Ta ansambel je priredil že nad 1000 koncertov, za katere je žel samo pohvalne ocene.
Že več let nastopa na znanem Festivalu otroka v Šibeniku. Velike pozornosti — pa tudi nagrade — je bil deležen njegov nastop na Festivalu otroških pesmi in plesov „Radost Evrope“ v Beogradu.
Velike uspehe je dosegel na svojih turnejah po Franciji, Švedskem, Danskem, Angliji, Avstriji, Italiji itd.
Rikarja vas: počastitev turistov
Višek letošnje turistične sezone je že mimo; povsod pravijo, da bo rekordna. Vsak gostilničar in hotelir pa največ drži na tiste goste, ki stalno prihajajo k njemu. Občine se prav tako zavedajo tega in prirejajo vsako leto počastitve tistih turistov, ki prihajajo v njihov kraj kakšno že okroglo leto. Ena od takih počastitev turistov je bila preteklo soboto v Žitari vasi. Tam so odlikovali turista posebne vrste: Georg Bode, ki je nastanjen pri družini Schumer v Rikarji vasi, je prišel petnajstič v ta kraj. Star je že 87 let, ki pa mu jih nihče ne pozna. Koroško je spoznal šele kot 70-letni penzionist, sedaj pa prihaja vsako leto v ta kraj in ostane do tri mesece. Ce tako računamo, je preživel v Rikarji vasi že štiri leta... Doma je iz Berlina in je obpotoval že vsa morja, vendar se mu tukaj najbolj dopade, ker ima v privatnem penzionu Schumer dobre gostitelje. Tam je bil svojčas tudi prvi gost, ko je slučajno našel listič, na katerem je bilo zapisano, da je soba prosta. In tam
je sedaj ostal. Ljubi gozdove, jezera in gore — vse ima v tem kraju. Z domačim župnikom se prav tako zelo dobro razume in občuduje petje in dvojezičnost pri maši. V privatnem penzionu Schumer
so se znašli k slavju občinski odborniki dipl. trg. Jože Nabernik ter Josef Plautz, oba člana turističnega odbora občine ter gospa Or-sini-Rosenberg od zasebnega turističnega društva.
Na sliki turistični jubilant Georg Bode z ženo Herto, okoli njiju dipl. trg-Joža Nabernik, Hanzi in Fini Schumer ter ga. Orsini-Rosenberg
M
I Inož tedniki ■
Papež potuje na Irsko in v ZDA
Papež Janez Pavel II. bo konec septembra na poti v ZDA obiskal tudi Irsko. Podrobnosti o tem obisku še niso znane. Že pa sta nastopila dva protestantska voditelja Severne Irske (ki ne spada v republiko „Eire“, temveč pod Veliko Britanijo) in izjavila, da bi bil papežev prihod na irski Sever izzivanje protestantske večine. Res ne bi kazalo prilivati olja na strasti, ki so se komaj malo pomirile. Pred leti je med protestanti in katoličani divjala prava državljanska vojna, pri kateri ni šlo za verske cilje, temveč za enakopravnost vseh in za politično pripadnost tega dela Irske. Vatikanski tiskovni urad je zdaj izjavil, da papež ne bo obiskal Ulstra in da obisk Severne Irske nikoli ni bil predviden.
Švicarska katoliška tiskovna agencija KIPA meni, da je podobno kot pri potovanju na Poljsko tudi napoved o potovanju papeža Janeza Pavla II. na Irsko in v ZDA prišla prehitro v javnost. V Vatikanu so hoteli sporočiti to vest kakšnih deset dni kasneje, ko bi se uredile potrebne zadeve za celotno in primerno sporočilo javnosti. Tako pa se je zgodilo, da je bil glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim prisiljen potrditi novico, ki so jo razširili ameriški časopisi, in tudi papež je bil postavljen pred dejstvo, ko še ni bilo vse dogovorjeno.
Tako so se na Severnem Irskem razburili nekateri duhovi in protestirali v strahu, da bodo katoličani priredili novo manifestacijo. Angleški Foreign Office je izjavil, da ničesar ne ve o papeževem prihodu. Angleška ministrska predsednica je izjavila v pogovoru s katoliškim
• ŠMIHELSKO ŽEGNANJE
V soboto, dne 18. avgusta, ob 19. uri ples v šotoru. Igrajo „JAK-LINGER BUAM“. V nedeljo, dne 19. avgusta, ob 18. uri ples v šotoru. Igrajo „DIE LUSTIGEN UNTERKÄRNTNER“.
SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ob 75-letnici obstoja SPD Radiše
v nedeljo, 26. 8. 1979, ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah.
po prireditvi bo zabava na prostem
Opozarjamo Vas na. spremembo potovanja k pasijonu v Eri. Potovanje 11. avgusta (za župnije: Suha, Žvabek, Nonča vas, Pliberk, Šmihel in Kazaze) je prestavljeno na soboto, 18. avgusta 1979.
poslancem iz Ulstra, da bi bil papež vsekakor lepo sprejet, če bi želel priti v Veliko Britanijo (pod katero spada Ulster) in da bi se z njim rada marsikaj pogovorila. Seveda bi se bilo treba o tem prej dogovoriti. Časopisi to prijaznost posebej poudarjajo in omenjajo tudi, da je angleška kraljica (uradni poglavar anglikancev) pred kratkim prvič obiskala westminstrsko katoliško stolnico.
Irski primas Thomas 0’Fiaich, nadškof iz Armagha (Severna Irska), je izrazil nad novico silno veselje. Irski škofje ne poznajo razdeljenosti, tako tisti iz irske republike kot oni iz Severne Irske prihajajo na isto irsko škofovsko konferenco. Primas kardinal 0'Fiaich bo sprejemal papeža. Irski ministrski predsednik Lynch je izjavil, da je papežev obisk za njegovo državo velika čast.
Newyorški župan Hugh Carey je obljubil papežu „sijajen sprejem“, češ da je „duhovni oče nas vseh“. Sprejem pri predsedniku Carterju ne bo uraden, ampak verjetno zaseben. Pri Združenih narodih menijo, da bo papež govoril s pred-
stavnikom Sovjetske zveze Gro-mikom, kakor je to naredil leta 1965 papež Pavel VI. V katera mesta ZDA bo papež še potoval, ni znano. V Philadelphiji je nadškof Krol, ki je poljskega rodu; po drugih mestih je veliko Poljakov, ki ga bodo še posebej z veseljem pozdravljali. V ZDA pa je tudi na tisoče Poljakov, ki so se svoj čas sprli z irskimi voditelji katoliške Cerkve in jih vodijo duhovniki, posvečeni od nizozemskih starokato-liških škofov. Srečanje z njimi bo za papeža še posebnega pomena.
Medtem poročajo, da bi papeža želeli vsaj za kratek obisk tudi kanadski škofje...
Vatikanski predstavnik je ponovno poudaril, da bo to potovanje „zgolj pastoralnega značaja“, oznanjalo bo „mir, ljubezen in sodelovanje med vsemi narodi zemlje“. Da papež potuje, je nekaj novega v novejši zgodovini Cerkve zaradi dogodkov v Italiji v prešnjem stoletju, ki so ga zaprli v Vatikan. Poprej pa so papeži vedno potovali, kakor so narekovale pastoralne potrebe.
Dob pri Pliberku: domača kronika
Ni še dolgo, odkar smo poročali o smrti dobre Svečeve matere, pa že spet sta odšli dve blagi ženi. Božčičeva teta Ema in pa p. d. Trampuševa mater Jožefina Sum-nič.
Teta Ema je dosegla 82 let. Večino teh je preživela na rodnem domu pri Božiču. Pet njenih sester je odšlo v samostan, ona pa je ostala pri bratovi družini in pomagala predvsem v gospodinjstvu in pri otrokih, da se je bratova žena lažje posvečala težkemu delu.
Šele ko je domača hčerka pri-rastla za gospodinjo, si je teta našla drug poklic: omožila se je z vdovcem Brčičem v Sloveniji in mu vzrejala in vzgojevala dva sina. Eden od njih je postal slavni podpolkovnik Mirko Bračič, komandant XIV. divizije, ki je daroval svoje življenje v boju za Kočevje v novembru 1943.
Žal pa je ta zakon trajal le kratko. Že leta 1942 ji je mož umrl in njegovi sinovi odrasli. Tako je šla delat v razna gospodinjstva in si prislužila penzijo v Jugoslaviji. Na stara leta jo je prišla uživati na Koroško. Našla je stanovanje in oskrbo v hiši, ki jo je njen brat Jurij Trampuš zgradil skupno s hčerko učiteljico Marijo v Pliberku. Zadnje dni življenja pa je preživela v domu Caritas, čigar za-
četnik je bil pravtako njen brat — Božičev oče Jurij. Imel je tam zase zapisano bolniško sobo, ker pa je nenadoma umrl, so redovnice ra-devolje izkazale delo usmiljenja njegovi sestri Emi.
Ema je bila zaradi svoje pobožnosti, dobrodelnosti in narodne zavednosti zelo spoštovana. Pogreba v Nonči vasi se je udeležilo poleg veliko žalnih gostov, tudi več duhovnikov z dekanom Sriencem na čelu. V cerkvi je zelo lepo orisal njen blagi značaj in jo stavil vernikom v zgled.
Ob odprtem grobu se ji je za njeno narodno zvestobo in sodelovanje zahvalil zastopnik Enotne liste, Mirko Kumer.
Dne 2. avgusta pa je poteklo življenje tudi skrbni p. d. Trampušev! materi. Doma je bila pri p. d. Po-sterpniku v Dobu. Pred 55 leti se je primožila k sosedu. Vsa leta sta živela z možem v srečnem zakonu in dobro vzgojevala svojih šest otrok, ki jih jima je Bog dal. Go-
spodarila sta dobro in spravila vse otroke do dobrega kruha. Na domu pa trden rod nadaljuje tradicijo svojih prednikov: krščansko in slovensko.
Pokopali so jo na pokopališče v Žvabek, kamor spada spodnji del vasi.
Ker pa je hiša tudi s pliberško faro močno povezana, sta se slovesa od doma udeležila tudi oba pliberška kaplana. Pevci humškega okolja, ki sicer sodelujejo pri pogrebih v Nonči vasi, so zapeli ganljive žalostinke. Nato se je spustila dolga vrsta avtomobilov, s krsto rajnice, proti glavni cesti Pliberk—Labot in prispela kmalu do farne cerkve. Tam so čakali že farni pevci s župnikom Wuttejem. Po somaševanju treh duhovnikov so rajnico položili v družinski grob. V nagovorih so slišali o njenih dobrih lastnostih, od katere je bila najznačilnejša njena ljudomila gostoljubnost. Za vsakogar je imela prijazno besedo in odprto roko.
Za dobro voljo
večer ansambla
»HANZIJA ARTAČA“
Prireditelj: SRD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: Gostilna Seher v Velinji vasi čas: sobota, 18. 8. 1979, ob 20. uri spored sooblikujeta pesnica Milka Hartman in prof. Jožko Kovačič.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Ce-'ovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-Drt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, 2a ostalo inozemstvo 250.— šil. (po 2račni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec.
Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Handelsagentur
Petelin
Tehnični biro za elektroniko
iščemo korespondentko za angleščino, nemščino in slovenščino, z nastopom službe s 1. septembrom.
Plača po dogovoru. Javite se na telefon (04222) 82106 ali osebno v biroju, August-Jaksch-Str. 38, 2. nadstropje, 9010 Klagenfurt.
centralne kurjave vodne instalacije izredno ugodne cene informacija vsak čas neobvezni proračun
podjetje GRIEBLER Celovec, St.-Veiter-Straße 21
tel. 04222/72 01 94 ali pa na uredništvo NT
Med potovanjem po Ameriki je slavni francoski industrialec Andre Citroen (1878—1935) obiskal Fordove tovarne v Detroitu. V njih je bilo delo na tekočem traku izpopolnjeno do zadnje podrobtonsti.
„Uro in pet minut potem, ko prvi delavec dobi v roke prvi del,“ je rekel Ford, „pride iz tovarne izdelan avtomobil.“
Citroen je zlobno pomežiknil in pripomnil:
„To ni nič, gospod Ford! Uro in pet minut potem, ko prvi delavec dobi v roke prvi del v moji tovarni, je prvi povoženec že v bolnišnici.“
Za Cicerona je bil Demosten največji govornik vseh časov.
„Kateri je po vašem mnenju najlepši Demonstenov govor?“ so ga vprašali.
„Najdaljši,“ je odgovoril Cicero.
NAROČILNICA
Naročam letni abonma za „Naš tednik“, za ceno 150.— šil.
(200.— din)
Ime:
Naslov:
Datum
Podpis
Podgorje -Innsbruck
Domačinka z Rut pri Podgorjah, Ani Klemenjak, je postala pri avstrijskem državnem prvenstvu v lahki atletiki v Innsbrucku avstrijska prvakinja v teku na 1500 m.
Anijo poznamo že nekaj let kot izvrstno in uspešno tekmovalko na športnih igriščih v tu- in inozemstvu. Brez dvoma je atletinja avstrijskega formata, ki ponese ime DSG Podgorje v vrste najboljših atletskih klubov Avstrije. Učitelj iz Šentjakoba v Rožu Pepi Müller jo je v okviru svojega udejstvovanja kot trener mladine iz Podgorij odkril in jo skrbno vodi po njeni naporni in tudi uspešni poti do avstrijskega vrhovnega športa. Obema, prvakinji in trenerju, želimo še mnogo veselja in uspehov.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Franc Ogris, Žihpolje 20.—, Valentin Čebul, Šmihel 250.—, Terezija Oseli, Canada 10 dol., Marjeta Ošina, Lepena 50.—, Andrej Ogris 100.—, N. N., Globasnica 50.—, Fritz Matevž, Miklavž 50.—, Julijana Zechner, Gornja vas 50.—, Franc Srien, Podlog 50.—, Jakob Skuk, Potoče 50.—, Marta Wrant-schurnik, Breg 60.—, sestre Wutte, Podgrad 50.—, Žagar Elizabeta, Blato 20.—, Rudolf Urban, Goriče 40.—, Jože Logar, Gonovece 50.—, Janko Schöttl, Rute 50.—, Janez Sajovic, Hodiše 50.—, Miha Mothe, Plešerka 50.—, Mirko Sabotnik, Roda 50.—, Ljudmila Wertschnig, Škofiče 100.—, Josef Per-dacher, Holbiče 25.—, Matevž Kaki, Spodnje Jezerce 20.—, Kristijan Kotier, Šentpeter 50.—, dipl. ing. Alojz Samonig, Vrba 50.—, Anton Dragašnik, Gozdanje 20.—, Marija Winkler, Zgornje Vogliče 11.—, Blaž Sturm, Lipa nad Vrbo 100.—, dr. Marija Taurer, Lipa nad Vrbo 50.—, N. N., Vudmat 20.—, Franc Šimenc, Vudmat 50.—, Stanko Trink, Vognje polje 50.—, Janko Miklavčič, Vognje polje 50.—, Marija Malle, Slovenji Plajberk 50.—, Valentin Lauseg-ger, Slovenji Plajberk 20.—, Rudolf Lampichler, Radiše 30.—, N. N., Radiše 50.—, Marija Filler, Zagorje 50.—, dr. Volbank 128.—, Partl Jože, Mače 50.—, Tone Koren, Tirolska 72.—, Elizabeta Mak, Sele 50.—.
ZA ČRNO GORO:
Popitsch, Gradec 1000.—, Josefa Umek, Ruda 70.—, Ludvig Pörtsch, Sieben 250.—, Ana Logar, Pribla vas 500.—, Janez Koreschnig sen,, Bukovje 600.—, Rudolf Harisch, Mlince 200.—, Štefani Smolle, Škocijan 100.—, N. N., Velikovec 500.—.
lij
nož tedniki
lllllllllill
mimiiiim
Ephraim Kishon:
Zapiralna ura
imiIii!!
Gledališče se je pričelo ob osmih. Malo pred enajsto uro je bilo predstave konec. Z ženo naju še ni veselilo, da bi šla spat.
„Pojdiva popit skodelico čaja,“ je rekal moja žena. „Kamorkoli."
Stopila sva v prvo kavarnico, majhen, intimen lokal z diskterno neonsko razsvetljavo, lesketajočim aparatom za kavo in dvema natakarjema. Eden od njiju je bil plešast in je z nekakšno umazano cunjo brisal pult, drugi pa se je preoblačil. Ko sva vstopila, je tisti s cunjo nekaj zagodrnjal natakarju, ki je nato zopet slekel svoj civilni suknjič in zlezel v suknjič nedoločene barve; nekoč je bil najbrž bel.
„Čaj,“ sem naročil. „Dva čaja, prosim.“
Natakar se je obotavljal za trenutek, nato pa je odprl vrata v kuhinjo in se zadrl z osornim glasom:
„Je voda še vroča?“
Čaj v skodelicah je malo pljusknil čež rob, ko je prinesel obe skodelici in ju zagnal pred naju. S hitrim mešanjem sva z ženo poizkusila brezbarvno tekočino malo ogreti.
„Oprostite!“
Bil je natakar. Dvignil je najini skodelici drugo za drugo in potegnil umazan prt z mize. Toda tudi miza sama ni bila ravno brezmadežna. Medtem je plešasti mož za pultom pogasil skoraj vse neonske luči.
„Morda,“ sem šepnil ženi, „morda želita, da bi midva odšla?“
„Mogoče je,“ mi je odgovorila žena. „Toda tega nama ni treba opaziti.“
Natakar, ki se je medtem že preoblekel v civilni suknjič, je vzel ženin klobuček z obešalnika in ga položil na sredino mize. Nato je pristopil k velikemu stenskemu ogledalu in se pričel česati.
Neonske luči v lokalu so se nekajkrat naglo zaporedoma prižgale in ugasnile. Iz kuhinje je prišla stara grbava ženska z vedrom in metlo ter pričela pomivati tla. Ne vem, zakaj je pričela ravno pri najini mizi. Da ji ne bi delala težav, sva dvignila noge in jih držala toliko časa v zraku, dokler se čarovnica z metlo ni splazila dalje.
Točaj je medtem postavil vse
stole na pripadajoče mize. Manjkala je samo še najina miza.
„Zakaj nama ne rečejo, naj odideva?“ sem vprašal ženo.
„Ker naju ne želijo spraviti v zadrego. So pač vljudni ljudje.“ Natakar je medtem prinesel račun in nama ga zagnal na mizo. Ker sem ga odrinil, je demonstrativno stopil na ulico in si dal opravka z vrati in rožljal s ključi. Plešec
JO HANNS RÖSLER:
Takrat, ko sem vzel Kitty za ženo — to je bilo v tridesetih letih — in ko sem z grozo ugotovil, kaj me vse žena stane, bluze in krila, rokavice, dežniki, plašč za poletje in plašč za zimo, številni kozmetični preparati, dišeče vodice in dišeča mila, kopalke in frizer, obiski številnih sorodnikov vedno polna shramba užitnega in neužitnega, zakaj Kitty je bila tedaj šele na začetku svoje kuharske umetnosti — takrat, ko sem po prvem letu zakonskega življenja delal bilanco
f------------------------------
CARLO MANZONI:
Znanstveniki so baje ugotovili, da so psi neumnejši od opic. To so ugotovili na podlagi nekakšnih testov, katerih bistvo je bilo v tem, da so uboge živali morale pokazati, kako se vedejo v pogojih, ki so bili zanje nenavadni, neprijetni in pogosto nevarni.
Potem pa se znanstveniki čudijo, kako pes ne prepozna svoje fotografije, ko sedi štiri ure v prostoru, katerega vrata se neprestano odpirajo in zapirajo, tri električne žarnice pa neprestano mežikajo. Oh, ta neumni pes!
Kaj pa, če se psom zdijo ti poizkusi neumni in v takšnih pogojih ne želijo sodelovati z znanstveni-
je odprl črno omarico na steni in po dveh prijemih je lokal utonil v popolno temo. V naslednjem trenutku sem začutil na svojem hrbtu naslonjač nekega stola.
V temi se je prižgala vžigalica. V njenem soju je pristopil k nama plešec in rekel:
„Zapiralna ura. Opolnoči zapiramo.“
„Zakaj nama pa niste tega prej
tega, kaj me stane sreča v dvoje, tedaj so se mi zasmilili Turki.
Če sem že jaz imel težave z oblačenjem in prehranjevanjem ene same žene, kako huda je bila šele usoda Turka, ki je imel več žena, včasih kar cel harem. Kako je moral revež garati in se mučiti, da je lahko nudil damam svojega srca vse, kar so si poželele!
Danes so se časi spremenili.
Danes so skoraj vse žene zaposlene. Kot prodajalke, direktorice, telefonistke, laborantke, uči-
--------------------------------^
ki? V vsakem primeru bi vsaj jaz tako ravnal.
Nasploh pa mi je žal, ker takšnih poizkusov ne delajo z znanstveniki. Mislim, da bi bilo to zelo poučno. Kolikor poznam znanstvenike, bi se inteligenca nekaterih med njimi lahko merila z opicami. Če želijo znanstveniki sprejeti moje nasvete, jim priporočam nekaj poizkusov:
PRVI POIZKUS. Skupino desetih znanstvenikov porinete v zaprt prostor, ne da bi jim sploh povedali, zakaj ste jih privedli sem niti kako dolgo bodo tu ostali.
Stavim, da bodo zelo vznemirjeni, živčno bodo korakali sem ter
rekli?“ sem vprašal. „Kako naj veva, da je že polnoč?“
Dvignila sva se in odrinila stole z najinih hrbtov. Plačal sem in po mokrih tleh sva podrsavala proti vratom.
Ko sva prišla na ulico, sva v svetlobi cestne svetilke pogledala na uro.
Bilo je natanko dvajset minut pred polnočjo.
teljice, televizijske ali radijske napovedovalke, političarke ali celo v donosnem poklicu upravnice javnega stranišča.
Vse imajo lepe prejemke in ko mož prvega v mesecu položi na mizo ovitek s svojimi dohodki, obrne tudi žena svojo torbico. Z dvojnim zaslužkom lahko udobneje živita, laže si razdelita denar in za moža in ženo ostane celo nekaj malega za žepnino.
Enakopravnost žensk je pravzaprav zelo pravična in koristna stvar,
tja in izgovarjali nesmiselne besede o človečanskih pravicah in ustavi. Celo nerazviti golobi bi se v takšnih okoliščinah obnašali mnogo razumneje od najpametnejših znanstvenikov.
DRUGI POIZKUS. Skupino devetih znanstvenikov vtaknite v kletko, ki se bo neprestano gugala, vrata se bodo odpirala in zapirala, žarnice se bodo neprestano uži-gale in ugašale, stoli pa bodo imeli namesto štirih samo tri noge.
Ne vem, kaj bodo storili v takšnih okoliščinah znanstveniki. Del znanstvenikov pa bi prav zagotovo poizkusil skočiti skozi okno (seveda, če kletka sploh ima okna), drugi bi se onesvestili, tretji pa bi na gugajočih stolih poizkusili vzpostaviti zvezo z duhovi (seveda, če bodo v kletki mize).
TRETJI POIZKUS. Poizkusiti naučiti veliko skupino znanstvenikov, da narišejo Mikija, in dajte hrano
enako plačilo za enako delo in če je žena zaposlena, je tudi življenjski sdandard družine višji. Sicer si ne moreva za ta skupno prislu-ženi denar sklatiti zvezd z neba, tako visoko lestev dvojnega zaslužka zopet ne sega, ampak življenje je za oba postalo vendar občutno lažje.
Danes, ko imam samo eno ženo, ki s svojim zaslužkom podpira družinski proračun, moram zopet misliti na Turke, ki sem jih svojčas tako pomiloval.
Danes jim zavidam.
Mož, ki se je vdal mnogoženstvu in ima na primer deset žena, ki vse hodijo na delo in zaslužijo, ima čudovito življenje!
Prvega v mesecu se upogiba miza od gore denarja in možu sploh ni treba več hoditi v službo, ampak lahko lenari in poležava doma in opravlja svoje molitve Alahu in njegovemu preroku Mohamedu. Kako se je svet spremenil! Prvega v mesecu, ko je treba plačati račun za elektriko in ko stoji pred vrati inkasant za plin in je treba plačati telefon in najemnino in obrok za avto, za zmr-zovalno skrinjo, za barvni televizor in pralni stroj, tedaj si delam na mizi kupčke — in se zamislim. Tedaj me vpraša Kitty:
„Na kaj misliš, Johannes?“
Jaz, ki imam samo dva mesečna dohodka, svojega in ženinega, pa odgovorim sanjavo:
„Na Turke, Kitty! Na mnogoženstvo!“
samo tistim, ki bodo uspešno opravili to nalogo.
Niti za hip ne dvomim, da bi bili nekateri med njimi jezni, drugi vas bodo poizkusili ugrizniti, samo dva od njih pa bosta narisala nekaj, kar bo še najbolj podobno prašičku.
ČETRTI POIZKUS. Pri tem poizkusu servirajte skupini znanstvenikov teden dni ostrige, kaviar, fazane, beluše, vina najboljših znamk in izbrano sadje.
Nato jim za teden dni sploh prenehajte servirati hrano. Nato jim pokažite sliko z različnimi čačka-rijami. Stavim, da njihova reakcija ne bo prav nič burnejša od reakcije najbolj divjih psov!
Naj nadaljujem? Mislim, da ste že razumeli, kaj sem s tem hotel povedati, in da ni potrebno nadaljevati.
Oprostite, to je moje mnenje o poizkusih z živalmi.
Hvalnica mnogoženslvu
Kdo je pametnejši?
/■ —»
Valentin Polanšek	25
Križ s križi
__________________________________________J
—	Zato jo moramo vedno bolj gojiti, vedno bolj glasno peti... in vedno bolj odločno ukrepati, kar zahteva čas od nas, od nas vseh ... S pesmijo in orožjem proti zatiralcem naše besede in našega naroda! Bratranec Joži je vneto kimal.
Spodnjiprisojčan se je navduševal:
—	Ko bi vsi uniformirani, ki so po sili nemški vojaki, se zbrali tukaj ... in z vsem orožjem. . .
Tej ga je prekinil:
—	Vsako orožje je orožje. Najmočnejše orožje pa je v nas samih: Vera v naš narod in pripravljenost boriti se za svobodo! Ljubezen, slovenska ljubezen mora premostiti vse razlike med samimi našimi ljudmi. Zdaj gre za življenje ali smrt! Vedno več jih je, ki uvidevajo pravilno pot OF . . . Vsi navzoči niso vedeli, kaj je to. Zato je Tej pojasnjeval:
—	OF je Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ustanovljena že pred dvema letoma, le nekaj mesecev po Hitlerjevem prihodu v Jugoslavijo.
—	Ti boš bolj vedel, ali je res, da Nemci vse Jugoslavije niso mogli zasesti. .. ?
— To drži. Samo najhuje je za nas Slovence, ker so Slovenijo raztrgali kar trije volkovi, italijanski fašizem, nemški nacisti in madžarski fašistični podrepniki . . .
Vsi prisotni niso vsega razumeli. V tistih dneh je bilo takih domačinov okoli trga še mnogo. Zato so imeli terenci in funkcionarji OF še veliko dela in nalog pred sabo.
Nemir je prišel med Podgorčeve otroke, ko so daleč doli zagledali nekoga, ki se bliža domačiji. 2e je bil črnolasi, malce zavaljen Luk na tem, da poleti v hišo pravit. A starejši Pep je prepoznal v prihajajočem svojega polbrata dijaka. Vedeli so, da pride v teh dneh. Čakali so ga. Veselili so se ga.
Z najstarejšim polbratom Johom sta šla v izbo. Po starosti nista niti dva meseca narazen in sta v prejšnjih letih že večkrat menila: So pač dečle atija res tako rade imele, da je tako naneslo. Nasploh se je dijak čutil tesno povezanega z vsemi svojimi polsestrami in polbrati. V kolikor so kdaj hodili skupaj v sosednjsko šolo, ni bilo primera, da bi prišli le za las navzkriž. Doma pri očetu pa so se imeli očitno radi. Gotovo v očetovo veselje. In dijak tudi glede očetove žene, ki je po sorodstvenem opredeljevanju pisana mama, ni imel skaljenega odnosa.
Podgorčeva mama ji je dejal. Tako kot je doli v Sosednju zval gospodinje vseh sosedov kot mame z vsakokratnim hišnim imenom.
Ko je stal dijak sredi očetove izbe, se je zaenkrat ustrašil tolikih moških. Oba uniformiranca ni takoj prepoznal. Pozneje že, ko je prišel do njiju z rokovanjem.
Tudi pisana mama je bila v izbi. Pa se je spomnil naučene olike, da je treba njej najprve prožiti roko. Pomirljivo se je raznežila. Bila je ženska srednjih let. Malce k okroglinam je težila, drugače pa se zavedala postavne in čedne zunanjosti. Zlasti je govorila na sočen način pravilni „r", katerega je na učiteljišču brezpogojno terjal profesor Strasar pri recitacijah kljub svoji (brizgajoči) „tekoči nemščini".
Prisrčno je polbrata pozdravila sestra Katrica. Ob smehu je bila še lepša, da je postajalo dijaku nerodno. Saj polsestre že ni videl od lanskih poletnih počitnic. Kaka je postala v tem času! Vsa žari od življenjske mladosti in radosti!
Oče je dalj časa kot drugi podržal dijakovo roko. Nasmejan in velik je postal pred dijakom, ki mu je prirastel tudi že do ramen. Joh je bil za spoznanje krepkejši in bolj sproščen.
Pri očetovih je bila samoumevna zadeva, če so zbijali šale in uganjali otročje ali malo večje burke. Taka je bila družinska navada. Saj je dijak preživljal po več dni v počitnicah na očetovem domu. Le lansko leto najmanj. Toliko samo, da se je poslovil.
Na samem sta se pogovarjala Tej in hišni gospodar. Dijaka in njegovo mater sta imela v besedi. Gospodar se je pritoževal:
— Na tak način ne gre, da bi strašili žensko, ki je pozno zvečer napoti v trg. Tako že vedno delajo oddaljeni okoličani, ko gredo na predvečer v trg, pa doli pri kakem znancu prespijo, da morejo na jutranji vlak.
noš tednik
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 19. avgusta: 11.00—12.00 Govor in odgovor — 15.40 Pozabi na svoje skrbi — 16.45 Divji zahod danes — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev —
18.30	Igraj z nami — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo — 20.15 Dnevi Poznega poletja — 21.45 Sport — 21.55 Alfred Brendel igra Schuberta — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 20. avgusta:	11.00
Otvoritev konference UN — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Sport ob ponedeljkih —
21.00	Trije angeli za Čarlija — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 21. avgusta: 10.30 Pozabi svoje skrbi — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Očetje cunj — 18.25 ORF danes
—	18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Igra se lahko začne — 21.00 Kottan poizveduje — 22.30 Poročila in šport.
SREDA, 22. avgusta: 10.30 Agent z nirzlim nosom — 17.00 Srebrna krogla ■— 17.30 Tudi zabava mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall
—	18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —- 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Prekleti — 22.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 23. avgusta: 10.00 Otvoritev mednarodnega centra Dunaj — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 21.20 Mojster
—	21.45 Zdravnik in ljuba živina — 22.35 Poročila in šport.
PETEK, 24. avgusta: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Oče proti volji —
16.15	Vedno spet Avstrija — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Jame, svet brez sonca — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Derrick — 21.40 Na poti — 22.25 Sport — 22.35 Smodnik in svinec — 0.10 Poročila.
SOBOTA, 25. avgusta: 15.10 Marija Valevska — 17.00 Jolly-box — 17.30 Wickie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.25 Sedmi kontinent — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Sport — 20.15 Glasba je adut — 21.45 Vprašanja kristjana — 22.05 Psiho — 23.50 Poročila.
TV ftvstriia 2. spored
NEDELJA, 19. avgusta: 17.30 Pregled — 18.00 Once upon a honeymoon
—	19.50 Veter veje tiho — 20.00 Bazar knjig — 20.15 Sejem — 21.55 Čas v sliki 2 specialno.
PONEDELJEK, 20. avgusta:	18.25
ORF danes — 18.30 Velika Britanija in dota morja — 19.30 Orientacija —
20.00	Zdravnik in ljuba živina — 20.50 Prost vstop — 21.45 Čas v sliki 2 —
22.15	Dežuje tja, kjer je mokro.
TOREK, 21. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Evropa v 20. stoletju —
19.30	Dekle pade z neba — 20.00 Na poti po Avstriji — 21.00 Joseph Haydn
—	22.00 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 S streho, šarmom in melono.
SREDA, 22. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Pregled — 19.00 Jezera Avstrije in gospodarski pomen —
19.30	The Munsters — 20.00 Rdečo-belo-rdeči, kviz — 21.00 Gledalec —
21.30	Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Svetovno prvenstvo za kolesa — 22.35 Apropos film.
ČETRTEK, 23. avgusta: 18.25 ORF
RAMO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 19. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 20. avgusta:
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 21. avgusta:
09.30—10.00 Dežela ob Dravi — Land an der Drau — 14.10—15.00
Celovški radijski dnevnik — Šport
—	„Otroci, poslušajte!“
SREDA, 22. avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 23. avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Glasbeni mojstri.
PETEK, 24. avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Iz	kulturnega	življenja
koroških Slovencev.
SOBOTA, 25. avgusta:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
danes — 18.30 Brez nagobčnika -
19.30	Paul in Virginie — 20.00 Neveste Kurta Roidla — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Klub 2.
PETEK, 24. avgusta: 18.00 Orientacija — 18.25 Glas Islama — 18.30 Ob 20. obletnici smrti Alfreda Kubina —
19.30	Mehika — 20.15 Aktualno znanje — 21.15 Čas v sliki 2 s.kulturo in karikaturami tedna — 21.50 Razstava radia v Berlinu.
SOBOTA, 25. avgusta: 13.00 Svetovni kup lahke atletike — 17.00 Prost vstop — 18.00 Počitnice v Saltkrokanu
—	19.30 The Munsters — 19.55 Galerija — 20.15 Poletni teater - 21.40
Čas v sliki 2, Specialno — 22.00 šport.
TV Ljubljana
_________________1. SPORED
NEDELJA, 19. avgusta: 9.05 Poročila — 9.10 Za nedeljsko dobro jutro: Ptujski festival 78 — 9.40 625 — 10.00 S. Stojanovič: Več kot igra, nadaljevanka — 11.00 Raček vreščaček — iz cikla: Priljubljene zgodbe — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — Svetovno prvenstvo v motonautiki — Za nas in naše vnuke — Poročila — Beograd, I. del — iz cikla: Karavana
—	Športna poročila — Appoloosa, ameriški film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka — 20.45 Propagandna oddaja
—	20.50 Zakaj je revna, ko pa je bogata, dokumentarna oddaja iz cikla: Latinska Amerika — 21.30 TV dnevnik
—	21.45 Mali slovenski plavalni maraton — 21.55 Portreti: Ansambel Sedmina — 22.10 Športni pregled.
-sanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 St. Albans: Igre brez meja, prenos — 21.25 Propagandna oddaja
—	21.30 Zambijska dediščina, hrib Kanšansi, dokumentarni film — 22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 23. avgusta: 17.35 Poročila — 17.40 Nemo kamni govore, dokumentarna serija: Didiščina za prihodnost — 18.35 Obzornik — 18.45 Nadobudneži, nanizanka TV Beograd
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Sužnja ljubezni, Sovjetski film — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Jazz na ekranu: Kvartet Deweya Redmana — 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 24. avgusta: 17.50 Poročila
—	17.55 La Fontainove basni — 18.10 Priljubljene zgodbe — 18.35 Obzornik
—	18.45 „Nadigravanje", oddaja TV Beograd — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Jadranska srečanja, prenos iz Crikvenice — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Junaki serijskega filma: Rockfordovi spisi —
22.15	TV dnevnik — 22.30 Nočni kino: Yakuza, ameriški film.
SOBOTA, 25. avgusta: 15.10 Poročila — 15.15 Atletska tekmovanja za svetovni pokal, posnetek iz Montreala
—	16.15 Skrivalnice, angleški film —
17.15	Naš kraj — 17.25 Nogomet: Vojvodina — Radnički, prenos. V odmoru: Propagandna oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	L. N. Tolstoj: Ana Karenina, TV nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Jezdeca, ameriški film
—	22.35 TV dnevnik — 22.50 625.
PONEDELJEK, 20. avgusta:	18.00
Poročila — 18.05 Glasbena pravljica: Jure kvak-kvak — 18.20 Dialog z rastlinami, dokumentarni film — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 R. Subotič: Fantje rdeče mavrice, drama — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kulturne diagonale — 21.45 Mozaik kratkega filma: Ambasadorji filma —■ 22.00 TV dnevnik.
TOREK, 21. avgusta: 18.00 Poročila
—	18.05 Niko Skvičalo, oddaja narodne glasbe TV Zagreb — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Sagarmanta (Everest 79)
—	20.50 Propagandna oddaja — 20.55 H. de Balzac: Cesar Birotteau, TV nadaljevanka •—- 21.45 Baletne miniature
—	22.15 TV dnevnik.
SREDA, 22. avgusta: 18.00 Poročila
—	18.05 Mala čebelica — 18.20 Ne prezirte — 18.35 Obzornik — 18.45 Kramp, lopata in še kaj — 19.15 Ri-
TV LjubljiM 2. spored
NEDELJA, 19. avgusta: 15.00 Poletno popoldne — 17.30 Državno prvenstvo
£Zci d&b ra ofll jo
Prvi filmar, ki je bil deležen časti, da so ga sprejeli v vrsto „nesmrtnikov“ Francoske akademije, je bil režiser Rene Clair (1898—?). V nastopnem govoru je smehljaje se priznal:
„Zelo prijeten je občutek, da si
nesmrten, ko si še živ.“
sr
Winston Churchill je nekoč v družbi političnih nasprotnikov trdil, da je med pojmoma nesreča in smola velika razlika, njegov sogovornik pa je temu odločno nasprotoval in po dolgem pregovarjanju dejal:
v smučanju na vodi — 18.00 Konjske dirke za pokal maršala Tita — 18.15 Rokometni finale v Doboju — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna serija — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 20. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Iz pravljice v pravljico — 18.30 Živel je car — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Dokumentarna oddaja — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film.
TOREK, 21. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik
—	18.15 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Festival srbskih gledališč — 21.10 Poročila — 21.20 Znanost — 22.05 Glasbena oddaja.
SREDA, 22. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik
—	18.15 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna serija — 21.00 Poročila — 21.10 Rembrandt, dokumentarna serija.
ČETRTEK, 23. avgusta: 17.40 TV
dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Kapetan Mikula Mali
—	18:45 Kviz — 19.30 TV dnevnik —
20.00	To sem jaz, zabavno-glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.05 Zabavno-glasbena oddaja — 22.05 Ona, dokumentarna serija.
PETEK, 24. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik
—	18.15 Otroška oddaja — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kulturna oddaja —
21.00	Poročila — 21.10 Portreti — 21.40 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah.
SOBOTA, 25. avgusta: 18.55 Poročila — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Montreal: Atletska tekmovanja za svetovni pokal, prenos — 22.00 Boks: Beneš — Thorez, prenos iz Zenice.
„No, dobro, pa mi dokažite to razliko na primeru!“
Churchill se je zamislil in odgovoril:
„Recimo, da greste po leseni brvi, ki se podre pod vami: to je nesreča. Če pa kdo skoči za vami in vas reši iz vode, je to smola!“
*
Ciceronov sošolec je po žensko tajil leta in hotel veljati za mnogo mlajšega, kot je bil v resnici. Ko ga je srečal Cicero, ki je poznal to njegovo slabost, mu je rekel:
„Ko sva skupaj študirala, ti potemtakem še nisi rojen bil!“
—	Razumem. Kaj pa se je zgodilo? poizveduje Tej.
Gospodarju je nerodno:
—	Janezovi so bili. Tudi Kori je bil zraven. Osum-Ijali so Gabrijelo nekaj, da prenaša pošte k sorodnici v trg, da izdaja partizane in kaj še vse. Celo grozili so ji, da bo „ležala kot mrha za plotom".
—	Kako pa pridejo Janezovi do takih sumničenj? Ko imam jaz z Gabrijelo že od lanskega poletja stike in jo kot tako že poznam od mladih nog? ni šlo kurirju v glavo.
Zdaj je gospodar vsekal:
—	V Sosednju je nekaj bab, ki naj bi raje bolj delale za OF in manj klepetale po svoji stari grdi navadi. Tako pridejo nesporazumi med ljudi. Zaupniki naše stvari morajo biti značajni ljudje in . . .
—	Morda je kaj v zvezi z Gabrijelnim sinom, ki hodi v šolo na Kranjskem? Pred dnevi sem ujel neko podtikavanje, pa sem tako dolgo vrtal, da se je Pokazalo, kaj babji marenj povzroči!
-— Babe in politika je hudič!
—	V zvezi z dijakovim šolanjem sem napravil
red!
—	Če kdo študira, še nikdar ni bila pregreha. In če Zdravko hodi sedaj v tem hitlerskem času na učiteljišče, je čisto normalno. Saj sam dobro veš, kako je to! Tudi tvoja sestrična Elka hodi v celovško učiteljišče. To ni ničesar proti narodu in proti državi.. .
—	Protipartizansko pa tudi ne!
—	Ti povem, ko pride Matjaž, jaz se bom zaradi Gabrijele pritožil. Tako ne moremo delati. Prav sam si prej v naši izbi dejal, da je treba zdaj veliko slo-
venske ljubezni in da se strnemo v skupnem boju proti smrtno nevarnemu sovražniku!
—	Tudi po drugih krajih sem večkrat opazil, koliko starinskega, zabitega in nedozorelega je med ljudmi. Nekateri celo gledajo OF kot priložnost, da se maščujejo iz nizkotnih osebnih razprtij za reči, ki nimajo opravka ne z narodnostjo ne z vero, najmanj pa z novimi cilji osvobodilnega gibanja!
—	V stiski se pokažejo tudi slabiči in hudiči, na žalost!
—	Pametno pa je, da si fanta za počitnice vzel k sebi pod Goro. Spodaj v Sosednju ni vse v redu. Kako pa je drugače fant?
Rad bi kdaj govoril z njim!
—	Ni kaj prida v tem času študirati in še med samimi tujci. Pravil je, kako ga nekateri sošolci stalno pikajo zaradi slovenščine. On se brani tako, da se vedno bolj zagrize v učenje! Zato mu bodo počitnice prijale tukaj.
Da bi le policija ne letala tako pogosto tod mimo in da ne trči na partizane. Potem je po nas. Dom bi takoj požgali, to so mi zagrozili.
Tisti kranjski šolski in domski svet je pobledeval. Dijak se je uživel v sproščeni kmečki živelj. Splahnel je strah, ki ga je drugače razjedal, da se mu ne zaplete med Nemci jezik po slovensko, da ne bi spet v sanjah slovensko govoril, da ne bi preslišal kako presumljivo kričavo povelje, da ne bi moral stisniti zob in požreti novo surovo zaničevanje.
Počitnice naj bi trajale dolgo! je odobravalo srce.
Naj trajajo do konca vojne! je oznanjevala duša.
Na očetovi kmetiji se je vsak dan toliko dogajalo. Bilo je pri hiši dosti ljudi: Gluhonema Katra in njen brat Markej, ki sta po svojih močeh tudi nekaj koristnega opravljala. Potem je bila skrivljena, vedno nekaj blebetajoča ženska, ki je imela na skrbi prašičerejo. Pisana mati je gospodinjila. Sestra Ka-trica je bila šefinja v kravjaku, brat Joh pa v voljaku in vočjaku, kjer so mu bili še bratje Luk in Pep in Stanko v pomoč. Očetov kum Mih, tudi nekdanji Zdravkov sošolec, je prakticiral za bodočega hlapca in je kazal svoje fantovstvo s krivci na klobuku, katerega je nosil vedno na glavi, samo pri jedi v izbi in pri spanju menda tudi ne. Temnopolta Mic je var-devala najmlajšo Adelico in bila tudi desna roka gospodinje, saj ji je bila poleg Luka najbolj podobna. Drugi so bili bolj očetu podobni. Pa še stari oča so bili pri hiši. Kaka sorodstvena vez je bila s tem možakarjem, dijaku ni bilo čisto jasno. Zadostovalo mu je, da je hišni stari oča, pa je bilo.
Oče je bil vedno zaposlen. Otrok ni priganjal k delu. Sami so ga videli. Znal pa je tako urediti, da je mladež z veseljem poprijela in se kar koristno uveljavljala.
Na domačiji pa sta bili tudi dve Ukrajinki. Otožni ženski, vtaknjeni v kaj neobičajno obleko. Pri opra-• vilih v strmini se nista znašli. Radi sta čepeli skupaj. Vedno otožni. Daši so domači z njima lepo ravnali, sta vendar delali vtis velike osamelosti.
Dijak ju je vedno opazoval. Rad bi ju ogovarjal. Joh in Katrica pa Pep so vedeli že več ukrajinskih besedi. Pa sta se kar razživeli. (Dalje prihodnjič)
OZN: znanost proti neenakosti
Q V enem tednu — točno 23. av-9 gusta — bodo na Dunaju odprli
#	v slovesnem državnem aktu
#	Mednarodni center Dunaj —
#	ali kakor mu pravijo „UNO-city“.
#	2e te dni pa se začne konfe-
#	renca o znanosti, ki pa bo v
#	dunajskem stadionu. Znanost in
#	nerazvite države, to je problem
#	vseh. O tej konferenci in o vpra-
#	šanjih, katero širino le-ta zav-9 zemajo, piše naslednji članek, 9 ki ga povzemamo iz maribor-9 skega „Večera“.
9 Se nekaj besed k mednarodne-9 mu centru Dunaj: zgrajen je po 9 načrtih arhitekta Staberja, ima 9 več stolpov, ki pa niso zidani v 9 ravni črti, temveč v delu kro-9 ga- Od spodaj ne izgledajo po-9 sebno veliki, akoravno bo v njih 9 prostora za 6000 uradnikov in 9 stanejo vsega skupaj 15 mili-9 jard. Vsebujejo dva konferenč-9 na centra (enega bodo šele 9 gradili). Veličina projekta je raz-9 vidna šele od zgoraj: najvišji 9 stanovanjski stolpi v neposred-9 ni bližini so kakor škatlice za 9 vžigalice. Avstrija se ne boji 9 nobenih naporov, da bi poleg 9 New Yorka in Ženeve postala 9 tretji mednarodni center UNO. 9 Ta projekt pa je tudi neločljiv 9 sestavni del avstrijske politike 9 nevtralnosti.
9 Več kot polovica svetovnega 9 prebivalstva živi s samo 500 9 dolarji na osebo letno, četrtina 9 pa mora preživeti z manj kot 9 200 dolarji. Zatorej je prva na-9 loga bodočega razvoja, da iz-9 boljša življenje revnih in da jih 9 reši lakote, nedohranjenosti, bo-9 lezni, neznanja, fizične in kul-9 turne izolacije, da jim ponudi 9 znanstvene in tehnične vire, ki 9 so jim danes nedostopni. Drža-9 ve v razvoju porabijo namreč 9 samo dva odstotka, ki gresta 9 na svetu za znanost, raziskave 9 in razvoj. Poleg tega je v indu-9 strializiranih državah kar 90 od-9 stotkov vseh znanstvenikov — 9 in ti so udeleženi tudi pri 99 9 odstotkih vseh inovacij.
O teh in podobnih problemih so razpravljali na nedavnem sestanku, ki ga je organiziralo Britansko društvo za napredek znanosti v Londonu in je veljal kot priprava za konferenco Združenih narodov o znanosti in tehnologiji v službi razvoja, ki bo ta mesec na Dunaju.
RAZLIKE V IZOBRAZBI
„Prepad med razvitimi in državami v razvoju širi tudi ogromna razlika v splošni in še posebno strokovni izobrazbi enih in drugih,“ je poudaril leuan Meddock, sekretar Britanskega društva za napredek znanosti. Znanstvenik je prepričan, da je treba ta prepad zapolniti najkasneje v dvajsetih letih. To bo možno samo s temeljito revizijo strokovnega izobraževanja v državah v razvoju, tako da bodo mogle te vzeti svojo usodo v svoje roke. Ze v najranejši otroški dobi bi morali oblikovati nekakšno tehnično zavest. Nujno potrebni bodo za bodoči razvoj tudi tehniki — in za začetek bi bilo v ta namen treba ustanoviti kar okoli 2000 srednjih tehniških šol, ki bi dale milijone ustrezno izobraženih kadrov.
Profesor fizike na univerzi v Bri-stolu John Ziman pa meni, da je treba spremeniti celo sam pojem izobraževanja. „Znanost je nastala v naravnem procesu industrializacije v razvitih državah in je sestavni del kulture. V nerazvitih deželah je vsiljena od zunaj in ni imela časa, da bi se ukoreninila.
Čeravno je znanost po svoji definiciji mednarodna, saj ne obstaja tisoč načinov, kako se na primer naučiš fizike, je treba razliko iskati v ciljih tistih, ki si izobrazbo pridobivajo. To je predvsem veliko breme za znanstvenike, ki študirajo v razvitih deželah, delajo pa doma, v nerazvitih.“
Temu problemu bi se morale prilagoditi tudi zahodne šolske in znanstvene ustanove. Tako je predlagal profesor univerze v Readin-gu A. H. Bunting. Na agronomski fakulteti, kjer predava, je več kot četrtina študentov iz držav v razvoju, ki so diplomirali v svojih državah, v Britaniji pa so na izpopolnjevanju. Zato skušajo predavanja, ki jih tu poslušajo, kar najbolj prilagoditi problemom njihovih domovin. Zal pa je večina profesorjev za to delo zelo slabo izpopolnjena.
Profesor Bunting je pokazal tudi na preveliko odvisnost visokošolskih ustanov držav v razvoju — ki se zelo hitro množijo — od intelektualnih zvez z zahodno kulturo. Ce univerzitetna središča ne bodo dosegla dovolj visoke stopnje neodvisnosti, ki bi sledila spoznanju o resničnih problemih svojih držav, ne bodo mogla odpraviti ozkih okvirov.
Osnovne naloge znanosti in tehnologije v deželah v razvoju so predvsem povečanje kmetijske proizvodnje. Uporaba novih metod v okviru tako imenovane „zelene revolucije“ je dala ogromne rezultate. Proizvodnja žit v Indiji je bila do leta 1965, 70 milijonov ton letno, 1976 pa že 125 milijonov ton. Podobna stopnja rasti proizvodnje je v Kitajski, pa tudi v mnogih drugih deželah, posebno pa v Braziliji.
TOVARNE NA KMETIH
Poleg tega raziskave, ki so vezane na podeželje, ne smejo obravnavati samo kmetijstva. Na kmetijskih področjih je treba razviti tudi živilsko industrijo in industrijsko predelavo kmetijskih proizvodov.
Udeleženci londonskega sestanka so prepričani, da dežele v razvoju ne potrebujejo samo take tehnike, ki vsrka veliko delovne sile, in enostavno tehnologijo. „To bi,“ tako meni leuan Meddock, „pomenilo obsoditi dežele v razvoju, da se odpovedo uvajanju kakršnih koli inovacij. V začetku bi bilo treba tem deželam zagotoviti tehnološke temelje, ki bi omogočili, da izrabijo ogromno delovno silo, ki jo imajo na voljo, obenem pa bi bilo nujno to delovno silo izobraževati in ji dvigati nivo tehničnih znanj.“
TUDI ELEKTRONIKA
Največje težave nastanejo tedaj, ko novo tehnologijo uvedejo na hitro. Prebivalci ne dojamejo, kaj pomeni, in se ji ne prilagodijo v skladu z lokalnimi posebnostmi. To pa seveda še ne pomeni, da jim je treba dati samo zastarelo tehnologijo. B. Sherman, direktor za raziskovanje združenja za znanstveno tehnično in upravno osebje, meni, da bi lahko nekatere nove tehnike, kot je na primer mikroelektronika, bistveno spremenile nerazviti svet. „Prepričan sem," je rekel, „da bi lahko dežele v razvoju proizvajale male elemente za industrijo avtomobilov, tekstila, elektronike, električnih naprav za gospodinjstvo itd. in bi
na tem področju lahko uspešno konkurirale razvitim državam.“
Pri uvajanju nove tehnologije, pa ne bi smeli pozabiti na izkušnje domače obrti, pa tudi ne na to, da še vedno obstoje številne tradicionalne tehnike, ki so jih zavrgli zaradi pritiska zunanjega tržišča.
Na sestanku v Londonu so velik del krivde za neenakomeren razvoj naprtili tudi večnacionalnim družbam. Te zelo pogosto uvajajo v neki deželi tako tehnologijo, ki nikoli ne bo služila njenemu prebivalstvu. Mnoge postavijo obrate v deželah v razvoju samo zato, ker je tam poceni delovna sila, že blizu sužnjem, saj delajo ljudje po cele dneve za minimalne zaslužke.
Zelo zaskrbljujoče je tudi prenašanje strojev v nerazvite dežele. Zanje so namreč, kot je videti, dobri ne samo zastareli, ampak tudi zdravju silno nevarni stroji.
Za izboljšanje razmer na delu in boljša plačila bi mogle največ storiti sindikalne organizacije nerazvitih dežel. Ustanavljanje le-teh podpirajo z denarnimi prispevki tudi evropski sindikati. Vendar pa je njihov namen pri tem zelo egocentričen: ščitijo lastne interese, saj nelojalna konkurenca zaradi poceni delovne sile vpliva na manjšo zaposlenost v razvitem delu sveta.
Avtocesta do Ljubljane brez zamud
Dela na novem odseku avtomobilske ceste med Vrhniko in ljubljanskim Dolgim mostom bodo končali do 15. septembra. Tako bodo cesto zgradili v pogodbenem roku treh let. Za okoli 11 kilometrov ceste je to dolg rok, vendar so zaradi zahtevnih del na barjanskih tleh morali „potuhtati“ tudi marsikaj novega.
Domala leto je gradbišče kazalo skoraj nespremenjeno podobo, ker so čakali, da se nasipi dobro „vse-dejo". Ker pa pričakujejo, da se bo cesta v naslednjih dveh letih še posedla, bodo obrabno plast asfalta potegnili šele čez 2 leti. Znana je že tudi cena za vožnjo po celotni avtomobilski cesti med Razdrtim in Ljubljano. Poprečni avtomobili bodo za to pot plačali 35 dinarjev, vendar je zanimivo, da bodo ceno do Ljubljane plačali kar na vrhniški postaji za pobiranje cestnine.
Okrog 15. avgusta bo povsem nared tudi priključek na Koper, ki že sedaj precej spreminja prometne razmere na obalni cesti v samem Kopru. Ker pa je doslej grenilo vožnjo tudi križišče pri Slavniku (zlasti tistim, ki se peljejo iz Semedele v Koper), je za celotno obalno cesto odločilno, da bodo septembra začeli graditi precej zahteven semedelski priključek na Koper.
Smotrno bi bilo tudi čimprej začeti dela v ljubljanski južni obvoznici, saj o tem že tečeio pogovori z mednarodnimi finančnimi institucijami. Vendar pa so prve razizkave na bodoči trasi pokazale, da bo delovne postopke treba še izpopolniti, saj jim tudi dosedanje izkušnje pri gradnji čez Barje ne bodo zadostovale. Južna obvoznica naj bi namreč stekla po še manj nosilnih tleh kot del avtoceste med Vrhniko in Ljubliano. Znano pa je, da so jo premaknili tudi zaradi tega, ker so se v njen bivši rezervoar vgnezdila naselja.
Hodiše: poletna noč
„Bom pa rut’č zorav, bom pa hed'co sjal, bom pa dečvo koj nav, da poraste še nmav ... “
Izredno bogat zaklad rožanskih pregovorov in „štanclnov“ je zbral pred desetletji Janez Scheinigg in jih izdal v posebni knjižici, ki je zaradi izredne priljubljenosti kar kmalu pošla in jo imajo samo posamezniki, v katerih družinah se je podedovala domača slovenska kultura.
Prav iz take knjižice je črpal dr. Janko Zerzer, ki je povezoval posamezne točke kulturnega programa v okviru letošnje „Poletne noči“ slovenskega prosvetnega društva „Zvezda“ v Hodišah. Dvorano pri Cimžarju v Dvorcu so napolnili predvsem tujci, ki so preplavili naše kraje do zadnjega kotička.
Po pozdravnih besedah Ludvika Zwanderja, pd. Kajžnika, v nemščini in slovenščini so zaigrali „Fantje iz Podjune“ nekaj poskočnih in ogreli srca gostov, da so polni pričakovanja pričakovali nastop mo-
škega pevskega zbora SPD „Kočna“ iz Sveč, mladinske folklorne skupine iz Globasnice ter domačih tamburašev.
Nadebudni občinski odbornik EL-Hodiše in novi motor hodiške-ga dogajanja Toni Miksche je poskrbel s plakati, letaki in občinskim listom za izredno publiciteto prireditve. Temu odgovarjajoče je bilo število gostov, ki še niso bili na nobeni podobni dvojezični kulturni prireditvi, v primerjavi s podobnimi prireditvami izredno visoko.
Vsi nastopajoči so se izredno potrudili, čeprav jih je brez dvoma motil hrup v ozadju dvorane; morda bi se drugič le dalo počakati s konsumacijo do konca kulturnega dela večera. Pri plesu, ki je sledil kot vedno kulturnemu delu, bi se potem tudi najhujša žeja dala ukrotiti — tudi, če je potrebno, s primernim hrupom.
Lep kulturni večer v okviru ho-diške „Poletne noči“, ki je trajala v zgodnje jutro.	FK
Zitara vas: kulturni večer
Do kraja so napolnili v nedeljo. 12. avgusta, poslušalci, domači in tuji gostje, Rutarjevo dvorano v Žitari vasi. Domača „Trta“ je namreč priredila kulturni večer. Poleg pevcev „Trte“ (Jozej Starc) so nastopili še moški in mešani zbor „Zarje“ iz Železne Kaple (Jožko Wrulich) in „druga“ folklorna skupina iz Železne Kaple. V Železni Kapli imajo namreč kar cele tri folklorne skupine, kar je spet dokaz, da se da s požrtvovalnostjo, idealizmom in načrtnim delom veliko ustvariti.
Goste je pozdravil v obeh deželnih jezikih predsednik „Trte“ Joža Golavčnik. Letos vigredi se je pri delu v gozdu hudo ponesrečil, dol-
go je moral ležati v celovški bolnišnici. Zaradi svoje nesreče je tudi odstopil kot občinski odbornik, od funkcije, ki jo je opravljal zavzeto in vestno dolga leta v žitrajski občini. Sicer še hodi po palicah, a upamo in želimo, da bo čimprej popolnoma ozdravel.
Poslušalci so bili navdušeni od posameznih točk kulturnega sporeda, ki jih je povezoval Stanko Wa-kounig iz Mlinč. Iz vrst poslušalcev pa se je tudi porodila želja, da bi naši zbori zapeli tudi bolj živahne pesmi, kar bi vsekakor popestrilo posamezne nastope, zlasti za tujce, ki slovenskega besedila ne razumejo (čeprav ga jim povezovalci razložijo).
Zitara vas: dobra sezona
Turizem se je v žitrajski občini precej razmahnil. Zlasti letošnja sezona dobro kaže. Gostom pa je seveda treba nuditi raznovrstne stvari, ki jih spet pritegnejo na ta kraj. K temu spadajo poleg urejenih sob in gostišč tudi priložnosti za zabavo, kulturna ponudba, poti za sprehode in kopališča. Zaradi tega je žitrajska občina začela letos urejevati promenadno pot in kolesarsko stezo od Miklavčevega do Goslinj-skega jezera in čez Letovc do Šent-lipškega jezera (Sonnegger See) Predvsem ureditev Šentlipškega jezera se je obnesla. Ker pa je naval narasel proti vsem pričakovanjem.
Avstrija želi...
(Nadaljevanje z 2. strani)
naj bi vojsko te države opremili z raketnim orožjem. Takšno zahtevo pripisujejo predvsem ljudski stranki (ÖVP), o kateri pravijo, da je pred kratkim pripravila tudi „novi paket“ o reformi vojske.
Sovjetski list meni, da so takšni načrti v nasprotju z državno pogodbo o Avstriji. „Pravda“ poudarja, da je po tej pogodbi „jasno prepovedano“, da bi avstrijska vojska imela raketno orožje.
„Samo strogo upoštevanje državne pogodbe, ki velja že skoraj četrt stoletja, lahko Avstriji zagotovi miren razvoj, neodvisnost in suverenost,“ končuje moskovska „Pravda“.
namerava odkupiti občina od grofa Orsini-Rosenberga nekaj sveta, da bi povečala jezero (nadaljnji izkop). Posebna hvala pa tudi velja šent-lipškemu župniku Miroslavu Ostrav-skemu, da je dal na razpolago pri jezeru zemljišče, kjer lahko kopalci ležijo in se odpočijejo. (Daljše poročilo o prizadevanjih za boljšo turistično ureditev v žitrajski občini bomo objavili še ob primerni priložnosti.)
Švajncerjev roman „Tam, kjer dom stoji“ v nemščini
Natečajski roman znanega pisatelja in urednika mariborskega Večera Janeza Švajncerja, „Tam, kjer dom stoji“, ki ga je pred kraktim nagradila založba Kmečki glas, bo kmalu izšel tudi v nemščini.
Švajncerjeva noviteta „Tam, kjer dom stoji“ je živo pritegnila dr. Leopolda Kolmanna, urednika glasila Neue Zeit v Gradcu, ki se je, z avtorjevim dovoljenjem, lotil prevoda tega romana. Drugi prevajalec romana je Alfonz Kopriva. Redko se zgodi, da bi tuji založniki ponudili našim avtorjem natis literarne novitete že kar takoj po izidu v domačem kraju, zato zasluži Švajncerjev roman tem več pozornosti tudi med našimi bralci, saj roman brez dvoma vsebuje kvaliteto, ki je po svoji tematiki blizu tudi sodobnemu človeku in to brez regionalnih obeležij.