Novosti na knjižnem trgu —k »Proteus«. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani je začela izdajati nov mesečnik »Proteus«. Ta poljudni prirodoslovni list je nujno sledil diferenciaciji »Glasnika Muzejskega društva«, ki se je izvršila pred tremi leti, ko se je do tedaj mešani »Glasnik« razdelil v dva časopisa, v (od XI. letnika naprej) samo zgodovinski vedi posvečeni »Glasnik« in v strogo znanstvene »Prirodoslovne razprave«. Ker je prirodoslovna sekcija — upravičeno — bila na stališču, da naj »Prirodoslovne razprave« kot znanstven list prinašajo samo originalne razprave, se je že ob ustanovitvi »Razprav« zavedala potrebe po posebnem poljudnem listu. Priprave so bile dovolj težke, največja ovira pa je bila zavest velike odgovornosti za riziko, ki ga društvo jemlje nase v materialnem pogledu z ustanovitvijo novega, čeprav še tako potrebnega lista. Prva številka, ki leži pred nami, nam daje upanje, da »Proteus« v tem pogledu ne bo ogrožen. Vsebina je pestra, vseskozi zanimiva in razumljiva — mislimo. da bo »Proteus« našel dovolj čitateljev, ljubiteljev in naročnikov. Učiteljstvo posebcj opozarjamo, da najde v večini člankov snov, ki jo s pridom lahko uporablja pri šolskem pouku. Ime Hsta bo morda trenutno tega ali onega osupnilo. »Proteus«, zakaj ravno Proteus? Odgovor nam dajc prvi članek lista, ki je posvečen odkritju močerila ali človeške ribice. Prof. dr. Pavle Grošelj, čigar blesteči slog občudujemo v tem članku, pravi uvodoma: »Ni ga med prirodnimi čudesi naše ožje domovine, ki bi bilo njeno ime večkrat poneslo širom sveta, kakor slepi prebivalec kraških podzemskih jam, človeška ribica.« Kakor je že drugod služila korala za ime prirodoslovnega lista, ali pa čudežni lotosov cvet, tako so naši prirodoslovci izbrali iz citiranega razloga ime Proteus, »simbol trdega raziskovalnega dela. simbol lepote znanstvenega spoznanja, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije«, nam bo to ime, kakor pravi Grošelj v zaključku svojega članka. Pregled kaktej in njihove prilagoditve solnčni pripeki in suši. nam daje sledeči članek dra. Pintarja z 10 slikami. O zaslugah vodilnega slovenskega botanika prof. Alfonza Paulina za poznavanje domače flore nas pouči tretji članek iz peresa prof. Petkovška. Dr. L. Čermelj nam pod naslovom »Sodobna alkimija« pove. kaj je resnice na raznih vesteh o pretvarjanju živega srebra in drugih prvin v zlato. Krajši sestavki slede pod rubrikami »Književne novosti« in »Drobne vesti«. Na zadnji strani je vprašanje št. 1 s sliko — odgovor pride v 2. številki »Proteja« — in opozorilo v rubriki »Pogovori«, da bo v tej rubriki »Proteus« odgovarjal na vprašanja, ki jih bodo nanj stavljali čitatelji. Učiteljstvo posebej opozarjamo na to rubriko. »Nerešena vprašanja, ki zanimajo posameznika, so skoro vedno zanimiva tudi za širši krog čitateljev.« — Končno omenjamo še to, da krasi »Proteja« 13 slik poleg srčkanih prirodoslovnih vinjet. Najtopleje ga priporočamo učiteljstvu, šolskim knjižnicam, pa tudi raznim prosvetnim društvom. —k Redne knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1933. V redni izdaji so tudi letos prejeli člani šest knjig. Koledar za 1. 1934. ima razne gospodarske članke in opisuje važne dogodke v preteklem letu. V »Večernicah« je povest Izobčenci od Malešiča. Dr. Debevec nam je poklonil knjigo Jetiko, ki nas z besedo in sliko poučuje o tej neusmiljeni morilki človeštva. Naše morje je orisal dr. V. Bohinjec. vSodelovala ista tudi bivši ban Ivo Tartaglia in dr. K. Doblda, Ta knjiga je velikega pomena, posebno za našo mladino, ki mora poznati važnost morja in se zanj navdušiti, saj je morje okno in odprta pot v svet — je naš jadranski biser. Mutasti greh je prevod, katerega je oskrbel Janez Pucelj. Povest nam slika borbe ovčarja, ki je zamolčal greh in trpel, dokler se ga ni izpovedal na smrtni postelji. Kot šesta knjiga je nadaljevanje večjega dela »Življenje svetnikov«. Vseh šest knjig stane 20 Din pri »Mohorjevi družbi«. Ker je založba nekoliko večja, si more še vsakdo nabaviti te • lepe knjige po nizki ceni. —k Mohorjeve knjige proti doplačilu. Poleg sedmih knjig je izdala »Mohorjeva družba letos še nastopne knjige proti doplačilu. Andrej Gosar: Novi družabni red, broš. 99 Din, vezan 111 Din. Knjigo priporočamo prosvetnim in znanstvenim delavcem. Krekovi zbrani spisi, spisal Ivan Dolenc. Izdana knjiga je IV. zvezek in stane broš. 27 Din, vezana 35 Din. Deželičev roman Kragulj nam predočuje v lepi obliki naša prva blagovestnika, ki sta prinesla vero našim prednikom. Broširana knjiga stane 21 Din, vezana 30 Din. Njene službe od Mare Husove je četrta knjiga, ki opisuje borbo izobraženke za svoj obstanek in dosego pravega poklica. Broš. 12 Din. vezana 21 Din. Vse te knjige je založila Mohorjeva družba v nekaj večji nakladi, zato more z njimi postreči še naknadnim naročnikom. —k Anton Ocvirk: Razgovori. (Slovenske poti«, IX.—X. zvezek, .str. 172.) Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala dvojni zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki jo fedaja »Tiskovna zadruga«. Ta zvezek prinaša dolgo pričakovane »Razgovore« pesnika in kritika Antona Ocvirka. Sedem odličnih francoskih iin ruskih pisateljev je predmet te knjige; vsakega izmed njih je avtor obiskal in zabeležil njegove izjave, še prej pa je temeljito proučil njegovo delo. Andre Gide, Leon Šestov, Georges Duhamel, Nikolaj Bergjajev. Andre Maurois, Aleksej' Remizov in Paul Hazard, imena, ki jih pozna vsak literarno izobražen čitatelj, so zastopani v tej izredno zanimivi knjigi. Knjiga »Razgovori« kaže, kam se danes odpira obzorje mladega literata in kakšni stiki so mu omogočeni.