Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L 2.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m L
Leto XXI. - Štev. 21 (1051)
Gorica - četrtek, 22. maja 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
Sedanje bridkosti sv. očeta 2\/a
Škof Harold de Soysa, poglavar anglikanske Cerkve na otoku Ceylonu, je nedavno pozval svoje vernike k uradni molitvi za sv. očeta Pavla VI. »Mi razumemo sedanje težave katoliške Cerkve, ki so nastale kot posledica reform zadnjega koncila, zato je prav, da za to Cerkev molimo, zlasti za papeža in njene odgovorne predstojnike, da bodo s pomočjo Sv. Duha kos številnim težavam, s katerimi se morajo trenutno srečavati.« In teh res ne manjka.
TRIJE VELIKI PROBLEMI
Prvi veliki problem je splošno nazadovanje duhovnih poklicev, posledica materialističnega pojmovanja življenja. V Sev. Ameriki npr. je v zadnjih treh letih število duhovskih kandidatov padlo za 12 %, t. j. od 8916 na 7149. V Zahodni Nemčiji se število redovnic zmanjša vsako leto za tisoč oseb, povprečno vsak teden ya zapro po eno ustanovo, ki so jo doslej vodile redovne sestre. V Angliji prehajajo redovne šole v državne roke, ker razne redovniške kongregacije ne razpolagajo več z zadostnim številom lastnega osebja.
Drugi problem je sicer splošni pojav oporekanja, ki pa je močno zašel tudi med mlajšo katoliško duhovščino ter v vrste katoliških laikov. V Italiji je vzbudil pozornost zlasti primer farne skupnosti Isolotto pri Firencah. Toda duhovnikov, ki so se postavili v nasprotje s cerkveno avtoriteto, je vse polno po Italiji, zlasti v Piemontu in Lombardiji. Da ne govorimo o onih, ki po mnogih letih službe Cerkvi zapuščajo duhovništvo in se poročajo. Primer rimskega monsignor-ja lVIusanteja je šel skozi vse časopisje, dasi ni edini. Sicer pa je prišlo do krize med samimi škofi. Zadnje čase sta odstopila pomožni škof iz Santiaga v Cilu Gabrijel Larrain Valdivieso in pomožni škof iz Lune v Peruju Mario Comejo Rodovero. Zadnji se je povrh še samo civilno poročil z neko Argentinko.
S tem je nakazan že tretji problem, ki vznemirja Cerkev, to je problem duhovniškega celibata. Bivši državni tajnik Sv. sedeža kardinal Cicognani je pretekli mesec poslal predsednikom škofovskih konferenc po svetu pismo, ki se nanaša na duhovniški celibat. Prosi jih, naj store, kar morejo, da bo sedanja gonja javnega mnenja proti neoženjenosti duhovnikov ponehala. Spominja jih na papeško okrožnico o celibatu hi pravi, da je treba vprašanja, ki so s tem v zvezi, reševati v luči učenja Cerkve in v tesnem sodelovanju s Sv. sedežem. Toda zdi se, da se vedno bolj širi med duhovščino, zlasti v anglosaksonskih deželah in v Južni Ameriki stališče, naj ne bo celibat za katoliškega duhovnika obvezen in naj se da možnost, da tudi poročeni duhovniki naprej vršijo svoje poslanstvo. Značilna za tako stališče je anketa, ki jo je nedavno izvedel Center za versko statistiko med brazilsko duhovščino. Kar 90 % anketirancev se je izreklo za odpravo obveznega celibata. Za celibat v dosedanji obliki so se izrekli le starejši in inozemski duhovniki, ki delujejo v Braziliji.
KRIZA V JEZUITSKEM REDU
Velika notranja kriza je zajela tudi jezuitski red, ki je v Cerkvi najbolj vpliven in najbolj močan po številu članov. Izstopi se množe, število gre že v tisoč, druge pa je vodstvo prisiljeno zaradi svojevoljnih pogledov in nediscipline izključevati. Tako so v Italiji odstranili iz reda Vin-cenza Barblerija iz Parme, ki se je odločno postavil na stran odstavljenega župnika iz Isolotto, Enza Mazzija in je navdušeno sodeloval pri »pohodih za mir« v Vietnamu.
Na Nizozemskem je vzbudil pozornost jezuitski pater Vrijburg, ki je kar s prižnice naznanil, da se namerava poročiti, pa še naprej hotel izvrševati dušno pastirstvo v visokošolski fari pri Amsterdamu. Ker sta ga v tej nameri podprla še dva redovna sobrata, je glavno jezuitsko vodstvo v Rimu vse tri pozvalo, naj izstopijo
iz družbe, kar se je tudi zgodilo. S tem ravnanjem pa očividno ni bil zadovoljen holandski jezuitski provincial Jan Her-rnanns in je še on odstopil od svojega mesta.
Tudi asistent za tako imenovane germanske province (Holandska, Nemčija, Švica, Avstrija in Madžarska) p. Scho-nenberger, Švicar po rodu, je bil razrešen svojega mesta. Tudi on je zadnje čase dajal za jezuita nenavadne izjave, npr. naj bi jezuitski kandidat pred obljubami imel poznanstvo s kako žensko, da bi se njegova osebnost dopolnila in v celoti razvila, kar bi bilo priporočljivo tudi za vsakega duhovnika. Po njegovem mnenju bi bil s tem tudi rešen problem celibata.
NEMIRI MED KATOLIČANI
Hud problem ostaja slej ko prej tudi položaj katoliške Cerkve na Holandskem. Tam je na delu skupina razboritih teologov, duhovnikov in vernikov, ki v svoji pretirani vnemi Cerkev čimprej posodobiti in jo približati drugim krščanskim Cerkvam hote ali nehote lastno Cerkev potiskajo v razkol. Še vedno ni urejena zadeva s holandskim katekizmom, ki vsebuje cel kup »dogmatičnih netočnosti« (včasih so temu rekli »herezija«). Kongregacija za verski nauk v Rimu je postavila zahtevo, da se v omenjeni katekizem vnesejo popravki, a do sedaj se to ni zgodilo.
Toda nemir ni zajel samo holandske Cerkve; vre tudi med duhovščino v Franciji. V Španiji očita nižja duhovščina svojim škofom servilnost do vladajočega režima in pomanjkanje čuta za socialne reforme. S tem v zvezi je značilen primer škofa v Astorgi, ki je zaprl semenišče in poslal vseh 132 bogoslovcev »iz ideoloških, psiholoških in disciplinskih razlogov« enostavno domov. V Argentini se je v mestu Rosario uprlo škofu Bollattiju 27 duhovnikov in zapustilo svoja službena mesta, češ da nima socialnega čuta za revno prebivalstvo.
Razumljivo je, da sv. oče ob vseh teh pojavih neizmerno trpi. Jobove novice vsak dan dežujejo nanj. A istočasno ostaja miren. Cerkev je Kristus, ki živi med nami. Ce so oporekali Kristusovi sodobniki njemu, se bomo mar čudili, da se danes oporeka njegovemu namestniku? Ce je prišlo do odpada, slabosti in zmed že v apostolskem zboru, naj bo sedaj v pokoncilski dobi kaj drugače? Nič novega se ne dogaja v Cerkvi danes, kar ne bi bilo že v preteklosti ponovno in ponovno doživela. Kakor vse prejšnje krize, bo šla tudi ta pokoncilska svojo pot. Dosegla bo s\oj višek, potem pa se razblinila, saj to je v bistvu vsake krize. Cerkev pa bo izšla iz nje kot že tolikokrat pomlajena, prerojena, prečiščena. Zato je na mestu, da si ob vseh teh zmedah in težavah prikličemo v spomin Kristusov očitek, apostolom usmerjen, ko so se znašli sredi nevihte na Galilejskem morju: »Kaj se bojite, maloverni?«
V	nedeljo, 18. maja ob 17,49 po srednjeevropskem času so Ameri-kanci izstrelili s Cap Kennedyja vesoljsko ladjo »Apollo 10« s tremi kozmonavti, ki so že vsi bili v vesolju. Gre za predzadnji polet, za nekako generalko v človekovih poizkusih osvojiti si luno. To naj bi se zgodilo 20. julija, ko bo na mesec poletela vesoljska ladja »Apollo 11«.
Sedanji polet naj bi trajal osem dni in se bo zaključil v ponedeljek, 26. maja na valovih Tihega oceana v območju otočja Samoa. Enajstkrat v teh osmih dneh bodo gledalci na zemlji mogli prisostvovati direktnemu televizijskemu prenosu v barvah iz kabine vesoljske ladje.
KDO SO ČLANI VESOLJSKE POSADKE
Poveljnik ladje je Thomas Stafford. V vesolju je bil do sedaj že dvakrat in je v njem prebil skupaj 98 ur. Prvikrat, ko je letel, je naredil v decembru 1965 skupaj z Walterjem Schirro tvegan poskus vesoljskega srečanja dveh ladij »Gemini 6« in »Gemini 7«. Enak poskus je napravil pol leta kasneje v juniju 1966 z astronavtom Cer-nanom. Stafford ima sedaj 38 let in je letalski polkovnik.
Drugi vesoljec je John Young, letalski inženir. Tudi on je star 38 let. V dveh poletih (v marcu 1965 in v juliju 1966) je preživel v vesolju 75 ur. Ob tej priliki je preizkušal manevrske zmožnosti ladje; prehajanje z ene krožne poti na drugo in skupinski polet z ladjo brez posadke. Tokrat bo Young ostal v matični ladji in krožil okrog lune, medtem ko se bosta njegova kolega v LEM-u, t. j. ladji za pristanek na luni, kateri so astronavti dali vzdevek »pajek«, spustila 15 km nad površino meseca, pregledala iz zraka bodoči kraj pristanka na Mirnem morju ter simulirala pristanek na luninem površju in povratek k vesoljski ladji.
Najmlajši član posadke je pa Eugene Cernan, star 35 let. Tudi on je letalski inženir. Skupaj s Staffordom je bil v juniju 1966 v vesoljstvu na ladji »Gemini 9« 72 ur. Tedaj je napravil dvourni vesoljski polet zunaj vesoljske ladje.
PROGRAM POLETA
Vesoljski polet je dosegel svoj višek v sredo, 21 maja ob 21,35, ko je vesoljska ladja »Apollo 10« vstopila v težnostno območje meseca. Od tedaj naprej so na vrsti razni poizkusi, fotografiranje lu-
IZPOVEDI NEKEGA ..IZDAJALCA"
hit hrtu h Nista
Poljska državna tiskovna agencija poroča, da je katoliška Cerkev na Poljskem po drugi svetovni vojni močno porasla. Danes je v okviru poljskih meja 13.200 katoliških cerkva; to pomeni, da jih je še enkrat več kot leta 1938. Oblasti so pomagale v zadnjih 25 letih obnoviti 1100 cerkva.
Tudi število duhovnikov se je občutno povečalo. Leta 1967 jih je bilo 17.700, leta 1938 pa 11.200. V duhovskih semeniščih je danes okoli 4000 bogoslovcev. Pred zadnjo vojno jih je bilo 2500. Katoliška univerza v Lublinu ima štiri fakultete z 79 stolicami in je priznana kot »visoka šola«.
Ista agencija trdi, da ima Cerkev na Poljskem na voljo 15 založb. Samo Družba sv. Vojteha je od 1945 do 1965 izdala pet milijonov in pol verskih knjig. Na Poljskem izhaja 49 verskih listov in lističev, katerih skupna naklada znaša pol milijona izvodov.
V ljubljanskem dnevniku »Delo« izhajajo pod naslovom »Priznanje« spomini Arturja Londona, ki je bil leta 1949 postal namestnik češkoslovaškega zunanjega ministra Klementisa, bil dve leti nato aretiran, obtožen izdajstva nad državo, obsojen leta 1952 na dosmrtno ječo, leta 1956 pa spet rehabilitiran, ker je nov sodni proces dokazal, da je bil popolnoma nedolžen. Sedaj živi v Parizu.
V primeru Londona ne gre za kakega antikomunista, temveč za prekaljenega komunista, ki se je udeležil španske državljanske vojne, sodeloval po porazu Francije s francoskimi partizani, bil leta 1942 aretiran in odveden v taborišče Mat-hausen, kjer je dočakal Hitlerjev poraz in se vrnil v Prago.
London v svojem »Priznanju« opisuje, kako so ga tajni policisti dve leti zasledovali, dokler ni bil brutalno ugrabljen in vržen v ječo. Dolge mesece ni vedel, počemu so ga aretirali. Šele sčasoma mu je postalo jasno, da so ga aretirali zaradi glavnega tajnika Slanskega. London naj bi podpiral izjave, ki bi kompromitirale Slanskega in postale osnova za proces zoper imenovanega. Dolgo se je upiral; ko so mu pa prinesli od Slanskega podpisano priznanje, se ni več protivil. Doumel je, da nima smisla igrati vlogo junaka, ko je sodba že naprej izrečena.
»Rekli so mi — piše London — da pričakuje partija od nas, da bomo ostali na višini partijske discipline. Razumel sem: s prepričanjem in sproščeno naj bi se označil za izdajalca domovine, kot je to stalo zapisano v predlogi, ki naj bi se jo naučil na pamet. Podpisal sem, kajti v naših režimih, kadar te policija česa obtoži, je najbolje, da to resnico priznaš. Drugega sploh ne moreš storiti.«
In tako se je zgodilo, da so Slansky, London, Klementis in dingi obtoženci konec leta 1952 pred sodiščem enodušno sebe proglašali za vohune, izdajalce in iz-vržke človeštva. Večina jih je končala na vislicah, štiri leta nato pa so bili vsi proglašeni za nedolžne. Večjega norčevanja iz spomina teh nedolžnih žrtev stalinističnega terorja si ne moremo misliti.
Pri tem se ob objavljanju Londonovega »Priznanja« nehote spomnimo časov, ko so se iste stvari dogajale v Sloveniji. Dr. Ljubo Sire je v knjigi »Nesmisel in smisel« (knjiga je na prodaj na naši upravi
in v Katoliški knjigarni v Gorici) opisal podobne razmere, ki so jih doživljali priporniki, katere je dobila v svoje roke pro-slula UDB-a. Med funkcionarji, ki so bili tedaj polni stalinističnih metod, omenja tudi Mitja Ribičiča, moža, ki je postal pred kratkim predsednik zvezne vlade v Beogradu. Res lepo, da »Delo« tako zavzeto razkriva zločinsko dejavnost stalinističnih opričnikov na Češkoslovaškem, še lepše bi seveda bilo, če bi objavilo kot doprinos k stalinistični dobi, katero je dolga leta doživljala Slovenija, tudi taka doživetja, kakor jih opisuje dr. Sire v svoji knjigi. Potem bi res začeli verjeti, da je postal komunizem v Sloveniji bolj human, saj bi bil dokaz, da si upa priznati napake, katere je bil zagrešil v preteklosti.
nine površine in v četrtek, 22. maja ob 20. uri odklopitev lunine ladje od »Apolla 10«. Stafford in Cernan se bosta spustila nad površino lune in si jo ogledala iz višine 15 km. Njun tretji tovariš Young bo tedaj krožil okrog lune in bo od njiju oddaljen 563 kilometrov.
V	petek, 23. maja v zgodnjih jutranjih urah se bosta Stafford in Cernan vrnila na vesoljsko ladjo, naslednji dan pa se bo ob 11,09 začel povratek na zemljo. Če bo šlo vse po sreči, se bo »Apollo 10« ob 17,54 v ponedeljek 26. maja spustil v vode Tihega oceana.
Ves polet proti luni bo stal 350 milijonov dolarjev, t. j. 220 tisoč milijonov lir. »Apollo 10« bo dvajseta vesoljska ladja, ki so jo Ame-rikanci poslali v vsemirje. Do sedaj je pri teh poizkusih sodelovalo 23 astronavtov, ki so napravili skupaj 3938 ur poletov v vesolju.
Sovjetska bilanca je bolj skromna. V vesolje so odposlali 12 vesoljskih ladij s posadko; pri tem je bilo uporabljenih 15 astronavtov. Ostali so v vsemirju 868 ur.
SOVJETSKA KABINA NA VENERO
Dne 17. maja se je spustila na planet Venero medplanetarna postaja »Venus 6«, ki ima v sebi kabino s številnimi aparati za merjenje kemične sestave, gostote in temperature Venere. Seveda je spadala k programu pristanka tudi spustitev Leninovega reliefa in grba Sovjetske zveze na Venerino površino.
Dosedanji podatki pričajo, da je Venera malo prikladna za pristanek človeka. Eden sovjetskih strokovnjakov je dal izjavo: »Menim, da človek ne bo nikdar stopil na Venero.« Vzbuja pa pozornost dejstvo, da so Sovjeti vso iniciativo glede pristanka na luni prepustili Sev. Ameriki. Čas, ko so svetovno javnost presenečali z novimi podvigi v vesolju, je očividno za njimi. Sedaj so se morali vdati resničnosti, ki je pač taka, da so ZDA prevzele vodstvo v prodiranju v vsemirski prostor.
Francija se pripravlja na volitve
Še deset dni, in Francozi si bodo izvolili na mesto De Gaulla novega državnega poglavarja. Izbire jim ne bo manjkalo, saj se kar sedem kandidatov poteguje za njih glasove, čeprav prihajata v poštev pravzaprav le dva:	Georges	Pompidou in
Alain Poher. Ostali so še: socialistični prvak in župan mesta Marseillea Gaston Defferre, Michel Rocard, kandidat nepomembne združene socialistične stranke, Lcuis Ducatel, neodvisen kandidat, Alain Krivine, trockist in komunist Duclos.
Posebnost francoskih predsedniških vo litev je ta, da je izvoljen na prvi dan volitev le tisti kandidat, ki dobi nad 50 odstotkov oddanih glasov. Ce se to ne zgodi, se volitve ponovijo, a le med tistima dvema tekmecema, ki sta dobila največ glasov. In to naj bi bila Pompidou in Poher.
57-letni Pompidou računa na glasove go-lističnih volivcev. 25 let je zvesto služil De Gaullu, čeprav ga je ta lani odpustil prav v trenutku, ko si je priboril golizem na volitvah absolutno število poslanskih sedežev. Razne ankete, ki raziskujejo javno mnenje, vedo povedati, da bo Pompi-dou na prvi dan volitev prejel 44 %, Poher pa 34 - 37 %. Razni levičarski kandidati nimajo realne možnosti, da presežejo 10 odstotkov. Največ glasov med njimi bo še
prejel socialist Defferre, ki ga pa komunisti odločno odklanjajo, ker mu zamerijo, da ni hotel pristati na skupno listo levičarskih strank, Ljudske fronte v novi izdaji.
V	primeru torej, da v nedeljo 1. junija golist Pompidou ne bo dosegel 50 % oddanih glasov, se bodo volitve čez štirinajst dni ponovile. Vsa volilna bitka bo med njim in kandidatom sredine, sedanjim začasnim predsednikom francoske republike Alainom Poherjem. Poher je izšel iz republikanskega ljudskega gibanja, ki je bila nekaka francoska demokrščanska stranka ter je bil po lanskih volitvah predsednik senata. Na drugi dan volitev se predvideva, da ga bodo podprli tudi Defferrovi socialisti, vsi desničarji in morda tudi nekateri komunisti. Zaradi tega razpoloženja vedo raziskave javnega mnenja povedati, da bo Pompidou ostal pri svojih 44 %, Poher pa se povzpel na 56 odstotkov in tako postal novi predsednik države. Ce bo zmagal — je izjavil Poher — bo skušal biti predsednik vseh Francozov, ki bo jamčil za svobodo, skrbel za izvajanje ustave in dajal pobude vladi. Treba je na vsak način preprečiti, da bi republika znova postala domena enega človeka, ene skupine ljudi ali ene stranke.
Skavtizem - pot do resnične svobode Msgr. Jože Žabkar
C Govor na jurjevanju skavtinj 1. majal
V naših časih vse govori o svobodi, o neodvisnosti. Borijo se za svobodo narodi, za enakopravnost različne rase. Zato slišimo in beremo pogostokrat o borbi za svobodo zdaj na tem zdaj na drugem koncu zemlje.
Tudi mladina nastopa v bojih za svoje pravice. Zato mladi dostikrat štrajkajo, zasedajo šole. Tudi ženske nočejo biti zapostavljene. V vseh stvareh hočejo postati enakopravne z moškimi po šolah, siužbah, v vseh poklicih.
Gotovo, da je bilo doslej marsikaj zastarelega. Mnoge zahteve mladine so upravičene. Neredkokrat pa mladi ljudje ne vedo, kaj naj bi zahtevali. Svoboda, o kateri govore, ni vedno prava. Kar bi radi, to je dostikrat nered, zmešnjava, razbrzdanost.
Svoboda je nekaj lepega, velikega, a biti mora prava svoboda, ki človeka dviga, da se človek v resnici reši raznih vezi, ki ga oklepajo in usužnjujejo.
Ena izmed vezi, ki človeka vklepa, je nevednost. Človek, ki malo ve, je v naših časih velik revež. Ne more si pomagati, ne more dobiti dela. Ko išče službo, ga sprašujejo, kakšne šole je dovršil, kaj zna narediti. Dostikrat ga odklonijo, ker nima pogojev znanja in izobrazbe za tista mesta. Skavtizem svojim članom in članicam priporoča, naj si skušajo pridobiti čim večjo izobrazbo. Skavt sploh ne more biti popoln, če ne dela izpitov drugega, prvega razreda, vsakovrstnih veščin.
Bolehen, šibak človek bo mogel malo narediti. Ne more redno obiskovati šole, ne more prav vršiti službe. Zato se skavt mora gibati, se igrati, gojiti šport, hoditi na izlete, na taborjenja. Zrak, sonce, voda so tisti viri zdravja in moči, iz katerih skavt črpa, da se more prav razvijati.
LE VEREN ČLOVEK JE RESNIČNO SVOBODEN
Najhujše je človeku tedaj, če ne ve, kako mu je treba živeti, če ga muči strah, kaj ga bo zadelo po smrti, če ničesar ne ve o tistem Bitju, od katerega je popolnoma odvisen. Dvomi, negotovosti ter strah ga spremljajo in mu jemljejo vsako veselje do življenja. Na ta velika in najtežja vprašanja odgovarja z vso gotovostjo samo vera. Zato skavtizem mlademu človeku nalaga, da se za vero mora zanimati, da mora po svoji veri živeti. Ali pa biti veren ni človeku danes v breme? Ali niso bolj svobodni tisti, ki pravijo, da Boga ni in da zato delajo, kar hočejo? Kako naj bodo bolj svobodni, če jih razjedajo dvomi, negotovosti, strah pred smrtjo in večnostjo? Kogar vse te stvari mučijo, ni svoboden, ampak suženj.
Vera pa človeku prinaša naj višje spoznanje o Bogu; daje mu jasne smernice v božjih zapovedih, kako naj dela; obljublja mu, da ga po poštenem življenju čaka po smrti raj, ki ga zaman išče na zemlji. Kdo bi mogel po pameti reči, da so nam božje zapovedi v oviro? Ne v oviro, marveč v oporo so nam, kakor so v oporo hribolazcu klini in vrvi, ko pleza po skalah, kakor je v obrambo potniku ograja na obeh straneh, ko gre po mostu preko reke.
Vera nam odkriva in nam prinaša najvišjo svobodo božjih otrok, ko nam razodeva, da je Bog naš Oče, ki nas spoštuje, se za nas zanima, za nas skrbi, naše delo ceni, naše borbe pozna. Ce se svojih pogreškov kesamo, nam usmiljeno odpušča.
LJUBEZEN UTRJUJE SVOBODO
Svobodni postanemo, če sprejemamo in izpolnjujemo največjo zapoved — zapoved ljubezni. Po svoji naravi smo ljudje ozkosrčni, sebični, gojimo do drugih ljudi zavist, antipatijo; če so nam kaj slabega storili, jih mrzimo, sovražimo, da bi jim povrnili slabo s slabim. Zapoved ljubezni pa nam pravi: »Ljubi vse in vsakogar! ! udi hudobne in krivične. Skavt to postavo brez pridržka sprejema, ker mu zakon veleva: Skavt je brat vsakemu drugemu skavtu in je prijatelj vseh ljudi. Nima samo takih želja, ampak tako tudi dela. Z dobrimi deli, ki jih vsak dan opravlja, pomaga vsem, ki so v kakšni potrebi, telesni ali duhovni.
Nevednost, bolehnost, brezvemost, sebičnost to so tiste verige, ki človeka vklepajo in usužnjujejo. Znanje, zdravje, trdna vera, nesebična ljubezen, to pa človeka dviga, mu prinaša pravo svobodo.
BREZ TRUDA NE GRE
Narodi si niso pridobili svobode in neodvisnosti brez borbe. Včasih so se morali desetletja in stoletja bojevati, da so po-
nadškof in pronuncij
Iz Rima je prišla za vse Slovence zelo častna in vesela vest, da je sv. oče Pavel VI. imenoval dosedanjega zastopnika Sv. sedeža pri UNESCU v Parizu msgr. Jožeta Žabkarja, ki je po materi primorski rojak, za naslovnega škofa in mu poveril mesto apostolskega pronuncija na Finskem. življenjsko pot novega škofa bomo objavili prihodnjič, danes pa našemu rojaku prisrčno čestitamo in mu želimo, da bi Bog blagoslovil njegovo nadvse odgovorno delo.
Slovenske skavtinje v Nabrežini 1. maja letos
tali svobodni. Borba je od njih terjala veliko trpljenja in žrtev. A če so v borbi Vztrajali, so končno dosegli neodvisnost in svobodo.
Brez truda, dela, vztrajnosti, velikodušnosti tudi mi ne bomo postali svobodni. Skavtizem nas do svobode vodi, a mi se moramo pustiti voditi. Vse veste, kaj je potrebno, da v ta namen naredite.
Udeleževati se morate sestankov, pripravljati se morate na skavtske izpite, ne smete pozabljati opravljati dobrih del, morate prihajati na duhovne obnove. Vse to je treba delati ne samo eno leto. Večkrat bi bilo bolje, če bi skrajšali gledanje televizije, ne bi jemali v roke samo takih časopisov, ki imajo skoro same slike, ampak bi se zavzeli in bi brali ter študirali kaj resnega, poučnega. Ne bi smeli vedno iskati izgovorov, da opustite sestanke, duhovne obnove, da ne greste na izlete in na tabore. Globlje versko življenje zahteva truda. Naj ste razpoloženi bolj ali manj, kadar je potrebno, se gre k spovedi, k obhajilu pa vsako nedeljo.
Ce vse to delate, se vedno bolj oproščate raznih vezi, ki vam branijo polet kvišku, vas vlečejo v komodnost in prazne užitke; neredkokrat vas te stvari težijo tako, da zgubite vsak smisel za kaj višjega. Z dobro voljo, prizadevnostjo, vztrajnostjo pa se vedno bolj dvigate, postajate svobodnejše, navdušene za vse, kar je lepo in dobro.
Vsakoletno praznovanje skavtskega zavetnika sv. Jurija nas mora spodbujati, da vedno znova začenjamo in nadaljujemo s tem bojem za vedno večjo svobodo božjih otrok. Sv. Jurij je zmagal zmaja s sedmerimi glavami. Ve veste, da to ni bil kak zunanji sovražnik, marveč slaba nagnjenja, ki jih vsak človek nosi v sebi. Te mora vedno bolj imeti v oblasti, da postane vedno bolj pripravljen za večja dobra dela. Tako je sv. Jurij mogel prestati tudi največjo preizkušnjo, da je daroval življenje za Boga. Njegov zgled in njegova priprošnja naj nam pomagata, da ga bomo v svojem življenju posnemali.
DR. JOŽE PREŠEREN
imiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiimimmiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmmmiiiiiii
Dva večera Primorske
Klub sežanskih študentov, ki študirajo v Ljubljani, je organiziral za 9. in 10. maj dva izredno zanimiva večera posvečena problemom zamejstva. Na prvem »Večeru Primorske« je dr. Fran Zwitter orisal zgodovinski razvoj zamejstva do druge svetovne vojne. Naslednjega dne pa je bila na vrsti razprava o današnjih problemih zamejstva, pred tem pa je akademski moški zbor »Vinko Vodopivec« zapel šest pesmi, ki so občinstvo zelo ogrele.
Sledila je diskusija o zamejskih vprašanjih, v katero so posegli Gorazd Vesel, ki je objektivno podal sliko današnjega političnega in kulturnega stanja Slovencev v Italiji; za njim je v imenu PSI spregovoril Dušan Hreščak, v imenu Slovenske levice je kritično posegel v razpravo prof. Boris Pahor, Boris Race je podal stališče SKGZ, Stojan Spetič je govoril o stališču PCI do slovenskih vprašanj, kot zadnji pa je posegel v razpravo dr. Drago Štoka, čigar podajanje je — tako kot tudi Pahorjevo — naletelo na izreden odmev med prisotnimi; okrog 350 prisotnih, v glavnem študentov, je namreč v glavnem prvič slišalo argumente in teze z bistveno drugačnih stališč kot navadno. Dr. štokove misli bomo prihodnjič v celoti objavili v našem listu na uvodnem mestu.
Po teh posegih se je razvila zanimiva in dolga razprava, v kateri so prisotni postavljali referentom pismena vprašanja. 1/ postavljenih vprašanj je bilo razvidno, da se študentje za zamejska vprašanja začenjajo globlje in stvarneje zanimati kot so se morda doslej. Debata se je zavlekla pozno v noč. Preveč prostora bi nam vzelo, če bi našteli vsa vprašanja in odgovore. Omenimo naj le, da je nekdo postavil dr. Štoki vprašanje o današnjem gledanju Cerkve na probleme narodnih manjšin. Dr. Štoka je v odgovoru omenil prizadevanja v tam smislu Janeza XXIII. ter nauk in priporočila II. vatikanskega
koncila, katerih smernice je upati, da se bodo začele izvajati čimprej tudi v Beneški Sloveniji, to je v videmski škofiji.
Večer Primorske je popolnoma uspel, saj je dosegel svoj glavni namen: vzbuditi večje zanimanje v matični domovini za zamejska vprašanja ter objektivno prikazati probleme zamejskih Slovencev z različnih zornih kotov.
Smrt kardinala Berana
Na posledicah raka, ki mu je zadnje mesece razjedal življenje, je umrl preteklo nedeljo v Rimu kardinal Jožef Be-ran, praški nadškof; 29. decembra lani je izpolnil osemdeset let življenja. V javnosti se je pokazal zadnjič 14. februarja letos ob priliki proslav za 1100-letnico smrti sv. Cirila. Z njegovo smrtjo je padlo število članov kardinalskega zbora na 133.
Kardinal Beran je bil spoznavalec Cerkve v polnem pomenu besede. Nacisti so ga aretirali 6. junija 1942. Nazadnje je bil v zloglasnem taborišču v Dachauu. Po zlomu Nemčije se je vrnil v Prago, kjer je bil 8. decembra 1946 posvečen v škofa. Toda svojo nadpastirsko službo je mogel vršiti le malo časa. Z isto odločnostjo, s katero je bil obsodil nacistično nasilje, je kasneje, ko so prišli z udarom komunisti na oblast v njegovi domovini, nasprotoval zatiranju verske in politične svobode, ki so ga sprožili rdeči nasilniki. Po odločni pridigi 19. junija 1949 v katedrali sv. Vida na HradčanAh je bil aretiran, nakar je za njim za dolgo vrsto let zginila sleherna sled.
Na intervencijo pok. predsednika Ken-nedyja je bil leta 1963 spuščen na svobodo, ni se pa smel vrniti v Prago in prevzeti vodstva nadškofije. 19. februarja 1965 je nenadoma prispel v Rim. Tri dni nato je postal kardinal katoliške Cerkve. Zadnji njegov javni dokument je bila poslanica, ki jo je 29. januarja po vatikanskem radiu naslovil na svoj narod ob priliki tragične smrti študenta Jana Pala-cha. Tedaj je svojo poslanico zaključil s temi-le besedami:
»Tisti, ki vam govori, je, kot vam je znano, že mnogo pretrpel. Toda prišel je trenutek, da te stvari preidejo v pozabo. Ne smemo svojih duhovnih sil uporabiti za sovraštvo, temveč za delo, graditev sloge in službe bližnjemu. Morda mi ne bo več dano videti vas. Če bo temu tako, sprejmite te moje besede kot oporoko. Ne zavrnite je in ne pozabite je!«
V slovenskem tržaškem dnevniku smo bili zasledili zadnje čase polemiko med Dušanom Bufonom, diplomiranim pravnikom in med uredništvom lista glede Narodne delavske organizacije (NDO), ki je bila ustanovljena leta 1907. Očividno urednikom »Primorskega dnevnika« omenjena organizacija ni pri srcu in so se postavili na stališče komunista Regenta, ki je bil že ob rojstvu te ideološko konkurenčne slovenske delavske organizacije njej nasproten, saj ga je zapustilo nič koliko pristašev prav zaradi neenakega položaja, v katerem so bili slovenski socialisti do italijanskih tovarišev socialdemokratske stranke.
Idejo za Narodno delavsko organizacijo je dal slovenski delavec, železničar Ivan Bufon, oče zgoraj omenjenega Dušana Bufona. Ko je komaj 59-leten umrl v Ljubljani, mu je velikanska množica delovnega ljudstva izkazala zadnje slovo. NDO ni bila politična organizacija (to je bila »Edinost«), temveč v bistvu ljudsko sindikalno gibanje nemarksističnih slovenskih delavcev, ki so se hoteli lotiti reševanja številnih problemov vseh mogočih strok, katere so »prvaki« prečesto pozabljali. Iz NDO sta izšli Narodno strokovna
Treba se bo pripraviti na spremembe pri sv. maši
Sv. oče Pavel VI. o mesecu maju
»Z veseljem se spominjam otroških let, ko sem na poti v šolo prinašal cvetje v cerkev za Marijin oltar. Sveče, petje, molitve in žrtvice so bile vesel izraz pobožnosti do Matere božje, ki se mi je zdela kot kraljica pomlali. Pomlad v naravi, pomlad v srcih. Ta pobožnost je bila preprosta, ljudska, a je gotovo pametna in polna skrite tolažbe. Tudi še danes je vredno razmišljati, da je Marija za vse, ki znajo sprejemati božje resnice s ponižnim srcem, edinstvena podoba lepote, nedolžnosti in novega življenja. Vedno nam je v korist, če gledamo nanjo, iz katere najpopolneje odseva Kristus ter nas zato napolnjuje z občudovanjem in trdnim upanjem. Ali ni to pristen krščanski duh? Ali ni to studenec tistih evangeljskih kreposti, ki napravljajo življenje pobožno, dobro in veselo? Ki dajejo moč verovati in ljubiti, ki navajajo k ljubosumnemu spoštovanju čistega življenja, ki združujejo trdnost in milobo. To ni prazna čustvenost, to je -visoka šola človečnosti. In Marija nas v tem vodi ter podpira.«
Te papeževe besede nam odkrivajo, kako visok pomen ima lahko majniška pobož-, nost za vsakega kristjana. Zato dobro izkoristimo preostale dneve meseca maja!
S TRŽAŠKEGA
Vatikanska tiskarna je že izdala novi red maše, ki bo stopil v veljavo na prvo adventno nedeljo. Spremembe so precejšnje in bo treba čas do adventa koristno izrabiti za dobro pripravo. Vernike je treba seznaniti s spremembami in jih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiii
Iz razgibane preteklosti slovenskega delavstva
zveza (leta 1908) in Zveza jugoslovanskih železničarjev (leta 1909).
Za prvega predsednika Narodne delavske organizacije je bil izvoljen dr. Josip Mandič, pravni svetovalec pa je bil dr. Gustav Gregorin, ki je postal tudi član prvega nadzornega odbora. V pičlih dveh mesecih obstoja je NDO že imela več kot tisoč članov, podružnice pa so rastle vsepovsod po Primorskem; naslednje leto je nastala tudi v Ljubljani vzporedna organizacija istega imena. Dr. Mandič, Bufon, Gregorin, Franc Godnik, Katalan, Trošt in Jaklič, da omenimo le nekatere, so bili pač zavedni slovenski ljudje, prežeti velikega idealizma za narodno stvar, izredno požrtvovalni in polni nesebičnega zagona za dobro slovenskega delavnega človeka. Zelo jih je bolelo stališče druge delavske internacionale, katere voditelji so bili mnenja, da vprašanja kot npr. jezik proletariata jih ne zanimajo.
Za Regenta pa so 'bili ti slovenski idea listi nič manj kot »vampirji«, »gnusni zločinci«, »narodnjaki pretepači«, dr. Mandič »predsednik narodnih krumirjev« in Jaklič »klovn« ter podobno. Regentu ne moremo in ne smemo odpustiti njegove strankarske nestrpnosti, silne pristranosti, divje gonje, ki jo je uprizarjal nad NDO in se nad njo znesel tudi v svojih spisih. In vendar bi komunist Regent, ki se je rad ponašal s svojim slovenstvom, moral priznati NDO vsaj velikanske zasluge, ki jih je imela tudi za poživitev in utrditev slovenske zavesti našega delavstva na Tržaškem in Goriškem, dočim so se žal mnogi njegovi sodrugi množično utapljali v italijanstvu in nemštvu.
Seja izvršnega odbora Slovenskega ljudskega gibanja
Pretekli petek se je sestal izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja. Na seji je organizacijski tajnik Franc Mljač podal poročilo o rezultatih volitev notranjih organov v Slovenski skupnosti. Med diskusijo so odborniki soglašali, da afirmacija SLG v okviru skupne krovne organizacije nalaga gibanju nove in odgovorne naloge. Prevladalo je mnenje, da je za uspeh Slovenske skupnosti nujno potrebno strpno sodelovanje posameznih skupin in široka organizacijska dejavnost.
Srečanje katoliških politikov
Zvedeli smo, da bo konec tega meseca v Trstu srečanje slovenskih zamejskih katoliških politikov mlajšega rodu. Zbrali se bodo iz vseh zamejskih pokrajin: s Koroške, Goriške in Tržaškega. Razpravljali bodo o svojih problemih in o sodobni katoliški poti v politiki med zamejskimi Slovenci. To srečanje bo zelo važno, ker bo prvič po vojni zbralo vse mlade slovenske politike na skupno zborovanje ter bo nakazalo potrebe in zahteve sedanjega časa.
V tisku je zanimiva publikacija
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je v sodelovanju s slovensko tržaško revijo Mladiko sklenilo izdati predavanja, ki so bila na sporedu »študijskih dni« v Dragi lansko leto. Predavanja so zelo zanimiva za vso našo kulturno rast, saj so med njimi prispevki mariborskega pomožnega škofa dr. Grmiča, tržaškega pisatelja Alojza Rebule, ki je pred nedavnim dobil za svoje delo »V Sibilnem vetru« nagrado »Vstajenje«, ter mnogo drugih priznanih slovenskih strokovnjakov. Knjiga je že v tisku in bo predvidoma izšla še ta mesec. Kdor jo želi naročiti, naj to sporoči na uredništvo Mladike, Trst, ul. Donizetti 3/1, tel. 23779 ali Katoliškega glasa. Na to edinstveno slovensko publikacijo prav posebno opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige.
uvesti na sodelovanje. Narodne škofovske konference morajo v teh mesecih pripraviti potrebne prevode. Za duhovnike bodo v počitnicah posebna srečanja, da se dogovorijo o enotnem načinu pri uvajanju sprememb.
Razvite in nerazvite republike
V prvih dneh maja je bil predsednik Tito na enem izmed svojih potovanj po Jugoslaviji in sicer v Crni gori. Imel je govor, ki naj bi bil zelo važen. Omenil je zadevo gospodarskega razvoja. V začetku je rekel: »... danes je to skrb vse naše skupnosti, da bi se nezadostno razvite republike — Cma gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina in nasploh kraji, ki niso dovolj razviti — razvijali hitreje in da jim čim bolj omogočimo hiter napredek, da se s svojo razvitostjo in s svojimi proizvodnimi zmožnostmi hitreje postavijo ob stran drugim našim republikam.«
Kmalu nato pa je padel v nasprotje, ko je izjavil: »... pa tudi uspešnega nadaljnjega razvoja socializma v naši domovini ne more biti, če ne bomo odločno težili za čim bolj enakomernim razvojem in napredkom naših republik, vseh delov naše skupnosti.« Postavi se vprašanje ali razvoj vseh ali razvoj nekaterih?
Dve misli o nadškofovem obisku Veseli dogodki v Rablju
pri Sv. Ivanu v Trstu
Poimenovanje šole v Sv. Križu
Naše srednje šole imajo že vse svoja imena po pomembnih osebnostih iz naše kulture in zgodovine. Srednjim šolam se je med osnovnimi šolami na Tržaškem prva pridružila osnovna šola v Sv. Križu, k; se bo imenovala po velikem možu svojega kraja, to je slikarju ALBERTU SIRKU. Slovesnost poimenovanja bo to nedeljo ob 16. uri.
Albert Sirk, ta zvesti sin Sv. Križa, je prinesel v slovensko slikarstvo svoj dragoceni delež. Slikal je morje pod vasjo v čudovitih barvah, slikal je ribiče s čolni, njihove ožgane obraze in žuljave roke, slikal je svojo dobro mater, njene ostre poteze na obrazu, ki jih je zarezalo trpljenje in skrb, a vseeno njene dobre oči ljubeznivo gledajo svoje najbližje ljudi in vaščane. Vse te lepe slike so poveličale križko vas, da so ljudje z mislijo hiteli za slikarjem do morja, do Sv. Križa.
Ce komu, potem je res prav in pošteno, da se mu je oddolžila vas s tem, da je poimenovala šolo po umetniku Albertu Sirku. Tisto šolo, kjer bodo zajemali znanje mladi Križani in v njej črpali ljubezen do lepote vasi, do lepote morja in do dobrote ljudi, kakor jih je poveličal slikar Albert Sirk.
Križanom čestitamo k temu lepemu prazniku in smo veseli, da je iz njih izšel umetnik. Naj živi »Osnovna šola Albert Sirke v Sv. Križu!
Zapostavljanje slovenščine
Neki skrajneži so nedavno oskrunili spomenik padlim borcem v Miljah. Razne stranke (Slovenska skupnost je izdala posebno resolucijo in dr. Štoka je v deželnem svetu takoj predložil interpelacijo s tem v zvezi na odbor), sindikalne organizacije in drugi so izrazili ostro ogorčenje nad podlim dejanjem nestrpnežev.
Fašistične skrajneže je brez dvoma
močno bodel v oči tudi slovenski napis, zaradi katerega je bilo pred časom že dosti govora. Med dveurno protestno stavko in zborovanjem, ki je bilo pred oskrunjenim spomenikom, pa ni nihče spregovoril niti besedice v slovenščini. Ali je dvojezični napis na spomeniku torej sploh še potreben?
V	tržaškem slovenskem dnevniku smo tudi brali, da je bil na prvomajski proslavi CGIL samo en skromen slovenski napis. Utapljanje Slovencev v italijanske levičarske stranke očividno ravno ne krepi slovenstva in narodne zavesti.
Odkrita skrunilca spomenika v Miljah
Politični oddelek tržaške kvesture je v enem tednu izsledil skrunilca spomenika padlim odporniškim borcem v Miljah. Šef političnega urada kvesture dr. Zap-pone je na tiskovni konferenci časnikarjem sporočil imeni skrunilcev (gre za pristaša desničarskih skupin 18-letnega Clau-dia Scarpo in 24-letnega Antonia Severi-ja), ugotovitve in potek zasliševanj. Krivca so prijavili sodišču, vendar sta na začasni svobodi.
Resolucija repentaborskega občinskega odbora
Repentaborski občinski odbor je na svoji seji 9. maja razpravljal med drugim tudi o oskrunitvi spomenika odporništvu v Miljah in izrekel svoj odločen protest proti temu podlemu dejanju fašističnega sloga.
Ker je večina prebivalstva občine slovenska, je vsem še prav dobro v spominu, koliko so Slovenci pretrpeli v dobi fašističnega režima. V imenu vseh teh poziva odbor državne oblasti, naj zatrejo v kali vsako obnovitev totalitarnih protidemokratičnih metod.
PREDAVANJE 0 VERSKIH MOTIVIH V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI
V	ciklusu predavanj o slovenski ljudski umetnosti, ki ga je organiziral SKAD v Gorici, smo lahko prejšnji torek poslušali zanimivo predavanje prof. Mirka Mahniča iz Ljubljane o verski motiviki v slovenski ljudski poeziji. Prof. Mahnič je gori-ški publiki posebno znan kot prireditelj in režiser »Slovenskega Pasijona« ter drugih del s tovrstno versko ljudsko tematiko. V svojem predavanju se je prof. Mahnič zaustavil ob najrazličnejših religioznih motivih v slovenski folklorni poeziji. Kot osnovo je vzel znano Štrekljevo zbirko, ki bo letos zopet izšla v obnovljeni izdaji. Predavatelj je tako prikazal pomembne dele slovenske ljudske pesmi posvečene posameznim svetnikom, ki jih ljudska umetnost najraje časti. Med njimi so sv. Peter, sv. Andrej, sv. Luka, sv. Lovrenc itd., ki jih omenjajo neštete slovenske ljudske legende. Drugo pomembno poglavje predstavlja Marija (tu je prof. Mahnič omenil npr. zanimivo področje raziskave z vidika mariologije v slovenski poeziji sploh). Prav marijanski motivi so morda najbolj pestri in z njimi je globoko prežeta slovenska ljudska pesem.
V dneh 11. -14. maja se je vršil v naši župniji pastirski obisk našega g. nadškofa. V nedeljo na prvi dan je g. nadškof imel tudi slovensko službo božjo, pozneje si je podrobno ogledal naš novi Marijin dom. Zanimal se je tudi v podrobnostih za slovensko dušno pastirstvo. Priporočal je več izrednih sporedov govorov in predavanj za poedine stanove in priporočil čim večjo udeležbo na prireditvah v novem domu; posebno je izrazil željo, da bi bili verniki o koncilskih odlokih in bogoslužnih navodilih dobro poučeni. Dal je tudi navodila, kako naj se pomnoži prejem sv. zakramentov in vedno bolje organizira udeležba in sodelovanje pri sv. maši.
★
V zadnji številki Kat. glasa sem objavil kratko poročilo o nadškofovem obisku v Barkovljah. Nekdo je rekel, da sem preveč pohvalil in da ni vse zlato, kar se sveti. To bo držalo. Toda, ali naj iščemo samo senčne strani? Ali ne potrebujejo naši ljudje spodbudne besede in pohvale, kadar jo zaslužijo?
Prvi vtis pni Sv. Ivanu ni bil prav dober. Ko je prišel nadškof, je bilo v cerkvi malo ljudi. Ob koncu maše je bila cerkev kar polna. Ali ne bi bilo lepše in boljše, če bi bila cerkev že v začetku polna? Lepši vtis, lepše sodelovanje. In to ne samo na dan nadškofovega obiska, temveč pri vsaki nedeljski maši.
Naučimo se, da bomo pri maši že ta-
V	svetoivanskem Marijinem domu v Trstu bodo v nedeljo, 1. junija ob 17. uri nastopili
VESELI PLANŠARJI
iz Ljubljane. S tem bo v glavnem zaključen program prve sezone na našem odru. Ko vljudno vabimo na ta dve-urni spored petja, glasbe in humorja, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so počastili našo dvorano s svojim obiskom v prvem letu našega delovanja.
Odbor Marijine družbe
Kot zadnji poglavitni motiv je predavatelj prikazal Jezusa, zlasti Jezusa-otroka, ki ga naša pesem tako prisrčno in naravno opeva.
Med drugim je prof. Mahnič omenil še pomen verske motivike v vojaški in pivski ter ljubezenski ljudski pesmi.
Predavatelj je svoja nadvse zanimiva izvajanja podčrtal z vložki naše ljudske poezije, kar je dalo celotnemu predavanju še bolj posrečen ton.
Tako je zadnje predavanje bistveno dopolnilo že prejšnje kulturne večere posvečene temi slovenske ljudske umetnosti na področju slikarstva, etnografije in ljudskih znamenj. Slovensko katoliško akademsko društvo je s tem zopet pokazalo, da hoče nuditi našemu občinstvu, predvsem izobraženstvu (ki se je večerov udeleževalo v kar lepem številu) zaključen ciklus s področja ljudske umetnosti, kot je -to storilo že lansko leto z zelo posrečenimi predavanji o slovenski sodobni zgodovini. Za to zasluži brez dvoma vse priznanje. Upamo, da bo s podobnimi ciklusi SKAD nadaljeval tudi v bodočnosti.
Spectator
Za Slovensko ljudsko gibanje so bili izvoljeni: dr. Drago Štoka, dr. Teofil Simčič, Marij Maver, Franc Mljač, dr. Matej Poštovan, inž. Milan Sosič, Sergej Kocjančič, Livij Valenčič, dr. Maks šah, prof. Jože Peterlin in dr. Marijan Bajc.
Za Slovensko narodno obrambno skupino so bili izvoljeni dr. Rafko Dolhar, Saša Rudolf, Antak Terčon, dr. Bogdan Berdon, dr. Aljoša Logar in Ljubo Štoka.
Za Slovensko krščansko socialno zvezo pa so bili izvoljeni Drago Legiša, Dušan Černe, dr. Drago Gantar, dr. Rado Bednarik in dr. Mitja Bitežnik.
V	predsedstvo občnega zbora so bili izvoljeni dr. Zorko Harej (SLG), dr. Janko Jež (SNOS) in Ivo Prinčič (SKSZ).
Predavanje o jugosl. turizmu
Pretekli teden je na vabilo gospodarske lakultete predavala na tržaški univerzi ravnateljica Inštituta za raziskovanja na gospodarski fakulteti reške univerze prof. Neda Andrič o turističnem razvoju na Jadranu. V svojem zanimivem predavanju je prikazala jugoslovanske načrte za razvoj turizma na Jadranu. Predavanju so sledili predstavniki krajevnih oblasti, veliko število gostov, univerzitetnih profesorjev in študentov.
V	tem rudarskem naselju so imeli pretekle dni dva vesela dogodka: slovesno prvo sv. obhajilo in prvo poroko v novi cerkvi,	ki	je nadomestila	staro	in že
močno dotrajano svetišče sredi trga. Prvo-obhajancev je bilo 21, vsa slovesnost pa se je izvršila na dan Gospodovega vnebohoda 15. t. m.
Isti dan je bila v novi cerkvi prva poroka. Pred oltar sta stopila Aleksander Cuder, sin upokojenega rudarja Tomaža Cudra,	zvestega dopisnika	naših	zamej-
skih listov in Cecilija Suracci. Ženin je zaposlen kot delovodja v Švici.
Da bi bila vsa svečanost še bolj poudarjena, je na sam dan poroke ženinov oče Tomaž, ta neugnani stari mladenič, dodal še eno leto svojemu zemeljskemu potovanju.	Zaupal nam je, da jih je zbral
skupaj	že	61. Vsi znanci	želijo	ob tej
priliki mlademu paru in tudi mladostnemu Tomažu še dolgo vrsto zdravih let in obilo božjega blagoslova.
V	MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo v nedeljo, 25. maja
PROSLAVA 100-LETNICE ROJANSKE ČITALNICE
Sodelujejo: rojanska osnovna in nižja srednja šola ter cerkveni zbor. Začetek ob 17. uri. — Vabljeni!
01
koj od začetka. Opustimo enkrat za vselej prepričanje, da je vseeno ali pridem takoj ob začetku ali kar pri darovanju ali še celo pozneje.
To ne velja samo za svetoivansko cerkev, ki ima najlepše knjižice, ampak za vsako cerkev, kjer se vrši služba -božja. Zato sem to zapisal. Vedno lepše in vedno boljše, zlasti še tam, kjer se cerkev lahko postavi z dobrim pevskim zborom!
še ena misel se mi je vrtela po glavi pri škofovi maši: Ali se naši pevski zbori zanimajo za vse novosti, ki se pojavljajo v bogoslužju? Ali se pripravljajo, da bodo primerno uvrstili svoje moči pri iskanju prave oblike in izraza naše vernosti?
Ob koncu novembra bo stopil v veljavo nov »Red svete maše«. Kako se bomo na to pripravili? Cas hiti, razmere in potrebe se spreminjajo. Skrbimo, da ne bomo zaostali prav v stvareh, ki so naš starodavni zaklad.	L.	š.
Kdo je bil izvoljen v svet Slovenske skupnosti
Na podlagi volilnih izidov je Slovensko ljudsko gibanje prejelo na zaključnem zasedanju občnega zbora Slovenske skupnosti 11, Slovenska narodno obrambna skupina 6 in Slovenska krščansko socialna zveza 5 mest v svetu Slovenske skupnosti.
Ob nabito polni dvorani Katoliškega doma so učenci in učenke slovenskih osnovnih in srednjih šol na Goriškem nastopili za zaključek šolskega leta z bogatim programom, ki je pokazal, da so vzgojitelji naših otrok šolsko mladež skrbno pripravili za nastop.
Občinstvo je v imenu učiteljev in šolske mladine pozdravil učitelj g. Miro Lojk, ki se je zahvalil za številno udeležbo in izrazil upanje, da bodo navzoči dobro sprejeli vsako točko sporeda, saj nastopajo otroci, ne pa kaki poklicni igralci. Posamezne točke sta povezovala Metka Klanjšček in Saša Kranberger.
Spored je bil obširen, saj je trajal nad tri ure in je bil razdeljen v dva dela. Najprej so učenci iz šol števerjan in Va-lerišče zapeli pod vodstvom učiteljice Ade Cernic venček narodnih, nakar so otroci iz Pevme predvajali prizor »Za materin god«. Sledile so simbolične vaje otrok-palčkov iz števerjana-Valerišča in zborna recitacija otrok iz Jazbin »Naša mamica«. Prav mikaven je bil prizorček »Cilka in njena mamica« v priredbi šole iz Podgore. Lepo so se postavili mladi pevci in pevke iz Sovodenj, Rupe in Peči, ki so zapeli pod vodstvom učitelja g. Lasiča štiri pesmi. Otroci iz Gabrij so v prizoru »Materina ljubezen« pokazali, kako tipi sin, ko ga mati zapusti in odide v mesto. Učinkovit je bil prizorček »Kaznovani šaljivec« v priredbi šole Rupa-Peč. Na zaključku prvega dela je nastopila enotna srednja šola iz Gorice z zborno recitacijo »Ljudstvo in dom« ter z dvema pesmima »Pozdrav rožicam« in s slovenskim prevodom Verdijeve »Splavaj pesem«. Zbor te šole je vodil prof. Ivo Bolčina.
Po odmoru je nastopila najprej šola iz ulice Randaccio s prizorom »Radio za šole«, ki ga je pripravila njih učiteljica Ljubka Šorli Bratuževa. Za njimi so nastopili otroci iz Sovodenj s prizorom »Botra Nerga«, čemur je sledil nastop zbora slovenskega učiteljišča iz Gorice pod vod-
stvom prof. Devetaka z dvema pesmima. Zelo so navdušili mladi »mornarji« iz Dola, katerih prikupni telovadni nastop je ob zvokih starih koračnic pripravila učiteljica Zora Saksidova. Otroci iz iste šole so predvajali tudi dva prizora »Doktor Zdravic« in »Sladka smetana«. Nato se je predstavil zborček iz Podgore in zapel dve pesmi, osnovna šola iz Gorice v ulici Croce je pa podala še dva prizora: »Zadnji dan« in »Izgovor«. Vso prireditev je zaključil skupni nastop vseh osnovnošolskih otrok, ki so pod vodstvom g. Lasiča zapeli pesmi »Preljubo veselje« in »Šumijo gozdovi domači«.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. do 31. maja 1969
Nedelja: 9.00 Polet vesoljske ladje »Apol-lo 10«. 9.30 Z ansamblom L. Slaka. 12.00 Otroška matineja: Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa. 14.25 Evropsko telovadno prvenstvo za moške. 15.15 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. 17.30 Sončni krik - slov. film.
Ponedeljek: 17JO Motorne dirke v Škofji Loki. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Kajenje in pljučni rak - zdravstvena oddaja. 18.50 Godala v ritmu. 19.20 Kalejdoskop. 20.35 Shakespeare: Troilus in Kresinda.
Torek: 17.45 Risanka. 18.20 Po sledeh napredka. 18.40 Plošča za Evropo. 19.05 Na sedmi stezi. 20.35 Browningova verzija - angleški film.
Sreda: 18.45 Velika pustolovščina. 20.35 Niti našega življenja. 21.35 Nogometni finale: Ajax : Milan.
Četrtek: 18.15 Po Sloveniji. 18.45 Turobna jesen. 20.35 A. Marodič: Mali oglasi. 22.05 Wojeok - film.
Petek: 17.55 Nenavadne dogodivščine M, Piegusa. 19.00 Jugoslavija in EGS. 19.45 Pet minut za boljši jezik. 20.35 Divje oko.
Sobota: 17.50 Zadovoljni Kranjci. 20.35 Kmečka ohcet. 21.35 Rezervirano za smeh.
22.00	Maščevalci - film.
iiiiiii  .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................    imniiiiimmiiimiimiiiiiimiiiiiiiiimmiiiimiiiiiimiim
t Msflr. Janez Hladnik
28 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
( SPOMINI )
Spoštovali smo sicer duhovsko suknjo, toda v naši miselnosti se je na dnu skrivala domislica, da je mnogo drugega boljše kot »Dominus vobiscum«. Kot da nas je škoda za to, tako nekako...
»In ti, kaj boš študiral,« me vpraša Luka Arh. Odgovorim mu: »Na gozdarsko fakulteto v Zagreb se mislim vpisati.«
Na razpotju smo pač bili. Mladostne iluzije niso hotele gledati obzorij, pa tudi ne ovir na potu. Za to bo še dosti časa.
Razšli smo se. Nekaterih nisem nikdar več v življenju srečal. Bilo je pač nekaj takih, ki se niso odzvali na povabilo za spominske sestanke ob jubilejnih srečanjih.
TEDEN PO MATURI NA OHCET
Ko sem prišel domov, je bilo vse v pripravah. Tonca, starejša sestra se je možila. Imela je fantov na izbiro in izbrala je tistega, ki se ji je zdel pač najboljši in je res bil: Reški Andrej, lastnik štirih gruntov in tudi brihten ter lep fant. Vsi smo ga cenili in vsem nam je bilo tako prav. Nekajkrat sem bil z njim na gasilskih veselicah in drugih prireditvah kmečkega okoliša, pa sem videl, da je res pameten fant.
Svatba je bila po vseh kmečkih običajih. Poroka je bila na Petkovcu. Poročil ju je stric gospod, nato pa svatovščina v Rupi, na našem domu.
Kaj bi pravil! Jedli smo in pili, vrteli se in bili veseli; tedaj se mi je pač zdelo, da je ves svet moj. Vsa dekleta so me zaljubljeno gledala in jaz sem bil kar vesel teh lepih pogledov. Bila je med njimi ena, s katero sem najraje plesal...
Tretji dan smo peljali nevesto na njen novi dom. Vse natanko po nezapisani, a sveti stari postavi. Tam smo spet praznovali, čeprav že do smrti utrujeni.
Po končani slovesnosti so me pa mati postavili pred vprašanje: Kaj pa sedaj?
Vprašujoče oči so me ostro gledale. Slutil sem pač, kakšen odgovor je mati pričakovala. Toda bila je preveč pametna, da bi z eno samo besedo hotela pritiskati na mojo vest.
Ko sem nekoč pokazal simpatijo do neke učiteljice, me je naslednji dan mati povabila: »Ali bi ne šel jutri z menoj k maši?«
Jaz sem pa med tem ustvarjal mnenje, da bom šel študirat v Zagreb. Biti gozdarski inženir bi se mi lepo podalo.
Nad mano je bilo vedno polno oči. Vaške klepetulje so mi začrtavale pot in ironično namigavale:	»Saj sem vedela,
da ruparski ne bo za gospoda.« — »Pa ga je le škoda,« je menila druga.
Mati je pa molila in je tudi meni naročala, naj prosim Sveteda Duha, da ne zaidem na krivo pot.
NA GOZDARSKI FAKULTETI
V	ZAGREBU
živeli smo v času blagostanja kot ne prej ne pozneje. Vsako nedeljo je bila kje
veselica, gasilska ah igralska. Tudi na Petkovcu smo imeli lastno dramatsko društvo, za katero sem celo odrske prizore in igrice jaz napisal ali pripravil prevode znamenitih dramatikov. Gledališče je bil kozolec ali drvarnica, občinstva vedno dovolj. Tako smo tekmovali z rovtarskim igralskim odsekom.
Tudi lastno knjižnico smo organizirali. Lepo zbirko knjig smo spravili skupaj. Materi ni bilo vse to prav, pa kaj so hoteli. Časi se spreminjajo, tako smo govorili. Mati so pa obenem tudi morali misliti, da v naši hiši raste pol ducata deklet in bo prav, če dobe dobre fante.
Med tem sem se zakopal v vsa kmečka dela, tako da sem komaj v nedeljo prišel na to, da sem študiran človek. Minila je košnja, žetev, bili smo v začetku sadnega pridelka, ko mi mati zares reče: »Janez, čas teče, kam boš šel?«
Pravim: »Mati, v Zagreb.«
»Torej pojdi, da si še pravi čas poiščeš stanovanje!«
In sem šel ter iskal stanovanje. Tisoč dinarjev na mesec! Naka, tega denarja pa ne morem zahtevati od doma. Nimam
ga zasluženega in bi bil tat, če bi ga zahteval, tako sem presodil in slednjič sprejel stanovanje v Filipovičevi vojašnici, kjer je bil nekak akademski dom.
Prišel je dan odhoda. Mati povedo: »Denarja ni, pač pa je dosti detelje in tole staro železje.« Pokazali so na gred-ljasti gepelj. »Za to boš tudi nekaj dobil. Kar naložite deteljo in jutri, s potjo v Zagreb, prodaš deteljo in železje, pa bo denar!«
Ni bila napačna ideja. S Petrom sva narezala voz detelje. Na dnu je bilo kolesje starega geplja. Pa sva zgodaj zjutraj pognala.
Imela sva dovolj opravka, da sva spravila v denar vse tiste stvari. Pa ko je bila kupčija sklenjena, sem imel 800 Din v rokah in s tem sem odpotoval v Zagreb.
Kmalu sem dobil odkazano svojo posteljo in omarico v Filipovičevi vojašnici. Nato sem se vpisal na univerzo. Za cel dan je bilo potov s temi opravki. Zvečer pa poiščem sedež »Danice«, ki je bilo slovensko katoliško akademsko društvo.
(Se bo nadaljevalo)
Prvo sv. obhajilo slov. otrok
Na praznik Kristusovega vnebohoda so naši malčki v cerkvi sv. Ignacija na Travniku prvič prejeli Jezusa v svoje srce. To je vedno lep praznik ne samo za prvoob-hajance, temveč za vse goriške slovenske vernike, ki živo sledijo duhovni in kulturni rasti naše manjšine. To je pokazala obilna udeležba v cerkvi. Vsi smo s prvo-obhajanci sodoživljali srečo, ki smo je bili deležni tudi mi pred leti.
Zbrani in lepi kot angelčki so prikorakali otroci v cerkev — deset dečkov in šest deklic. Vse se je razvijalo po sporedu prejšnjih let, vendar nam je prav ta tradicionalnost dala občutek domačnosti in prisrčnosti. Prvoobhajanci so izmenoma z otroškim pevskim zborom na koru, peli in molili.
Po končani slovesnosti v cerkvi so bili pogoščeni z okusnim zajtrkom. Iskrena zahvala vsem, ki so naše drage malčke tako lepo pripravili na ta sveti dan, zlasti gg. kaplanom, učiteljicam in vsem, ki so cerkev okrasili in poskrbeli za zajtrk pr voobhaj ancem.
1 Anton Matija Fornazarič
V	torek, 20. t. m. je umrl v goriški bolnišnici Anton Matija Fornazarič. Dočakal je častitljivo starost 90 let, a nosil jih je še nedavno izredno dobro. Njegova visoka, dostojanstvena postava in vsestranska uglajenost je skrivala izredno plemenito srce. Bil je pokojni Anton mož žive vere, odličen kristjan, svetniška duša. Pokopali so ga v sredo, 21. maja popoldne.
Dolgo vrsto let je bil uslužben pri podjetju Ernest in Jordan Makuc. S svojim vestnim delom je užival velik ugled. V življenju mu ni bilo lahko, a je z izredno bogovdanostjo sprejemal težke udarce: smrt sina Dragiča, žene, hčerke Teodore in slednjič, to ga je posebno zadelo, smrt hčerke Fanice. »Bog je dal, Bog je vzel, naj bo posvečeno Njegovo ime!« je ponižno pristajal na voljo božjo.
Redno se je udeleževal vsega slovenskega verskega in kulturnega življenja v Gorici. Bil je član Tretjega reda. Dnevno je bil pri sveti maši in svetem obhajilu. Veliko je pomagal našim ustanovam in veliko daroval za dobre namene.
Tako krepostni in blagi ljudje, kot je bil Anton Fornazarič, so čast ljudstvu, iz katerega so izšli. Hvala mu za zgledno življenje. Naj počiva v Kristusu, katerega je tako ljubil.
Huda prometna nesreča v Dolu
Vsoboto, 17. t. m. se je mala Nadja Peric vračala domov v Dol iz Gorice, kjer se je bila v družbi svojih sošolk udeležila vaje za nedeljski šolski nastop v Katoliškem domu. Ko je stopila iz avtobusa, je hotela prečkati cesto pred vozilom, kar je postalo zanjo usodno. V tistem trenutku je pridrvel avtomobil, ki seveda deklice ni mogel videti, saj jo je zastiral avtobus in je Nadjo zagrabil od strani, da jo je vrglo v jarek. Nadjo so hitro prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili zlom lobanje, pretres možganov in hude notranje poškodbe. Stanje pone-srečenke je zelo kočljivo.
Mala Nadja bi morala prihodnji dan praznovati svoj rojstni dan; namesto tega je v nezavesti prebila negotove ure in z njo vred njeni užaloščeni starši. Tudi otroci iz Dola so bili globoko presunjeni; brez svoje sošolke so morali nastopiti v Katoliškem domu. Nadjina nesreča naj jih znova opozori, kar jim starši in vzgojitelji neprestano zabičujejo, da je treba biti pri prečkanju ceste na moč previden in to storiti vedno izza avtobusa in nikdar pred njim.
Tretja loterija za župnijski oratorij v Doberdobu
Začela se je tretja bogata loterija za župnijski oratorij (mladinski dom) v Doberdobu. Dobitki bodo izžrebani v nedeljo, 6. julija ob 21.30 na igrišču košarke. Na šetznamu loterije je 25 bogatih dobitkov. Prvi in naj dragocenejši je avtomobil znamke »Fiat nuova 500«.
Loterijski listki so na razpolago na upravi našega lista, v župnijskih uradih, v javnih lokalih in pri mnogih privatnikih. Cena listku je 200 lir.
Števerjan
Na povabilo prosvetnega društva »F. B. Sedej« je v nedeljo gostovala v števerjan-skem župnijskem domu dramska skupina iz štandreža, ki nam je prikazala lepo domačo igro »Testament«. Igra obravnava
tradicionalno problematiko naših ljudi in zato jo lahko vsakdo razume. Gledalci so bili zelo zadovoljni nad izvajanjem štandrežkih igralcev. To je bilo tudi prvo gostovanje kake skupine v našem novem domu.
*	% *
V	sredo, 14. maja in naslednjo soboto so bile v Števerjanu mladinske igre. Rezultate bomo priobčili prihodnjič. Nagrajevanje zmagovalcev bo na sedežu štever-janske občine v nedeljo, 25. maja ob 11. uri ob prisotnosti župana, občinskih svetovalcev in predstavnikov športnega združenja »Brda«. Vabljeni vsi Števerjanci.
Odkritje spomenika v Zgoniku
V	nedeljo so odkrili v Zgoniku občinski spomenik padlim občanom v drugi svetovni vojni. Pozdravni nagovor je imel župan Josip Guštin, priložnostne nagovore pa še razni drugi predstavniki. Ob tej priliki je bil v Zgoniku kulturni spored z recitaoijami in nastopi več pevskih zborov in godb.
Š P #1 R T
ilukj	- iic BSS1 L 1 1 -Srhi ~
Odbojka
Moštvo 01ympije, ki nastopa v »D« ligi, v povratnem kolu ni zadovoljilo svojih navijačev. Po zmagi proti Torriani iz Gradiške je bilo namreč kar petkrat zaporedoma poraženo. Najprej proti Gasilcem iz Trsta (3 : 1), nato proti Gasilcem iz Gorice (3:0), proti Krasu (3:0), proti Acegat-u iz Trsta (3:1) in končno proti Bor-u (3:2). Proti tržaškim Gasilcem in proti Acegat-u je bilo malo upanja, kajti obakrat so se »plavi« predstavili z oslabljenim moštvom; vendar bi jih bili vseeno lahko premagali, ko bi bili igrali bolj zagrizeno.
Neverjetno so zgubili proti goriškim Gasilcem: prva dva seta so dobro držali, celo vodili, ob koncu pa so kar nenadoma popustili; nasprotniki so znali seveda vse to dobro izrabiti; v pravem trenutku so pritisnili in tekma je bila odločena v njihovo korist.
Najbolj pa Olimpijce pečeta poraza proti obema slovenskima moštvoma, Krasu in Boru; saj so v prvem kolu izgubili proti obema samo po lastni krivdi in ne zaradi premoči nasprotnikov. Enako se je zgodilo v povratnem kolu: Kras je sicer res predstavil precej okrepljeno moštvo, a brez dvoma ne bi bil zmagal, ko bi bila 01ympia igrala kot v najboljših dneh. Na žalost pa »plavim« manjka povezanost med igro, primerna zbranost, zlasti pa zagrizenost in borbenost ter prepričanje, da do zadnjega hipa tekma ni izgubljena.
Isto se je pokazalo tudi v nedeljski tekmi proti Boru. Borovci so z navdušenjem igrali od začetka do konca in so si s požrtvovalno igro zaslužili zmago. Olimpijci pa so precenjevali svojo premoč, nekam mlahavo in zaspano so se kretali po igrišču. Potem ko so zaporedoma zmagali dva seta, si niso znali osvojiti še
Birma v Gorici
Za prihodnje binkošti 25. maja bo v Gorici sv. birma samo v stolnici in sicer med pontifikalno mašo ob 10.30.
Po novih določilih italijanske škofovske konference se priporoča, da gredo otroci k sv. birmi, ko so že nekoliko odrastli, t. j. na koncu osnovne šole ali na začetku srednje šole. Zato odpade letos birmova-nje po župnijah.
Apostolstvo molitve
Na praznik vnebohoda Gospodovega je bilo na Vejni veliko letno zborovanje zastopnikov Apostolstva molitve iz vse dežele Furlani j a-Julijska Benečija. Udeležilo se ga je tudi zastopstvo slovenskega dela AM iz Goriškega in dalo izčrpno poročilo o 'delovanju v preteklem letu, ki je zelo plodovito zlasti v goriškem mestu. Zato je tudi želo posebno pohvalo od strani vrhovnega vodstva AM v naši deželi.
Evharistični praznik v Gorici
Na praznik sv. Rešnjega Telesa 5. junija bo letos v Gorici namesto običajne procesije veliko evharistično slavje na Travniku pred cerkvijo sv. Ignacija. G. nadškof bo maševal ob navzočnosti vseh vernikov goriškega mesta ob 19. uri. Sodelovali bodo tudi slovenski verniki s svojimi evharističnimi pesmimi in poslušali svetopisemska mašna berila v svojem jeziku. Že zdaj vabljeni v največjem številu.
tretjega, pač pa je Borovcem uspelo izenačiti. Tudi v petem, odločilnem setu so se »plavi« vzdramili šele, ko je bilo stanje točk 14 : 9 za Bor. V silnem protinapadu so prišli do 14: 14, tedaj so pa zopet popustili in... izgubili tekmo, z njo pa še dragoceni dve točki.
Medtem ko se druga moštva z neprestanimi zmagami krepijo, se je pa 01ympia ustavila pri 12 točkah in je sedaj na sedmem mestu. Če se stvar še malo slabše obrne, se bo morala boriti, da ne bo izpadla. Res, škoda bi bilo, posebno ko so nam »plavi« naredili tako presenečenje v prvem kolu in so nas navdušili z zmagami nad najmočnejšimi moštvi.
*	* *
V	nedeljo, 4. maja so mladinci 01ympije nastopili v Trentu na meddeželnem prvenstvu CSI. Tekmovali so proti zelo močnim moštvom, kljub temu pa so eno tekmo dobili in sicer proti Piacenzi. Izgubili pa so proti Gasilcem iz Verone in proti moštvu Ignis iz Rovereta.
Ta moštva so res močna in tekmovanje nam je služilo tudi za to, da smo lahko opazovali dovršene sisteme igranja tako v obrambi kot v napadu. 01ympijci se niso mogli bolje odrezati, saj so morali vstati že pred četrto uro zjutraj in po štiriurni vožnji so imeli ob 9h že prvo tekmo, ki se je končala s porazom proti Ignisu. Drugo tekmo so dobili, tretjo, proti Gasilcem iz Verone, zmagovalcem prvenstva, so pa spet izgubili. Po točkah so zasedli drugo mesto skupno s Piacenza in Ignisom ter so si zaslužili lep pokal.
★
Uspeh najmlajših olympijcev
Tudi najmlajši (ragazzi) dympije so bili v odbojki provincialni prvaki CSI. Premagali so moštva Audax, Torriana in Sanrocchese. Na deželnem prvenstvu pa niso smeli nastopiti, ker niso imeli izkaznic v redu. Škoda, ker je njihovo moštvo zelo močno in bi lahko dosegli lepe uspehe.	Š.	P.
RADIO
A TRSTA
Spored od 25. do 31. maja 1969 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de
lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: M. Twain: »Kraljevič in berač«. Druga oddaja. 11.45 Ringaraja, glasba za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 En-na: »Skrivnostni koncert«. Izvaja Radijski oder. 16.40 Parada orkestrov. 18.40 Operetne melodije. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve sv. Ivana v Trstu.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslu-šavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.35 Vaše čtivo. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Zbor »Aquilee« iz Basiliana. 21.05 Zora Tavčar: »Mlada Jeraševka«. 21.25 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Pod farnim zvonom župne cerkve sv. Ivana v Trstu. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas.
19.10 Bogomir Magajna: Marijine legende (4) »Legenda o prevzetnem zidarju«. 19.45 Vokalni oktet »Planika« iz Pevme pri Gorici. 20.35 De Banfield: »Ljubezensko pismo Lorda Byrona«, opera v enem dejanju. 21.50 Godalni ansambel in zbor »Cambridge«.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti: »Josip Godi-na-Vrdelski«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 17.55 Ščepec poezije. 18.30 Ljudske pesmi. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«.
19.15 Prijetne melodije. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 P. Kozak: »Kongres«. Izvajajo člani Slovenskega gledališča v Trstu.
Petek:	11.35 šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.55 Slovenščina za Slovence. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Tul: »Iz starih časov«. 13.30 Glasba po željah. 16.30 Bevk: »Kresna noč«. Dramatizirana povest. Prva oddaja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Slovenski znanstveni delavci z univerze. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Revija zborov Slovenske prosvete iz Trsta. Četrti del koncerta. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Man-zoni: »Pozor, kdo strelja?«. Kriminalka.
21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.
OBVESTILA
Romanje v Drežnico k svetišču Srca Jezusovega priredi Apostolstvo molitve iz Gorice v nedeljo, 15. junija. Sledil bo obisk moderne cerkve sv. Jožefa Delavca v Idriji in povratek skozi Črni vrh, Otlico, Trnovski gozd ter Lokve. Prijave sprejema g. Kleindienst na Travniku.
Državna srednja šola »S. Gregorčič« v Dolini priredi v nedeljo, 25. maja na šolskem dvorišču veseloigro Pavla Golde »Jurček«. Prva predstava bo ob 16. uri in druga ob 20.30.
Pokrajinsko tekmovanje osnovnih šol v petju. Didaktično ravnateljstvo v Gradiški je organiziralo prvo pokrajinsko tekmovanje osnovnih šol z Goriškega v zborovskem petju ter je povabilo k udeležbi vse osnovne šole naše pokrajine vključno slovenske šole. Prijavilo se je 15 osnovnih šol, med katerimi so tudi štiri slovenske in sicer osnovna šola iz ul. Croce in iz ul. Randaccio v Gorici, šola iz Doberdoba in šola iz števerjana.
Tekmovanje bo v ponedeljek, 26. maja ob 17. uri v občinskem gledališču v Gradiški. Vsak zborček bo moral kot obvezno pesem zapeti Brahmsovo »Ninna nanna«, druga pesem pa bo proste izbire in jo bodo slovenski otroci zapeli v slovenščini. Tako v šolah v Gorici, kot v Doberdobu in Števerjanu se pridno vadijo, da bi se čim boljše izkazali na tekmovanju, kjer jih bo ocenjevala posebna komisija.
Pojasnilo Slovenskega gledališča v Trstu. Zadnja predstava »Kralja Ojdipusa«
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH priredi v nedeljo, 25. maja 1969
FINŽGARJEV VEČER
in z njim sklene prosvetno sezono 1968-69. Spored: 1. nastop pevskega zbora »Jacobus Gallus« (vodi prof. U. Vrabec); 2. priložnostni govor (prof. Zora Tavčar-Rebula); 3. slovenski film »Lucija«.
v Kulturnem domu v Trstu je odpadla, ker je igralec naslovne vloge nenadoma zbolel na glasilkah in izgubil glas. Ker je obstajala možnost, da bo predstavo še mogoče rešiti in je negativni odgovor h bolnišnice prišel zadnji trenutek, ni bilo mogoče pravočasno odpovedati predstave. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu ter uprava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja se občinstvu oproščata. »Kralj Ojdipus« bo na sporedu za abonente in ostalo občinstvo v nedeljo, 21. septembra ob 16. uri.
»Človeško življenje« — samo dve besedi in koliko pomenita. Dejansko vse! Med mnogimi knjigami in dokumenti, ki jih je človek napisal o svojem življenju, je okrožnica sv. očeta Pavla VI. najpomembnejša, najvažnejša, dejansko največji branik človeškega življenja samega. To bomo splošno priznali v bodočih desetletjih, ko se bo človeška narava začela sama braniti pred napadalcem — človekom. »Knjižice« si lahko štejejo v čast, da morejo tolikim rojakom posredovati jasno in dobrohotno razlago papeške okrožnice, kakor jo je pripravil naš priznani slovenski teolog dr. Steiner. Želimo le, da bi prišla ta nova stanovska knjižica po poverjenikih in vseh ljudeh dobre volje v vsako našo hišo in ob poroki v vsako novo mlado družino! Cena 50 lir. Toplo, priporočamo.
Slikarska razstava
V	foyerju Kulturnega doma je bila pred kratkim otvoritev slikarske razstave, na kateri prikazujeta svoja dela akademska slikarja Miligoj Dominko iz Ljubljane in Silvester Komel iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 4. junija.
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: N. N. 5.000; Ana
Saksida 1.000; g. Prinčič iz Tržiča 1.000; Z. M. 4.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Uprava hotelov »Bled« in »Daniela« v Rimu namesto cvetja na grob pok. dr. Alojzija Dolharja 10.000 lir.
Učenci in učiteljstvo slovenske osnovne šole v SV. KRIŽU pri Trstu vljudno vabijo vse vaščane in prijatelje na proslavo oz. njenemu poimenovanju po umetniku - domačinu
ALBERTU SIRKU
ki bo na binkoštno nedeljo, 25. maja ob 11. uri dopoldne na šolskem dvorišču.
Na sporedu je: 1. nastop mladih vaških godbenikov; 2. priložnostni nagovor; 3. šolska akademija; 4. nastop domačega pevskega zbora »Vesna«; 5. nastop cerkvenega pevskega zbora; 6. podaritev umetnikove slike šoli; 7. odkritje spominske plošče.
»VINOAGRARIA«
(last ing. Josipa Rusija - nasledniki)
sporoča cenjeni klientali, da je preselila svojo trgovino v Gorici na Travniku s št. 7 na št. 6 (poleg kavarne »Adriatico«). Ima vedno na zalogi izbrana semena za polja in vrtove ter vse potrebno za vinarstvo in čebelarstvo. Ugotavlja stopnjo alkohola v vinu in daje potrebne nasvete. Se priporoča!
Dajem v najem lokal v pritličju, pripraven za delavnico (100 kv-m). Naslov na upravi našega lista-
Iščemo delavca, veščega vrtnarstva in oskrbe kun v svrho krzna-Naslov na upravi našega lista.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L 70, osmrtnice L 100, več S°/° davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
STOLETNICA ŠTANDREŠKE ČITALNICE 1869 - 1969
Program je razdeljen na dva dela. Prvi se bo izvedel 24. in 25.
maja, drugi pa 31. maja, 1. in 2. junija.
Sobota, 24. maja ob 21. uri: Začetek praznovanj z zbirališčem na Pilošču; pohod godbe na pihala »Kras« iz Doberdoba, folklornih skupin »Breg« iz Trsta, »01ympia« iz Gorice in narodnih noš iz Sovodenj; koncert godbe in nastop folklornih skupin.
Nedelja, 25. maja ob 11. uri: Pozdravni govor predsednika pripravljalnega odbora Dina Ronerja; odkritje spominske plošče in nastop pevskega zbora »Štandrež« ; priložnostni govor dr. Andreja Budala; nastop pevskega zbora »Oton Župančič« ; otvoritev razstav.
Ob 21. uri: Pozdravni govor Dina Ronerja in dveh predstavnikov slovenskih kulturnih organizacij; koncert pevskih zborov: »Štandrež« iz Štandreža, »Miren« iz Mirna, »M. Filej« iz Gorice, »Jezero« iz Doberdoba, »L. Bratuž« iz Gorice, »Fantje izpod Grmade« iz Devina, »O. Župančič« iz Štandreža.
Vilharjeva enodejanka »Poštena deklica«; uprizori p. d. »Štandrež«.
Vse dni so odprte razstave primorskega tiska, slik in kmečkega
orodja. Deloval bo bogat srečolov in dobro založen buffet.
V zvezi s proslavo je izšla tudi brošura »Ob stoletnici štan-
dreške čitalnice«.
V primeru slabega vremena bodo nastopi v dvorani.