nlaEana v gotovini.
Izhaja vsak torak, tetrtsk 1— soboto.
Cona posamezni žtavtikl K 1*50.
*
- M*. '
N 'SV'
i
r' y
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. v -
IMTO IV.
LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1921.
ŠTEV. 115.
Povišanje agia.
Med ukrepi, ki jih je sklenilo finančno ministrstvo podvzeti za stabilizacijo naše valute, se že dalje časa razmotriva pri genialni direkciji carine tudi vprašanje povišanja agia pri vseh davščinah, ki se plačujejo v zlatu, torej predvsem pri uvozni carini in postranskih pristojbinah, pri luksuzni taksi in pri monopolnih taksah. —
ik.er je naš uvoz neprimerno večji od izvoza in ker imamo poleg tega že dolgove v inozemstvu, za katere je treba plačevati obresti in amortizacijo, je naša plačilnu bilanca znatno pasivna.
Finančno ministrstvo se je zato v sporazumu s trgovinskim in poljedelskim ministrstvom odločilo stremeti po ravnotežju v naši trgovski bilanci s tem, da se čimbolj forsira izvoz, obenem pa omeji uvoz, posebno uvoz luksuznega blaga. Lansko spomlad jel bila v enaki situaciji izdana znana prepoved uvoza z dne 23. marca, ki pa je bila, kakor je praksa pokazala, preradikalna in je dala razmaha živahnemu tihotapstvu. Radi tega se zdi, da je letos ideja prepovedi uvoza padla in da se bo finančno ministrstvo poslužilo izdatnejšega sredstva za omejitev uvoza, namreč povišanje agia.
Ta ukrep je* potreben ne samo iz finančno-političnih vzrokov, da se povišajo državni dohodki za toliko, kolikor znaša izpad vsled likvidacije izvozne carine, marveč tudi iz obrt-no-političnih in socijalno-političnih momentov.
Po določbah carinskega zakona je za določevanje agia merodajdn od-nošaj dinarja napram kurzu dolarja i>a nsaših borzah, vpoštevajoč, da je pet zlatih dinarjev enako enemu dolarju. In dasi je kurz dolarja napram dinarju zadnje mesece ogromno na-rastel in znaša že preko 60, kar bi pomenilo 1200% agio, se računa na carini še vedno le 300% agio. S tem je naša uvozna carina efektivno prenehala biti zlata carina.
Naše sosedne države uporablja-
jo agio kot najizdatnejše sredstvo, da paralizirajo neugodne vplive kolebanja tujih valut. Z agiem vzdržujejo mobilnost uvozne carine v zaščito domačega dela, podjetništva, domače valute in s tem posredno tudi državnih financ. Italija določa višino agia vsakih 14 dni, tudi Avstrija ima ogromno visok efektivni zlati agio za vse luksuzno blago, Čehoslovaška je določila različne vrste agia za luksuzno blago, za blago, ki se v do-voljni innoZini izdeluje v državi/da je u, oz nepotreben, dalje za blago, ki se ga mora deloma importirati, ker doiriaca produkcija ne krije porabe in kouenno za blago, ki ga sploh nimajo v državi.
Ta graduacija se nam zdi jako umestna in praktična. Zato smo že od nekdaj propagirali, da bi se tudi pri na? »žilo to merilo za osnovo carinske kalkulacije. '
Vendar ’e videti, da genenlna direkcija carine ni posebno naklonjena diferenciranju agia in tudi ministrstvo trgovine in industrije smatra, da je to vprašanje že radi tega težko, ker se vedno snujejo v državi nova podjetja, ki izdelujejo predmete, katere se je moralo poprej nabavljati v inozemstvu. Vsled tega bi bilo treba skupine vedno izpopolnjevati in iz-preminjati.
Že po zakonu o izpremembah in dopolnitvah uvozne carinske tarife z dne 4. junija t. 1. je bil finančni minister še posebej pooblaščen, da sme uvesti poseben povišan agio tudi za posamezne države z devalvirano valuto in one, ki delajo napram naši industriji »dumping«, kar pomeni, da prodajajo v inozemstvo ceneje, kot doma. Tega finančni minister dose-daj kljub opetovanemu insistiranju trgovskega ministrstva ni storil. Posle jdice so se kazale v vseh industrijah, ena za drugo so omahovale in k sreči so najprej opešala državna podjetja.
Sedaj je sprožen od carinske uprave predlog, da se poviša agio vsesplošno za nadaljnih 200%, medtem ko ministrstvo trgovine zahteva v zaščito industrije 900% agio. Odlo-
čitev ima pasti kmalu, ako ne bo medtem nastala kaka nova komplikacija. Radi tega je treba, da se naša trgovina vzpričo dane situacije nanovo pravilno orijentira in sicer v pozitivnem smislu s tem, da podpira in pospešuje predvsem domačo industrijsko in obrtno produkcijo. Na ta način bomo uspeli, da se tudi^ naša trgovina močneje opre na domačo valuto in ne bo njen obstoj in delovanje v toliki meri odvisno od nepre-računljivega kolebanja valut na med narodnem trgu.
Smer bodoče obrtne politike.
(I. Nadaljevanje.)
II.	Za izdajanje obrtnih listov imamo sedaj v naši kraljevini dva sistema:
1. srbijanski sistem, po katerem so zbornice kompetentne, da izdajajo dovoljenja za otvarjanje trgovskih, industrijskih in obrtnin podjetij, in
2. sistem ostalih pokrajin, kjer izdajajo obrtne liste in dovoljenja državne policijsKe oblasti v svojstvu obrtnih oblasti.
Predpogoj za prvi sistcim je k m-paktna enotna sredina domačinov Srbov, Hrvatov in Slovencev. V pokrajinah, kjer živijo kot naši državljani razon Jugoslovanov tudi drugi elementi, je ta 8istem iz narodnostnega stališča za našo državo nevaren in to tembolj, ker ima velika množina njih že iz prejšnjih dob obrtna dovoljenja. Pri takem sistemu bi imela tudi zbornica med svojimi člani in v svoji upravi neželjene elemente in bi na ta način omogočavala še nadaljni dotok tujih elementov v pridobitne sloje.
Drugi sistefm ima, čeprav je policijski, ipak več ugotlnosti za onemogočitev pritoka tujega elementa med industrijske, trgovske in obrtniške sloje.
Državne oblasti, ki so poklicane, da udejstvijo. in izvršujejo državno narodno politiko, morajo tudi ne glede na to, da prosilci izpolnjujejo po
zakonu predpisane pogoje, iz višjega državnega narodnega interesa paziti, da ne nastane pritok tujega elementa na škodo domačinov. Tako politiko je vodila Madžarska napram Jugoslovanom in tudi Avstrija proti Slovencem. Prošnje naših ljudij 60 ostale mnogokrat kljub tetau, da so bili izpolnjeni vsi zakoniti prepogoji, po cela leta nerešene.
Vpoštevajoč navedene moment« in pa z ozirom na to, da so vsi državljani enakopravni v državi, se da sprejeti samo eden od opisanih sistemov in se je treba odločiti za eden ali drugi sistem, ki naj postane osnova bodočega obrtnega in zborničnega zakona.
Revizija obrtnih listov.
III.	Avstroogrska monarhija je v svrho gospodarske in nacijonaln« okspanzivnosti favorizirala pri podeljevanju obrtnih listov nemški, madžarski in židovski ejlement v naših pokrajinah na škodo srbsko-hrvaško-slovenskega elementa. To favoriziranje je med vojno bilo posebno občutno in v največjem stilu prakticirano.
Ta politika je šla v Avstriji roko v roki z strokovno-naučno politiko. Organizacijo strokovnih tečajev in šol je koncentrirala v nemških provincah, posebno okrog Dunaja, medtem ko ni cela desetletja dovolila razširjenja strolcovno-naučnega programa v naših pokrajinah.
Dotok tujcev k nam se jo posebno občutil tudi v povojni dobi v letih 1919 in 1920. To se je zgodilo, ker so po prevratu ostali nadalje v veljavi stari zakoni, ki so bili napravljeni na Dunaju in v Budimpešti in k('r se uradništvo s staro politično mentaliteto ni moglo pravočasno zamenjati z našimi narodnimi ljudmi. Tako se je vrinilo v trgovsko-obrtne in industrijske sloje nebroj tujcev.
Pri vprašanju, kako naj se vodi zunanja trgovska politika in posebno pa glede sklepanja novih trgovskih pogodb, se je izločilo vprašanje pravic tujih podanikov, da bi pri nas izvrševali razne obrte. Prošnja tujih podanikov za dovoljenje izvrševanja obrtov, se rešujejo v načelu po na-
Kronika razvoja hranilnic.
Sestavil: I. M o ho rit.
(Nadaljevanje.)
Izmed važnih dogodkov, ki so vplivali na hranilništvo je omeniti potresno katastrofo 1. 1895, ki je povzročila ljubljanskemu mestu ogromne ikode. Kmečko ljudstvo se je vznemirjali in mislilo, da je najvarnejše, te dvigne denar iz hranilnice in ga •krije neplodno doma. Trume okoličanov so priromale v Ljubljano, prepričani, da se bode celo mesto pogreznilo in da izgube ves denar. Večina se je dala vendar utolažiti in dopovedati, da naj puste denar v hranilnicah, pa tudi dvignjene vloge so se kmalu po potresu vrnile nazaj v hranilnice. Kranjska hranilnica je imela na hipotekah v Ljubljani takrat elo-ciranih 2,008.660 fl., toda kmalu so *e razmere razvile tako daleč, da katastrofa ni imela nobenih slabih posledic za hranilnico. Po svojem ustanovnem principu so bile predvsem hranilnice poklicane, da prve ponudi-
lo	izdatna sredstva k pomožni akciji.
Za prvo aprovizacijo prebivalstva, ki je bilo brez pristrešja, je Kranjska hranilnica prispela 13.796 fl. Celokupni darovi v dobrodelne namene 1. 1895 so znašali 793.303 fl., malodane toliko kot poprej tekom celih 70-tih let.
Preko mrtvih let 1900 in 1901 je bil razvoj hranilništva v zvezi s celo konjunkturo zelo miren do leta 1908. Septemberski dogodki v Ljubljani so povzročili precej temeljito spremembo nazorov, ki je končala z ninom na Kranjsko hranilnico, jesenska aneksna kriza ter negotovost kombinacij glede' političnih komplikacij na jugu pa splošno denamotr-žno krizo. Strah je zopet povstal iz tega, da je ljudski razum sodil, da bode država vsled velikih mobilizacijskih stroškov prišla v denarne zadrege in, da si iz njih pomaga, enostavno konfiscirala prihranjeni denar v hranilnicah. Repliko septem-berskim dogodkom pa je bilo iz društvene Kranjske hranilnice tekom
1.	1908 dvignjenih 288 in 1. 1909 pa 15 miljonov kron, tako, da je stanje vlog padlo na 48 miljonov kron. Nekaj dvignjenega denarja je prišlo v
stare, zanesljive kreditne zadruge, nekaj v Mestno hranilnico, ki jei potem z 1. 1911 dosegla 42 miljonov vlog. Komaj so se malo pomirili krajevni udeleženi krogi, ko je izbruhnil polom v zadružništvu. Kratko na to je izbruhnila oktobra 1912 na Balkanu dolgotrajna zvezna vojna, monarhija je prenapolnila južne province z vojaštvom in neprestane vojne investicije so povzročile nove navale na denarne zavode. Hranilnice, ki 80 že poprej trpele vsled kurznih zgub mobilnih investicij effektov, ki so se samo pri Mestni hranilnici stopnjevale z veliko rapidnostjo:
1. 1909 6.327 K knjižne zgube;
1. 1910 21.545 K knjižne zgube;
1. 1911 63.667 K knjižne zgube;
1.	1912 225632 K knjižne zgube.
Gotovo je, da .sta dali že zadnji dve predvojni leti hranilništvu mnogo brezplodnega dela vsled fluktua-cije denarja in velikega napora, da ohranijo vsaj to, kar je zgradil poprejšnji solidarnejši .razvoj. Opeto-vano so bili izdani v pomirjevanje interesentov oklici, da je po člankih 46, 53, 56 mednarodne pogodbe z 1. 1889
v Haagu zasebno in občinsko premoženje v vojskah nedotakljivo, da e« sme zapletniti samo državno imetje in /denar v državnih blagajnah, in da je notranji minister proglasil v seji avstrijskega državnega zbora dne 27. novembra 1912, da se država ne sme polastiti v hranilnicah naloženega denarja in politični položaj na varnost denarja ne more vplivati, vendar ni bilo mogoče pomiriti zbeganih vlagateljev, ki so dvigali svoje vloge in povzročili dvojno, morda trojno škodo, sebi na obrestih, zavodu na prebitku in rezervnih fondih, in kone-čno izposojevalcem v kolikor so stali pred nevarnostjo, da se jim odpovejo hipoteke.
Mlada organizacija jugoslovansk. hranilnic je preživela neftnima leta s precejšnjimi žrtvami, vendar brez nevarnih posledic za svoj obstoj, dokazala v polni meri solidnost uprave in neutemeljenost vseh tendenčnih naklepov. Hranilnice so postale ena-kobistven del gospodarske in narodne organizacije z lastnim poslovanjem in programom, kakor zadružništvo in bančni trg za razvoj našega gospodarstva.	(Dalje	prih.)
šem autonommem pravu in v skladu z našimi državnimi interesi.
Zato nastaja vprašanje, ali naj obsega nov obrtni zakon tudi določbe glede revizije obrtnih listov, ki so bi-
li	izdani med vojno in po vojni, daljo ali se ima ta revizija nanašati samo na tuje podanike in ali bi ne bila taka revizija, ki je iz nacijonalnega stališča brezdvomno koristna, škodljiva za gospodarski in pridobitni red. —
(Dalje prih.)
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
»Gazetta ufficiale« z dne 30. junija 1876 je prinesla pod štev. 3181 besedilo pogodbe in podržavljevalne-ga zakona. Izredni občni zbor z dne 9. avgusta je odobril tudi obe dodatne pogodbe. Sedaj je bilo za konstituiranje samoavstrijskega podjetja potreba izpremembe družbenih pravil. Kone-čno se je zgodilo tudi to in se je po načelih dvajsetih letih od prodaje državnih železnic in fuzije z italijanskimi — konstituirala c. kr. priv. južno železniška družba. Upravni svet je obstojal iz 21 članov. Vsaj 13 jih mora imeti bivališče v Avstriji in 8 v Parizu ali Londonu, 12 pa jih mora biti avstrijskih državljanov. Če znaša število pariških ali londonskih članov vsaj 5, tvorijo poseben komite, ki posreduje v finančnih zadevah med tu-in inozemskimi delničarji in upniki.
V	Milanu je bil začasno postavljen poseben likvidacijski odbor, ki je vršil vrhovno prometno vodstvo do 1. Julija 1878. Določila glede družbinega kapitala se niso prav nič izpremenila. Nova pravila so bila 18. novembra potrjena, nakar je bilo 28. novembra 1876 podjetje na novo protokolirano. Vlada je predložila 1. decembra parlamentu načrt spremembe pravil južne železnice in s tem se je bližalo dolgotrajno pogajanje konečni uresničitvi.
Prometno političen pomen delitve je bil, da se je s tem osvobodila družba od obzirov in prometnih interesov pospeševati tuja pristanišča, predvsem v Srednjem morju, Benetke in Genuo — in se dal podjetju prvotni značaj In namen trgovske zveze a Trstom. Finančno političen povod ločitve pa je bil, da se je eliminiralo iz bilance pasivno omrežje in stalne investicije v Italiji. Pravni odnošaji upnikov in delničarjev se niso nič spremenili, ker jamči družba z vsemi podjetji in kapitall za obrestovanje in amortizacijo obligacij.
Statistični pregled finančnih transakcij bazelske konvencije. Koncem 1 1875 so znašale investicije družbe:
750.000 delnic h 500 frankov ali 200 fl. v srebru fl. 150,000.000.
4,139.861 obligacij 3% po 500 frankov ali 200 fl. srebra fl. 395 milijonov 180.920.03.
250.000 obligacij 5% po 500 frankov ali 200 fl srebra fl. 42,831.321.49. 180.OOO boni fl. 28,126.743.59.
Celoten družbin kapital 11. 616 milijonov 138.985.11.
Stavbeni stroški pa so znašali faktično fl. 660,436.510.41, toraj so presegali družbin kapital za svoto fl. 44,297.525.
Ta primanjkljaj je krila deloma špecijelna rezerva, deloma dolg na tekoči račun in dohodki.
Po finančnem načrtu delitve je imela italijanska vlada plačati: 1. za vozni park po čl. VI. baz. konv. frankov 139,123.139.86, oziroma odštevši dolg pri milanski hranilnici 20 milijonov.
Ostanek frankov 119,123.139.86. Od tega odštevši znesek po 61. IX. b. k. frankov 29,123.139.86, preostaja frankov 90,000.000, ali forintov 36 milijonov.	m
2.	Za zalogo na materijalu in stroške po 1. januarju 1875 za italijanske proge 60,000.000 frankov ali 24,000.000 fl.
Toraj skupaj 150 miljonov frankov ali 60 miljonov forintov. Adicio-nalna akta pa je dosegla znižanje 12 milijonov lir ali 4,8U0.000 forintov, torej preostaja se 55,200.000 fl. Ta avota je imela amortizirati nekrit
dolg v bonin, katerih je bilo 180.000 kosov, emitiranih & 200 fl. v zn«sku 36 miljonov 11,
Po načrtu obrestovanja in amortizacije obligacij se je rabilo po stanju kroženja eiektov dne 31. decembra 1875 letno: 28,22i:.woo fl. obresti in 2;24d.bi^.60 fl. amortizacije in sicer za:
a) 4,054.438 kosov 3 % prioritetnih 'obligacij 24,326.628 fl., it 200 fl., skupno torej 810,887.600 fl.
b) 254.634 kosov 5% prioritet k 200 fl., skupno torej 49,7^d.800 fl. ako odračunimo prispevek italj. vlade 1,736.340 fl. v zncj&ku 750.000 fl.
c) 180.000 bons h 200 fl., skupaj 36 miljonov fl. po 6%, je 2,lt>0.000 fl., skupaj 28,222.968 fl. in amortizacija 3% pr. oblig. je 2,204.400 fl., 5% pr. oblig. je 39.152-60 fl., osnovnih delnic 77.000-— fl., ce|lotno 2,310.552 60 fl.
Torej je znašala skupna potreba za letno rentabiliteto investicij 30 milijonov, 543.520-60 fl. Do 1954 oziroma do 1968 so imele kriti te stroške anuitete italijanske vlade, da se prioritetni dolg popolnoma amortizira. Čisti dobiček avstro-ogrskih prog je znašal 1. 1875. 18,212.339-59 fl.
V	načrtu kritja pa je moralo računati s tem, da poteče z letom 1880. v Avstriji davčna prostost podjetja in zato je že leta 1876 sklenil občni zbor, da naj se za davčno breme uporabljajo 3% obligacije, češ, da anui-tetnih davkov po čl. I pogodbe z leta 1876 paušalizirani stroški, ki odpadejo na 3% obligacije v znesku 3,291.290 frankov in stroški za kotiranje in borzni davek v znesku 776 tisoč 900 frankov 8 cts. ne sme zadeti delničarjev, marveč lastnike obligacij. Kriti ga ima izkupiček za odra-čunanih 50 cts. na kupon, v skupnem znesku frank. 4,054.438 ali 1,621.775 forintov, 25 krajcarejv.
Kako naj vodijo trgovci knjige opravljenega prometa?
(Nadaljevanje.)
Kupon se izpolni koncem vsakega trimesečja, najpozneje pa v pri-hodnih 30 dneh. (Prvikrat torej do 31. 1. 1922). Izračunani davek se plača pri pristojnem davčnem uradu. To trimesečno plačilo mora izvršiti stranka sama, ne da bi jo v to pozvalo davčnvo oblastvo. Stranka dobi o izvršenem davčnem vplačilu prizna-nico, ki jo krije pri eventuelni davčni kontroli.
Do sedaj smo podali splošno sliko o bistvu davka na poslovni promet in pa kako je spopolniti tiskovino veliki »A«. Podrobnosti o davku doslej nismo obravnavali, ker smo se bali, da ne bi s tem otežkočili splošni pregled.
Ker pa domnevamo, da so inte-> resenti po dosedanjih pojasnilih zadostno imormirani o bistvu davka, preidemo na podrobnosti, katere moramo itak enkrat obdelati.
Za vsakega trgovca je važno vprašanje, s katerim momentom nastane davčna obveznost
Davčna obveznost nastanu v tre-notku, ko se izvrši plačilo za prodane ali zamenjane stvari ali za izvršene osebne storitve. Člen 5. »Uredbe« je v tem smislu interpretirati. Radi tega se kreditirani promet ne obdači, ampak se ga ima v trimesečni napovedi le v evidenci. Za plačilo se smatra vsaka nasprotna dajatev, ako tudi ne obstoji iz denarnega zneska, ampak n. pr. le iz zamenjave. Pri zamenah v naravi in pri ostalih dvostranskih pogodbah, s katerimi se obq stranki zavezujeta k dajatvi in proti-dajatvi, je zavezana k plačilu davka vsaka dajatev in protidajatev. Seveda pa morajo pogoji z obdačbo biti dani. To je preizkusiti za vsak slučaj posebej. N. pr. trgovec z železnino zamenja večjo množino železa z deželnimi pridelki. To zamenjavo izvrši s kmetom, ki je deželne pridelke sam pridelal.
Prodaja železa, odnosno zamenjava proti deželnim pridelkom je davčnoobvezna. Nasprotno proda oz. zamenja pa tudi kmetovalec nekaj S
proti železnini. Kadi tega bi bila pravzaprav tudi ta prodaja davčnoobvezna; ker je pa kmetovalec glede prometa z lastnimi proizvodi davka vseh vrst kmetijstva prost, ta prodaja ni davčnoobvezna. Za plačilo se smatra torej v obče vsaka nasprotna storitev, s katero se odškoduje sprejeta stori-ritev ali vrednost pridobljene stvari. To je vpoštevati pri napovedi davčno-obveznega prometa.
Osnova davka. V odmerno podlago davka na poslovni promet spada vse, kar je zakoniti plačevalctc davka prejel na osnovi prometa stvari, i» prometa osebne storitve od druge pogodbene stranke kot odškodnino.
N. pr.:	trgovec N. N. v Ljubljani
proda 5 kg kave sobnemu slikarju. Slikar naj na dotično prodajno ceno, ki znaša n. pr. 400 kron, plača v gotovini 100 K, za 300 K naj pa preslika kuhinjo. Tu imamo dva davčno-ob-vezna slučaja prometa. Prvič se je prodalo blago proti odškodnini 400 kron, torej slučaj prometa stvari, in drugič je pa tu še promet osebne storitve slikarja. Odškodnina znaša tudi tu 400 K.
V	odmerno podlago za prometni davek spada še oni promet stvari, ki se opravlja brez odškodnine, a le tet-daj, ako se vrši s prenosom stvari iz lastnega podjetja za osebno (v zakonu je tu pomotno citirano osnovno) ali domačo porabo. N. pr.: trgovec vzame iz svojega obratovališča za lastno kuhinjo riž, kavo, milo. Tudi ta promet je davčnoobvezen.
Vendar velja to določilo le za promet stvari. Osebne storitve za lastno ali domačo porabo so torej davka proste. N. pr.: krojač kupi blago in naredi za svoje otroke obleko. — Nakup blaga sam na seoi ni davčno obvezen. A tudi zgotovitev obleke v tem slučaju ni davčno obvezna, ker manjkajo za to prt pogoji obdačbe, t. j. promet stvari, potom prenosa te iz lastnega obratovališča.
Pri prenosu zastavnih priznanic (listkov), se šteje za odškodnino:
a) cena, plačana za zastavno listino, in poleg tega še
b) znesek, ki se je dobil za zastavo z vsemi postranskimi stroški in taksami.
Pri prometu, kjer se ni dogovorila odškodnina ali če se ni določila eena ,se določa ta po uradno ugotovljeni ali krajevni ceni. N. pr.: krojač naredi čevljarju obleko, čevljar pa nasprotno krojaču čevlje. Od odmer-ne podlage se ne smi odbijati postranskih stroškov, n. pr. za sklad, zavarovanje, transport, zamudne in druge obresti itd.
Odbiti se pa sme trošarina z vsemi avtonomnimi dokladami. Davek na poslovni promet davkoplačevalec nasprotni pogodbeni stranki ne stne posebej, t. j. poleg odškodnine zaračunati.
Istotako pa kupec svojemu dobavitelju od odškodnine, ki mu jo je zaračunal prodajalec, ne sme odbiti davka, ki pripada na nadaljno prodajo kupljene stvari. Na pogodbe, ki bi nasprotovale trln določbam, se ne more nikdo sklicevati.
(Dalje prib.)
Izvo^ in uvoz.
Izvoz nepredelanih frev. Finančno ministrstvo je odredilo, da izvoz nepredelanih Črev ni vezan na oeiguranje valute.
Izvoz sliv li Srbije je fpašal med
15. septembrom in 15. oktobrom t. 1. $ milijone, 352.630 kg, izvoz pekmeza pa 30.600 kg. Slive so šle večinoma v Nemčijo.
Izvoz predmetov umetniške Is zgodovinske vrednosti ii Čehoslovaške je
dovoljen le na podlagi predhodnega dovoljenja ministrstva za trgovino in industrijo.
Nove izvozne pristojbine na Ru-mnnskem. Na Rumunskem so uvedene nove izvozne pristojbine in sicer za 1 kg zlata 3000 lei, za umetno sušene slive 0.30 lei, na solncu sušene slive 1 lei, bitumen 500 lei vagon.
Izvoz iz Grške. Po poročilu naše trgovske agencije v Solunu je grška vlada dovolila izvoz živine, bencina in krompirja,
narodno gospodarske zodeoe.
Trgovina.
Odbor sarajevskih gospodarskih krogov. Sarajevski gospodarski krogi so osnovali odbor, ki je sestavljen iz .15 eseb. Ta odbor, ki bo zastopal sarajevske trgovce, industrijalce iu obrtnike, bo poslal memorandum ministru za trgovino in industrijo, ministru notranjih del in ministru financ. Memorandum odločno zahteva, da se odstranijo vse one anomalije, ki ovirajo normalni razvoj gospodarstva.
Trst. Sladkor. Kupčij ni, ker Jugoslavija ne more kupovati v Trstu radi neugodnih valutnih razmer. V Levanti so ponudbe za sladkor iz Belgije in Holandije nižje. Sladkor kristal notira 225 lir, prompt v kockah 275 lir. Cehoslo-vaški sladkor se nudi iz Hamburga ceneje kot iz Čehoslovaške, ker je bil ta sladkor izvožen za Finsko, kjer pa ni več potrebe. Sladkor se sedaj prodaja v druge kraje. Kava. Tržišče čvrsto. Superior Santos notira 67 do 68 shiL, Rio okrog 52 shil. Tržaške cene so za loco-blago pod braziljansko pariteto.
Cene svinjam na Dunaju. Na Dunaju se plačuje žive svinje po 450 kron kilogram.
Industrija.
Kuhanje žganja iz pokvarjenega pekmeza in sadja. Generalna direkcija carin poroča, da ne bo pod nobenim pogojem odobrila kuhanja žganja iz pokvarjenega pekmeza in pokvarjenega sadja, če so ti predmeti preje v predelavi, predno se zaprosi za dovoljenje in preje, predno je bilo izdano odobre-nje za kuho.
»Slavija« lesna industrija v Mariboru. G. Tiefengruber snuje v Mariboru s kapitalom 4 milijonov dinarjev »Slavijo« lesno industrijo, ki se bo bavila z izdelavo najrazličnejših lesnih predmetov, od igrač do pohištva. G. Tiefengruber je predložil mariborski občini, da bi se s polovico kapitala udeležila tega podjetja, kar pa je občina odklonila.
»Prva jugosl. mehaničko optička fabrika i učilište d. d.« v Beogradu. V Beogradu je osnovana nova delniška družba pod imenom »Prva jugosl. me-haničko-optiCka fabrika i učilište« z delniško glavnico 1,000.000 dinarjev. Ta delniška družba bo proizvajala, kupovala in prodajala mehanično-optične in medicinske aparate in izobraževala naraščaj, ki kaže sposobnost za take posle.
Mezdna gibanja. Delavci sladkornih tvornic v Osjeku in Pelmonoštru so predložili upravam tvornic nove zahteve glede plač. Uprave so povečini ugodile delavskim zahtevam.
Obrt.
Knjigovodski tečaj za obrtnike v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za tukajšnje obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki (mojstri in pomočniki), ki se žele tečaja udeležiti, naj se priglaae pri uradu vsaj do 5. novembra.
ftenarstvo.
Uspehi našega finančnega ministra v Londonu. Minister financ g. Kumanu-di je ie začel pogajanja o našem zunanjem posojilu. Pogajanja potekajo ugodno in londonski finančni krogi presojajo t optimizmom uspeh pogajanj. Upanje {e, da bodo vse težave v kratkem odstranjene. Po poročilu nekaterih listov bomo dobili en del posojila v gotovini, en del pa v blagu.
Kratke veljave je bila naredba, s katero je bila prepovedana arbitraža za Dunaj. Veljala je samo tri dni, potem pa je bila ukinjena.
Podružnica »Jadranske banke« v Osjeku. Jadranska banka bo osnovala v Osjeku svojo podružnico.
Pooblaščene banke za promet z devizami in valutami. Za promet z devizami in valutami so pooblaščene nadalje še naslednje banke: Splošna prometna banka v Ljubljani; Kranjska deželna banka v Ljubljani; Zadružna banka v v Splitu in njene podružnice v Zagrebu, Mariboru in Novem Sadu; Centralna eskomptna in menjačka banka v Zagrebu in njene podružnice v Brodu, Os jeka in Djakoveu
Postno čekovno poslovanje v dinarski veljavi. Z razpisom od 2 .t. m. štev. 60.173 je kr. ministrstvo pošta i telegrafa odredilo, da se mora vršiti poštno čekov-
no poslovanje (vplačila in izplačila) ter vsako poštno, brzojavno in telefonsko računsko poslovanje od 1. novembra t. L dalje samo v dinarski veljavi. Opozarjamo občinstvo, da izstavlja od 1. novembra t. 1. čekovne položnice izključno v dinarski veljavi. Položnice, ki so napisane v kronski veljavi, sicer izjemno in samo za prehodno dobo niso neveljavne. Take položnice naj prevedejo stranke čitljivo po razmerju 4 : 1 v dinarsko veljavo.
Stanje naše državne narodne banke SHS je po izkazu 15. oktobra sledeče: kovinska podlaga 413,455.129.24 din. (— 7,631.536.24 din.), posojila 546 milijonov 541.738.44 (+ 14,430.341.98), državni dolg znaša 4.333,301.114.09 (-}- 7 milijard 900,804.75), vrednost državnih domen 7.431,675.144.77, novčanice v prometu 4.419,568.550 din. ( -53,125.120) dinarjev. Številke v oklepajih pomenijo spremembe od 8. do 15. oktobra. Število bankovcev v prometu se je torej precej znižalo, obenem pa se je zmanjšala tudi kovinska podlaga.
Nemčija išče posojilo v Angliji in Ameriki. »East Europe« poroča, da so se člani nemške vlade pogajali s šefom londonske banke Rotschildom glede an-gleško-amerikanskega posojila za Nemčijo. Rotschild je odpotoval iz Berlina v London. Če bodo londonski bančni krogi pristali na njegove predloge, se bo Rotschild podal v Ameriko, da tam nadaljuje pogajanja z amerikanskimi denarnimi zavodi.
Ccrlna.
Izvozna carina na zaklana, neodrta teleta. Generalna direkcija carin je odločila, da se plača pri zaklanih teletih, ki se izvažajo s kožo, izvozna carina na težo mesa, p*leg tega pa še na kožo. Za vsako kožo se računa povprečno 20 kilogramov.
Izvoz broz osiguranja valute. Carinarnice imajo navodilo, da v zmislu odloka generalnega inšpektorata od dne 13. oktobra ne zahtevajo uverenja o osigurani valuti za ono izvozno blago, Čigar vrednost ne prekorači 100 D.
Carina na svinjsko meso v Švici je znižana. Do 31. januarja 1922 se pobira v Švici znižana carina na zaklane svinje in svinjsko meso. Carina je znižana za 40 odstotkov, t. j. od 70 na 82.
Promet.
Vagoni iz Bolgarije. Od 1200 železniških vagonov, katere so odvzeli Bolgari med vojno Srbiji, je Bolgarija do sedaj vrnila 860 komadov. Ostalih 340 vagonov bo vrdila Bolgarija v teku meseca novembra. Večina vrnjenih vagonov je v zelo slabem stanju, tako, da se jih brez večjih popravil ne da uporabiti.
Avtomobilna zveza Ljubljana—Celje.
Avtomobilna prometna delniška družba v Ljubljani naznanja, da vpelje na progi Ljubljana—Celje s 1. novembrom 1921 do nadaljnega zimski vozni red, ki se spremeni samo v toliko, da bo odhajal autobus popoldne iz Ljubljane 1 uro poprej kakor sedaj, torej ob 2.30 m bo prihajal v Celje ob 5.40 popoldne.
Novo avtomobilsko zvezo Celje— Vransko je otvorila dne 19. oktobra neka družba iz Braslovč. Vozi iz Vranskega ob 6.15 in iz Celja ob 12.80.
Povišanje železniških tarif na Poljakom. Na Poljskem, kjer se vsak treno-tek zvišajo železniški tarifi, se je zopet vršila konferenca ministrov in različnih zastopnikov trgovskih in industrijskih organizacij radi zvišanja tarifov, ki se bodo zvišali to pot kar za 200 odstotkov.
Ustanovitev mednarodne trgovsko-Bpedicijske in skladiščne družbe »Ori-entc v Mariboru. Z veseljem beležimo vest, da se je z incijativo naših domačih ljudi, brez primesi tujcev, ustvarilo velikopotezno podjetje, ki namerava na v»eh velikih prometnih točkah postaviti Poslovalnice, kakor v Ljubljani, Rakeku, Barovšu, Splitu, Beogradu, Subotici, Solunu in Carigradu. Ustanovitev take družbe je bila neobhodno potrebna, da se osamosvojimo tudi na tem polju, da bodemo neodvisni od tujihi špedicijskih in carinskih posredovalnic. Družba je osnovana s temeljno glavnico 4 milijonov kron, razdeljenih na 10.000 delnic Po 400 kron.
Opozarjamo na tozadevni oglas V današnji številki.
Direktna zveza ■ Kanado. Canadi-an Pacifik Railway and Ocean Service Company bo uvedla direktno parobrod-no vožnjo iz Montreala v Dubrovnik.
Dobava, prodaja.
Nabava 200.000 vojaških oblek. Na
seji ekonomsko-finančnega komiteta se je razpravljalo o ponudbi nabave 200.000 vojaških oblek. Sklenjeno je bilo, da se naj prej vpraša naše producente, če morejo prevzeti dobavo in pod katerimi pogoji.
^azno.
Izkoriščanje slapov v naši državi.
V ministrstvu za poljedelstvo in vode je sestavljen odbor, ki ima nalogo, da prouči moč vseh slapov, ki se nahajajo v naši državi in bi se dali izkoristiti v industrijske svrhe. Ta odbor bo oddajal pri dajatvi komisij za izkoriščanje vodnih sil svoje mnenje.
Popisovanje živine in vprege v Celju se vrši dne 7. novembra ob 8. uri zjutraj na glaziji.
Večina delnic južne .železnice je v italijanskih rokah. Zadnji občni zbor delničarjev južne železnice je pokazal, da je večina delnic v italijanskih rokah. Od zastopanih 430.000 delnic jih je
00.000 v lasti Italijanov in 260.000 pa jih je deponiranih v Švici, ki so skoraj vse v rokah Italijanov. Od ostalih 80.000 je pripadalo 3000 delnic Madžarom, 77.000 pa Avstrijcem.
Italijanska trgovska zbornica v Bolgariji. Bolgarsko ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo pravila »Italijanske trgovske zbornicec za Bolgarijo. Zbornica je začela poslovati koncem pretečenega meseca.
ltazstava kitajskih izdelkov v Trstu. Kitajski konzul v Trstu se pogaja z italijansko vlado radi otvoritve razstave kitajskih izdelkov. Razstava naj bi pripomogla k razvoju trgovskih odnošajev med obema državama.
Deficit sovjetske Rusije. Neki ruski list ceni deficit sovjetske vlade za 1. 1920 na 20 trilijonov rubljev. To so številke, s kakršnimi računajo za enkrat le astronomi in boljševiki.
Tržna poročilo.
Trg.
Ljubljana. Goveje meso II. vrste 20 do 24 K, I. vrste 26 do 34 K, po kakovosti volov. Telečje meso, po večini domača teleta 24 do 26 K kg. Slanina: domača 55 K kg, hrvaška II. vrste 65 K,
1. vrste mešana 75 K, mast 80 K kg. — Sadni trg radi pomanjkanja sadja ni posebno založen. Jabolka I .vrste 12 K, hruške 8—14 K, kmečki trg: jabolka 10 kron, hruške 6—12 K.
Maribor. Na semenj je bilo dne 21. oktobra prignanih 432 prašičev, 2 ovci, in ena koza. Prašičje cene so naslednje: Za prašiče 5 do 6 tednov stare 80 do 150 K, 7 do 8 tednov 200 do 360 K, do štirih mesecev 600 do 680 K, do 6 mesecev 900 do 1200 K, do 7 mesecev 1300 do 1600 K, do 9 mesecev 1500 do 1600 kron, do enega leta 1800 do 2000 K; do poldrugega leta 3000 do 3500 K.
Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Stara koruza notira 900 K, nova koruza 820 do 830 K. Ker je še precej stare koruze, kupci nove ne kupujejo radi. Transport nove koruze je precej nevaren, ker se nova koruza, če dolgo leži, kvari. Pšenica notira že čez 1100 K, teije blago pa je po 10 vinar, dražje. Oves se prodaja 'še vedno po 740 do 780 K, slavonski rešetami pa po 20 K dražje. Za druge pridelke je malo zanimanja. Ječmen se nudi po 900 K (srbskega izvora) ali po 1050 K (slavonsko in bačko blago). Moka nularica stane 16.10 do 16.80 z vrečo. Vse cene se računajo postaja natov.
Borza.
Zagreb, devize- Berlin 173—175, Rim izplačilo 1120—1128, ček 1110 do 1115, London 1120—1125, Newyork ček 286-287, Pariz 2070-2100, Praga 298 do 302, Švica 5300—5400, Dunaj 8.25 do 8.40, Budimpešta 36—36.50, valute: dolarji 282—286, avstrijske krone 11, rublji 14—18, češke krone 295, napole-oni 950, marke 180—190, leji 206—208, lire 1100—1115.
Ziirieh, devize: Berlin 3.35, New* york 5.46, London 21.65, Pariz 39.95, Milan 21.50, Praga 5.65, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.85, Bukarešta 4, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstrijske žig. krone 0.19.
Galanterija, drobnarija, pap*r in pletarski izdelki na deb&io. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema
po tovarniških cenah.
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg St. 3.
23 (i
izdeluje
I
Tovorno lesenih žeblleu
Ivan Ms ml.
Tacen pod imamo goro pri UubH
Prlporola se tvrdka
Josip Peteline
Llubllano, Sv. Petru nasip J
tovarniška zaloga Šivalnih stroiev
Igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlaije ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I	Postrežba	točna	I
Lanišče in
predivo
zamenja v platno
mehanična vrvarna, terilnica In predilnica Anton Šinkovec, Kranj, Grosuplje.
imi iioiii!
i
j Gazela milo
I je prvovrstne kakovosti in j ca 20°/« ceneje kot enako-■ vredno importirano milo.
a
S	/
a
K
1 Milama in svečarna ! d. d. v Ljubljani.
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
S
/
\
/
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Lastna praSarna za kavo In mlin za dISav«
* elektrltnlm obratom. Ceniki na razpolago.
✓
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
\s\s\s\s\s\s\/
I. G. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovlj. 1834.
MANUFAKTURA
EN OROS	EN	DETAJL
prej:
A. Zanki sinovi.
Medič, Rakove & Zanki,
Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D« z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi fflrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiv^ kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpoilljajol
;idbbbbbbi±!bbbb(±ibbbbi±ibbbbi^±±^
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. _LL Delniške glavnica 50,000.000 K. - • Rezervni zakladi 45,000.000 K.
LJu/blJ smele sl kreditna banka
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle«
Podružnice: Split, telovec. Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Borovlje. Ptuj, Brežice.
Prodaja srečke razredne loterije.
Hedžet Sz ZEdoritn.i]s: —
3Tr©nčiš3sajaLe3ssi ■ULlica, 4=
hula.	iezt-ctik	InT^.
lolagroviiica n.©, d-eloelo
30E jSCIOEjlE ItE SE 2SE30E3IE 30E jtE3(t3tE30G $ Na debelo:
Kava.
i ia|. kahao,
sardine, olje, vinski	§
kis, Miaiski ia trapistov-	*
ski sit. salami, lika in sla-	j*
nioa, Ijntamarsko stekle-	#
aitno vino letnik 1917,	s
Slatina.
1 T. MEHCitiSER
[ Ljubljana, Resiieva cesta 3.
Znamka
komet
trgovci!
Nepremočljiva za Čevlje In usnje
Cene In kvaliteta brez konkurence.
RAFINERIJA mineral, olja
HARIBOR
Cankarjeva ul. 1
oddaja tvrdka
i in drug,
Maribor.
Cena po dogovoru.
Vabiloma subskrlpdjo delnic.
Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih
zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to obče-koristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev
ff
jg% | jjj §yj Vii mednarodne, trgovsko-Spedtciiske fn skladiščne V# K I C 1^1 I	delniške	družbe	v	MARIBORU
z delniško glavnico Din. 1,000.000.—-, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921, VI. štev. 8905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka
ministra za trgovino in industrijo v Ljubljani, voljenja se daje v podpis
Na podlagi tega do-
eden milijon dinarjev
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100.— za komad, glasečih se na prinosca. — Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico. — Nominalni znesek po Din. 100 in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. — Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. — Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921. — Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost'za nedo-deljene delnice. — Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. — Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe »Orient«. — Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
podružnice: Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. — Vabimo vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. — Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. — Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. — Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru.
Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru.
Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Ru-šah.
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgov, v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v-Ljubljani. A. & E. Skaberne, import i eksport v Ljubljani.
Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru.
Anton Tonejo in dr., veletrgovina v Mariboru.
Alojz Žniderič, trgovec v Mariboru.
Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru.
Jos. Serec, trgovec v Mariboru.
»Drava« lesna industrijska d. d. v Mariboru.
Matej Hedžet, veletrgovc c v Ljubljani.
Ivan Lininger, veletrgov. v Ljubljani.
Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju.
Alois Senčar, trgovec v Ptuju.
Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru.
Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. Franc Starčič, trgovec v Mariboru.
M. Berdajs, trgovec v Mariboru.
Karl Haber, trgovec v Mariboru.
Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru.
Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru,
Kobi Drago, industrijalec, Maribor. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. ~	'
Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju.
M. E. Šepec, trgovec v Mariboru.
LMtnik : Konzorcij *a iMaianje »Trgovskega Llste<. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebri. — Tiska tiskarna MaKso Hrovatin v Llsbljani;