31. DECEMBRA 1948 - ŠT.18. ČRNOGE LEM VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE Ž T. 1 »LJUDSKA PRAVICA« ZAČELO SE 1E NOVO RAZDOBJE NAŠIH TEKMOVANJ Letošnji praznik obletnice ustanovitve naše države smo zelo lepo proslavili 27. novembra. Našo proslavo so namreč povzdignili predvsem tisti posamezniki iz vrst članstva, ki so se na nji zavezali, da bodo v nastopajočem razdobju tekmovali ali vsaj izboljšali delovno disciplino. Doslej pri nas nismo še jiavno na množičnih prireditvah prevzemali individualnih obveznosti. Do letošnjega 29. novembra sploh ni Mo znano, da bi kdo pri nas prevzel kakšne individualne obveznosti. Zato je bila letošnja proslava 29. novembra tako lepa. Sicer je pa imela tudi na splošno prisrčen značaj. Da Smo se globlje zavedli petletnice ustanovitve naše nove države na drugem zasedanju AVNOJ-a, je spregovoril tov. Rigl. V zgoščenem in preglednem referatu je prikazal zgodovinski okvir in mednarodni ter notranji položaj ob zgodovinskih sklepih AVNOJ-a pred petimi leti, naglasil ustvarjalno vlogo in silo Komunistične partije Jugoslavije v ibo-rbi za novo Jugoslavijo in ugotovil, da so bili te tedaj položeni trdni temelji za sedanjo graditev socializma. Dve prigod ni pesmi, ki sta ju recitirala -Ančka Vrtačnikova in Bojan Ajdič, tudi mi. To tekmovanje je bilo bolje organizirano, vendar smo ga še preplitvo zajeli. Tekmovali smo v produkciji in s sindikalnim delom. .Rezultati So poučni za nas. Naše sindikalno delo ni bilo tako slabo, pač pa smo v produkciji zdrknili na tretje mesto. Zelo slaba je bila akcija na prvi dan kongresa ESJ. Krivda leži na slabi organizaciji. Razen tega- je pa bila akcija precej neživljenjsko določena. Dober uspeh smo dosegli v tekmovanju na prvi dan kongresa KP Slovenije. Obveznosti so bile stvarne j še in organizacija je bila mnogo boljša. Poročevalec je ocenil še izpolnitev plana našega delovnega kolektiva. Dotaknil se je tudi vprašanja udarnikov v našem podjetju. Ker so naše norme realne, je podelitev naslova udarnik pri nas zares veliko priznanje. Letos sta se pri nas odlikovala kot udarnika Poženel in Maver. Imeli smo tudi medoddelkovna tekmovanja. Junija je oddelek knjigoveznice napovedal tekmovanje vsem drugim oddelkom. Huda bitka za prvo mesto se je razvila med dvema oddelkoma. Niso pa samo tekmovanja činitelj, ki bi prikazoval delovno vnemo in borbenost našega delovnega kolektiva. Tudi Vv^AA^^^^WSAWVVWWSAWWVWWWVVVVWWVVVVVVWWVW /V^A predvsem v produkciji. Priča-ovanega uspeha nismo dosegli; namesto va..bi zasedli prvo -mesto, smo si izboje-(j5,1 komaj drugo. Neuspeha ni bil kriv ^etovnj kolektiv, zakaj prav tedaj so na-. °Pde objektivne težave: primanjkovalo j® Papir j 3i in dela, 'tako da so stroji stali oddelki niso dosegali niti plana, j . počastitev I. kongresa ESJ je de-0 Vn'1 kolektiv Slovenskega poročevalca t Povedal grafičnim kolektivom tekmo-nJe, ki smo se ga seveda udeležili oddelkovne proizvodne konference so značilne za življenje v naših obratih. Na proizvodnih konferencah so predlagali številne predloge za izboljšanje delovne organizacije in znižanje proizvodnih stroškov. V tem pogledu je bil najdelavnejši oddelek kujigotiskarske strojnice, ki je predlagal največ predlogov in je uresničevanje le-teh vedno kontroliral. Na proslavi je toiv. Bruno Čeč v imenu upraive podjetja proglasil udarnika in najboljše delavce, ki so prejeli prehodne -oddelkov-ne zastavice. Razen tega so bili pohvaljeni in nagrajeni še številni marljivi delavci. Pri izpolnjevanju planskih nalog, zniževanju polne lastne cene in v prizadevanju za povečanje storilnosti ter v drugih točkah tekmovanja sta bila najboljša oddelka offsetstrojnica in knjigotiskarska strojnica. Končni zmagovalec je offsetstrojnica, ki je .prejela prehodno zastavico 'in naslov najboljšega oddelka. Med posamezniki se je odlikovalo več tovarišev in tovarišic. Med njimi je bil Ivan Maver tretjič proglašen za udarnika. Tov. Maver je v Za-dnjih treh mesecih presegal normo povprečno za 31%. Prehodne zastavice so -prejeli kot najboljši v oddelkih: Fr. Poženel (štirikratni udarnik), Fr. Urbančič, ročni stavec, Vinko štrukelj, -kemigraf, Rudolf Leskovic, strojnik, Jože Resnik, meter, Jakob Kregar, offsets-trojnik, Dušan Ac-ceto, bakrostrojnik, J-anez Cizelj, delav- nice, France Štrukelj, pisarne, Kati Mer-šol, knjigoveznica, in Ivan Cesar, skladišče. Pohvaljeni in nagrajeni so bili: Riko Beranek, litograf, Janko Čeh, pretiskar, Jože Paradiž, ročni stavec, Lado Hren, fotograf, Jože Vehovec, bakrojedkar, Fr. Berlan, fotograf, Pavla Zrimšek, vla-galka, Anica Cerjak, vlagalka, Francka Januš, vlagalka, Lojze Hartman, roto-strojnik, Ivan Smakar, knjigovez, Jerica Šali, knjigoveška delavka, Lado Magdič, revizor; pomožni delavci: Jože Vevč, Franc Bašelj in Jože Martinc ter vajenki Marinka Karmel in Ančka Vrtačnik. Individualne obveznosti Na 6-arni proslavi so se začeli oglašati posamezni tovariši in tovarišice — nekateri pogumno, drugi še precej plaho. Toda led je bil pre-bi-t. Zdelo se je, da se je odprl jez in zdaj v resnici že moremo govoriti o pravi poplavi indiviuad-nih obveznosti. Omeniti je treba predvsem cnb-veznosti s proslave, A. Leskovic se je med drugim zavezal, da bo vse normirano delo v strojnici uredil hitro, pregledno, točno in -brez napak; da bo izpodbujal osebje strojnice k čim večji storilnosti in delu po normah. Ivan Zemljič se je zavezal, da bo vsak dan dosegal ali presegal normirani čas pri delu na strojih in da bo oba stroja, na katerih dela, vselej po delu očistil. Karel Starec se je zavezal, da se bo do 1. maja strokovno še bolj izpopolnili, talko da bo tedaj dosegel že večino normiranih del. Jože Paradiž se je zavezal, dia se bo do 1. maja izvežbal v stavljenju notnega stavka in se 'izpopolnil pri stavljenju matematičnega in akcidenčnega stavka; da bo kljub izobraževanju vajencev opravil na dan povprečno po pet produktivnih ur; vložil bo vse sile, da ibo-do vajenci v ročni stavnici vsestransko strokovno podkovani. Fr. Jesih se je zavezal, da si bo do 1. maja pridobil strokovno znanje za dela na avtomatičnem »tiglnu« in brzo-tiskalnem stroju. Marjan Skalar je prevzel obveznost, da bo svoje -delo opravljal po normah ter da bo kar najbolj presegal norme; izkoriščal bo -delovni čas za dosego čim več produktivnih ur; kar najbolj bo varčeval z materialom; pomagal bo s praktičnimi nasveti mlajšim tovarišem. Anica Š p a c a n se je zavezala, dia bo -do 1. maja o-pravila 20 prostovoljnih delovnih ur na stavbišču naše stanovanjske hiše; -da bo redno delala po normah in dosegala normirani čas ter zmanjšala število makulatur. Francka Januš je prevzela obveznost, -da bo opravila -deset prostovoljnih -delovnih ur n-a stavbišču naše stanovanjske hiše -do 1. maja; da bo delo v produkciji hitro in dobro opravljala,; da bo vzgojno vplivala na mladino, zlasti pri nadurnem delu; da ne bo imela nobene zamude ter nobenega neupravičenega izostanka. (Nadaljevanje na 2. strani.) LETOS SMO OPRAVILI 16.569 PROSTOVOLJK!« DELOVNIH UR Pozimi smo se zavezali, dli bomo letos opravili 16.486 prostovoljnih delovnih ur. Do 30. novembra smo opravili 16.569 ur več kakor smo se zavezali. Samo novembra smo opravili 1374 ur (moški 975, ženske 398). Novembra je bilo letošnje prostovoljno delo na splošno zaključeno. Vse leto je delalo na raznih stavbi-ščih 194 članov naše podružnice; opravili so 8694 ur. Tovarišic je pa delalo 458, in sicer 7875 ur. Pred začetkom dela se je zavezalo 299 tovarišev in tovarišic, da se bodo udeleževali prostovoljne,gai dela. V resnici jih je pa delalo 352. Delali so namreč tudi nekateri, iki se niso zavezali. V zadnjih petih mesecih 60 bili doseženi naslednji uspehi: julija smo opravili 3105 ur, avgusta 1683, septembra 2210, oktobra 2341 in novembra 1374. — Skup-lj smo opravili v petih mesecih 10.713 ur. Naše mladinke in en mladinec so se udeležili tudi delovnih akcij v mladinskih delovnih brigadah izven malše podružnice. Tovarišice so delale na pionirski progi, pri zbirnem kanalu, v Novem Beogradu, Železniku itd. Nekaj jih je delalo več mesecev. Mladinke so kl:ub temu del 1 e tudi v nalši delovni brigadi, čeprav vse niso mogle izpolniti prvotnih obveznosti. Pač pa je Mari Štrukelj, ki je delala več mesecev v mladinski delovni brigadi, tudi pri nas preseglial svojo obveznost 100 ur in si zaslužila srebrno značko. V štabu delovnih brigad so upoštevali, da vse mladinke niso mogle izpolniti svojih prvotnih obveznosti tudi v naši brigadi, zato so nam od skupne obveznosti odšteli 1359 ur, talko da bi bili dolžni opraviti 15.136 uir. Vendar je pa brigada izpolnila prvotno obveznost. Po grupah so bili doseženi naslednji uspehi: Po številu opravljenih ur glede na svoje članstvo je bila prva menza,; opravila je 1082 ur; na člana odpade povprečno 98.36 ure. Druga je knjigoveznice:;; obveznost je znašala 2255 ur, opravili so jih pa 3028 ali 72.09 na posameznika. Tretja je uprava »Ljudske pravice«; obveznost 1335 ur, opravili so pa 1963 ali povprečno 51.55 niai posameznika. Četrta je grupa, litografije: obveznost 1376, opravili pa so 1533 ur ali 51.1 na posameznika Nadaljevanje s 1. strani.) Od dne do dne več obveznosti Objaviti bi pa bilo treba, še 34 individualnih obveznosti, ki jih je zbrala komisija za tekmovanje in tarifo po 29. novembru. Med njimi nikakor ne smemo spregledati tako pomembne, kakršne je prevzel tov. J. Bradač, uprava,. Med drugim se je zavez:!, da bo izdelal ekonomsko statistiko, ki je bila doslej še zelo pomanjkljiva, za leto 1948., talko da bo delo januarja že končano in bo februarja že na tekočem — tako številčno kakor grajf ikonsko; organiziral bo kontrolno statistiko za podružnice, kolportažo in založbo brošur L,P decembra; do konca jlanuarjia bo .izdelal poročilo o ekonomskem položaju Ljudske pravice leta 1948. S perspektivo za leto 1949. Obveznosti so sprejele še naslednje tovarišice in tovariši: Marka Jenko, uprava, Majda Strnad, upr., Ema Cmo- Peita je grupa strojnice: obveznost 2180, opravili so pa 2330 ur ali 48.54 na posameznika. Šesta, je ročna stavnica: obveznost 550, opravili so pa, 918 ur ali 43.71 na posameznika. Sedma je grupa klišarne: obveznost 1350, izpolnjeno 1358 (42.43). Osma je grupa pisarn: obveznost 1845, opravili so pa 1415 ur (39.58), Deveta je grupa uredništva: obveznost 1270, opravili 1274 (37.47). Deseta je grupa delavnic: obveznost 460, opravili so pa 497 ur (35.5). Enajsta je grupa »Kmečkega; glasu«: obveznost 798, opravili so pa 418 ur (32.15). Dvanajsta je grupa; strome stavnice: obveznost 620, opravili so pa 529 ur ali 25.1 na posameznika. Med posamezniki so se zlcisti odlikovali: Karel Starec, mladinec, ki si je že pred meseci priboril zlato značko z rdečo zvezdo; med starejšimi tovariši si je zaslužil zlato značko (250 ur) Ivan Srakar; med člani uredniške grupe si je tov. Jože ,7up"inč:č že poleti priboril srebrno značko; delal je -nad 160 ur, čeorav je po, ves dan zaposlen v uredništvu. Požrtvovalno se je udeleževal dela, zlasti v tednu gozdarstva, tudi uredniški čkn Bojan Ajdič. Med tovarišicami se ie odlikovali!' Ivanka Jeriha (strojnica) in je prejela zlato značko. Darinka Rode v je enem samem mesecu opravila, 75 ur. Marnja Slamiberger (knjigoveznica) si je tudi zaslužila zlato značko,, Ni ša brigada je letos p:re,:elai 146 značk za prostovoljno delo, od bronastih do dveh zlatih prvega reda. V tem mesecu pa prejmemo še eno zlato značko. Tako se naš -delovni kolektiv lahko ponaša z vsemi vrstami značk, ki jih je podel'1 mestni ljudski odbor. Prav je, da že zdbj mislimo na organizacijo prostovoljnega dela prihodnje lato. Pri nas doslej še nismo delali v prostovoljnih delovnih brigadah za plačo po normah. Morda bi bilo mogoče s tem načinom pritegniti mnogo več prostovoljcev, ki bi po nekaj tednov pomagali na, stavb išč ih. Prlhodn:e leto- bomo zlasti potrebovati precej delavcev za zidanje naše stanovanjske hiše. Seveda je razumljiva zahteva, naj hi imeli prvenstveno pravico do stanovanja tisti, ki se bodo najbolj odlikovali pri prostovoljnem delu. Anton Zrnec logar, upr., Mihaela Okorn, upr., Franc Metlar, upr., Diana Nučič, upr., Ema Knep, u.pr., Romana Vuk, upr., Milena, Albreht, upr., Mimi Pavlin, upr., Krista Debevec, Alo:z Bukovac, upr., Angela Hribar, tov. Pestoitnik, Antonija Škraba, Ančka Zvpanc, Anina Kovač, Marija Janežič, M.ilka Kemel, Tomci Šmit, upr., Mrirgita Trtnik, uor., Pavla Čmologar, Mici Pirc, Otilij-a Marušič, knjigoveznica, Tone Jordan, Leni Hinčnik, Anton 7rnec, Jože Kobal, Jožica Fink, Jožica Nogra-šelk, Ida Marušič in Jerica Adamič. Zgledu teh tovarišev in tovarišic bodo nedvomno sledili vsaj še nekateri. Vsekakor so najboljši že prevzeti obveznosti in začeli tekmovati. S tem pa ni rečeno, da so v tekmovanje zajeti že vsii najboljši in da ne morejo tekmovati tudi številni tisti, ki doslej še niso stopili v ospredje. Vendar smemo bili ponosni že zdaj, da naš delovni kolektiv šteje toliko zavednih tovarišev in tovarišic, ki stopajo vneto v nove bitke za socializem. NAŠA PROSLAVA DNEVA ARMADE Ob tej proslavi, ki je bila 17. t. m., bi bilo treba napisati daljše poročilo iz dveh razlogov: oib tej priliki smo videli dva ozka filma; na proslavi je predaval oficir naše mlade ljudske vojske major Zenic. Film je nedvomno najmočnejše vzgojno in učno sredstvo. Zares je čudno, da se doslej nismo niti vprašali, zakaj ga ne uporabljamo pri kulturno prosvetnem delu naše sindikalne podružnice. Lani smo vsaj organizirali nekaj skupnih ogledov boljših filmov v kinematografu. Znano je, da nekateri sindikati stalno organizirajo Skupne oglede boljših filmov. Pri mais ipa se nismo niti potrudili, da bi si skuipaii ogledali prvi slovenski film »Na- svoji zemlji«. Podjetje, ki prikazuje kratke ozke filme, bi nam menda moglo ustreči večkrat; talko- bil naš delovni kolektiv imel priliko si ogledati poučne in vzgojne filme, ki jih sicer ne videmo. Takšne prireditve bi bile nedvomno privlačne tudi za posameznike, ki jih sicer na naših prireditvah ne srečamo. Vsekakor bo moral programi našega kulturno prosvetnega dela vsebovati mnogo več »'privlačnejših : prireditev, razen umetniških tudi vsaj nekaj; filmskih predstav. Ema filmska predstava na mesec bi bita menda najmanj, kar -potrebujemo. Izlkatza!k> se je, da je v naši dvorani mogoče zadovoljivo prikazovati ozke filme tudi z zvočno spremljavo. Motijo pa nekoliko šipe knjižnih omar: svetloba s platna odseva ina šipah, blešči in nekoliko moti gledalce. To pomanjkljivost pa je mogoče odpravili brez truda, n. pr. talko, da šipe zaetremo s papirjem. Zdaj, ko smo dobili stalen oder, bo mogoče poživiti tudi igralsko ali vsaj deklamatoirslkio delavnost. Seveda pa .;e to skoraj boli odvisno od sposobnega; er ganlizaitcinja kakor od tehničnih sredstev. Na proslavi smo slišali izčrpen opis o razvoju -naše armade — od partizanskih odredov in prvih prdle,tarskih brigad do divizij im korpusov Narodno osvobodilne vojske. Kakšna ie ta vojska, je prav dobro prikazal film o paradi na dan zmage 9. maja v Beogradu. Pirav tako nazoren ie bil film, ki ie pokazal, kalko se usposablja naša vojska v vojaških šolah. Naša vojska pa ni le sodobna po svoj opremi in usposobljenosti, temveč predvsem po svojem duhu, prekar Ijenicetii ie revolucionarnosti. V nji živo izražajo: enotnost ter bratstvo naših narodov, socialistični patriotizem našega novega človeka in interna,cioinaKzem, zakaj naša airmdda ie pripravljena prav tako braniti pridobitve narodnoosvobodilne voii-ne in socialistične graditve kakor svetovni mir; pripravi jena je prekrižati zločinske imperialistične načrte-S svojim zgledom, izkušnjami in moralno silo je močna opora miroljubnega človeštva in zlasti zatiranih ter kolonialnih narodov. ki se šele borijo za svoiO svobodo. Natstamek naše vojske ie Prl" meir. kaiko se more razviti moderna ar mada — ljudska voiska — m°d liud'1^ vstajo zgolj iz revolucionarnih ljudskih sil. Predavatelj ie z globoko analizo na slanika >in razvoja naše armade P-" mreno močno in izčrpno karakteristik; Tako izčrpnih in p-glciblietnih predaj dosilei še nismo slišali na naših PrJt ditivah. SKRBIMO ZA SINDIKALNI KADER Tudi delovni način, toda... Prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije je v resoluciji naložil sindikalnim organizacijam celo vrsto nalog. Ena poglavitnih nalog je organizacijska utrditev in izpopolnitev sindikalnih podružnic. Največja napaka mnogih podružnic je, da niso izpolnile sklepov IV., V. in VI, plenuma. Nekatere sindikalne- podružnice ne posvečajo dovolj pozornosti strokovnemu usposabljanju sindikalnega 'kadra. Kader sindikalnih aktivistov mora rasti od spodaj navzgor. Sindikalna podružnica je šola sindikalnega kadra. Sindikalni funkcionar bo dobro opravljal svojo nalogo le tedaj, če bo dobro poznal -vse sindikalno delo od najnižje funkcije. Popolnoma n"pačno -je, če posamezne člane silijo, naj bi prevzeli sindikalne funkcre, do- česar nimajo veselja,. Nasprotno je pa treba omogočiti tovarišem, ki jih veseli sindikalno -delo, da se izpopolnijo kot funkcionarji, in sicer po potrebi tudi v sindikalnih šolah ali tečaiih. Sindikalna podružnica mora biti šola za sindikalni kader, tako da se bo sleherni funkcionar seznanil z -osnovami sindikalnega dela; da bo poznal statut, sklene plenumov in zakonske predpise Ni pa dovolj vzgajati le sindikalne funkcionarje; vsaka podružnica mora stremeti, da pritegne -v sindikalno delo čim več članstva. S sodelo-vaniem v komi«,ii ah se člani uvajajo v s-nl-ošmo sindikalno delo. 7e'o potrebno bi -bilo, kar velja seveda tudi za našo oodružnico, da bi imel vsak funkcionar svo-ega n?mestnikaki bi' ga -uvajal v delo in uspo-Siabl-ia,l zanj. Pogosto se zgodi, -da mora sindikalni funkcionar nastopiti službo d;rug:e in podružnica ostane brez delavca. Pri 'vagoii sindikalnega kadra naj bi sodelovale tudi uprave oodietij. Nekateri 5e vodno ne razumelo d,and,n,nasule vloge s'nd.iik,3ito-v. Dandanes ie pravilno sindikalno delo najmočnejša opo-ra uprave podjetja, zlasti pri izpolnjevanju planskih nalog. Da bi bilo sindikalno delo res uspešno, bi morali biti sindikalni funkcionarji in organi stalno -v kritičnem odnosu do njega. Naj bi ne bilo nobenega- se-stanka, na katerem ne bi kritično obravnavali dela sindikalnih funkcionarjev! Sindikalni organi v podružnici morajo pazVivo zasledovati vse predpise, ki se tičejo mezd, delovne zaščite itd. To bi morala biti tudi naloga pododborov a bi živa odborom. Naj bi ne bili grupni poverjeniki — samo na papirju, temveč v resnici, po svojem delu, talko da bi se povsod in stalno v grupi čutil njihov vpliv Zelo koristno bi bilo-, d,a- bi upravni od-b-or vselej, ko ibi izšel kakšen pomemben predpis, ki se tiče sindikalnega -dela, .sklical sestanek poverjenikov, odnosno pododborov in grup. Posebno pozornost je treba posvečati delu komisij. Brez komisij ne more nobena sindikalna podružnica dobro opravljati svojih nalog. Zato tudi začne šepati de-lo podružnice, brž ko je nedelavna ta ali ona ko,miška. -Prav komisije so tako rekoč izvršni organ, ki rešuje posebna sindikalna vprašanja. Za izpopolnitev in utrditev sindikalne organizacije le med drugim potrebno pritegovati v sindikalno -delo tudi mladino in žene. Naposled naj onozor im še na to, da je prvi kongres ES-J zlasti naglasil velikanski pomen kritike lin samokritike v sindikatih kot orožja za odkrivanje napak in pomanjkljivosti. Tudi -v naši sindikalni podružnici se zavedamo, da j'e treba k sindikalnemu delu pritegniti č:-m širši krog sodelavcev in da moramo čim bo,1: e organizira*! komisije in grupe, tako da bomo mogli izpolniti naloge, ki nas čakajo v neposredni bodočnosti. Anton Zrnec in grup. Posebej je treba naglasiti, < grupni poverjeniki morali biti zares zveza med članstvom in upravnim DRUŽBENO PRIZNANJE DELOVNIM LJUDEM Ljudska skupščina FLRJ je sprejela *ak-on o redu junaka socialističnega dela kt zakon o častnih naslovih delovnih ljudi, Podelitev častnih naslovov je zvezana s podelitvijo določenega reda: medalje delo prve, druge ali tretje stopnje in reda za junaka socialističnega dela. Družbeno koristno -delo je postalo pri 5*® čast ter je v ponos državljanom, tlržava izkazuje 'posameznikom in delov-^hn kolektivom priznanje za posebne za-jCuže in uspehe pri gospodarski graditvi. >3ed junaka socialističnega dela podeljuje reizi,dij Ljudske ,skupščine FLRJ kot . 1Sloko državno priznanje posameznikom kolektivom, ki se izredno odlikujejo syo;im delovnim prizadeva,niem. Častne ja.s.'ove za delovne Dudi in kolektive poniju,jejo še s štirimi višjimi stopnjami ličslova: prvak socialističnega -dela; od-en prvak socialističnega -dela; junak 60-J a . tičnega dela ljudske republike; junak Jg^j^j^tičnega dela FLRJ. Delovni kodi *yk stanove ali skupine, Iti so zgled HaUftm kolektivom, pa morejo prejeti Šk'S t4"'’1 ustrezni častni naslov: udarni-He*d kolektiv; kolektiv prvak socialisitič-dej dela; kolektiv prvak socialističnega e,n ^ , kudiske republike; kolektiv prvak balističnega dela FLRJ. pgj^^atni naslov udarniškega kolektiva del,6 * zvezni ali republiški minister za p '?• Častni naslov nasledmih dveh sto-ske^ P°del:uje Prezidij republiške L:ud-skupščine. Najvišji naslov pa podelju- je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Po stopnji naslovov pr e-mejo odlikovanci naslednja odlikovan.’a: medaljo za d,el,o; re,d dela tretje stopn:e, red dela druge stopnje in red -dela prve stopnje. Zakona o častnih naslovih in redovih dokazuieta, kako naša ljudska oblast spoštuje delovnega človeka. Zrnec Občni zbori sindikalnih podružnic Pred rednim letnim občnim zborom &m,o; 8. ,t. m. je CO Zveze sindikatov Jugoslavije sklenil, da bodo prihodnje leto občni zbori sindikalnih podružnic, krajevnih in okrajnih svetov od 1. januarja do 31. marca. To se pravi, da bo kmalu tudi občni zbor naše podružnice. Zdaj že moramo resno misliti nanj. Upravni odbori podružnic se bodo morali skrbno pripraviti na občne zbore in volitve. Sindikalni sveti bodo v sporazumu z upravnimi! odbori podružnic napravili načrte za občne zbore. Podružnice morajo limeti letne občne zbore pred z-b-ori .krajevnih odborov. Upravni odbori moralo napraviti načrte za občne zbore. Upravni odbori morati napraviti načrte za občne zbore in volitve sindikalnih organov in grup v podružnici. Centralno sindikalno glasilo »Rad« objavlja v št. 219 (3. t. m.) vsa navodila o občnih zborih. Ali ste že brali v našem glasilu, kako je n. pr. treba ravnati z materialom? Ali -morda veste, da je tekmovalna komisija že večkrat žigosala slabo ravnanje z raznim materialom? Kljub vsem opozorilom se dogodi, da se stavnici dostavi material na način, kot ga prikazuje gornja slika. Ročni stavci niso ravno navdušeni nad tem načinom dela, vendar dajejo nekateri dodatni predlog, da naj bi bila nadaljnja faza dela taka, kot jo prikazuje druga slika. Še vedno dvigalo... Zakaj še vedno ni popravljeno ročno dvigalo v strojnici:? Mendla ni noben »problem« popraviti dvigala. Pač pa je vprašanje, ali bi bilo mogoče zbrati tisto trohico dobre volje, da bi ,se resno zavzeli za popravilo, tako da bi ne bilo treba ,Lz stro nice hoditi v stavnico po stavek ter zamujati dragocenega časa. MODELARJI! OB SKUJTE REDNO MODELARSKE KRCŽKE KAJ JE TOREJ S FIZKULTURO PRI NAS? Da bi se razbremenilo delo fizkultur-nih društev, je Fizkultuma zveza Jugoslavije odredila, da se v posameznih podružnicah ustanovijo fizkuilturni aktivi, in sicer z glavno nalogo, da propagirajo fiz-kulturo predvsem v sindikatih. Tako je bil usitanovlljen tudi pri nas fizikulturni aktiv, ki pa ni izpolnil svoje naloge tako, kakor bi bilo želeti. Prvo in drugo leto je vodstvo aktiva pokazalo vsaj nekaj zanimanja, da bi fizkultura pri nas postala množična. Naši tekmovalci so dosegali zadovoljive rezultate na posameznih tekmovanjih republiškega kakor tudi zveznega pomena. Pokazalo se je pa, da so dajali prednost predvsem nogometu, ki po kvaliteti tega ni zaslužil. Oglejmo si še uspehe m neuspehe letos! Glavna krivda, da ni bilo večjih uspehov in da fizkultura v našem aktivu ved- no bolj spi, je v pogostem menjavanju vodstva aktiva. Zato ni bil mogoč točen pregled nad delom posameznih sekcij in ne tudi, kako delajo sekcijski načelniki. Nekaj uspehov so dosegli šahisti, atleti, odboj kaši in nogometaši. Druge sekcije pa sploh niso nastopale. Vodstvo aktiva naj priskrbi za tako imenovano mrtvo sezono, za zimske mesece, telovadnico našim fizkulturnikom. Vsaj dvakrat na teden bi naj bila omogočena telovadba v telovadnici. Tako bi pridobili v naše fizkulturne vrste spet nekaj aktivnih članov; drugim športnikom pa bo ta trening dopolnilo za uspešno nastopanje v posameznih sekcijah. Vsi člani našega aktiva se naj v smislu sklepov II. kongresa FISAJa, po katerih ®e prejšnja fizkultuma društva delijo v športna in telovadna, včlanijo v ta društva. Šah ima ogromen pomen tudi za razvijanje družabnosti in tovarištva. Šah ima namreč dvojni značaj: lahko ga štejemo za^ pravo vedo, za umetniško udejstvovanje, ki ima dandanes že ogromno, skorajda nepregledno teorijo in literaturo. Drugo lice, ki je za nas vsekakor še mikavnejše, pa je v njegovem značaju kot družabna igra. Prava, dobra šahovska partija — to mi boste priznali vsi, ki ste to doživeli — je namreč izreden, lep užitek, ki človeka vsega prevzame, prav tako kot resničen umetniški užitek. Njegova cena družabnosti pride zlasti do veljave, če upoštevamo, da je taka dobra partija možna le med dvema do skrajnosti tovariškima borcema. V srednjem veku so šah krstili za viteško igro, toda ne toliko, ker bi to bila viteška zabava, marveč ker sta morala sedeti za desko zares prava duševna viteza, dva borca, ki zastavljata vse svoje lepe umske zmožnosti, a hkrati upoštevata plemenito in nesebično talente nasprotnika. Iz tega lahko potegnemo glavni zaključek, da je družabna koristnost šaha zlasti v poglabljanju čuta pravičnosti in plemenitosti. Brez teh lastnosti pa, priznajmo si odkrito, je sleherna družabna skupnost in ■odkrito tovarištvo, popolnoma nemogoče. Pravijo, da je škoda zapravljati čas za šah. Mirne duše lahlko rečem, da niti prvo niti drugo ne drži! Dr. Vidmar je nekoč rekel svetovno znan emu velemojstru dr. T ar as chu : »Meni se zdi, da res samo čas zapravVam za šah!« On pa mu je/ odgovoril: »Ali mislite, da je na svetu še kakšna važnejša stvar razen šaha?« Šahovska igra izpodriva karte in alkohol Tudi to je velika in dobra stran šaha. Dalje nas uči ostre logike. Še več: uči nas borbe in njene tehnike. Dr. Vidmar n. pr. trdi, da je šah važne-še vzgo:no sredstvo od mrtvih jezikov, grščine in latinščine. Vedeti moramo namreč, da so ti jeziki predvsem vzgojno sredstvo, ki bistri duha. Šah pa je prav to, a z razliko, če ga enkrat malo čez začetno stopnjo obvladaš, potem imaš pri partiji že neverjetne užitke v raznih pogledih. Šah je lahko tudi razvedrilo. Po dnevnih poklicnih skrbeh sedeš zvečer za partiro šaha in pozabiš na vse drugo. Pa ne mislite, da šah lahko samo dijak ali pa celo akademsko naobraien človek dobro igra. Ne, ne! Imamo velemojstre in mojstre, ki nimajo pred svojim imenom nobenega naziva doktor, inženir, arhitekt itd., ne, navadno vsakdanje ime je, za katerim se pa skrivajo menda prav vsi poklici, kar jih je na svetu. Z eno besedo, šah je dostopen prav vsakemu človeku. Zdrava glava je vse, kar je potrebno za dobro igranje. Le ena stvar pa je nujno potrebna, in to je vztrajnost, brez katere ni napredka. Sprva vas bo igra seveda jezila, kajti vsak nerad izgubi, to je s človeškega stališča popolnoma razumljivo. Toda te težave boste premagali ravno z vztrajnostjo. Kmalu nato boste videli, da imajo poteze v šahovski partiji neko skrivnostno zvezo med seboj, tedaj boste že lahlko razbirali misli, načrte in strategijo svojega nasprotnika. Vaše zanimanje ,bo vidno naraščalo. Skušali boste tudi sami igrati logične poteze in za vsako boste imeli vzrok, zakaj je bila potegnjena. S tem boste prišli do spoznanja, da so šahovske figure instrumenti, ki tvorijo orkester. Neka harmonija bo vladala nad šahovnico. Ideje bodo postale melodija. Potem šah ne bo več igra, tudi ne znanost, šah bo tedaj skoraj umetnost. , * Dne 24. novedura t. 1. se je začelo sindikalno moštveno prvenstvo Ljubljane. Sodeluje 50 sindikalnih moštev, kar je doslej rekordno število za Ljubljano. Tako imamo zopet nov dokaz, da šah res prodira v širino, med ljudstvo. Prvo kolo so odigrala vsa moštva skupno v menzi Litostroja, ki je edino sposobna sprejeti 400 aktivno sodelujočih igralcev, poleg vodstva in številnih kibicev. Ta ogromna masa šahisitov-sindikalistov je na ta način dostojno proslavila »Dan republike — 29. november«. Ostala kola se pa odigravajo vsako isredo v sindikalnih rdečih kotičkih. Moštvo »Ljudske pravice« je prišlo po žrebu v razmeroma precej močno skupino, kjer igra tudi letošnji sindikalni zmagovalec Pošta, nadalje M. T. P., Slovenski poročevalec, Gostinci-kolodvor, Žito, Narodna banka I., Fizkultura, Železničar L in Saturnus. V prvem kolu smo igrali s prvakom Pošto. Dosegli smo časten rezultat kljub temu, da v moštvu nista nastopila tov. Omladič in Remškar, ki spadata med hrbtenico moštva »Ljudske pravice«. Posamezni rezultati so: 1. deska: Hren : Genmek 1 : 0 2. „ Kranjc : Sušnik 0 : 1 3. „ Avguštin : Višner 1 :0 4. „ Turšič : Trepše 0: 1 5. „ Accetto : ing. Leske 0 : 1 6. „ Kozamernik : Zittemschlager 1 : 0 7. „ Hlavaty : Gaberščik 0 : 1 8. „ Dirjec : Uršič 0 : 1 3:5 V drugem kolu smo igrali z Narodno banko I. v njihovem lokalu. Ponovno so bili uspešni tov. Avguštin, Kozamernik in Hren, ki so zopet zmagali. Prijetno je presenetil »homo novus« v moštvu tov. Hlavaty z lepo zmago proti tov. Cajhnu. Neverjetno vztrajnost in trdoživost pa je v tem kolu pokazal tov. Turšič, ki je svojo težko pozicijo postopoma izboljšaval in uspešno zaključil. V moštvu sta zopet manjkala tov. Omladič in Remškar, posa- mezni rezultati so pa naslednji: 1. deska: Hren : Uršič 1 :0 2. „ Rupnik : škafar 1 :0 3. : Avguštin : Globočnik 1 :0 4. „ Kranjc : Stergar 0 : 1 5. „ Kozamernik : Sušnik F. 1:0 6. „ Hlavaty : Cajhen 1 :0 7. „ Turšič : Klopčič 1 :0 8. „ Accetto : Repež 0: 1 6:2 Stanje po 2. kolu je: Slovenski poročevalec 13 in pol točk, Fizkultura 13, Pošta 12, Ljudska pravica in Narodna banka po 9, Železničar I. 7, M. T. P. Saturnus 5, Žito in Gostinci-kolodvar po 3 !točke- Hren Lado Varčujmo z električnim tokom! Da moramo dandanes vestno varčevati z vsem, kar je v interesu skupnosti, se nekateri še vedno ne zavedajo. Varčevanje povsod v produkciji vplivai na znižanje proizvodnih stroškov. Pri izpolnjevanju proizvodnih planov in petletke je ena naših poglavitnih nalog, da čir1 bolj znižamo polno lastno ceno. Nedavno je naše ravnateljstvo izdalo okrožnico; v nji je pozvalo ves delovni kolektiv, naj varčuj e z elektriko, ker so zadnje čase elektrarne zelo obremenjene' Pri nas se pa v nekaterih oddelkih niso niti zmenili za to opozorilo. Še vedno gorijo žarnice ob belem dnevu, ko ie dnevna svetloba dovolj močna. — Dne 13. t. m. sem v nekem oddelku opomin' tovarišico, zakaj pusti goreti luč še pf> soncu, pa mi je odvrnila, češ da se pTe' več ženem za petletni plan. Na pisaln1 mizi je zjutraj ob 8.30 še vedno gorel-a luč, čeprav ni nihče ob nji delal. Zelo pogosto »pozabijo« luči goreti na stop' niščih. , Mislim, dia bi kazalo v vsakem o£i' delku določiti nekoga, ki bi bil dolžeI1 skrbeti, da bi luči ne gorele brez P°, trebe. Vsi pa moramo seveda tudi safl1 skrbeti, da ne bomo brez potrebe tro šili električne energije. Prav je, da vest no upoštevamo opozorilo ministrstva ^ industrijo' in rudarstvo LRS, ki je izš‘° nedavno, ko je začela upadati voda rekah, tako da hidrocentrale ne nt>o