TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 16. decembra 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 147.
L.:
Nova davčna praksa.
Praksa naših davčnih oblastev se v zadnjem času poostruje. Poostritev čutimo posebno v Ljubljani na področju davčne administracije. Sicer se ta poostritev ne izraža toliko v številkah, kakor v dejstvu, da se izkušajo z višjimi ocenami do cela paralizirati ugodnosti, katero priznava finančni zakon glede invalidskega davka na dohodnino. Ta svoja prizadevanja merodajni, odnosno odgovorni faktorji niti ne prikrivajo, ampak ravnodušno utemeljuje višje ocene z dejstvom, da se na dohodnino, kolikor zadeva dohodke iz trgovine, obrti, industrije in drugih podobnih virov, za katere se plačujejo že donosni davki, ne pobira več invalidski davek in da torej višja ocena nima za posledico tudi višjega davčnega plačila. Izgleda, da tiči v tem sistem: vsako ugodnost v davčnem oziru paralizirati z višjimi ocenami; vsaj izza kulis se čuje, da se hoče ta sistem uveljaviti tudi glede hišnega davka, katerega je Narodna skupščina specijelno za Ljubljano znižala od 20% na 12%.
Je pač res, da nam Ljubljana vzame, kar nam Beograd nudi. Te resnice se ne da spraviti s sveta in dejstva od dne do dne potrjujejo, da se naša davčna uprava vestno trudi, da bi s trdim bojem dosežena, stvarno upravičena davčna znižanja ne vplivala na davčna plačila, ki bi tudi brez teh prizadevanj dosegla proračunjeno vsoto. Ne izgubljali bi besed, ako bi se ta praksa uveljavljala samo pri takih davkoplačevalcih, ki vlagajo mogoče nepravilne fasije. Pri teh bi bilo natančno in rigorozno proučavanje njihovih dohodninskih razmer še kolikor to-tiko upravičeno. A vnema gotovih organov ne respektira niti lojalnost poštenih fatentov, ki so leta in leta vlagali napovedi, proti katerim niti v časih najhujšega fiskalizma zastopniki davčne uprave niso imeli ničesar pripomniti in so jih gladko sprejemali. Sedanji organi merijo vse čevlje po enem kopitu in hočejo davek zvišati tudi fatentom, ki vestno in lojalno napovedujejo svoje dohodke. Skoro nobenim ne verjamejo, zdi se nam, da celo lastnim zaupnikom ne. S tem naravnost ubijajo davčno moralo, ker si bo drugič marsikdo premislil, da vloži pošteno napoved, če ga tudi poštena napoved ne bo varovala pred pomisleki, ki so očiten izraz nezaupanja.
Odmera najtežjih slučajev, katera je bila včasih poverjena starim, izkušenim uradnikom, se prepušča mladim ljudem, ki nimajo pravega vpogleda v naše gospodarske razmere. Drugače bi gotovo ne bilo mogoče, da je priredbeno poslovanje tako pogosto v formalnem oziru ne-dostatno in da se že v prvih pomislekih stavljajo zahteve, ki so v zakonu predvidene kot skrajno sredstvo za preizkušanje napovedi. Zahteve po podrobnem proračunu niti ne omenjamo, ker se stalno uveljavlja, dasi si zamišljajo zakonita določila te zahteve kot izjeme, ne pa kot pravilo. Najlepše pa je to, da dobivajo pomisleke tudi oni, ki podajo podroben račun; ampak ne glede posameznih navedb s podrobnega računa samega, kakor to zahteva zakon, ampak se jih v pomislekih pozivlje, naj do-. kažejo pravilnost preračuna, ne navaja pa se jim po imperativnem določilu zakona, kako naj ta dokaz izvedejo. '
V	zadnjem času pa se davčna uprava ne zadovoljuje več samo s podrobnim »razkazom«, ampak gre še dalje. Te dni nam je prišel v roke poziv, v katerem zahteva davčna administracija od davkoplačevalca naj »pri podrobnem razkazu izvoli navesti poleg vsot tudi vrsto blaga in imena dobaviteljev, glede trgovine na debelo pa tudi imena odjemalcev«.
Vprašanje je, je li so vse te navedbe res neobhodno potrebne za ugotovitev pravilnosti vložene napovedi. Po našem mnenju gotovo ne! Res je, da nalaga zakon davkoplačevalcem dalekosežne dolžnosti, a taka zahteva gre očividno preko cilja. Ravno dejstvo, da nudi zakon davčni upravi res velike pravice, ji nalaga če tudi ne pisano dolžnost, da izrablja svoje pravice z vso potrebno ekonomijo in se skrajnih sredstev poslužuje samo takrat, kadar že brezuspešno izrabi vsa druga, po zakonu dopustna sredstva.
Vedno bolj dobivamo utis, da nekateri odmemi organi niso docela kos svoji nalogi. Odmerni organ, ki je docela usposobljen za svojo težko nalogo, se ne izgublja v malenkostnih raz-' glabljanjih in ne gre tako pogosto s svojimi zahtevami preko cilja, kakor se kaže ravno v zadnjem času.
Kaže pa tudi, da naši odmerni organi ne poznajo zadosti dejanskih razmer, ker bi sicer ne razburjali tudi lojalnih fatentov z nepotrebnimi pomisleki in bi ne potrebovali tako pogosto in v taki meri korektur od strani cenilne in prizivne komisije.
Vsakdo že danes ve, da nas tlači težka, trda gospodarska kriza. Le davčna oblastve menijo, da se obrača vse na bolje.
Tako se rešuje pri nas gospodarska kriza. Rešila jo bodo davčna oblastva, ko bodo dosegla, da nihče ne bo ničesar več imel.
VSTOP SREDNJEEVROPSKE SKUPINE
V	JEKLENI KARTEL.
Češkoslovaška, Avstrijska in Ogrska so vstopile v Parizu v mednarodni jekleni kartel. Za prvi dve je bila merodajna produkcija v prvem četrtletju tekočega leta, podlago za Ogrsko so pa nekoliko korigirali, ker je bila produkcija prvega letošnjega četrtletja izredno slaba. Vse tri države so dobile kvoto dveh milijonov ton, in sicer kot enotna skupina z veljavnostjo od 1. januarja naprej. Na posamez^ ne dežele se je pa kvota tako razdelila, da dobi Češkoslovaška ca 70%, Avstrija ca 20%, Ogrska ca 10%. Tovarne lahko producirajo tudi nad kvoto, a morajo za vsako nadaljno tono plačati 4 dolarje pe-nala, od koje svote gresta 2 dolarja v prid onim tovarnam, ki manj producirajo.
Po vstepu nove skupine je kartel z ozirom na zopet se pričenjajočo angleško konkurenco v svrho zboljšanja cen znižal produkcijo od 29 milijonov ton na 27 in pol milijonov ton. Za slučaj, da bi skupna produkcija v kartelu Združenih držav padla pod 27,300.000 ton, so jamčili srednjeevropski skupini v posebnih dogovorih gotove ugodnosti.
Kakor smo že poročali, se Poljaki teh pogajanj niso udeležili; poslali so v Pariz samo dva opazovalca. Glede kvote si namreč še sami niso na jasnem. Mnenje je pa, da bodo v doglednem času tudi Poljaki vstopili v kartel. Nasprotno so se pa vršila pogajanja z Anglijo že sedaj in se je v večini vprašanj dosegel sporazum. Gre samo še za kvoto in upajo, da bo tudi to vprašanje v najbližjem času rešeno.
Ime evropskega jeklenega kartela je
Eia, začetne črke besed Entente inter-nationale pour 1’ acier (pour — za, acier = jeklo).
Hkrati so sprejeli srednjeevropsko skupino tudi v Zvezo izdelovateljev tračnic, Erma imenovano (European rail manufaeture Association, rail = tračnica); tu je udeležena tudi Anglija. Pogodba je že podpisana, manjka samo še podpis Nemčije. Pripadajo ji vse članice jeklenega kartela, torej Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburška, Avstrija, Ogrska in češkoslovaška, poleg teh še Anglija. Skupna ekspertna kvota srednje evropske skupine se bo razdelila med posamezne države na temelju že sklenjenih dogovorov.
Slednjič je izven okvira pogodbe sklenila srednjeevropska skupina, kot enota, poseben dogovor z Nomčijo, ki ima za predmet medsebojno varstvo domače prodaje in pa pogoje za eksport v Italijo in Balkanske dežele.
KAKO SI JE ŠVICA UREDILA ZAVA RO VANJE KREDITOV?
V Švici se peča z zavarovanjem kreditov od 1. 1906 »Eidgenossische Versiche-rungs-A.-G. Zurich«. Ta zavarovalnica prevzema v glavnem zavarovanja pavšalnih kreditov na način, kakor jih prevzemajo tudi angleške zavarovalnice za zavarovanje plačilne nezmožnosti dolžnika. Proti plačilu premije zavaruje trgovec pod gotovimi pogoji vse svoje odjemalce v tu- in inozemstvu. Izkušnjo zadnjih štirih let kažejo da švicarske trgovce v teh letih niso zadele posebne izgube, ker je poslovni uspeh zavarovalnic precej ugoden. Trgovec more> pri tej zavarovalnici zavarovati tudi posamezne odjemalce. Poleg kreditnih zavarovanj, ki se nanašajo na blagovne kredite, jamči zavarovalna družba, če je dana zadostna varnost, tudi za denarne kredite in jamstva. V zadnjem času se je začela družba pečati tudi z jamstvom za carinske in železniške kredite. Država se dosedaj še ni pečala z vprašanjem državnega zavarovanja kreditov. Pač pa je trgovska zbornica za Švico na zadnji seji dne 19. novembra t. 1. sklenila opozoriti vlado, da je švicarski izvoz na svetovnih težiščih ogrožen, ker se izvozniki iz drugih držav poslužujejo državnega kreditnega zavarovanja in so glede izterljivosti kredita v ugodnejšem položaju. Zbornica je sklenila, da izvede v tem oziru v sporazumu z industrijskimi organizacijami posebno akcijo, da se tudi v Švici izvede državno zavarovanje izvoznih kireditov.
NEMČIJA NE POTREBUJE NOBENEGA POSOJILA VEČ!
Nemški državni finančni minister dr. Reinhold je na seji državnega gospodarskega odbora z veseljem ugotovil, da se mu je posrečilo znižati javna bremena. Prav tako ugotavlja poročilo generalnega agenta za reparacije, da je bilo v pomladi 'započeto znižanje davkov za nemško gospodarstvo zelo produktivno 11 (To naj bi tudi naši kompetentni faktorji dobro preštudirali!) Dalje je skrbel mini-ter za to, da se sredstva, redno se stekajoča v javnih blagajnah, spremenijo v produktivno delo. Ne glede na razna financiranja se je s tem v veliki meri omejila brezposelnost. Slednjič so s temi sredstvi, potom eksportnokreditnega zavarovanja zelo dvignili tudi izvozne možnosti. Kljub omejitvam bo pa davčni pritisk v prihodnjih letih še zmeraj hud. Potreba 1000 milijonskega posojila je napisana samo na papirju, v resnici pa krijejo izdatke iz Tedno dotekajočih prijem-kov. Potreba inozemskega posojila ne bo nastopila ne v letošnjem in ne v prihodnjem letu! — To so ponosne besede.
Agrarna reforma v naši
državi,
(Konec.)
Zastopniki inozemstva z jako pa 2-nim očesom motrijo naše prilike in poročajo o njih svojim vladam in v tujezemskem časopisju. Naravno je, da tudi prizadeti krogi ne morejo tiho pogoltniti prizadejane jim krivice in z ogorčenjem govore o nezaščiti lastnine v naši državi. Viden znak temu dejstvu dajo poskusi, pridobiti si inozemski kredit in poskusi, pridobiti si inozemske pridobitne kroge za Investicije svojih kapitalij v naša podjetja.
Nesigurnost lastnine se prav lahko, ako se je že vdomačila v eni stroki; preseli tudi v sosednjo in kdo more jemati take države, kjer ni lastnina zasigurana, resnim, zlasti če se takemu pojavu pridruži še tako gospodarstvo v državi, kakršno doživljamo v zadnjih letih.
Odpor proti razlastitvi, ki se izraža deloma v krivičnem cdzenm svojine deloma kot državna razvrednostitev objektov, pojavlja se že po vsi Evropi. Danes je proti razlastitvi organiziranih v celi Evropi že nad 20 milijonov ljudi, ki so spoznali pogubne posledice boljševiške fronte, ki se od izhoda stalno premika proti zapadu, in kateri se hočejo organizacije postavili v bran z vso silo.
Za. oddajo kritike o zakonih tičpoih se agrarne reforme se glede Slovenije ni treba spuščati na §§ 1.—8. prvotne naredbe priobčene 11. marca 1919 v »Uradnem listu« št. 61, ker se ti §§ bavijo le s »kmetovstvom« in »ko-lonstvom«. Važen pa je § 9. S tem S se namreč razlaščajo, kakor pravi besedilo naredbe vsa veleposestva v kraljevini SHS.
Ker pojem »veleposestvo« ni v nobenem paragrafu te naredbe točno določen, in je tudi v kasnejših naredbah ! in zakonih le glede površino poljopri-| vredne zemlje oziroma skupne povr-. šine omenjeno, da se prične razlaščanje že pri površini 100 oralov, ali kakor je to z zakonom od 20. maja 4922 točneje izraženo že z manjšo začetnico 50 ha poljoprivredne zemlje, oziroma 100 ha površine sploh, in ker se te površine menjajo po vsakokratnem razpoloženju v Narodni skupščini, je jasno, da obče veljaven pojem »veleposestvo« sploh ne obstoji, marveč se pod ta pojem spravi vse, kar se hoče. Dejansko se pa v praksi računa pod pojem veleposestva vsaka površina, pa naj je to obdelovalna zemlja, ali pašnik, gozd, stavbišče na deželi ali
v	mestp in zgradba za stanovanjske svrhe za trgovino ali industrijo na deželi ali mestu, če je slučajno vpisana zemljiški knjigi na ime oijega, ki ima 100 ha površine,
Dejansko je v našem kraljestvu SHS razlaščen ogromen del poljoprrvred-nega in industrijalnega imetka.
Po navedenem § 9. bi bilo soditi, da se nikak lastnik posestva, ki ima večjo površino nego jo določa zakon, ne bavi z obdelovanjem zemlje, ker se vrhovno event. tudi podrobno Vodstvo gospodarstva ne smatra poljoprivrednim oziroma gospodarskim delom. Po tenorju § 9. bi to mogli biti le težaki in niti ne »upravniki«, «majerji« ali Špani. Med opravičenci pa zopet le taki, ki imajo svojo družino (obitelj) in med temi imajo prvenstvo vojaki in prostovoljci, ki so ee borili za ujedi-n jen je Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker Srbi ne bodo po večini težiji po onih par ha zemlje, ki bi je mogli dobiti v prečanskih krajih, za Srbijo pa
agrarna reforma ne velja, in če bi veljala bi imeli itak v Srbiji dovolj zem-lje, mora vsak objektivno sodeč človek dobiti prepričanje, da zakonodajalec »subjektov interesentev« agrarne reforme v obče ni poznal in da so se morali interesentje povsod z agitacijo od strani oblasti ustvarjati na umeten način. Res je, da se v prav mnogih občinah po razglasitvi v teku 3—4 let ni oglasil eden interesent za veleposestniško zemljo v svrho začasnega zakupa. Oblastveni organi so morali hoditi do posameznih občinskih pristojnikov in jim zažugati stroge kazni, če ne zbobnajo skupaj interesentov. Šele na lak način se je na mnogih krajih posrečilo pridobiti delavce, ki so bili stalno zaposleni na železniških progah kot železniški delavci, da s-o se kot interesentje priglasili.
V	§ 10. se naredbodajalcu tako mudi z izvršitvijo začasne razdelitve, da on določa takojšno razdelitev. § 11. sicer govori o odškodnini za razlaščeno zemljo, in se sklicuje na naknadno izdane zakone, začasno pa naj bi služila v nadomestitev začasna renta.
Interesantna in jako podučna pa je ta začasna renta — kajti ta naj bi znašala 8'kratni (za njive) ali iOkratni (za travnike) katastralni čisti donos. Od tega zneska pa odpade za stroške agrarne reforme, toraj mora oškodovanec plačati še takso za razlastitev, in mu tedaj ostane teoretično Skratni oziroma 7y2 kratni kat. čisti donos. Na drugi strani pa ima plačati do leta 1925 državne, avtonomne, event. vodno podružne davke v obsegu 28 do 32 kratnega kataslralnega čistega donosa, kar se redno dogaja v obsegu n. pr. ljubljanske okolice. Še lepše pa je dejstvo, da razlaščenec za zadnja 4 leta sploh ni dobival zakupnine in se je še le pred kakimi 14 dne-
vi	obveščalo prizadete razlaščence, da prejmejo zakupnino za dve leti.
§ 14 naredbe določa, da se zakupnina določi naknadno po krajevnih razmerah. Dejansko se je na to določilo pozabilo. S 17. določa, da prehajajo vsi večji gozdni kompleksi v državno last. 0 odškodnini glede teh prehajanj se pa v § 18. le sklicuje na posebne zakone, ki doslej še niso izšli, pač pa so izšle vse obremenilne naredbe, ki otežujejo vsako gospodarsko delo in razpolaganje z gozdnimi pridelki. Začasno se je po teh naredbah še zahtevalo posebno takso 5% vrednosti vsakoletne sečnje in se je pojm te takse ustanovil tako nedoločeno, da lastnik začasno še njemu za upravljanje prepuščenega gozda ni mogel biti na jasnem, od katere vrednosti se ima računati to takso, in sicer ali od vrednosti.stoječega ali od posekanega-ali od izpeljanega na obratovališče za predelavo ali že od predelanega v prodajni obliki na obralovališču ali celo na končnem mestu izvršene prodaje, eventualno na morski obali.
Da pa razlaščenec ne pride do miru, je izšla naredba ali zakon o prepovedi odsvojitve in obremenitve od 25. avgusta 1919 v svrho zagotovitve razlaščanja.
S tem zakonom se je hotela krivica zapečatiti.
Lastnik ni smel niti poljedelske zemlje In gozdov, niti industrijskih in trgovskih zgradb, niti stanovanjskih hiš prenesti na svoje potomce, in to ne glede zemljišča, katero se mu namerava odvzeti, marveč tudi glede ostaline. Ni pa smel tudi izvršiti kake hipotečne vknjižbe. Svoje obveze in obratni kapital je moral iskati pri osebnem kreditu pri bankah z visokimi .obrestmi, ki so segale do letnih 30 odstotkov.
'Topa potom je moral gospodarsko poginiti; kajti če bi hotel pod takimi pogoji gospodarsko uspevati, bi mo-ral-delati čudeže.
Našim državnim faktorjem pa z vsemi, doslej omenjenimi naredbami in sakonl še ni bilo ustreženo. Iskali so še druga sredstva trpinčenja; znasta-ritvife sekvestrov se jim je to dejanska posrečilo: Natavljen sekvester, brez ozira na kvalifikacijske zahteve, jp postal neomejen gospodar na posestvu In vseh njegovih pritiklinah. Posedanji gospodar se je moral popolnoma umakniti v ozadje; bil je peto
kolo pri vozu. Edini, ki je še bil med sekvestrom, je bil minister za agrarno reformo.
Postopanje sekvestrov napram »lastnikom« je bilo kruto, da se je ljudstvo s zdravo pametjo zgražalo in ni moglo verjeti, da se more to dogajati v resni državi.
Hvala Bogu, da je pa ta žalostna do-ba že pretekla, kajti sodba mešanega sodišča v Haagu je razsodila za neveljavne vse sekvestracije.
Morda bo ta razsodba državnim modrijanom vendar pokazala, da so šli v svoji gorečnosti vendar malo predaleč.
Viktor Kovač:
živo srebro v južni Dalmaciji.
Vsled propada in razpada Avstro-Ogrske je naša nova država izgubila mnogo važnih naravnih proizvodov, ki so se vedno lahko in poceni pridobivali v prejšnji državi in katere si more jiaba viti sedaj naša država le z naj-večjimi težkočami ali pa po neizmerno visokih cenah. Tem naravnim zakladom pripada danes tudi živo srebro. Veliki izdatni rudnik živega srebra v Idriji je prišel vsled gospodarsko-kratkovidne politike Italijanom v roke. Tudi rudniki na Koroškem in na Tirolskem, od katerih je posebno oni na Tirolskem precej izdaten, se nahajajo sedaj izven mej naše države. V Avali (blizu Beograda) se nahaja rudnik z živim srebrom in tudi na vzhod-,ni strani Pohorja so se našle plasti, vsebujoče živo srebro, katere se morajo glede te rude še natančneje preiskati. Posebno čudno pa je, da se ni naša država do sedaj še zanimala za to, da bi se začelo eksploatirati baje zelo važni, mnogo obetajoči rudnik živega srebra v južni Dalmaciji. Bržkone leži vzrok za to v okolnosti, ker se v merodajnih krogih o tem rudniku prav malo ali pa celo nič ne vč.
Leta 1900, o priliki, ko so je delala državna cesta, se je lcake tričetrt ure od Sutomora v višini 196 metrov nad morjem blizu sela Peroe na severni strani in blizu razvaline bivše turške trdnjave »Haj Nehaj«, na vzhodni strani gore Veligrad pod hribom Donja Glavica našlo živo srebro, nakar so se začela preiskovalna dela.
Res se je našla ruda z živim srebrom ali pa rumenico in sicer na 21 raznih mestih, tako na površju kakor tudi pod zemljo. Ta ruda je vsebovala povprečno 1-3% živega srebra. Izkopalo se je tudi kakih 50 vagonov 90 do 99 odstotnega bari ta. Zelo priporočljivo bi se tu začelo delati. Prav gotovo bi se dela izplačala, ker bi se obenem pripravil tudi barit, ki je za industrijske svrhe tudi velike važnosti. želeti bi bilo, da bi se našli v naši državi interesenti za ta rudnik, ki bi se s pomočjo primernega kapitala lotili eksploatacije rudnika. Vlada sama pa naj bi krepko podpirala taka podjetja, ki bi bila gotovo na korist celokupnemu našemu gospodarstvu. Treba je samo dobre volje in trdne odločnosti. Da je to lahko mogoče, naj nam bo v dokaz dejstvo, da je pred kratkim časom finančni minister male državice Albanije, dovolil kredit 5 milijonov zlatih frankov za ustanovitev družbe, ki se bo pečala z eksploatacijo rudnikov po celi Albaniji.
Amerlkancl ln Južna Amerika.
Kakor vemo, ima monopol kavčuka Anglija. Amerikanci, ki ga največ potrebujejo, se hočejo monopola na vsak način otresti in iščejo prostora za plantaže itd. vsepovsod. Primerjaj niih poskuse za osamosvojitev na kalijevem trgu. Sedaj beremo, da nakupuje Henry Ford v Boliviji kavčukove plantaže, z namenom, da si sam napravlja pnevmatike, ki jih potrebuje za svoje vozove. Kakor se čuje, so na teh naskupih zainteresirani tudi še drugi, zlasti Italijani. Beremo ime Fiat in imena drugih italijanskih av-tomobilnih interesentov. — Boj za ozemlje Tacua in Arica na meji treh držav Peru, .Bolivi ja, ih Chile nam nudi vpogled v politične in gospodarske
spletke tam doli. Vidimo, da je Srednja Amerika popolnoma v rokah U. S. A. Od tam so šli Amerikanci naprej proti jugu in so položili težko svojo roko na Columbijo. Še dalje na jugu je Ecuador, tudi on je popolnoma v rokah Yankeejev. Odtod so šli v Perfl, in kamorkoli v tej deželi pogledaš, povsod vidiš amerikanski kapital. Peni si lasti ono omenjeno ozemlje in Bolivija tudi, pa še Chile. Prva dva korakata skupaj proti Chile, ki ju je premagal leta 1878 v takozvani »sal-petrovi vojski«. Za Perujem pride sedaj na vrsto Bolivija in se zato Amerikanci potegujejo za dodelitev spornega ozemlja Boliviji. Ko bo to dovršeno, pride na vrsto Chile. To nevarnost so južne ameriške države že davno uvidele, in so že pred 20 leti sklenile države Brazilija, Argentinija in Chite zvezo, imenovano po začetnih njih črtah »Južnoameriški ABC«.
Tudi stranka kriva napačne ocarinitve po železnici?
(Iz sodne prakse.)
Tožeča tvrdka je dne 14. novembra 1923 oddala na železniški postaji v Celju nekaj železne robe, ki jo je bila prodala tvrdki Motorija v Dubrovniku, s pravilno izstavljenim mednarod- > nim tovornim listom. V razpredelek, ! ki je določen za odredbe radi eventualnega carinskega ravnanja, je vpi- j sala: »Odpremiti na naslov Motorija, I Dubrovnik.« Na ta končni naslov pa j se je moralo blago odpremiti po špe- ; dicijski tvrdki Parisi v Trstu, torej preko italijanskega ozemlja. Železnica, ki je poslovala tudi kot carinski posrednik, je po svojem deklarantu podala deklaracijo, ki se je glasila za izvoz, namesto da bi označila blago kot prevozno. Zato je morala Motorija za blago, ko se je zopet uvozilo v Dubrovnik, plačati uvozno carino v znesku več tisoč dinarjev, za kar je obremenila tožnico. Tožnica zahteva povračilo tega zneska od železnice, j trdeč, da je bil omenjeni zaznamek na tovornem listu zadosten in bi bila morala železnica že na podlagi tega zaznamka označiti blago kot prevozno ali pa vsaj njo pozoriti na nedostatke v tovornem listu. Če je bilo treba prevozno pošiljko postaviti pod carinsko zaporo (»plombirati«), je to bila dolžnost tožene železnice. Na špedicijo Parisi pa se je morala pošiljka nasloviti, ker pri tranzitnih pošiljkah blaga ni mogoče nasloviti na končnega prejemnika v primeru, če se odpremi blago po morju, ampak na vmesno osebo, špediterja, ki je njegovo poslovanje v luki nujno potrebno.
Tožena železnica se upira plačilu, češ da tožnica glede ocarinjevanja ničesar ni vpisala v stolpec, ki je za to določen. Zaznamek v tovornem listu ni zadosten, da se razume, da je pošiljka prevozna in je tudi ni obvestila, naj se pošiljka tako odpremi. Železnica je pa označila blago za izvozno zato, ker je bila pošiljka naslovljena na špedicijo Parisi v Trstu. Tožnica ni zadostila predpisom železniškega obratnega pravilnika, glede pošiljk, ki so podvržene carini, ker v tovorni list ni vpisala točno označbe za izpolnitev carinskih predpisov predloženih spremnih listin in tudi ni označila poti odpreme, kraja carinske odprave, niti tarife, ki naj bi se uporabila. Tudi ni priložila potrebnih spremnih listin. Če je tožnica hotela doseči, da se smatra roba za prevozno, da se torej naslovna tvrdka izogne dolžnosti plačila uvozne carine, jo je morala plombirati. —
Pravdno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo, češ da tožena železnica nima prav, ko trdi, da je toženka sama si zakrivila škodo, ker tovornega lista ni zadostno izpolnila. Po člene 65 žel. obr. prav. je železnica špediter, ko je pošiljko prevzela, in jamči kot taka za vsako škodo, ki nastane zbog zanemarjanja vestnosti rednega trgovca pri prevzemu blaga (S. 380, 1. odst., trg. zak.). Po 2. odstavku tega paragrafa zadene železnico dokaz, da je uporabila vso vestnost, ki .jo | ima ta zakonska določba v mislih. | fo mnenju zaslišanega izvedene* bi I se pa morala železnica kot vestna tr-
govka ob prevzemu blaga informirati pri odpošiljateljici, kaj pomeni navedeni zaznamek na tovornem listu in bi bila morala potem ali sama izpolniti vse potrebno ali pa zahtevano natančno izpolnitev tovornega lista naložiti odpošiljateljici. Tudi bi bila morala izvesti plombiranje pošiljke, ker gre za tranzitno blago. Vsega tega pa železnica ni storila in jamči zato za vso škodo, ki je nastala po njeni krivdi. Ta škoda je pa enaka iztože-vani zopetni carini pri uvozu blaga v Dubrovnik. —
Prizivno sodišče je pa prizivu deloma ugodilo in je obsodilo toženko na plačilo samo polovice iztoževane vsote. — Pravi, da je železnica po 9 65, odst. 2, žel obr. prav. kot pre-voznica dolžna, da med prevažanjem izvrši vse carinske, davčne in policijske predpise, in jo zadenejo pri tem dolžnosti špediterja v čl. 380 trg. zak. določene, t. j., da mora pri špediter-skih poslih postopati s skrbnostjo rednega trgovca in ker § 15, št. 2, žel. obr. pravilnika nima nobene omejitve dolžnosti, ki so obsežene v čl. 380 trg. zak., je nevzdržno in nepravilno to-ženkino pravno mnenje, da je železnica v svojem špediterskem poslovanju glede odgovornosti omejena po predpisih § 57 žel. obr. prav.
Res je tovorni list nezadostno izpolnjen, da bi se razumelo, ali gre blago izvozno ali prevozno ter jamči odpošiljatelj železnici za te hibe (§ 57 žel. obr. prav.). Toda poudariti je, da je železnica po svojem deklarantu blago samostojno deklarirala v zacarinjenje, ne da bi bila tožnica deklaracijo podpisala in ne da bi bilo zatrjevano in dokazano, da je pri tem sodelovala. To opravilo spada vsekakor v špedicijske posle železnice in bi bila železnica morala zahtevati od pošiljateljice pojasnil, ko v tovornem listu vsebina glede prevoza in izvoza, torej glede načina carinjenja, ni bila jasna. V tem, da železnica tega ni storila, leži njena krivda.
Toda krivda tožeče tvrdke preseza to krivdo. Po § 56, št. 11, in § 65, sl. 1, zel. obr. prav. mora odpošiljalec priložiti tovornemu listu in točno navesti spremne listine, potrebne za izpolnitev carinskih predpisov. Tožnica pa deklaracije ni priložila, zlasti ne deklaracije za »jugoslovanski-ilalijanski robni promet«. Kriva je torej tudi tožnica, da je železnica po svojem deklarantu blago deklarirala kot izvozno. Razen tega je bila nemarna, ko ni pri prejemu dvojnika tovornega lista in carinske deklaracije te listine vpogledala, kar je glede na način odpreme blaga po mnenju izvedenca bilo pričakovati, da to stori. Če bi bila vpogledala listine, bi bila ugotovila, da železnica ni izpolnila njenega namena, bi bila takoj železnico na pogreško opozorila, in je bilo po izvedenčevem mnenju do prevoza do Rakeka dovolj časa in prilike, da bi bila železnica hibe popravila. Tudi v tem pogledu je tožnica nemarno postopala. Končno je tožnica stolpec tovornega lista o carinjenju blaga nejasno, torej neskrbno izpolnila, kar ji je tudi šteti v krivdo.
(Konec prih.)
ZASEBNA TRGOVINA V RUSIH.
Po statistiki komunistične akademije v Moskvi tvorijo zasebna trgovska podjetja 76% vseh trgovskih podjetij v Sovjetski zveizi. A od teh jih je nad dve tetjini, 70%, prav majhnih, takih, ki spefajo na dan 30 do 300 rubljev. Obratna glavnica v zasebni trgovini znaša 'okoli 500 milijonov rubljev,prihranki malih trgovcev 150 milijonov rubljev. Letos je šlo 38% vse industrijske produkcije skoz zasebne trgovine.
POLJSKI PETROLEJ.
V	mesecu oktobru so dobili v bory-slavskem petrolejskem okraju 43.320 ton petroleja, v septembru 43.318 ton, torej ravno toliko, pa so delali v septembru en dan manj. Če primerjamo povprečno dnevno produkcijo posameznih mesecev, vidimo neprestano nazadovanje poljske petrolejske produkcije. April je daj 164 cistern, maj 151, junij 150, julij 14^, gust 144, september 143, oktober pa 140 oistem na dim.
KONEC LATINSKE DENARNE UNIJE.
Švicarska brzojavna agencija sporoča: Zvezni svet je prišel do prepričanja, da bo izstop Belgije iz latinske denarne tmije, ki je napovedan s 1. januarjem 1627, povzročil razpust unije. To svoje raenje je švicarski zvezni svet sporočil prizadetim vladam, namreč Italiji, Franciji in Belgiji.
Trgovina.
Gospodarski stiki s švedsko. Naš generalni konzulat v Stockholmu je jugoslovanskim izvoznikom-z vsemi informacijami o možnostih izvoza na Švedsko rade volje na razpolago. Švedska nudi ugodna tržišča za nekatere naše izvozne predmete in generalni konzulat ima na razpolago seznam solidnih švedskih tvrdk, ki bi naše blago uvažale.
VIII. Mednarodni trgovinski semenj v Bruslju se' vrši od 11. do 25. aprila 1927. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Denarstvo.
Obremenitev avstrijskih dežel. Izšlo je poročilo o proračunu avstrijskih dežel za leto 1926. Vidimo iz dohodkov dežel poleg dohodka zveze, kako zelo so bile posamezne dežele obremenjene. Najvišji so bili proračunjeni dohodki Nižje Av-trije (brez Dunaja) s 57,200.000 šilingi; Štajerska 43'7 milj., Gornja Avstrija 25'2, Koroška 16’6, Tirolska 13'9, Burgenland 9’7, Salzburg 9‘1, Predalska 5'3. Vsak Avtrijec je moral plačati letos povprečno 39 šilingov, na štajerskem in Koroškem celo 45, najmanj pa na Gornjem Avstrijskem, 29. Za deželno brambo in za deželno upravo so dale dežele 27'8 milijonov šilingov, 13'6% vseh izdatkov.
Predvojni dolgovi in Češkoslovaška. Po novem letu bo predložilo češkoslovaško finančno ministrstvo parlamentu zakonski načrt o definitivni ureditvi vseh doslej še ne urejenih avstroogrskih vojnih dolgov, ki jih mora po mirovnih sklepih prevzeti Češkoslovaška. Dalje bodo ustanovili poseben fond, ki bo služil amortizaciji tega dolga.
Finančni položaj Poljske. Finančni položaj poljskega zakladnega urada se je v zadnjih tednih spet izdatno zboljšal. Zakladni urad razpolaga sedaj z blagajniškimi rezervami v višini 56 milijonov •/Jatov, ki so naloženi pri Poljski banki in pri poštni hranilnici. Obenem je zakladni urad odplačal 25 milijonov zlatov dolga pri Poljski banki in ostane tam samo še 25 milijonov dolga.Finančni položaj države smatrajo merodajni krogi za tako zelo ugoden, da je vlada sklenila, da ne prevzame drugega obroka Dillo-novega posojila v znesku 15 milijonov dolarjev, češ da so obrestni pogoji prehudi. Obvestili so newyorško banko Dillon Read Co., da je rok za izplačilo drugega obroka, že dve leti zaostalega, sedaj končnoveljavno zamujen. Torej -prav ugodna poročila.
Industrija.
Ruska petrolejska industrija. Naj višji uarodno-gospodarski svet Sovjetske zveze je odobril sledeči produkcijski načrt petrolejskega trusta za gospodarsko leto 1926/27: Vsa petrolejska produkcija je določena na 9,300.000 ton. Na Azer-beidžan pride 6,200.000 ton, na Grozndj
2.500.000 to.n, na okraj Emba 274.000 ton itd. Prodaja je določena na 7,200.000 ton. Za obnovitvena dela v vseh ruskih petrolejskih okrajih je namenjenih 140 milijonov rubljev; na Azerbeidžan (Baku itd,) jih pride 81 milijonov, na Groznij
6.500.000 itd. Pravijo pa, da teh 140 milijonov za kritje potrebe na domačem in inozemskem trgu v tekočem gospodarskem letu ne bo zadostovalo. Bo treba še zelo veliko dela, preden bo dosežena predvojna produkcija.
češki sladkor. Češkoslovaške sladkorne tovarne so predelale doslej 57,800.000 metersldh stotov sladkorne pese, za 13 milijonov 500.000 manj kot lani. Produkcija sladkorja znaša 9,050.000 stotov, lani ga je.bilo 11,520.000 stotov ali za 21% več kot letos. Sjcupno produkcjo cenijo na 10,500.000, tako da bo preostalo za izvoz 0,500.000 met. stotov. Od teh jih je aflo pa 40% že ven v inozemstvo. Iz drugih člankov vemo, da je češkoslovaška med onimi deželami, kojih produkcija je letos zelo zadaj za lansko.
Armstrong v težkočah. 10. t. m. je izšel recrganizacijski načrt največje angleške tovarne orožja Armstrong - Withworth. Delničarjem je povedano, da je položaj tovarne, ki je imela med vojsko ogromne dobičke, sedaj izredno slab. Na koncu poročila pravi upravni svet, da bi pomenila konkurzna uprava podjetja pravo narodno katastrofo. Podjetj v> prosilo za petletni moratorij. Ta prošnja je dobra ilustracija težkega položaja, v katerem se nahaja sedaj angleška kovinska industrija. Uradno se objavlja, da je tvrdka Armstrong investirala skoraj 10 milijonov funtov, torej svoto, ki je enaka vsej njeni akcijski glavnici, in od katerih ni v bližniem času pričakovati nobenih dohodkov. Veliko novih podjetij smatrajo za popolnoma pogrešena, zlasti v civilnem stavbarstvu. Zgled Armstronga bo posnemalo veliko drugih železnih in jeklenih tovarn, ki bodo odpisale glavnico in ki bodo prilagodile industrijo modernim zahtevam; tako na primer nakup cenene železne rude iz inozemstva, ker so angleška skladišča izčrpana. Trenutni položaj Armstronga je postal kritičen v prvi vrsti vsled premogovnega štrajka. O zanimanju Anglije za mednarodni jekleni kartel poročamo na drugem mestu.
Davki In takse.
Padanje davčnih dohodkov. V mesecu avgustu t. 1. se je pobralo (v milijonih dinarjih) na neposrednih davkih 71.71 (lani v istem času 88.24), na izrednih dokladah 38.04 (52.47), na invalidskem davku 14.65 (17.79), na davku na poslovni promet 14.31 (19.78). Te številke govore, da plačilna moč davkoplačevalcev pada. Naj se uporabljajo kakršnekoli mere, davki se zato ne bodo povečali, ker spričo splošne gospodarske krize iz davkoplačevalcev ni mogoče več iztisniti. K splošni gospodarski krizi je prispevala svoj velik delež baš tudi davčna preobremenitev, ki z ubijanjem gospodarstva manjša za bodočnost tudi davčne dohodke.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje naznanja svojim članom, da se ima na praznik sv. Štefana, kateri pade letos na nedeljo dne 26. decembra, smatrati kot »norma«, torej imajo trgovine biti ta dan zaprte. Kršitelji se bodo v smislu § 24 gremi-jalnih pravil kaznovali do 200 Din globe.
—	Novoletna darila. Glasom sklepa gremijalnega zbora z dne 26. septembra 1924 je v okolišu gremija za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje trgovcem pod kaznijo do 200 Din za-branjeno oddajati strankam katerakoli darila, prepovedano je tudi deliti koledarje z lastno firmo. Ta naredba je bila svojčas pod štev. 266 od 22. junija 1926 vsakemu trgovcu dostavljena. — Načelstvo gremija.
Obratovanje v trgovinah v Celju. Po sklepu gremija trgovcev v Celju na svoji seji 13. t. m. ostanejo trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. decembra med službo božjo, to je od 9. do 10. ure dopoldne, zaprte.
Gremij treovcev v Celju razglaša: »Zlata nedelja.« V smislu sklepa seje načelstva gremija trgovcev v Celju od 13. t. m. se člani obveščajo, da smejo v nedeljo pred božičnimi prazniki dne 19. decembra trgovine držati odprte in sicer od 8. do 12. ure predpoldne. — Načelstvo.
^ I"1 ■■"■in	— —
Ako piješ »Buddha" taj, Ml! uživaš že na zemlji raji
RAZNO.
Okrožni urad ca zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce mesta Ljubljane in okolice, da bo uvedel v svr-ho razbremenitve sodnih odnosno političnih oblasti na podlagi g 42 zakona o zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada.
Stanjo posevkov v novembru. Splošno stanje posevkov je dobro. Prva polovica novembra je bila topla brez večjih atmosferskih sprememb. Padavin je bilo razmeroma malo. V drugi polovici je bilo' več padovin, vendar pa za ozimino še premalo. Poplave in toče smo imeli v ljubljanski, travniški in mostarski oblasti. V mnogih krajih so morali kmetovalci setev ustaviti, ker je bilo premalo dežja. Stanje živine je dobro. Krme je dovolj. Od nalezljivih bolezni se je pojavila v nekaterih krajih antraks, svinjska kuga in živinska kolera.
Spominska knjiga 50-lctnice gremijal-ne šole v Mariboru. V spomin na 50-lelnico gremijalne trgovske nadaljevalne šole v Mariboru je mariborski gremij izdal vsebinsko zelo bogato in zelo okusno opremljeno spominsko knjigo. — Knjiga, ki stane v različnih vezavah 40, 50, in 60 Din priporočamo vsakomur. Dobiti jo je pri Gremiju trgovcev v Mariboru.
Nobelova mirovna nagrada. Norveški Nobelov odbor ej sklenil, da »prave stvaritelje miru v Evropi« odlikuje s podelitvijo mirovnega darila. Odlikovani so, kakor smo na kratko že poročali, Strese-mann, Briand, Chamberlain in general Dawes; za leto 1926 sta odlikovana prva dva, za 1925 druga dva. Dotični seji so prisostvovali norveški kralj, prestolonaslednik, diplomatski zastopniki itd. Slavnostni nagovor je imel prof. dr. Fridtjof Nansen. Dejal je, da je bila prva svetla točka po vojski Davvesov načrt (Dawes izg. dčz). Ko je bila tema najhujša, je ponudila Amerika Evropi roko v pomoč. Po Dawesovem načrtu je začelo polagoma izginjati ruhrsko vprašanje, vir večnih konfliktov. Dawesov načrt je bil za vso Evropo velikanskega pomena in je pomenil poleg gospodarske plati na-daljni korak do pomirjenja Evrope. Rodil se je Locarno, ki pomenja konec neke dobe v zgodovini in ki naznanja popolni preobrat v evropski politiki. Geslo mora biti: »Nobene vojske več, pa naj bo taka ali taka!« Naša civilizacija je dobila v zadnji vojski globoko rano, bodoča vojska bi pa zadala še globljo. Evropa se mora navaditi na politiko Zveze narodov. — Stresemann je izdal nato sledečo izjavo: »Podelitev Nobelovega mirovnega darila mi je povzročila odkritosrčno veselje in zadoščenje. V tem dogodku ne vidim toliko osebnega počaščenja zunanjih ministrov Anglije, Francije in mene, temveč ga smatram kot simbol priznanja politike, koje začetek je označen po imenih London, Lccarno, Ženeva in Thoiry. Cilj te politike je trajni mir in sreča narodov. Ali bomo ta cilj dosegli? — Zaupam v to, dokler bodo vodili usodo narodov možje, kot sta Chamberlain in Briand, dva moža, ki odkritosrčno in z vso svojo močjo stremita za pravim sporazumom in kojih velike zasluge za svetovni mir so že zgodovinsko dejstvo.« — Chamberlain je dejal zastopnikom časopisja, da se čuti vsled te podelitve zelo počaščenega, ker vidi v njej mednarodno potrdilo mirovnega dela v Locarau. Zastopniki sedmih držav so tedaj sodelovali, a največjo zaslugo imata Stresemann in Briand. Zelo vesel sem, da je povodom te podelitve moje ime v družbi imen Briand in Stresemann. — Dawes je poslal ameriškemu poslaniku v Oslo brzojavko, v kateri izraža svojo najprisrčnej-šo zahvalo za podelitev Nobšlovega darila. Darila pa ne smatra za osebno poča-ščenje, temveč za »tribut za skupno delo« prvega odbora strokovnjakov. Ti strokovnjaki so se trudili, da so na temelju pravičnosti in v splošno korist izdelali načrt, ki naj služi svetovnemu miru. V3i strokovnjaki so enako pripomogli, da se je ta načrt izdelal. In Dawes tudi vse te strokovnjake našteje. — Ali ni to lepo, kako ti veliki možje govorijo drug o drugem? In ali ni to velika misel, da si je odbor v Oslo ravno te može izbral?
Rokodelci v Rusiji. Po zadnjih ugotovitvah sovjetskega ruskega gospodarskega sveta je produkcija rokodelcev v Rusiji, brez Ukrajine in zveznih republik, zelo razvita. Rokodelske delavnice niso nacionalizirane. Njih produkcija znaša na leto štiTi milijarde zlatih rubljev, to je pa tretjina vse sovjetske produkcije. V delavnicah rokodelcev Je zaposlenih 2 in pol milijona oseb. Pomen teh delavnic na trgu je zelo velik. Tako so na primer napravili rokodelci v preteklem letu 73 milijonov metrov blaga, čevljarji so pa spravili na trg 85 milijonov čevljev. Da
zlomijo konkurenco rokodelcev in da manjše obrate lažje nadzorujejo, so v vladi sklenili, da nagovorijo rokodelce, naj napravijo zadruge. Rokodelci pa za zadruge nič kaj ne marajo, ker hoče biti vsak od njih v svojem gibanju prost V kovinski industriji na primer se je združilo samo 13% rokodelcev. Za sovjetsko trgovino je nevarnost tako malih obrti zato tako velika, ker delajo ti obrtniki skupaj z zasebno trgovino.
Po svetu. Pariška avtomobilna tvrdka Citroen je kupila v Kolnu tovarno, da izdeluje tam avtomobile, za Nemčijo namenjene. Tovarniški prostori merijo
63.00	m*. Citroen računa s tem, da bodo prvi avtomobili v nanovo opremljeni tovarni zgrajeni že v februarju. — Nizozemska petrolejska družba »Photogen« je predala svoj delniški delež petrolejske rafinerije na Reki italijanski državi. Italijanska država je bila na rafineriji že doslej udeležena z več kot 50% in bo imela sedaj v rokah vse akcije podjetja.
— Železne tovarne v Vitkovicah (Češkoslovaška) bodo zgradile v Rusiji ogromno tovarno za izdelovanje valjanega blaga. Pogajanja 9e bližajo koncu; doslej so bile ruske plačilne garancije nezadostne. — Na Češkem izdelujejo nov načrt za obdačenje špirita. — Praška Mestna hranilnica bo pomnožila število svojih podružnic na Slovaškem. — Na Ruskem dela v letošnji kampanji 149 sladkornih tovarn, lani jih je delalo 123. Predelati bo treba okoli 60 milijonov stotov sladkorne pese; sladkorja bo najbrž nekaj nad 8 milijonov met. stotov. — Strokovno pbročilo o gospodarskem položaju Poljske, ki ga je izdelal ameriški profesor Kemmerer, sta dva finančna uradnika ukradla in je sedaj menda že v rokah neke druge države. — Produkcijo sladkorja na Kubi je določil kubanski predsednik sedaj definitivno na 4,500.000 ton. Prepustil je tajniku za poljedelstvo in trgovino odločitev, v kakšni izmeri naj se omeji produkcija v vsaki posamezni rafineriji. — Črni premog na Češkoslovaškem se v novembru ni več tako dobro prodajal kot v oktobru, rjavi premog pa bolje. Pravijo, da bo konjuktura rjavega premoga trajala še par mesecev, do-čim smatrajo konjuktnro črnega premoga za končano. Ker so Angleži delovni čas podaljšali, računijo v doglednem času z znižanjem premogovnih cen. Zate mislijo na tvorbo mednarodnega premogovnega kartela. — Mednarodni jekleni kartel je v svoji prvi seji 9. t. m. znižal za prvo četrtletje 1927 svoj dosedanji produkcijski program za 1,500.000 ton. Poljska banka je znižala obrestno mero na 9%%. Od začetka julija t. L je bila obrestna mera banke 10%. Vsled angleškega štrajka se je izvoz premoga dvignil in se je s tem gospodarski položaj tako zboljšal, da se je položaj banke z dotekajočimi devizami zelo utrdil in da je zato obrestno mero znižala. — Paro-plovna družba Hamburg-Južna Amerika je zvišala akcijsko glavnico od 25 na 30 milijonov mark, — Med Čehoslovaki in Nemci se je dosegel sporazum glede žice. Pravijo, da se bodo vršila v najbližjem času slična pogajanja tudi z Avstrijo in Ogrsko, morda tudi z Belgijo.
— »Kiirntner Bank« v Celovcu je prišla v konkurz. Konferenca upnikov je skle-nila, da izroči zastopstvo zahtev malih upnikov zvezi kreditorjev, ustanovljeni od celovških gospodarskih organizacij. —
V	Londonu se je ustanovil nov invest-ment-trust, ki bo imel glavnico 1 milijona funtov in bo naložil denar v domar čih in inozemskih vrednostnih papirjih. Investment je naložba denarja ali kapitala. — Zaloga deviz pri Narodni banki v Pragi se je v prvem decembrovem tednu dvignila za 90 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je v istem tednu znižal za 202 milj. Kč, na 7180 milijonov. — Zastopnik zveze jugoslovanskih sladkornih tovarn je odpotoval v London, da se pogaja tam za posojilo v znesku 25 milijonov dinarjev. Angleški producenti gumija so sklenili nadaljno znižanje ceh ža avtomobilne pnevmatike v izmeri 20 odstotkov. — Osješka sladkorna tovarna je kampanjo prav ugodno končala. V novembru se je cena sladkorju zvišil* in bo to na bilanco tako ugodno vplivalo, da bo končni zaključek 31. marca 1927 izkazal velik dobiček in bo mogoče izplačati primerno dividendo.
Gospodarske vesti. Na Češkoslovaškem dela od 15 sladkornih tovarn, ki m priglasile svoje kampanjsko delo, sedaj 9»
50. A tudi te bodo spričo končujoče se kampanje obrat kmalu ustavile. — Poljaki so se definitivno odločili, da ne pristopijo k mednarodnemu jeklenemu kartelu. Vzrok je neupoštevanje njih želj v kontingentiranju kvote. — Likvidacija Centralne banke nemških hranilnic na Dunaju napreduje zelo počasi. Zlasti pereče je vprašanje zahte.v nastav-ljencev. — Banque Populaire de Pariš izkazuje pasivnost 16 milijonov frankov.
— Nemške državne železnice bodo naročile za pol milijarde mark vagonov, deljeno na pet let. 90 odstotkov dol)i kartel nemških tovarn vagonov, 10% ostane za delavnice železnica same in za druge tvrdke. — Češkolovaška sladkorna kampanja bo do konca novembra za .ca 2 K milj. met. stotov manjša kot lani. Ves produkcijski primanjkljaj pa cenijo na 4)4 milj. stotov. — Gospodarska komisija v Rumuniji je sklenila zvišanje uvozne^ carino za papir, 8 lejev za kilogram. Zato so tudi domače tvornice* ceno papirja dvignile, od 18 na 23 lejev. — Na drugem mestu poročamo o agrarno-kreditnoin mednarodnem zavodu. Da je važen, je gotovo; v koliko se bo misel dala realizirati, je druga stvar. Sicer se bo pa s tem vprašanjem pečala tudi svetovna gospodarska konferenca. — Na Dunaju se pogajajo o spremembi deviznih predpisov in pravil. — V septembru je bilo na Češkoslovaškem 16 štrajkov, v avgustu 29; prizadetih je bilo v septembru 207 obratov in 6800 delavcev. Zgubljenih je bilo 6800 delovnih dni in
2.860.000 Kč. — Mlini v Sremu in Vojvodini so se združili v centralo, s sedežem v Novem Sadu. Centrala bo prevzela prodajo moke, ki jo mlini nameljejo. Delovanje se prične v sredi tekočega meseca. — Ker poljska državna petrolejska družba >Polmin< nikakor noče pristopiti k kartelu nafte, so se pogajanja o obnovi kartela definitivno razbila in s© smatra kartel sedaj kot razdražen. Na poljskem trgu petroleja je sedaj položaj popolnoma neenoten. Nekdanji kartel in družba »Polnim« sta ise pa vsaj glede eksporta vendarle zedinila in bo eksport še nadalje vodila skupna centrala. — Poljaki bodo znižali uvozno carino za stroje in aparate, ki znižajo stroške produkcije ali pa ki zvišajo dohodke industrijske ali poljedelske produkcije, za 80 odstotkov.
— Angleška Royal Mail Steamship Co. hoče prodati plovbni tvrdki Leyland in Red Star akcicnarjem družbe International Mercantil Marine; ladij imenovanih dveh tvrdk je 436, njih vsebina znaša
330.000 ton (pripominjamo, da je znašala vsa vsebina avstrijske predvojne trgovske mornarice 660.000 ton). ■— Romunski minstrski svet je sklenil zniža-
nje izvozne carine za senfe konoplje na
15.000	lejev in za ječmen na 10.000 lejev za vagon. Pristojbine se morajo plačati v dobri valuti, podlaga je angleški funt. Komisijska taksa na la dva predmeta je popolnoma odpravljena. — Za 15. t. m. je sklicana v Beograd finančna konferenca, ki bo sestojala iz zastopnikov Narodne banke in zastopnikov drugih denarnih zavodov. Povodom te konference se bodo posvetovali tudi o znižanju obrestne mere. — Stinneso v podporni konsorcij se je razdražil, ker so se banke z zneskom posojila 85 milj. mark krile. — Češkoslovaški izvoz čevljev se je letos zboljšal, čeprav ni še v nobenem razmerju s produkcijo. Cene niso zadovoljive, ker se ščitijo kupujoče države z uvozno carino. — V poljskih gornje-sleških premogovnikih je bilo zaposlenih na koncu oktobra 84.500 rudarjev, za 17 odstotko v več kakor na koncu lanskega oktobra. — Švicarski aviatik Mittel-holzer, ki je morda najboljši aviatik sveta, je odletel v Afriko, ki jo bo prečkal in filmiral vsenavskriž.
TRIKO-PERILO
*° moSUe, tene In otroke, volno v raznih barvah, rokavice, nogovlce. dokoienlce, nahrbl-rtlHI za &olar|e In lovce, dežniki, klali, ilfonl. iepnl robci, pikice, »Ilce, noži, ikar)«. potrebSCIne Jr.« Šivilje, krojače, Cevljnr|e, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Lfubljana j
bll»u Prešernovega (po* menlka.
»ijnllj« cml	ni	Milko	In	nulo!
Ljubljanska borza.
Sreda, 15. dcceinbra 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz L 1921 den. 78, bl.*80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 340; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadoižni-ce Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 195, bi. 198; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 140; Merkantilna banka, Kočevje den. 95, bi. 95, zaklj. 95; Prva h r vat s k« štedionica, Zagreb den. 885; Kreditni zavod aa trgovino in industrijo, Ljubljana den. 170, bi. 180; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 90; Trboveljska preniogokopna družba, Ljubljana den. 315; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 112; »Stavbna družba« d. d. Ljubljana den. 55, bi. 05; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 104.
Ulago: Kostanjev les za tanin, 15% okroglic, od 30 cm naprej klano, fco vag. maki. postilja, neo.belje.no den. 21, otopljeno den. 23; brzojavni drogovi, borovi, zdravi> obeljeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolž. 6 'A m, najmanjši
Obseg: v vrhu 38 cm in 2 m od tal 53 cm, računajoč 800 kg na 1 m3 den. 40, iin računajoč 700 kg na 1 m3 den. 42, in dolž. 8'A m, najmanjši obseg: v vrhu 40 cm in 2 m od ■tal 56 cm, računajoč 800 kg na 1 m3 den. 63, in računajoč 700 ,kg na 1 m3 den. 66; Madri-eri (smreka, jelka) 75X220 mm, III., IV., fco meja, 1 vag. den. 420, bi. 420, zaklj. 420; hrastovi železniški pragovi: 2.60 m 24X14,
S vag. den. 59.60, bi. 59.60, zaklj. 59.60; 2.45 m do 2.50 m 22X12K, 3 vag. den. 48.50, bi. 48.50; zaklj.'48.50 ; 2.30 m 22X12K, 3 vag den. 34.50, bi. 34.50, zaklj. 34.50, Ico vag. meje; pšenica, 75/76, Ico vag. nakl. postaja bi. 295; koruza umetno sušena, foo vag. nakl. postaja (bi. 155; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. postaja bi. 140; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. maki. postaja bi. 150; ajda prekmurska, fco vag. nakl. postaja bi. 335; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. postaja bi. 225; Ječmen krmilni, 62 63, fco vag. nakl. postaja bi. 170; Ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. postaja bi. 180; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. postaja bi. j 192.50; oves, fco vag. nakl. postaja bi. 160; j otrobi drobni, fco vag. nakl. postaja bi. 125; : fižol beli, 3 —4%, fco vag. nakl. poetaja bi. 175; smrekovi in jelovi hlodi od 25 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolž. napr. Plačilo proti duplikatu tovornega liista in računa. Cena fco vag. nakl. postaja Gradac, Dolenjsko, cca 900 m3 den. 175, bi. 175, zaključek 175,
TRŽNA POROČILA.
Živinski sejem v Mariboru (14. t. m.). Dagon 16 konj, 149 volov, 511 krav, 12 bikov, 12 mlade živine, skupaj 700 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50 do 8.25, polde-beli 7 do 7.25, plemenski 6 do 6.75, biki za klanje 4.25 do 7, krave debele 5.50, krave za klobasarje 2.75 do 4, molzne in breje krave 5 do 6, mlada živina 7 do 8.50 Din. Mesne cene: govedina 8 do 18, teletina 9 do 19, svinjina sveža 10.50 do 27 Din. Prodanih je bilo 289 komadov; od teh 35 v Avstrijo.
Cena sladkorju na Češkoslovaškem.
V	mesecu decembru t. 1. ostane sedanja cena (488 Kč za 100 kg) neizpremenjena. Pogajanja interesentov za povišanje cene v mesecu januarju t. 1. se nadaljujejo.
Dunajski goveji sejem (13. t. m.). Do-gon 2990 komadov; od tega 712 iz Jugoslavije. Najboljše blago je notiralo nespremenjene cene, d oči m so se druge vrste, zlasti slabše blago, pocenile za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže noti-rajo: voli I. 1.55 do 1.85 (izjemno 1.90 do 2.05), II. 1.25 do 1.50, III. 0.90 do ■1.20, biki 1 do 1.40, krave 0.80 do 1.30 (1.55), slaba živina 0.50 do 0.70 šilinga.
Eksportni krediti na Nemškem. V seji državnega nemškega gospodarskega ministrstva so z veliko večino sprejeli predlog, da prevzame nemška država za pospeševanje zunanje trgovine nadaljnih 175 milijonov mark. Ti krediti ne veljajo za kupčije z Rusijo; a tudi rusko trgovi-
no hočejo okrepiti, in sicer z eksportni-mi krediti v višini 300 miljonov mark. Odstraniti hočejo vse ovire trgovine z Rusijo in hočejo omogočiti koncnoveljavno izrabljanje ruskih kreditov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spreje.ma do 17. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 500 vžigal ni h kapic, do 23. decembra t. 1. za dobavo 100 komadov Mainzer kož ter za dobaw> 4450 kg razne pločevine. Predmestni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-ljenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe za dobavo elektromotorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne. licitacije:	Dne 22. decembra
t. 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave, živil (moka, ješprenček, sladkor, pražena kava, telečje meso, mleko). — Dne 5. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glc.de dobave 15.000 kom. hrastovih pragov. — Dne 10. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cina, bakra v palicah, bakrene, medeninaste, pocinkane železne pločevine., bakrene žice in vrvi ter glede dobave raznic vrvic;,pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup 26 pokritih barak za vskladišče-nje oglja, ki se nahajajo na postaji Met-kovič; pri direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu glede dobave raznega ma-terijala (kemikalije, olja, razno orodje, kovinasti in mašilni materijal, železo, jeklo, steklen materijal, belo platno za zastore, vrvi, leseni zaboji itd.); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih sestavnih delov za We-stinghouse iu Hardy zavore. — Dne 12. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca 109.053 kg železne pločevine za kotle
—	Dne 15. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede oddaje dela nasekovanja in ostrenja pil za čas trajanja enega leta. — Upraviteljstvo realne -gimnazije v Dubrovniku si bo nabavilo razno pohištvo v iznosu od 93.000 dinarjev. V prihodnjem proračunskem letu pa bo otvoTjen kredit v iznosu 300 tisoč dinarjev v isto svrho. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno na omenjeno upraviteljstvo. — Poglavar sreza konjiškega okraja obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se prodaja 4 gatrov, 1 žage in 2 parnih strojev, ne bo vršila.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled
v)
Veletrgovina ♦>
kolonijalne In špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna !n solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
prodaja
PREMOG Iz slovenskih premogovnikov
Vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo	^
Inozemski premog In koks
Vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
c	Miklošičeva	testa	št.	15,	II.	nadstr.	<
*
IH
Trgovci, obrtniki, industrijci,
oglašajte v „Trgovskem listu“
Najboljši šivalni stroj in kolo
]e edino le
ee
Ul
m*
O
ss
e
MB
05 tu Z N I-
6 O
o
s
5i
N
z
m
39
3
r*
m
30
za dom, obrt In Industrijo
v vseh opremah.
Sstotam pletilni stroj DU8IED
Pouk * vezeniu b ezplafen.
Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
3as p Peteline
L]u£sSfiana
’'lasu Prešernovega spomenika.
BBHHUBBHnaaigaaanH
g=-:=~;mm= ] Vel«
=iii=
=iin
m— Veletrgovina v	~
v Ljubljani
priporoča
špecerifsko blago
raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke | raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom. v,
CENIKI NA HAZPOtAOOl
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 652
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice Ltd.
TELEFON ŠT. B52
Ureja dr IVAN PLESS. — fca Trgavako-induttTijzkO d. d. >MERKUR» kot izdajatelja in tlzkarja: A. SEVER, Ljubljana.