1 Leto XIV. | Štev. 231	TELEFON POSLOVALNIC/ TELEFON	UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 CELJE. Prešernova 3. tel. 280 LJUBLJANA: 46-91	Maribor, petek 10. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnlina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din 1	j
Nemške čete plujejo po Donavi
Angleško poslaništvo se pripravlja na odhod iz Bukarešte — Pričakuje se nemška uradna objava o pošiljanju čet v Romunijo — Amerika in Anglija sta zasegli romunske denarne depozite
BUKAREŠTA, 11. oktobra. Reuter. Včetaj je prišlo po Donavi več nemških transportnih ladij z nemškimi četami na krovu. Angleško poslaništvo je začelo zažigati tajne dokumente ter se pripravlja na odhod, še preden bodo nemške čete zasedle Bukareštvo. Vprašanje prekinitve romunsko-angleških diplomatskih odno-šajev je samo še vprašanje nekaj ur. Nemški častniki so že v Bukarešti, nastanjeni so po hotelih ter imajo ves čas konference zaradi gamizoniranja nemških čet.
NEW YORK, 11. oktobra. United Press Beograjski dopisnik sporoča, da se prevažajo nemške čete z ladjami po Donavi v Romunijo. Skozi Beograd gre skoro vsako uro po ena ladja. Promet po Donavi, ki je internacionalna reka, stalno narašča. Transporti se vršijo že dva dni.
PRED NEMŠKO OBJAVO BERLIN, 11. okt. United Press. Kakor izjavljajo poučeni, bo v kratkem uradno sporočeno, da je bilo več edinic nemške vojske odiposlaninih v Romunijo, deloma zato, da ščitijo važno romunsko industrijo, deloma pa da pomagajo pri reorganizaciji in modernizaciji romunske vojske, da se tako praktično uresničijo
garancije, ki sta jih Nemčija in Italija dalj Romuniji. V Romunijo bodo poslali tudi lovska letala. Nemške čete bodo ostale v Romuniji samo orpejen čas, kolikor časa bodo razmere to zahtevale. Države, ki so v prijateljstvu z Nemčijo, so bile o tem odpošiljanju nemških čet v Romunijo vnaprej obveščene.
OPORIŠČA V KOSTANCI IN GALACU
BUKAREŠTA, 11. oktobra. Ass. Press poroča, da so Nemci že dospeli v Galac in Konstanco, kjer so pričeli pripravljati vse potrebno za ureditev pomorskih in letalskih oporišč.
AMERIŠKE NAPOVEDI
BUKAREŠTA, 11. oktobra. Unp. Nemške čete, ki so sedaj v Romuniji, bodo v kratkem poslane v Bolgarijo, kakor se je izvedelo v strankinih krogih v Berlinu. Diplomatski krogi tudi opažajo veliko sovjetsko nervoznost zaradi gibanja nemških čet na Balkanu. Na besarabski meji kopljejo sovjetske čete strelske jarke.
USTAVITEV PETROLEJA TURČIJI
BUKAREŠTA, 11. okt. Unp. Romun-
USA se ne umikajo pred vojno z Japonci
Velike vojaške priprave za eventualni spopad — V Tokiu pa pravijo, da bi bila vojna katastrofa — Tudi Anglija zavzema na Daljnem vzhodu vedno energičnejše stališče
WASH1NGT0N, 11. oktobra. ZPV. O položaju na Daljnem vzhodu, v katerega so zapletene USA, Japonska, Kitajska in Anglija, poroča zastopnik Columbie sledeče: Washington je postal seismograf dogodkov na Daljnem vzhodu. Tu se vse registrira in vsak diplomatski korak ima svoj pomen. Zanimiva je bila Knoxova izjava, da ne veruje, da se bo Japonska zapletla v vojno z USA že v 14 dneh, vendar je dejal da tega, kaj bo, nihče ne Ve. Da pa USA računajo z vojno, o tem »e more biti prav nobenega dvoma. Dokaz več za to je vojna pripravljenost tihomorske mornarice. Ameriški tisk polemizira zelo ostro z japonskim. Na izjavo zastopnika japonske vlade Suma, da se čudi, čemu Američani zapuščajo Daljni Vzhod, ker se pač ni nič zgodilo, kar bi dajalo povod za tak odhod, odgovarjajo ameriški listi: Japonska je pač mislila, da bo 's trojnim paktom z Nemčijo in Italijo zastrašila USA. Japonci so vkorakali v Indokino in groze z napadom na cesto iz Burme na Kitajsko. Amerika ne bo čakala na to, da Japonci uresničijo svoje cilje in zato je bolje, ako pride do obračuna z Japonci sedaj, kakor pa tedaj, ko bi to Japonci sami hoteli. Amerika je obljubila svojo podporo Kitajski in bo to bbljubo tudi izvršila, pa naj povzroči to tudi vojno med USA in Japonsko. Tudi Velika Britanija sedaj priznava, da je storila napake, ko je zaprla pot čez Burmo. Sedaj to napako popravlja. USA so pripravljene na vse.
VOJNE PRIPRAVE AMERIKE
WASH1NGT0N, 11. oktobra. DNB. Mornariški minister Knox je izjavil, da je bila posadka vojnih ladij na Tihem oceanu postavljena v vojno stanje. Doslej je bilo na teh ladjah samo 85 odstotkov potrebnih mornarjev. Dalje je Knox izjavil, da bo v kratkem uvrščenih v tihomorsko mornarico še 31 pomožnih ladij za oskrbovanje. Kongres je svoječasno dovolil gradnjo 35 takih ladij. Doslej jih je bilo izročenih prometu že 22.
WASHINGTON, 11. oktobra. Tass. Admiral Richardson je izjavil, da je razpravljal na konferencah z Rooseveltom o pripravljenosti ameriške vojne momari-°ei Dalie je povedal zastopnikom tiska,
da je bik) odposlanih na Havaje več tisoč mornarjev za izpopolnitev moštva tihomorske vojne mornarice.
WASH1NGT0N, 11. oktobra. Reuter. Izdan je ukaz o mobilizaciji 23 bataljonov rezeversitov ameriške vojne mornarice. Vpoklicani rezervisti sfe morajo javiti do 7. novembra pri kadrih v šestih krajih, ki so zaupno naznačeni v pozivih in leže na raznih točkah Tihega oceana in Atlantika.
KONFERENCE USA IN ANGLIJE WASH1NGT0N, 11. okt. Reuter. Roosevelt je imel dolge kon ence s Cordel-lom HuHom in Sumnerjem WeMesom. Sle dnja dva sta za energične korake proti Japonski. To se vidi že iz pisanja japonskih listov. v LONDON, 11. okt. Reuter. Velika Britanija In USA proučujeta vsa vprašanja vojnega sodelovanja na Pacifiku, kakor tudi možnost skupne akcije proti Japonski.
NEW YORK, 11. okt. Reuter. »Louls-vllle Courier Journal« piše, da je edino pravo sredstvo za obrambo Velike Britanije in USA efektna blokada.
KITAJSKI PREDLOG LONDON, 11. okt. Unp. Kitajski veleposlanik pri apgleški vladi je predložil Veliki Britaniji In USA, da najprej likvidirajo z Japonsko, ki je najslabši del tro-zveze. Dejal je, da je Japonska zaradi hrabrega odpora Kitajcev že tako izžr-pana, da ni njena zrušitev daleč.
JAPONCI SE UMIKAJO? TOKIO, 11. okt. Unp. Zunanji minister YoSuke Macuoka je v radijskem govoru svaril pred »strašno katastrofo«, ki bi lahko prišla ter dejal, da japonsko-nemško-italijanska trozveza« ni naperjena proti USA. ampak je namenjena za USA«. — »Verujem,« je dejal Macuoka, »da tako močna nacija kot so USA, nima namena mešati se v evropsko vojno zaradi kitajskega konflikta«.
TOKIO, 11. ojt. Unp. Uradnik zunanjega ministrstva je pred tujimi časnikarji obžaloval ton ameriških listov ter dejal, da bi odgovorni možje obeh držav morali ostati mirni in potrpežljivi radi spora med USA in Japonsko. Zanikal je da je zunanji minister Matsuoka imel dalekosežne razgovore z ameriškim poslanikom.
TOKIO, 11. okt. CNP. List »Niči Niči« svari USA, da se igrajo z ognjem, če izzivajo Japonsko. Tudi evakuacija ameriških državljanov z Daljnega vzhoda po meni provokacijo.
ITALIJANI OBLJUBLJAJO POMOČ
RIM. 11. okt. Unp. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bosta Nemčija in Italija izpolnili svoje obveze do Japonske, če bi Velika Britanija odprla birmansko cesto. Mario Appelius, vojaški strokovnjak »Zopola dTtalia« obtožuje USA, da silijo Churchilla, naj odpre cesto.
JAPONSKI MEČ ZA MUSSOLINIJA
TOKIO, 11. oktobra. Stefani. Italijanski poslanik v Tokiu je sprejel posebno de-
ska vlada je včeraj prepovedala izvoz petroleja tudi v Turčijo.
ZASEGA ROMUNSKIH DEPOZITOV
WASHINGTON, 11. okt. DNB. Roosevelt je določil, da je treba smatrati račun, ki ga ima Romunija v vrednosti 10 milijonov dolarjev v USA, kot zmrznjenega. V bodoče bo mogoče dvigniti ta denar samo s predhodnim dovoljenjem finančnega ministrstva.
WASHlNGTON, 11. okt. Unp. Roosevelt je zasegel okoli 100 milijonov dolarjev romunskih fondov v ameriških bankah. Fondi so zamrznili tisti trenotek, ko so nemške čete vkorakale v Romunijo.
LONDON, 11. okt. Unp. Predsednik an gleške Narodne banke je zasegel vse romunsko zlato.
putacijo Japoncev, ki mu je izročila meč, namenjen Mussoliniju kot poklon japonskega naroda.
OBOJESTRANSKE DEMONSTRACIJE
TOKIO, 11. ckt. DNB. Pred Tokijem je bila velika revija japonske vojne momari. cc. Sodelovalo je nad 100 bojnih ladij in 200 bombnikov. Navzoč je bil tudi mika-do, ki je dospel s posebnim vlakom iz Jo. kohame. V cesarjevem spremstvu so bili mornariški minister, načelnik štaba in člani cesarske rodbine. Cesar je sledil ma-ievrom s krova oklepnice »Hojoja«.
MADRID, 11. okt. Reuter. Z največjo pozornostjo zasledujejo tu vsako poteza USA na Tihem oceanu, kakor tudi odločna zadržanje Velike Britanije nasproti Ja-poski. Berlinski trojni pakt je poslužil Veliki Britaniji za demonstracijo njenih vojnih sil na Daljnem vzhodu, in to v trenutku, ko je taka demonstracija za Veliko Britanijo velike koristi, španski tisk je postal v svojih poročilih dosti bolj nevtralen, kakor je bil doslej. Razprave o Sunerjevih obiskih so že čisto utihnile.
Italijani o Siriji in Grčiji
RIM, 11. okt. ZPV. Ob priliki vesti o prihodu nemških čet v Romunijo izjavljajo v Rimu sledeče: Trditve, da ima Italija kakšne sovražne namene nasproti Siriji, spada v carstvo bajk. Kar pa tiče smernic držav osi nasproti Grčiji, so bile določene v znanem Mussolinijevem govoru ob dnevu vstopa Italije v vojno. —
Obstojajo pa mnogi znaki, da so nekatere države Sredozemlja še vedno predmet angleške diplomatske igre. Grčija je za Anglijo* velikega strateškega pomena. To velja zlasti za otoke Egejskega morja zaradi italijanskih operacij proti Egiptu. Vse bolj jasna postaja kombinirana akcija proti Grčiji.
SSSR
ne bo šla zaradi Anglije v vojno
WASHINGTON, 11. okt. ZPV. O razgovorih med USA in SSSR izjavljajo na poučenem mestu, da potekajo zelo ugodno in da skušajo v zvezi s temi ameriško sovjetskimi pogajanji odstraniti tudi nesoglasja, ki obstajajo med Veliko Britanijo In Sovjetsko zvezo. Neki sovjetski politik v Vashingtonu je pa izjavil, da ni nobenih razlogov za to, da se ne bi odnošaji med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo izboljšali in bi se uredilo zlasti vprašanje medsebojnega trgovanja, vendar pa Sovjetska zveza zaradi Velike Britanije ne bo šla v vojno, da vleče zanjo kostanj iz žerjavice.
BERLINSKI ZASTOPNIK USA POKLICAN NA POROČANJE
VVASHINGTON, 11. okt. Unp. Aleksander Kilk, ameriški odpravnik poslov v
Berlinu, je bil poklican v VVashington zaradi posvetovanja. Uradno zatrjujejo, da se bo Kilk še vrnil v Berlin. Mogoče bo šel v Rim, kjer naj bi zamenjal veleposlanika VVllHama Philipsa, ki se sedaj zdravi v USA. KHka bo v Berlinu začasno zamenjal Leland Mlris.
ODPOKLICAN TUDI REED
WASHINGTON, 11. oktobra. Unp. Ameriški odpravnik poslov v Rimu Edu-ard Reed je bil poklican domov na posvetovanje.
BOJ PROTI NASPROTNIKOM REŽIMA
VICHY, 11. okt. Havas. Vlada z veliko energijo nadaljuje preganjanje tistih, ki hočejo motiti reorganizacijo Francije in izpremeniti sedanje stanje. V 15 občinah je bilo izvršenih več preiskav pri .pristaših komunizma. Zaplenjenih je bilo mnogo obremenilnih listin in aretiranih 2? oseb, ki so jih internirali v Monsu in Pic de Domu.
Nadaljevanje letalskih napadov
V letalski vojni med Anglijo in Nemčijo se nadaljujejo nemški napadi na Anglijo in angleški na Nemčijo dalje brez prestanka
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 11. oktobra. DNB. Nemški glavni stan je izdal včeraj sledeče vojno poročilo: Od jutra pa do mraka so neprestano letale lahke in težke skupine letal nad angleško prestolnico, da so izvajala maščevalne napade. Za dnevnimi napadi so sledili zelo hudi napadi težkih bojnih letal, ki so trajali vse do mraka. Prizadejana je velika škoda v dokih ob Temzi. Manjša škoda Je prizadejana z eksplozijami na železniških napravah in železniških progah v središču Londona. Med nočnimi poleti se je opazilo mnogo hudih požarov. Nekatera letala so napadala v Južni Angliji pristaniške naprave, železniške proge in tovarne za strelivo. Na te cilje so letala vrgla mnogo bonto težkega in najtežjega kalibra z velikim uspehom. Prav tako so nemške vojne eskadrile bombardirale več letališč v južni in srednji Angliji. Na letališčih v St. VValu, v Penosu in St. Marinu se je posrečilo z bombami razdejati lope vojašnic in uničiti več letal na tleh. V cardifski luki so bombe zadele neko sovražnikovo trgovinsko ladjo s 4000 tonami. Bombe so zadele v sredo ladje in ladja se je nagnila na stran In ostala nepremična, na ladji je pa nastal požar. Neka nemška podmornica je potopila dve oboroženi sovražnikovi ladji s skupaj 7000 tonami. Bombe angleških letal na nočnih poletih nad zahodno Nemčijo in nezasedenimi pokrajinami so porušile nekaj hiš, neki kompleks poslopij neke kmetije je pa ogenj popolnoma uničil. V teku včerajšnjega dne je
sovražnik izgubil 10 aparatov, enega med njimi od ognja protiletalskega topništva. Pogrešamo štiri nemška letala.
NAPADI NA AMSTERDAM
AlMSTERDAM, 11. okt. DNB. Poročevalec angleškega radia poroča o obisku več efeportni-h podjetij, ki so bila v zadnjem času bombardirana. Bil je v neki tovarni, katere del je skoro popolnoma v razvalinah. Nekaj korakov dalje se je prepričal, da deluje isto podjetje v novih prostorih prav tako dalje, kakor prej.
NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO
LONDON, 11. okt. Unp. Nemška letala so nadaljevala napade na London, ter na utrdbe ter železniške zveze v južni Angliji. Nemški pHoti zatrjujejo, da so s srednjimi in težkimi bombami zadeli več važnih vojaških objektov v južni Angliji. Uradno poročajo v Berlinu, da je bilo sestreljenih 7 britanskih letal v teku včerajšnjega dneva, eno nemško letalo pa je padlo v Kanal, vendar je bil pilot rešen.
LONDON, 11. okt. Unp.. Opolnoči j® nastal majhen zastoj v nemških napadih, kmalu nato pa so se nemška letala spet pojavila in napadla 36 distriktov. Napadi so bili hujši kot zadnje tri noči, vendar pa je malo žrtev. Nemška letala so napadla tudi VVales, Midiande, Liverpool In severnozahodno Anglijo. V Londonu je neka bomba padla na katedralo sv. Pavla ter predrla streho stranske ladje ter poškodovala zid v globini 30 metrov. Težki
kamni so padali na 265 let stari glavni oltar.
NEW YORK, 11. okt. United Press jav lja, da je bila zadeta po letalski bombi katedrala sv. Pavla v Londonu. Bomba se je razletela nad glavnim oltarjem in ga razdejala. Ostali del cerkve je ostal nepoškodovan.
ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE
LONDON, 11. oktobra. Unp. Valovi angleških letal so bombardirali nemška invazijska pristanišča v Kanalu. Smatra se, da tako hudega napada ta pristanišča še niso doživela doslej. Napad je sledil takoj potem, ko so nemški topovi okoli Capa Gris Nez začeli streljati na angleško obalo. Včeraj ponoči so angleška letala napadla v Brestu nemške rušilce.
LONDON, 11. oktobra. Reuter. Angleški bombniki so v teku današnje noči spet napadli invazijska pristanišča ter tovarne v Nemčiji. V Essenu še vedno gorijo Kruppove tvornice. Napadeno je bilo več petrolejskih rafinerij.
DOSEDANJE ANGLEŠKE ŽRTVE
LONDON, 11. oktobra. Unp. Od začetka vojne je bilo v Veliki Britaniji ubitih, ranjenih ali pogrešanih 59.577 civilistov, vojakov, mornarjev in letalcev. Med letalci je bilo 5887 žrtev. Uradno so objavili listo 38.077 angleških vojakov, ki so v bojih padli, ali pa bili ranjeni. Mrtvih In pogrešanih je 21.867, ranjenih pa 16.210.
) . l -	>
Sofija središče diplomatske delavnosti
SOFIJA, 11. oktobra. ZPV. Tu z velikim zanimanjem zasledujejo pisanje nem škega tiska, da bo Sofija postala središče diplomatske delavnosti na Balkanu. Prav tako vlada tu splošno prepričanje, da se bodo za časa sedanjega bivanja bol
garskega ministra Bagrijanova v Berlinu in pozneje v Rimu, kmor bo odpotoval Iz Nemčije, nadaljevali važni zunanjepolitični razgovori o splošnem položaju na Balkanu.
De Gaulie v koloniji Kamerun
LONDON, 11. okt. Reuter. V DuaH v Kamerunu se je izkrcal rancoski general De Gaulie. Sprejel ga je tamkajšnji guverner s pristaši svobodne Francije.
DUALA, Kamerun, Reuter. Domačinske čete so držale častno stražo geieralu de Gaulleu, ki je včeraj prišel s topovnjačo »Comandant Ducot« v Dualo. Sprejel da je generalni guverner Kameruna Leclerc ter velika množica Francozov in domači.
nov. Po ulicah, ki so bile vse v zastavh ter med velikim navdušenjem občinstva je odšel de Gaulie v guvernerjevo palačo. Guverner Leclerc je v nagovoru dejal, da v Kameruna ni strahopetcev ter da so pri pravljeni na vsako eventualnost. De Gaul-le mu je odgovoril, da je Kamerun svetel zgled, ki mu je sledilo že več drugih kolonij, ostale pa bodo še sledile.
De Bone pri generalu Francu
je De Bono dospel z letalom na madridsko letališče, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Od letališča do hotela je bil
MADRID, 11. oktobra. DNB. General Franco Je sprejel italijanskega maršala De Bona v privatni avdienci.
MADRID, 11. oktobra. Stefani. Poseben odposlanec italijanskega kraljS, marša! De Bono bo izročil generalu Francu ogrlico z redom sv. Anunciate. Včeraj ob 15.
De Bono navdušeno pozdravljen. Ob 18. je maršal zapustil hotel in odšel v palačo »El Pardo«, kjer ga je sprejel general Franco v privatni avdienci.
Konec Mussolinijevih inšpekcij
MILANO, 11. okt. Stefani. »Corriere della Sera« piše v včerajšnjih manifestacijah fašistične mladine v Padovi in pravi, da je njih pomen tem večji, ker so bili navzočni tudi predstavniki drugih narodov nove Evrope. V tej Evropi je Italija vodnica mladih generacij.
BUDIMPEŠTA, 11. okt. MTI. Madžar, ski tisk obširno poroča o inšpekcijskem potovanju Mussolinija in manifestacijah, ki so mu bile ob tej priliki prirejene. Listi naglašajo močno organizacijo italijanske vojske in njena mehanizirana sredstva.
HOLANDSKA INDIJA SE BO BRANILA
NEW YORK, 1. oktobra. DNB. V Manilo na Filiphtah je dospel major van Haselen, šef holandsko-indijskega letalstva. Potoval bo v USA, kjer bo nakupil letala. Van Haselen je zjavfl, da se bo Holandska Indija branila, če bo napadena. Neuradno javljajo, da bodo letala prepeljana s Filipinov v Holandsko kolonijo.
ANGLEŽI NAPADLI TOBRUK
KAH1RA, 11. okt. Unp. Britanska bomb na letala so v Italijaiskem libijskem pristanišču Tobruku direktno zadela veliko ladjo ter zažgala eno petrolejsko lfdjo, (kugo pa poškodovala. Angleški bmbniki
so tudi napadli barake v Assabu v Eritreji.
PREPOVEDANI MADŽARSKI LISTI
BUDIMPEŠTA, U. oktobra. MTI. V Romuniji so prepovedani vsi madžarski listi.
BUKAREŠTA, 1. oktobra. Rador. Pred-sedništvo vlade objavlja sporočilo, v katerem zanika trditve budimpeštanske vlade o Madžarih, ki so zapustili Romunijo.- Ti so zapustili dosedanja bivališča prostovoljno in niso bili pregpani.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno, vetrovno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperr^ura 22.2, danes najnižja 4.4, opoldne 19 C.
Politični atentati v Šanghaju
ŠANGHAJ, .11. okt. Japonski major Fu Thung Yao je bil umorjen. Znan je bil tudi kot finančni strokovnjak. Ta umor je povzročil veliko konterniranost v ameriških in angleških krogih, čeprav je dokazano, da je Fuja ubil njegov sluga. Isto časno pa je bil ustreljen tudi neki japonski častnik v Hong K®wu. To je že četrti umor japonskih častnikov v teku dveh tednov. Kitajci se bojijo represalij.
ŠANGHAJ, 11. oktobra. DNB. Načelnika mesta, Fušijena, pristaša Vang-čingveja, so našli ubitega v stanovanju. Vest je izzvala veliko vznemirjenje. Japonske oblasti so uvedle preiskavo, da najdejo krivca.
IZMIŠLJENE GOVORICE
RIM, 11. okt. DNB. Na uradnem mestu označujejo govorice, da je bil general Gra ziani odstavljen kot poveljnik vojske v Libiji in da da bo zamenjal nemški ge. neral Keitel, kot zlobno izmišljene, smešne in groteskne.
AMERIŠKA MISIJA V ANGLIJI
WASHINGTON, 11. okt. Stefani. Vojni minister Stimson je dejal, da je poslala vlada USA v Veliko Britanijo posebno misijo, ki bo proučila naloge protiletalske obrambe. Komisija bo ostala v Angliji več tednov. Na Havajske otoke bodo USA poslale en polk protiletalskih baterij.
BATISTA ZA SKUPNO OBRAMBO AMERIKE
HAVANA, 11. okt. Unp. V slavnostni adresi ob priliki vstoličenja, jc novi predsednik republike, polkovnik Fulgen-cio Batista, izrazil toplo željo vseh Američanov, da ostanejo zedinjeni v obrambi v teh težkih in nevarnih časih.
PRETEP V INDIJI
NEV/ DELHI, 11. oktobra. Unp. V Gha-ziabodu so se stepli muslimani in hindi zaradi hindujske glasbe, ki je žalila verski čut muslimanov. Policija je ustrelila 4 osebe in več ranila.
VOLIVNA KAMPANJA V USA
NEW YORK, 11. oktobra. DNB. V zvezi z volitvami za predsednika države je dala demokratska stranka 100 lisoč dolarjev za radiofonske oddaje, ki bodo prenašale vesti o volitvah med ; 20. in polnočno uro po ameriškem i času.
Povečanje ameriških
dobav Angliji
NEW YORK, 11. oktobra. Reuter. »New York Times« poročajo, da so na konferenci finančenga ministra Morgenthaua z zastopniki vojske in mornarice razpravljali po pospešitvi produkcije vojnega materiala, zlasti letal in pošiljatvah Angliji. Zastopnik angleške komisije za nakupe vojnega materiala v USA, Purvis, je imel z Morgenthauom konferenco pred in po omenjenim posvetovanjem.
WASHlNGTON, 11. oktobra. Reuter. Izdan je ukaz za še bolj pospešeno proizvodnjo letal. Poseben odbor z generalom Arnoldom na čelu ima dolžnost, da do skrajnosti dvigne kapaciteto izdelave vojnih letal po najnovejših izkušnjah.
OTTAWA, 11. oktobra. Reuler. Na račun Velike Britanije bo že v bližnjih dneh izdelanih 3000 tankov najnovejšega tipa.
PETAINOV REŽIM SINTEZA VSEGA DOBREGA
VICHY, 11. oktobra. AsP. Maršal Petain je izjavil, da bo nova Francija prevzela vse, kar je dobro od fašizma in narodnega socializma, kakor tudi od španskega falangizma. Kopirala pa ne bo naravnost teh ideologij. Francija ponuja roko Nemčiji. Petain je dejal, da bo francoska politika v bodočnosti zasnovana na francosko-nemškem sodelovanju, če bo Nemčija pravična.
GUVERNER MALTE ODSTOPIL
LONDON, 11. oktobra. Reuter. Kolonialni minister je sporočil, da je gc-n6ralni guverner Malte odstopil iz zdravstvenih razlogov. Na Malti je bil od 1936. leta.
AMNESTIJA NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 11. oktobra. Stefani. Regent Horlhy je pomilostil večje število političnih krivcev. Akt je v zvezi s sporazumom med Madžarsko in Slovaško ob začetku oktobra.
RAZPRAVA PROTI VODITELJEM NEMCEV V USA
NEWTON, USA, 11. okt, Unp. Pred sodiščem se je začela razprava proti Nemcem Wilheimu Kuntzeju, ki je gauleiter za Ameriko, Augustu Klapretto ter osmim drugim obtožencem zaradi govorov in pisanja proti Zidom.
ČLANI KONGRESA NA AGITACIJI
WASHINGTON, 11. okt. Unp. Kongres se včeraj ni mogel sestati, ker je bilo pri-; šotnih samo 212 poslancev, t. j. 4 manj kot je kvorum. Večina poslancev je odšla na volivno kampanjo za predsedniške volitve.
TRGOVANJE MED NEMČIJO IN MADŽARSKO
BUDIMPEŠTA, 11. okt. MJI. Med madžarsko in nemško Vlado je bil sklenjen sporazum glede uvoza znanstvenih in. praktičnih aparatov, medicinskih priprav, zdravil in olja na eni ter zgovedi, konj in jajc na drugi strani.
PRED NOVO OFENZIVO V EGIPTU?
BERLIN, 11. okt. DNB. »Berliner Borsenzeitung« piše o sedanjem položaju ter ugotavlja, da je Anglija po neuspehu pri Dakarju in alarmu iz Burme prepričana o uspehu italijanske ofenzive v severni Afriki. Za Anglijo pomemben je včeranijšnji demanti Tass. Velika Britanija, ki je še pred 15 me-seci verovala, da lahko mobilizira proti Nemčiji ves svet in da bo za svoje cilje pridobila tudi Sovjetsko Rusijo, se vdaja danes politiki nespretnega zastrupljenja v nadi, da bo preprečila tok usode. Vse, kar v Londonu sklepajo na političnem ali vojaškem polju, kaže na zmedenost zbeganih ljudi
NESREČA RUŠILCA
GROTON, Connecticut, 11. oktobra. Ameriški rušilec »Reper« je nasedel na obal® ob priliki manevrov s podmornicami. Ven-darj e bil kmalu splavljen,
POTRES V LOS ANGELESU
LOS ANGELES, 11. oktobra. Reuter.. Mesto in okolico je stresel močan potresni sunek, ki je trajal 10 sekund Bil jc to v zadnjih letih najmočnejši potres.
B»rza, Curih, 11. okt. Devize: Beo-: rad 10, Pariz 9.95, London 16.97.50
;<'e\vyorl' 431.50,'Milan 21.80, Madrid 4G Berlin 172.75, Bukarešta 2.25.
Pripravlja se napad na Dardanele
Zakaj je bil od ožen naskok na Gibraltar - Položaj v Egiptu, Siriji in Grčiji - Sovjetska Rusija in Turčija ter njuni odnošap do prostora med Donavo in Bagdadom
WASHINGTON, 11. okt. 9. okt. »United Press« javlja iz Rima, da smatrajo dobro poučeni vojaški krogi, da bosta Italija in Nemčija po sklepih konference na Brennerju podvzeli napad na Dardanele iz dveh razlogov: 1. da si sile osi zasi-gurajo zase dovoz petroleja in 2. da odrežejo dovoz pogonskega materiala za Veliko Britanijo. Glede glasov, ki krožijo po Ameriki o nameravanem napadu na Jugoslavijo, zatrjujejo isti rimski krogi, da o tem ne more biti govora, ker je promet življenjskih potrebščin iz Jugoslavije za sile osi tako dobro organiziran, da proti Jugoslaviji ni nobenih pritožb.
Zmerom bolj se kažejo obrisi, da se h kraju jeseni premika tudi težišče evropske vojne na Sredozemlje, odnosno na njega vzhodni del. Padec prejšnjega režima v Romuniji, raz delitev Transilvanije in zasedba Dobrudže po Bolgarih, mrzlična, posvetovanja v Berlinu in Rimu s sodelovanjem predstavnika Španije, ter končno sestanek na Brennerju, vse to je odprlo vrata v nov svet dogodkov, katerih prva faza se že pojavlja.
Vesti o prihodu nemških čet v Romunijo, prevladujoč vpliv Velike Nemčije v Bolgariji in zahteve slednje po novih koncesijah na račun sosed, dalje madžarsko-romunsko raz-računavanje zaradi manjšin, obsežne Mussolinijeve inšpekcije pri severni italijanski armadi, živahnejši stiki med Ankaro in Moskvo — vse to so stvari, ki jih je treba povezati v zvezo z dejstvi, kakršna bodo morda že v bližnjih dneh presenetila pozornost svetovne javnosti.
Vprašanje zasedbe Gibraltarja je stopilo čez noč v ozadje. V rimskem tisku se je še nedavno zagotavljalo, da je mogoče to angleško pomorsko trdnjavo zavzeti že z nekaj tisoči dobro oboroženih vojakov s kopne strani. Toda, kakor poroča švicarski list »Basler Nachrichten« po svojem dopisniku iz Rima, je tamkaj »prevladalo mišljenje, da bi napad na Gibraltar potegnil neposredno tudi Španijo v vojno, kar bi pa tej deželi povzročilo velike skrbi glede prehrane. Izčrpana Španija bi v primeru vojne bila navezana le na dovoz hrane po suhem, v glavnem iz osovinskih držav, ki bi ji pa težko krile vse one potrebščine, ki jih zdaj Španija po veliki večini dobiva z oceanske strani. Da se taka obremenitev prepreči, je načrt vstopa Španije v vojno preložen na čas tik pred odločitvijo sedanje vojne, ko bo Španija prikrajšana na zunanjem dovozu le nekaj tednov, pred končno zmago sil osi.«
Druga stvar, ki zanima svet s področja Sredozemlja, je odmor v italijanski ofenzivi iz Libije proti Egiptu. Zgoraj omenjeni vir trdi, da so Angleži na svojem umiku proti Marsa Matruhu uničili vse studence in okužili vodnjake s solzavim plinom, tako, da so neporabni za pitno vodo. Grazlanijeva vojska je primorana, graditi lastne vodovode iz libijske strani.
Medtem postaja položaj v Siriji vedno bolj zapleten. V smislu pogojev premirja so prišle tja nekatere italijanske komisije, ki sodelujejo v prijateljstvu s francoskimi oblastmi. Vendar so pa slednje odklonile, da bi naj bila Sirija oporišče za kakršne koli tuje vojne sile v boju proti sosedni angleški mandatni deželi Palestini in Egiptu. Turčija je v zadnjih dneh pokazala, da nikakor ne bo ostala ob strani, če bi se stanje v sosedni Siriji izpreme-nilo.
Uganka zase je Grčija. V Rimu še vedno ra čunajo s tem, da bi se utegnili Angleži vgne-zditi v kaki grški luki ali na otokih z žejjr;
morda Moskva za svojo nevtralnost garancije za nov izhod na svetovno morje, v Perzijskem zalivu. Tako bi se razdelila v novem svetovnem redu mezopotamska petrolejska polja k osovinski, ona ob Perzijskem zalivu pa k ruski interesni sferi. So to le ugibanja; dejanja pa, ki se bodo tu razvijala, bodo v
mnogočem odvisna od zadržanja muslimanskega sveta, ki tvori jedro prebivalstva Bližnjega vzhoda.
Medtem, ko se zračni napadi na Anglijo nevzdržno nadaljujejo, se včlenja tako rekoč tudi črno morje v »življenjski prostor vojne«. Tu se odpirajo razvoju povsem nove prilike, ki ne slone toliko na samem geopolitičnem činitelju, kolikor na zahodni Evropi precej različnem potencialu v odmevu evrazijskega duha. Angleškemu pritisku med svetovno vojno na Dardanele, Palestino in Mezopotamijo z južnozahodne strani, se postavlja zdaj uveljavljanje prestiža velesil osi z obdonavske in libijske strani. Ali in kje se bosta oba kraka novega zagona evropskih dogodkov srečala, bo razkril že najbližji čas.
—ine.
Svoboda zborovanj samo demokratom
Kakor javlja DNB iz Buenos Airesa, je v Argentini svoboda zborovanja zelo omejena. Notranji minister je izdal uredbo, ki pravi med dragim, da imajo pravico do svobodnih zborovanj izključno le demokratske stranke in društva, ki so prisegla na republikansko ureditev in na demokratične principe države. Policija ima pravico razgnati vse sestanke, ki bi
lahko ogrožali narodno edinstvo države in notranji mir. Prepovedani so tudi vsi sestanki, na katerih bi žalili šefe tujih držav ali njih vlade. Še manj so dovoljena zborovanja društev, ki se financirajo od zunaj, ki so odvisna od političnih skupin izven Argentine in ki nosijo znake tujih političnih skupin ter tako tudi pozdravljajo.«
VVilkie izgublja zmerom več nad
Kakor smo že poročali, stoje šance republikanskega kandidata za predsedniške volitve v USA. VVilkie VVendella v razmerju 1:4 v korist Rooseveltu. Celo v VVall Streetu, kjer je bil VVilkie postavljen za kandidata, do-mnevajq, da bo končni izid volitev v razmerju 3:15 za Roosevelta. Čeprav lahko nastanejo do dneva volitev, 4. novembra, še iz-premembe, vendar računajo v Ameriki že z gotovostjo, da bo Roosevelt z veliko večino izvoljen.
Po prvih volivnih nastopih so prerokovali VVilkiesu zelo velike uspehe. Podpirali ga niso le njujorški bogataši z Wall Streeta, nego
tudi večina tiska, tako posebno »New York Times«. V krajih na srednjem zahodu je bil VVilkie deležen navdušenega sprejema povsod, kjer je nastopil kot splošno znan, izvrsten govornik. Toda, Gallupov institut, ki zbira prognoze, mu je že tedaj prisodil kvečjemu 40 odstotkov volivcev.
Politični opazovalci so mnenja, da je temu zadržanju ameriških volivcev krivo poostreno mednarodno stanje. Razvoj dogodkov je dal prav Rooseveltu in zdaj se dogaja, da mora VVilkie na svojih shodih, še bolj kot Roose-vest sam, pridigati načela, proti katerim so izolacionisti, pa tudi republikanci, z vso ostrino nastopali., ,
urah je strašno ognjeno pustošenje uničilo 13.200 hiš, 89 cerkva. 400 ulic je bilo zasutih z razvalinami. Od tedaj niso več gradili hiš iz lesa.
Preroške besede k sedanji vojni je izrekel že francoski rojalist Jaques Bainwille leta 1916. Tedaj je mož zapisal, da bo pravi zmagovalec v svetovni vojni ne tisti, ki bo zadnji zmagal, nego oni, ki bo znal po svetovni vojni bolje izkoristiti dvajset naslednjih let.
Med alarmom je izgubil življenje baron De Vitrolles, bivši francoski poslanik v Haagu. Ko je v Londonu med alarmom skočil pred Piccadilly Circusom čez cesto, ga je povozil neki avtobus.
Italijanska industrija se že zdaj pripravlja za velik napredek, ki jo čaka po vojni, piše »11 Piccolo di Trieste«. »Novi red v svetu bo pripomogel Italiji, da ji v njej pripojenih kolonijah in v krajih zavezniških sil ne bo manjkali surovin«.
Bivši član nemškega Centruma, Albert Hak-kelsberger, tovarnar znanih kozarcev za vku-havanje »Weck«, je v 47. letu umrl v Frei-burgu. Leta 1933. je ostal v rajhstagu, toda je bil kmalu obsojen zaradi deviznih prestopkov.
Japonskega budističnega meniha Maruya-
ma, ki je dajal indijskemu narodnemu kongresu navodila za odpor proti Angliji, so indijska oblastva zaprla.
Tri oklopne orjake dobe USA. 35.000tonska ladja »North Carolina« je že spuščena v morje, zdaj so začeli graditi 45.000tonski ladji velikanki »Sowa« in »Missouri«. Ladjedelnica v New Yorku dela s polno paro. V delu je tudi osem novih rušilcev. Zaposlenih je 16.550 delavcev, vsak dan jih sprejmejo 30 novih.
Nemški generalni konzulati so začeli poslovati v Vladivostoku, Batumu in Leningradu, sovjetski pa na Dunaju, v Pragi in Konigs-bergu. Ti uradi bodo imeli pravico dajati potnikom dovoljenja' za direktna potovanja v Nemčijo ali sovjetsko Rusijo.
Mesta bolgarsko Dobrudže in njihov položaj. Pri včerajšnjem članku pod tem naslovom jo na koncu ,pomotoma izostala značka —r.
Švicarski pogledi v bodočnost Evrope
Kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung« je na zborovanju mladoliberalne mladine govoril med drugimi tudi Rene Bovard in dejal: »Kot svobodna demokratska država smo dolžni obvarovati vse časti in svoboščine zvezne države. Zgodovina nam je dala lepe sadove notranje sloge, čeprav naša nacija nikoli ni bila homogena. K sedanjim dogodkom v svetu moramo zavzeti svoje stališče. Izbirati
imamo med dvema alternativama:	osvaja-
nje ali red. Za nas imajo besede Paula Vale-ryja globok pomen: Evropo ni treba osvajati, nego le organizirati. Za to govori naša nevtralnost na zunaj in švicarska nacija sama. Po zaključku evropskega vrenja moramo s svojimi tradicionalnimi izkušnjami prispevati k novi osnovi federativne Evrope, katere cilj je v svobodi in demokraciji.«
London je v preteklosti zelo trpel
London je že staro mesto. Obstajalo je že pred Kristusovim rojstvom, Kelti so nazivali ta kraj Long Dun, Rimljani kasneje pa Lon-dinhim, od česar je nastalo ime sedanjega velemesta ob Temzi. Razume se, da je v svoji dolgi zgodovini precej trpel.
. ______________. , Leta 1077. je London pogorel do tal, leta
da od tod ogrožajo Italijanske vojaške trr.n-, 1090. je strašen vihar porušil v njem 600 hiš športe iz Sicilije in Apeninskega polotoka v in več cerkva. Leta 1258. je zavladala v me-
Afriko. Dokler tako agresivnega dejanja ni, pravijo v Rimu, bodo ostali mirni, čim bi se pa pokazalo podobno dejanje Angležev, bo Italija stopila na tem delu Balkana na plan.
Trenutno najbolj pereče, obenem pa skrivnostno je vprašanje prostora med Donavo in Malo Azijo, ali pa v širšem pomenu še dalje, od Dardanel do Perzijskega zaliva. To je že
stara ploskev geopolitičnih trenj evropskih velesil. Približevanje osovinskega prestiža k Dardanelam in vsi možni cilji, ki se s tem v zvezi lahko v bodoče sprožijo, zastavljajo vprašanje zadržanja Turčije, predvsem pa seveda Sovjetske zveze. Saj je bila Rusija v preteklosti nad tem prostorom najbolj zainteresirana in je moskovska vlada to svojo tež njo še nedavno uradno naglasila.
Ni še jasno, kolikšen je okvir eventuelne-ga sporazuma med Moskvo, Berlinom in Rimom glede sodelovanja pri delitvi interesov na Bližnjem vzhodu. V prejšnji svetovni vojni je bila Rusiji prav tu zaprta pot do njenih zaveznikov, Anglije in Francije. Vpliv Berlina se je raztezal globoko preko Turčije do Perzijskega zaliva. Zdaj je ta svet še »nevtralen«, dejansko pa z znanim prednjeazij-skim paktom med Turčijo, Irakom in Iranom prislonjen na politično področje Velike Britanije. Do kje sega eventualna razmejitev interesnih sfer med Nemčijo, Italijo in Rusijo na tem prostoru, bogatem predvsem petroleja, še ni znano. Tudi ni jasno, ali je dobila
INDUSTRIJI SPOSOBNE ENERGIČNE LJUDI!
Za izvedbo Industrializacije v začrtanem smisli, je neobhodno potrebno imeti kader no--štenih, strokovno sposobnih in energičnih ljudi; za take ljudi ne bo težko najti potrebnega kapitala, saj za manjšo tvornico ni treba več denarja kot za srednje velko hišo. Da je denarja dovolj, dokazujejo nove hiše v naših mestih, ki kar rastejo iz tal. 7akaj bi se ne fotsiraio zidanje malih tvornlc, namesto da prekomerno forsiramo zidanje stanovanjskih r.iš? — (Ing. Leon Kavčnik v 3.-9. št. »Misli in dela«.)
stu lakota in pobrala 20.000 duš. Glad je vklenil mesto v svoje kremplje znova 1. 1314. in 1317. Leta 1347. je pomrla zaradi kuge polovica meščanov. Samo na enem pokopali-
šču so položiji v zemljo 50 tisoč ljudi!
Trpljenja Londona še ni bilo konec. — V kmečkem uporu vodje Taylorja, ki je 1381 udrl v mesto, so ljudje prestali mnogo strahu. Pod kraljem Jakobom 1. je umrlo v Londonu 30.000 duš, pod Karlom I. je kuga pomorila 45 tisoč meščanov.
Porazno je bilo uničevanje kuge v letih 1664.—1666. Po uradnih zapiskih je tedaj umrlo 68.950 Londončanov. Dejansko pa mno go nad 100 tisoč!
Komaj je kuga prestala, je 2. septembra 1666 izbruhnil v mestu velik požar. V nekaj
FRANK KNOX mornariški minister USA
DOHODEK SLOVENSKE INDUSTRIJE JE TRIKRAT ODTEHTAN Z DAVKI
Kadar se je kdo pred leti skliceval na to, da slovenska industrija dobi za svoje izdelke veliko denarja iz drugih banovin in da k gospodarski bilanci Slovenije prispevajo južne banovine, ki kupujejo slovenske industrijske izdelke, smo jim že takrat lahko zabrusili nazaj, da je dohodek, kolikor ga dobi slovenska industrija iz južnih krajev, trikrat odtehtan z davki, ki jih preveč plačuje Slovenija. (»Slovenija« št. 40.)
Kultura
Pred nastopom sedmih mladih igralcev
V kratkem bodo igrali v Narodnem gledališču v Mariboru znamenito dramsko delo Angleža Sheriffa »Konec poti« gg. Jožko Lukeš, Stanko Ledinek, Maks Planinc, Boris Brunčko, Franc Kumer, Joža Babič, Milan Venišnik, Danilo Turk, Simon Kager in Božo Podkrajšek. Predstava bo v okviru produkcije dramske šole g. Vladimirja Skrbinška pod pokroviteljstvom Narodnega gledališča. S to prireditvijo stopa pred gledališko javnost sedem mladih, talentiranih ljudi, ki so v razdobju poldrugega leta prebrodili vse odtenke sistematičnega in metodičnega dela, potrebnega za umetniško in tehnično dograditev gledališkega igralca.
' Njihova naloga ni lahka, kajti drama »Konec poti« zahteva od vsakega posameznika sproščeno in zrelo umetniško ustvarjenje, katerega bistvo so: resnično psihološko doživljanje, direktno, še večkrat pa indirektno, skrito za nezavzetim ali celo čustvu nasprotujočim besedilu, resničen sluh in čut za intonacijo in razpoloženje, točna razčlemba miselne vsebine teksta, vse to pa oprto na čim do-vršenejšo tehniko govora in telesno sproščenost.
Prav 'zaradi tega je na mestu izbira takega, oziroma tega dela. Kajti kakor je gotovo, da nastopajoči gospodje stoje šele na začetku takega ustvarjanja, prav tako je tudi gotovo, da so se do njegovega bistva dokopali in bodo oprti na svoje talente ustvarili impresivno predstavo, ki bo zajemala in pretresala. In to dejstvo naj 'dokaže, da so zmožni še globjega razvoja v igravsko umetnost, h kateri z vso zavzetostjo in žilavostjo stremijo, ker so si jo izbrali za svoj življenjski poklic, če jim bodo naše razmere toliko naklonjene, da se mu v bližnji bodočnosti lahko popolnoma posvetijo.
Zdi se nam potrebno našo javnost tako podrobno obvestiti o tej sicer lahko spregledljivi manifestaciji stremeče zmožnosti in volje, ker je povezana z bodočim razvojem slovenskega in ožje mariborskega gledališča. Vsi, ki z zdravim čutom reagirajo na pretrese, ki jih doživljamo z ozirom na svetovno dogajanje, se zavedajo, da moramo na vseh koncih začeti graditi s prerojeno močno zavzetostjo. Predvsem pa na stavbi naše duhovne podobe, kjer edino se lahko postavimo enakopravno v vrsto svetovnih narodov, a močan poudarek te duhovne
stavbe tvori prav gledališče, kot narodu najpristopnejša in nanj tudi najbolj vplivajoča umetnost. S tem spoznanjem nas mora zajeti podoba bodočega slovenskega in ožje mariborskega gledališča, kot edinega drugega njegovega predstavnika v stiku z drugorodnhn.
Kot smo v našem listu že povedali, je treba začeti z izgraditvijo nove podobe našega gledališča takoj. V to delo pa poleg zidanja poslopja, veliko večje subvencije, njegovega organiziranja dela za napredek in pohod med narod, predvsem spada dopolnitev igralskega osebja, ki ga danes vkljub kvalitetnemu, žilavo požrtvovalnem delu ovira v popolnem razmahu poleg razmer preko vsega njegova majhna številčnost. Zato smo prepričani, da nam prav v teh mladih ljudeh, ki bodo doglednega dne kot zaokrožena enota stopili na deske, ki potnenjajo svet, in še v ostalih, ki se jhn bodo pridružili v vedno novih poizkusih, raste tisti naraščaj, ki bo v trenutku ko bo to možno, z zrelo sposobnostjo in pripravljenostjo sprejel nase odgovornosti polno dolžnost, katera je naložena igralskemu poklicu.
Tem vrednejše je blagohotno sodelovanje g. Boža Podkrajška, ki je dopolnil ta ansambl s svojim dobršnim kosom igralskega talenta in tisto požrtvovalnostjo, ki se z zdravim čutom pojavi vedno tam, kjer je treba pomagati ali začeti graditi nove dobrine. -iu
Novice v
Čuvajmo gozdove ■ neizčrpen vir
narodnega premoženja!
Tretjina ozemlja naše države je po krita z gozdovi. Torej smo bogati na lesu, lahko ga izvažamo v velikih količinah ter s tem dvigujemo devizno moč naše države. Marsikdo nas zavida za to lepo narodno gospodarsko premoženje, ki predstavlja velike koristi za industrijo ter trgovino. Gozdovi so v življenju in gospodarstvu države in posameznih dr žavljanov velikega pomena ter predstavljajo ob smotrnem gozdarstvu vir neizčrpnega velikega narodnega premoženja.
Glavni gozdni pridelek je les in dobro vemo, da ni panoge v gospodarskem življenju, ki bi lahko uspevala brez lesa. Gozd nam daje tudi raznovrstne užitne gozdne plodove, steljo in krmo za živino, lubje itd. Pri vzgoji, varstvu in izkoriščanju gozdov imamo raznovrstna dela, ki zaposlujejo v današnji dobi že preko 200.000 raznih delavcev ter jim nudijo zaslužek ali nekaterim tudi popolno življenjsko eksistenco. Zato so gozdovi iz socialnega stališča velike važnosti, saj so pogosto prebivalstvu v hribovitih krajih naše domovine edini ali vsaj največji vir dohodkov za preživljanje.
Naši krasni gozdovi imajo svojo važnost tudi v klimatičnem, higienskem, tuj-sko-prometnem in estetičnem oziru. Gozdovi nam regulirajo podnebne in ozračne
Letos bo vino dražje !
Kljub pričakovanju, da bodo letos v Slov. goricah trgali grozdje šele okrog godu sv. Martina, so se nekateri vinogradniki le malo ozirali na nasvete kmetijskih strokovnjakov. Čim je prenehalo zadnje deževje 2. t. m., so že naslednjega dne pričeli nekateri vinogradniki s trgatvijo, in to predvsem oni, ki imajo poleg drugih sort še samorodnice. Razumljivo je, da še grozdje ni povsem dozorelo in zato ni mogoče pričakovati izvrstnega pridelka, ker vreme zadnje dni ni bilo za to dovolj primerno. Večina vinogradnikov hiti s trgatvijo, ker meni, da sedanje vreme ne bo stalno. Letošnji vinski pridelek bo po sedanjih izgledih kvalitativno in kvantitativno slabši od lanskega. Po raznih vinorodnih predelih je letos povzročila trti občutno škodo peronospora, ker vinogradniki niso pogodili s pravočasnim Škropljenjem. Starih vinskih zalog sedaj skoraj ni več, zato se zanimajo gostilničarji predvsem za nov pridelek. Vinske kupčije so na višku in so tudi cene višje od lanskih. Nekateri že ponujajo po 5, 6 in celo 7 din za novi mošt, dočim so ga prejšnja leta naši vinogradniki prodajali po 2—4 din.
razmere s tem, da vplivajo ugodno na zemeljsko in zračno vlago, na padavine (omejujejo hude ure in točo!), na hudournike, plazove in poplave. Spomnimo se izsekanega in pustega kraškega sveta, kjer razsaja burja ter se vsaka ped plodne zemlje čuva kot največja dragocenost. Gozdovi po naših planinah nudijo turistom in tujcem, ki prihajajo leto za letom k nam polno naravnih užitkov, duševno sprostitev in osvežitev.
Gozdovi nam kot zavetišče in skrivališče raznovrstne divjadi nudijo bogati
vir dohodkov, kj ga daje lov. Se mnoge koristi imamo od gozdov in to ne samo njihovi lastniki, ampak tudi ostali, zato smo vsi zainteresirani na pravilnem gozdnem gospodarstvu.
Mnogo pa je činiteljev, ki gozd uničujejo. Naštevanje vseh teh bi nas zavedlo predaleč. Omejimo se le na gozdne požare, ki So največji škodljivci naših gozdov. Gozdni požari uničijo veliko množino dragocenega lesa, preženeje divjačino in uničijo gozdno zemljo. Škoda, ki
jo povzročajo gozdni požari v naši državi gre vsako leto v nekaj milijonov. Vzroki gozdnih požarov so pogosto v nepoučenosti preprostega ljudstva. Zato bi morali gozdarski strokovnjaki, gasilci, učitelji in duhovščina vsako leto ljudi primerno zainteresirati na važnosti gozdov in varstvenili ukrepov za čuvanje istih. Le na ta način bi se požari omejili ali popolnoma prenehali. S tem bi se naše narodno gospodarstvo opomoglo, kajti požari nam gozdove uničujejo hitro, a mnogokrat pretečejo desetletja predno je ob velikih finančnih žrtvah in naporih gozd zonet cbnovHen, Dolžnost vsakogar je, da po svojih močeh stori vse za preprečevanje upostošenja naših gozdov po požarih, ki so mnogokrat naravnost katastrofalni.	-gu-
Pereča šolska vprašanja
v ljutomerskem okraju
V ljutomerskem okraju je 23 ljudskih šol. od katerih iniajo komaj 3 šole zadostno število učilnic. Ostalih 20 šol je nepopolnih in manjka na njih skupno 46 učilnic. Posledica tega pomanjkanja je, da je pouk v eni in ,is>ti učilnici predpoldne in popoldne in to le po kratkem presledku. Taka učilnica je premalo prezračena. Posebno ob hladnih deževnih jesenskih dnevih in pozimi, je prezračevanje tu skoraj nemogoče.
V ljutomerskem okraju je na 2000 prebivalcev 1 šola in v 1 učilnici je povprečno 63 otrok, kar je brezdvomno preveliko število in so vse učilnice prenapolnjene. Skoraj na vsaki šoli je pomanjkanje učnih moči, zato je problem še težji. Samo v Križevcih manjka n. pr. kar 6 učilnic. Sicer tam že gradijo novo ljudsko šolo od 1. 1908, pa se je komaj sedaj premaknila zadeva z mrtve točke, ko so začeli iskati zemljišče.
V ljutomerskem srezu je posebno aktualno vprašanje šolskih okolišev. Tu je komaj 12 velikih občin, v katerih je združenih več bivših manjših občin. Kraji so raztreseni, zato so šolski okoliši obsežni, tako da morajo otroci po uro in še dalj hoditi v šolo in tam čepeti v pretesnih učilnicah.
Tudi ta problem bi se lahko rešil na ta način, da bi velike šolske okoliše razdelili in tam napravili dva. Seveda bi morala za novi šolski okoliš zgraditi novo šolo. Vse vzporedne oddelke bi premestili v ta novi šolski okoliš in dobili tako tri, štiri in petrazrednice namesto dosedanjih 7, 8 in celo 12 razrednic. Seveda bi morali to izvesti v soglasju s prebivalstvom, ki bi ga morali v tei potrebi prepričati. Tako bi imel učitelj v enem oddelku manj dece, ki ne bi bila tako utrujena in bi bili uspehi brezdvomno
večji, kakor pa v sedanji natrpani učilnici.
Posebno vprašanje so učiteljska stanovanja. Teh je komaj 42. Tako moramo računati, da stanuje 60% učiteljstva (če odštejemo poročene učiteljice) izven šole, v vaških hišah. Vedeti moramo, da se ponekod na vasi sploh ne dobi stanovanja in mora učiteljstvo stanovati v sosednjih krajih. Stanarina 150 din. ki jo dobi učitelj, ni nikoli dovolj. Dve šoli nimata stanovanja niti za upravitelja, ki mora stanovati v vasi. — Za ljudsko šolo ne bi smelo primanjkovati kreditov, ker vemo, da kakršna bo ljudska šola kot
splošna narodna vzgojevalnica, takšen bo naš narod.
ELEKTRIFIKACIJSKA DELA PRI SV. JURIJU OB J. ŽEL.
Dela za napeljavo elektriškega voda v Novo vas pri Sv. Juriju ob j. žel. so v polnem teku in bodo v nekaj dneh končana. Vsa 'elektrifikacijska dela opravlja znano celjsko elektriško podjetje Anton D o b r o t i 11 š e k, ki se kot šentjurski domačin zelo zavzema za ureditev tamo-šnjega kraja. Ko bo prosti vod v Novo vas dokončan, bodo pričeli z elektrifikacijo vasi.
o Pri skoku čez plot se je ponesrečil v Vuzenici 17 letni krojaški vajenec Slavko Krojačič. Zlomil si je desnico, zaradi česar so ga prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
Boj za drva v Prekmurju
Iz lendavskega okraja smo prejeli sledeči dopis: Naši ljudje, ki so takorekoč stalno bili na razpolago gozdni upravi veleposestva grofice Marije Zichy, revir Mala Polana, se temu čedalje bolj izogibajo. V tem gozdu, ki leži tik M. Polane, so naši ljudje že pol stoletja garali in gubili svoje zdravje in si tako prislužili nekaj drv, .ki jih v naših krajih čedalje bolj primanjkuje. Veleposestvo že par let dviga cene. Nekdaj si v tem gozdu lahko drva zaslužil s težaškimi deli, danes je to skoraj nemogoče. Drva pa moraš imeti, če hočeš sebi in živini postreči s kuhano hrano. Ljudje hodijo stalno prosit za drva. Zadovoljili bi se ■tudi s tistim suhim vejevjem in s »su-haznijo«, ki tam na tleh trohni in gnije. Ali je prav, da to vse gnije, naši ubogi, katerih je vse polno, pa bodo morali sedeti pri mrzli peči? Če se že komu posreči, da dobi v tem gozdu kakšen voz »suharni«, mora zato garati po 20 težakov. Če bi samo vsaik težak veljal 5 din, bi to bilo že 100 din. Gozdna uprava pa pri
tem ne pomisli, koliko škode vsako leto napravi zverjad našemu km&tu. Zato pa ni čuda, če se med ljudmi šušlja o razdelitvi tega gozda. Ker si naši ljudje v tem gozdu več ne morejo prislužiti drv, so se začeli s prošnjami zatekati v Ester-hazijev gozd, kjer so naleteli na bolj usmiljeno srce. V tem gozdu je gozdni čuvaj razumel potrebe naših ljudi terjili je priporočal svoji gozdni upravi. Naši ljudje so takoj dobili dovoljenje, da lahko izruje jo panje kjer je drevje posekano. Seveda je delo precej težko, ampak naš človek res vse premore,
Tako so naši napotrebnejši lahko prišli vsaj do nekaj drv. Vsi izkopani panji so brez »težakov« njihova last. Na oči-« Scene 'parcele jim je Esterhazijcvo veleposestvo dovolilo posejati proso in sicer tako, da obdelovalec dobi dva dela prosa, veleposestvo pa enega. Tako je od tega naš mali človek imel dvojno korist.
Spomnite se
BUBY M. AVItES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
6
Gospa Wyattova se je obrnila k njemu: — Sodim, da se zelo zanimate za gledališče?
— Da ... ne ... da, mislim, da se res zanimam. — Sram ga je bilo, ko je čul svoje raztresene in nesmiselne besede. Hitel je popraviti: — To igro sem videl najmanj desetkrat, silno mi je všeč! Zelo rad, prav rad jo gledam!
— Kako razkošno je vse to, — je sanjavo dejala Kristina. Naslonjena je bila v kotu poleg njega. Videl je samo njene roke v belih rokavicah, položene v naročju.
— Dovolite mi, da vas kdaj povabim s seboj, — je rekel. Objel ga je občutek, da bi postal neizmerno smešen, če bi sedajle prenehal govoriti.
— čestokrat dobim vstopnice za premiere in navadne predstave, — se je silil k razgovoru. Kristina se je vzravnala na sedežu.
— Vzemite me s seboj! Kako lepo je to! Tako rada bi šla! JImmy, ali poznale koga od gledališča... igralke ali igralce...?
— Nekatere poznam.
— Toda gospodične ne poznate, kaj?
— je pritajeno vprašala.
— Poznam ... seveda jo poznam, — je rekel Jimmy.
Kristina je radostno vzkliknila: — Želela bi sl seznaniti se z njo!
Challoner ni mogel odgovoriti. Ves svet bi dal. ko bi mogel ta hip ustaviti avto in pobegniti odtod; toda vedel je, da tega ne more storiti. In pospremil je gospo Wyattovo in Kristino skozi vežo hotela.
— Mar ni kot v nekdanjih dneh? — je rekel s težavo. — Prav tako kot v nekda njih dneh v Upton House. Ničesar si bolj vroče ne želim kot da bi se oni dnevi spet povrnili!
— Vaš dom je vendar ondi še vedno prav tak, — je dejala gospa Wyattova v nasmehu. — Znabiti ga spet kdaj obiščete.
Toda Challoner ni tako mislil. Zdelo se mu je, da bi se vrnil z veliko težavo tja, kjer je preživel svoje detinstvo. Kako se je izpremenil od tistih dob, ko je po vrtu lovil Kristino ter jo vlekel za lase, ker ga ni hotela poljubiti.
Zrl je vanjo s spomini v očeh. Rahla rdečica mu je zalila lica, kajti spomnil se je otroške ljubezni, ki jo je že popolnoma pozabil.
Gospa Wyattova je odšla. Ostal je sam s Kristino. — Ljubil sem vas takrat, kaj? — je vprašal. Čutil je, da je nesrečen, zato mu je bilo vseeno, pa naj se zgodi karkoli.
Kristina ga je pogledala z vlažnimi očmi. — Da, — je dejala skoraj neslišno.
Njen obraz je vzbudil v Jimmyjevem srcu nekdanji nemir. To dekle je bilo njegova prva ljubezen, in noben moški docela ne pozabi svoje prve ljubezni. Sklonil se je k njej.
Kristina, ali si želite, da bi se tisti dnevi spet vrnili? — jo je vprašal.
Za hip so zasijale njene lepe rjave oči. Zares, ta trenutek je bila več ko samo lepo dekle.
resnobno je čakal njenega odgovora. Ta večer je bil ranjen njegov ponos. Drhteča sreča v obrazu tegale dekleta pa je hladila njegovo težko rano.
— Ali bi si želela, kaj? — je vprašal znova.
— Da, — je mehko dejala Kristina. — Da, če si jih tudi vi želite.
2
Izdan
Bilo je^ že pozno, ko je prišel Jimmy domov. Silno truden je bil in glava ga je skeleče bolela. Toda vso noč ni mogel zatisniti očesa.
Ne, to, da je bil Cynthijin mož še živ ga ni toliko ranilo, toda da se mu je sinoči Cynthija izognila ter odšla iz gleda-
lišča s Mortlakom. Nezaslišano. Kako iz srca je sovražil tega bedaka, ki je bil pre obložen z denarjem in bogastvom. Jirn-my je bil seveda v primeri z njim prava cerkvena miš. To, kar mu je v četrtletnih obrokih pošiljal brat, je skopnelo, preden je pričelo drugo četrtletje. Mimo tega pa je ta dohodek nestalen ter odvisen od bratove volje. Če se bratu, temu Horaciju Velikeju, zljubi, lahko nekega dne odreže in — pika.
Jimmy je ostal in se oblekel prej kot kdajkoli. Stopil je na ulico ter v najbližji cvetličarni kupi) šopek najdražjih rož, ki jih je mogel sploh dobiti. Sam jih je odnesel v stanovanje Cyenthije Farrowe ter napisal listek, proseč, naj ga sprejme vsaj za trenutek.
Čez hip je že dobil odgovor. Gospodična Farrovva mu sporoča pozdrave in zahvalo. Toda, ali bi je ne hotel obiskati popoldne, kajti sedajle jo strahovito boli glava in sploh je silno utrujena?
Challoner je odšel, ne da bi kaj odgovoril. Ta hip je bil največji siromak v vsem Londonu. Kako bo vendar dočakal popoldneva? Ali bo Cyntiiija poslej vedno tako z njim? Mar se nui bo neprestano izogibala ter ga odbijala?
Pohajkoval je po Wcst-Endu ter brez zanimanja pasel oči po izložbah. Opoldne je bil spet v svojem stanovanju. Ko je prišel domov, ga je pred vrati čakal sel. Prinesel mu je pismo. Phslala ga je Cyn-thija Farrovva.
(Dalje.)
Narodno-obrambno delo
selniškega Sokola
Selniški Sokol bo razvil v nedeljo na-raščajski prapor, ki mu bo kumovalo ruško društvo. V zvezi z razvitjem bo tudi nastop. Zato bo prav, če se ob tej priložnosti malo spomnimo preteklosti te zaslužne sokolske postojanke.
Sokolsko društvo Selnica ob Dravi je edina predvojna sokolska postojanka v Podravini in na Koibanskem. Pod najtežjimi pogoji je zbiral rodoljub in kmetski sin Sagaj France Slovence, Selničane, da ustanovijo narodno organizacijo. Zdramljeni sin naše zemlje je zahteval uradovanje v slovenskem jeziku. Nasprotniki, ki so imeli povsod podpore, so hoteli v kali zatreti nastanek nacionalne organizacije v Selnici. Huda preganjanja, razna sumničenja in zlobna obrekovanja so zadala toliko bali preganjenemu, da je prene halo biti njegovo srce. Vendar je bil njegov pogreb žalna nacionalna manifestacija. Muropoljski Sokoli v krojih so nesli njegovo krsto zavito v slovensko zastavo. Po njegovi smrti je bil ustanovljen selniški Sokol. Prvi starosta je bil, sedaj že rajni učitelj Kovačič Ferdo, rodni brat agilnega dr. Maksa. V Sokolu ni bilo društveno, ampak družinsko sodelovanje. 1913 je bil prvi javni nastop selniških Sokolov v senci avstrijskih bajonetov.Okoli sto grožnikov ie zasedlo telovadni prostor na Mesaričevem domu. Starosta Kovačič je izvedel nastop s tako disciplino, da je ostal vsem v spominu. Kljub prepo-
vedi dostopu rdečih srajc v samo vas Selnico je njihova misel zdramila naše ljudstvo k zavednosti. Učitelj Zemljič J. Rastko je priredil spomladi 1914 ciklus predavanj o naši zemlji in slovenskem ustoličevanju vojvod. Že pred znano vidovdansko proslavo štirinajstega leta, je bila v Rušah prva javna telovadba pod Pohorjem. Sokoli iz Selnice so hodili na obiske k narodnim društvom ter tako spo znavali ljudi naših misli. Ob razvitju prapora Sokola Maribor-matica 28. 6. 1914. so v Rušah sodelovali vsi selniški telovadni oddelki  Za tem je nastala
grenka doba hudih preizkušenj. Zagri-zenci so pričeli pozdravljati »vrv na vrat Sokolom«. Zahtevali so javno da se slov. učiteljem Sokolom v Selnici prepove pouk, sploh še korak v šolo. Kmalu je prišla Anina nedelja. Vklenjeni v verige, v spremstvu rožnikov, so bili odgnani iz domačije daleč v ječe in okove naši — a to samo zato, ker so brez sramu priznali, da so člani slovenskega naroda. Kovačič in Zemljič, kakor tudi ostali Sokoli, so morali obleči vojaško suknjo. Vsi so bili označeni kot nezanesljivi! Opravljali so najtežja in najnevarnejša dela. Na Krasu, nedaleč od Doberdoba je Kovačiču kamenček razbite skale prebil sence. Ob koncu vojne je doletela nesreča Zemljiča. Svoj sen' sniva na pobrežkem pokopališču. Seme posejano v času ko je
Ljubljana
ZBOROVANJE DIMNIKARSKIH POMOČNIKOV
Organizacija dimnikarskih pomočnikov. katere delokrog obsega vso Slovenijo, je imela v Ljubljani svoj 19. občni zbor. Na zboru, ki so se ga udeležili dimnikarski pomočniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, so bili sprejeti zlasti sklepi za ureditev službenega razmerja in plač z enotno kolektivno pogodbo. Dimnikarski pomočniki doslej sploh niso imeli nobene kolektivne pogodbe in veliko število njih ne prejema niti odrejenih minimalnih mezd, ki morajo znašati v mestih Ljubljana, Maribor in Celje 330 din, na deželi pa 300 din tedensko. Nadalje je zbor razpravljal o potrebi določitve novih dimnikarskih »metalnih rajonov, zlasti v Ljub ljani, Mariboru in Celju, ter da se spet uvede redno in obvezno ometanje, vse razne dosedanje izjeme pa ukinejo. Svoje zahteve je organizacija postavila v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta.
PRIJAVLJANJE PRIMEROV BREZVESTNE SPEKULACIJE
Dogajajo se primeri, da obrtniki raznih strok in trgovci prodajajo kupcem blago, ki ne ustreza zahtevani teži ali količini glede na maksimalne cene ali ki je slab še kakovosti. Prizadete stranke v takih primerih navadno iznašajo svoje upravičene pritožbe v časopisih. Pravilneje bi pa bilo in postopek bi bil krajši in boi
vitna tla.
Celje
Velik požar
GASILCI REŠILI MED DRUGIM
Včeraj je ob 9. dopoldne izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju železničarja Cirila Božuna v Trnovljah pri Celju. V prvem nadstropju gospodarskega poslopja je imel Božun urejeno svoje stanovanje. Na kraj požara so prišli domači gasilci in gasilci iz Celja. Rešili so pohištvo, obleko in iz mizni-ce 30.000 din gotovine. Iz gospodar-
,	,	...	j,	.	učinkovit,	če	bi	prizadeti nemudoma pri-
rod pd iz kupe pelm, je padlo na rodo- javj.jj Vsak tak primer oblasti.
Zato opozarja mestno poglavarstvo občinstvo, naj vse primere, kjer gre ali za navijanje cen ali pa brezvestno spekulacijo. nemudoma osebno, ustmeno ali pismeno javi mestnemu uradu za aprovi zacijo in pobijanje draginje (ta urad ie na Krekovem trgu št. 10, 1), ali pa neposredno upravi policije v Ljubljani.
v Trnovljah
3».00() DINARJEV GOTOVINE
skcga poslopja so rešili zalogo žila in nekaj gospodarskega orodja. Zgorelo je ostrešje s stanovanjem vred, seno in slamoreznica. Živino so domači že prej spravili na varno, škoda znaša okrog 100.000 dinarjev in je delno krila z zavarovalnino. Požar je najbrž nastal zaradi slabega dimnika.
Obrtniško zborovanje v Laškem
Meseca februarja je Zbornica TOI v Ljubljani razpustila več obrtniških združenj, da bi s tem ustvarila večjo povezanost obrtništva in dala v poštev .prihajajočim skupnim združenjem večjo finančno podlago. Na tej osnovi reorganizirana združenja imajo ta mesec svoje skupščine. Zborovanja v Laškem sc je udeležilo nad 200 obrtnikov, vodil ga je dosedanji predsednik g. P. Hrastelj. Na zborovanju so bila podana poročila dosedanjih združenj in sc je razpravljalo o bodočem delu reorganiziranega skupnega združenja. Proračun za bodoče poslovno leto znaša 31.450 din dohodkov in 30.700 din
izdatkov. Zadružne doklade so v proračunu v razliki 10, 20 in 50 din ter se ravnajo po številu vajencev, odnosno pomočnikov, ki jih zaposluje dotični obrtnik. Poverjeništva se bodo ustanovila v Trbovljah, Hrastniku in Zidanem mostu, za posamezne obrtniške panoge pa se bodo ustanovili posebni odseki. Pri volitvah so bili v novo upravo izvoljeni: predsednik P. Hrastelj, podpredsednik M. Skerbic, od-borniki A. Malgaj, Cestnik, Guček, Kužnik, Drobež, Arnšek, Zorko, Bernard, Peternel, Deaci, Aškerc, Hular, Babič in Klezki,
GLAS IZ OBČINSTVA
časopisi so p°r°čali, da bo tržno nad-;orslvo v soboto najbrž prodajalo na trgu zelje [ki 1.35 din za kg. V ponedeljek jo neki trgovec prodajat na Bregu prinia zelje po 1.10 din za kg. Konsumenli se vprašujejo, kako Irgovcc, ki mora plačati vse dajatve, laliko prodaja zelje po 1.10 din za kg, mestna občina pa, ki teh dajatev nima, po 1,35 din l/l- če sc tržno nadzorstvo trudi, preskrbeti prebivalstvu najnujnejše življenjske potrebščine, naj gleda, da jih bo postavilo na trg najmanj po isti ceni, kakor to storijo privatni trgovci.
e I/. protidraglnjskcga odbora sta izstopila Jakob Blažen in Rudolf Pibrovc. Na novo so poklicani v imenovani odbor Avgust Soller, trg. pomočnik, urednik »Slovenca" Slavko Skobei-ne in elektromon-ler Janko Žagar.
e, V tovarni je padla 45 letna delavka Mene Pavla iz Šoštanja in si zlomila, ključnico.
c Z avtomobila je padel 42 letni dninar Ivan Primožič iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki, ko se je peljal iz Letuša proti Šmartnem. Tovorni avto sc je nagnil in Primožič je z zaboji vred padel na cesto ter si zlomil roko.
c V vinogradu je padel 54 letni mali posestnik Ciril Ogrizek iz Kačjega dola pri Št. Petru na Medvedovem selu in si Zlomil /oko.
e Nerodno je skočil s tovornega avtomobila v Ccliu pri kolodvoru 19 letni rudar Marolt Stanko iz Arje vasi pri Petrovčah in si zlomil nogo.
e Odlikovanje. Z redom Sv. Save pele klopnje je bil včeraj odlikovan g. Josip Graier, nastavnih za risanje na deški me-
ščanski šoli v Celju, predsednik Celjskega Šahovskega kluba in starešina celjskih skavtov.
c Sokolsko društvo Celjc-matica vabi članstvo, da sc udeleži pogreba pokojnega br. dr. Gvidona Semeca, ld bo jutri ob 16. Cas iti kraj zbirališča bo razviden iz jutranjih listov. Krojaši v kroju, ostali v civiiu z znakom.
c Pogreb pokojnega dr. Gvidona Serneca bo jutri ob 16. iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica 1 na okoliško pokopališče. Sv. inaša zadušnica se bo brala v ponedeljek, ob 7. zjutraj v opatijski cerkvi sv. Danijela.
c Nesreča v štolami na Teharju. Včeraj dopoldne je v stolarni na Teharjih stroj zgrabil delavca Ivana Vcrboška in mu odtrgal 3 prste na levi roki. Z rešilnim avtomobilom so ponesrečenca odpeljali v celjsko bolnišnico.
c Cene živine in kmetijskih pridelkov v celjskem okraju. Voli I. vrste 7‘50 do 8'50, 'II. 7—7-50, III. 6-50—7; telice I. vrste 7-50-8-50, II. 7—7-57, III. 6-7; krave I. vrste 6—7, II. 5—6, III. 4—5; teleta I. vrste 9, II. 8; prašiči Špeharji 14—15, pršu-tarji 12—13 din kg žive leže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16, zadnji del 18, II. prednji del 14, zadnji del 16, III. 14; svinjina 18—20, slanina 25, svinjska —mast 26. — Ječmen 400, oves 350, koru za 420, fižol 500, krompir 175 din za 100 kg. Jabolka I. vrste 500, II. 400, III, hruške I. vrste 800, II. 600, pšenična moka do 000, koruzna 550, ajdova 700 din za 100 kg.
o. Za reševalni sklad SPD so nabrali izletniki na Veliki Planini 6. t. m. din 166.50. Slovensko planinsko društvo se vsem darovalcem najtopleje, zahvaljuje.
a Fatima je obiskala rodni dom. Nedavno je »Večernik« kakor vsi drugi časopisi poročal o razkritju tajne tiste muslimanske deklice Fatime, ki je pred 40 leti izginila iz očetovskega doma. Dogodek je takrat silno razburil vse muslimansko prebivalstvo Hercegovine in Bosne. Letos v. avgustu se je Fatima, sedanja gospa Prijateljeva v Mostah pri Ljubljani, sama oglasila s pismom svoji sestri in bratu v Mostarju, da je živa in zdrava in da bi rada zvedela kaj o svojem domu Kmalu nato jo je obiskal njen brat. Te dni pa je gospa Prijateljeva s svojim sinom odpotovala v Mostar, kjer je njena pojava zbudila pravcato senzacijo; v trumah so jo hodili ljudje gledat kot kakšen čudež. Povsod so ji izkazovali največjo gostoljubnost in polna nepozabnih vtisov se je vrnila Ljubljano z obljubo, da bo odslej v stalni zvezi s svojim rodnim domom. Neki sarajevski novinar nameravaj baje napisati Fatimin življenski roman v knjigi.
a Mož iz Sirije Mounib Bey el Solho, »dobavitelj za Weygandovo armado« je za svijje sleparekc podvige dobil pet mesecev strogega zapora. V kazen mu je vštet štirimesečni preiskovalni zapor. Tako bo sedel še en mesec nato pa bo izgnan iz naše države.
a Ljubljansko gledališče. V operi bo v so boto premiera opere »Jenufa«. Gostuje Elza Karlovčeva in Josip Gostič. V nedeljo Lebarjeva upereta »Grof Luksemburški«. •— atrami v soboto »Romeo in Julija«, v nedeljo »Revizor«.
a Predavanja v radiju o obrambi proti na padom iz zraka bodo tudi v tekoči zimski dobi in sicer vsak mesec eno soboto od 18.40 do 19. ure. Uvodno predavanje bo v soboto, 12. t. m. o temi »Letalska vojna in obramba v medsebojnem odnosu in razvoju«.
Ne pozabi naročnine!
v ponavljanju je uspeh inseratov
Ptuj
p Zasačili so ga. Ko se je hotel neki fant iz Majskega vrha pri Sv. Vidu ponoči nazo-bati prepovedanega grozdja, ga je^ zasači! čuvaj. Pričel je nanj streljati in ga je zadel v levo nogo.
p Tri mlade klateže so včeraj po naklučju ujeli na Ljutomerski cesti. Ko so oprezali na grajenskem mostu pri gostilni Zupančič, je padel eden izmed njih čez most na glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, ostala dva pa so napotili v domovinsko občino v Hoče.
p Mlatilnica se je prevrnila na 61etnega pos. sina Slano Petra iz Nove vasi pri Sv. Marku in mu zdrobila nogo. — Gajšek Anton iz Žetal si je zlomil desnico pri padcu s kolesa.
p Mestno poglavarstvo opozarja sadjarje, da je v ponedeljek, 14. t. m. zadnji rok za prijavo in predplačilo sredstva za škropljenje, ki stane pri odjemu do 50 kg din 4.50, večja množina se zaračuna po din 9. Pozneje bo cena škropivu din 11. Zimsko škropljenje sadnega drevja je letos obvezno.
p Žetev smrti. Preminul je 79 letni posest. Fric Anton iz Pobrežja pri Ptuju. Na pogrebu so nabrali v prid šolske kuhinje 50 din. Po dolgi, mučni bolezni je včeraj popoldne izdihnila 661etna Mislovič Josipina, žena čevljarja na Zrinjsko-Frankopanski cesti. B p Globo 5000 din in 30 dni zapora so naložili nekemu Špeharju, ker je prodajal salo po 24 din namesto 22 din.
p Ker mu je kolo spustilo... Pred par dnevi je bilo ukradeno zaklenjeno kolo trgovki Petek Idi. Novi lastnik je kmalu padel v zanko. Ko mu je kolo spustilo, ga je shranil pri »nesigurni« stranki, ki je prijavila sumljivega kolesarja.
Trboveljski drobiž
Žalne svečanosti. V sredo sc je ob spomeniku mučeniškega kralja zbralo več slo ljudi, da prisostvujejo spominski svečanosti. Sokolska godba je zaigrala Jenkovo »Molitev za slovanski rod1'. Prosvetarka Sokola Plavšakovu Marta je obudila spomine na žalostne dni v oktobru 193-1. G. Palernost Fric je recitiral Albrehtova »Kralj Matjaž" ,nakar so se sokolski prapori ob himni sokolske godbe priklonili pred bronastim likom pokojnega kralja.
Sestanek sokolskega članstva za pripravo kandidatne liste za predsloječi občni zbor društva bo v solmto o b20. uri v Sokolskem domu.
o Druga licitacija bo razpisana za modernizacijo ceste skozi Vransko, ker se pri prvi licitaciji na tehničnem oddelku banske uprave ni oglasil niti eden interesent.
o Kolesarjeva nesreča. V slovenjgraško bolnišnico so pripeljali 28 lelnega tesarja Stefana Zajca iz Šmartnega pri Slovcnj-gradcu, ki se je pri padcu s kolesa zaradi zloma vilic nevarno poškodoval na glavi.
Umrl je dobrotnik slovenskega dijaštva
Na bodenskem pokopališču so pokopali Roberta Flegariča, vzgojitelja, kmetovalca in Vinogradnika ter zavednega narodnega borca. Vse svoje premoženje je zapustil za podpore ubogim dijakom.
V dnevih, ko hodijo trgači in viničarji z brentami po svojih lepih goricah in nasadih, si za večno odšel od nas brez besede in slovesa. Nekoč si mi rekel: »Tako tiho oditi, je najlepše!«
Pred svetovno vojno si deloval na domači šoli kot odličen učitelj ter vzgojit več rodov narodno zavednih, delavnih in samostojno mislečih domačinov. Semena, ki si jih vsejal s toplo vzgojiteljsko ljubeznijo v mlade duše, so obrodila najlepše sadove: odkrite značaje, pridne roke, pogum in odločnost za narodno stvar. Več očetov, bivših Kosarjevih učencev, se mi je samo izpovedalo: »Ne vem, kako bi se mi danes godilo, če bi ne bil hodil h gospodu Kosarju v šolo. Iz nas je naredil to, kar smo! Njegove razlage o življenju prirode so bile mojstrske In sc ne dado pozabiti!« Malo je bilo učiteljev starejše generacije, ki bi zapustili v mladini tako močne in izrazite sledove že v prvih učiteljskih letih. Kljub temu, da je pozneje zamenjal svoj prirojeni uči-
teljski poklic s posestniškimi in vinogradniškimi skrbmi, 'je še vedno zasledoval vse javno, kulturno, politično in pedagoško življenje, dokler mu je pač to zdravje dopuščalo. Ko sem Ti pred leti pokloni! svojega knjižnega prvenca, si še dejal:	»čeprav imam
opravka z zdravniki, me vendar živo zanima kako piše in misli m I a d a generacija o današnjih pedagoških vprašanjih!«
Še nekaj spominov	na	večere, ki sva	jiu
prebila za gostoljubno	mizo na Tvoji	stekle-
ni verandi. Nad mizo viseča petrolejka, na mizi časopisi, pisalni stroj, pisma in čaši, napolnjeni z žlahtnim muškateljcem ali rizlingom, v miznem predalu pa redki izvod Dalmatinove Biblije. Steno verande je zavzemala pokrajinska slika Bleda, že malce obledela. »Naši ljudje premalo ljubijo to zemljo!« si večkrat omenil, ko sva	z	očmi merila	tja	v
Prekmurje, do Svetinj	in	Jeruzalema	ali	na
jug preko Drave do zadnjih grebenov ivan-ščice. Vsa ta trpka lepota in poezija prleških goric, kmetij, polj in gozdičkov je sedaj ugasnila Tvojim očem; ljubil si jih z vsem žarom svoje duše in globokega spoznanja. Predobro veš, zakaj si po svetovni vojni podil tuje čete vojakov iz sosedne štrigovC tja daleč čez ■Muro.	A, žerjav.
•ZagjmvosU
Ob kipu sina boginfe fufranfe zore
Legenda in znanstvena razžaga o kipu v Ntislr puščav
Približno dva kilometra od Nila nasproti ruševinam Karnaka sta sredi puščave dva ogromna kipa. Vsak izmed obeh je skoro dvajset metrov visok ter sedi na prestolu, ki je postavljen na posebnem podnožju. Čeprav po obliki obraza oba kipa nista niti malo podobna ljudem, vendarle trdi neka egiptska legenda, da predstavljata etiopskega kralja Memnona, sina boginje Eos, ki ga je v trojanski vojni ubil junak Ahil.
Eden izmed obeh kipov je nem, kakor vsak drug kip, drugi pa govori — in to prav zares. Ob nogah kipa je 87 napiso„v v grškem in latinskem jeziku, ki potrjujejo ta neobičajni pojav. Slavni ljudje so v najrazličnejših časih v zgodovini poslušali Memnonov kip. Tako so tu med ostalimi napisane besede cesarja Hadrijana njegove žene Sabine, rimskega zgodovinarja Tacita, Plinija, Pavzanija, Lukijana in Strabona. Vsi ti trde, da so slišali čudne muzikalne zvoke, ki so prihajali iz kamna. Vsaki dan poje Memnonov kip. Legenda pravi, da Memnon na ta način pozdravlja svojo mater Eos, boginjo jutranje zore. Ko se zasliši pesem, se kipa potkrijeta s kapljicami rose: to so solze Memnonove matere.
Iz napisov se da razbrati, da sta meseca februar in marec najprimernejša, da, se sliši Memnonova pesem. »Pesem« traja od rane zore dotlej, ko sončni žarki posušijo jroso na kipih: »ko Eos poljubi svojega srna«.
Tako pravi legenda. Znanstveniki se seveda nikakor ne morejo strinjati s to pesniško in tajinstveno razlago. Razen tega so znanstveniki ugotovili, da kipa ne predstavljata Memnona, nego egiptskega faraona Armmofa, odnosno Amenhotepa iy., ki je živel približno okoli 1. 1500 pred Kr. r. Bil je edini izmed egiiptskih vladarjev, ki je bil že v življenju proglašen za božanstvo. Njemu na čast so zgradili mnogo templjev in tudi zgoraj omenjena kipa. L. 27. pred Kr. r. je dal rimski imperator Septimij Sever enega izmed obeh kipov popraviti. Pri tej priliki so del kipa nadomestili s petimi vrstami manjših tesanih kamnov. Skozi špranje med temi kamni, med katerimi se nahaja jutranja rosa, veje jutranji veter ter povzroča čudne glasove, ki so podobni ne-
Dober tek!
Avstralski vojak na poti v Anglijo pri zajutreku.
NE GRE BREZ HRUPA!
Janezek: »Pojdi, Tončka, igrala se
Mlademu statistemu Natku iz nekega obmorskega mesta se je na dokaj čuden načm vnela ljubezen, čudno se nam že zdi, če se nekdo zaljubi na prvi pogtsd m takšno ljubezen kaj dvomljivo gbda-mo. Našemu junaku pa se je zgodilo še bolj zanimivo m zamotano. Zaljubil se je namreč še predno je dekleta sploh videl a« spoznal. Na prvi pogled je to nerazumljivo, če pa zvemo za ozadje te pre-zanimive ljubezni, ki je imela prav takšen konec kakor tisoč drugih ljubezenskih razmerij: poroko, bomo tudi našega Natka razumeli.
Lepega sončnega jutra se je Natek sprehajal ob morski obali. Nehote se je ozrl na neko vik), kjer se je na balkonu sušila kombineža. tanka kot dih. in,ki se le lahno udajala mirnemu jutranjemu ve-
kaki pesmi. Po drugi verziji pa nastanejo ti glasovi na ta način, da se pod vplivom toplote kamen naglo širi. ker so afriške noči jako hladne. Čim sončni žarki posuše roso, je tudi »pesmi« konec. Še ena razlaga obstaja, po kateri so sta-roegiptski duhovniki sami izvajali to pesem, da bi na ta način zbudili med ljudstvom vero v nadnaravne moči kameni-tega kolosa.
triču. Ta komad intimne ženske oprave je zbudil v mladeniču sladko občutje. Na mah je bilo njegove veselosti konec in .povsod je moral misliti samo na kombi-nežo ter na njo, ki jo je nosila. Predstavljal si jo je kot angeljsko bitje, mlado, veselo in razigrano.
Natek se je tudi drugo jutro sprehajal ob' morski obali in gledal na balkon, toda kombineže ni bito. Pač pa je na balkonu zagledal lepo mlado dekle. Obstal je kakor okamenel in se zagledal v krasotico. Še bolj blažen pa je bil, ko se mu je neznanka nasmehnila in takoj nato izginila.
Minilo je nekaj dni. Dva mlada zaljubljenca: Natek m njegova izvoljenka sta se vozila s prekrasno limuzino, se ko-
izgleda, da danes Memnonove pesm. m mogoče več slišati. Znani ameriški novinar Ripley je dneve in noči zaman čakal ob Memnonovem kipu. »Povsod naokoli je vladal popolni, svečani mir. Kolčno je sonce obsijalo vrhove bregov, za katerimi se nahaja Dolina kraljev, a velikanski Memnon je še nadalje stal pred menoj v molku, ki mi je povedal več ko pesem«, pravi ameriški novinar.
v katerem ga on sam prosi, da naj ga obišče na domu, kjer leži smrtno bolan, pa bi hotel še pred svojo smrtjo sporočiti javnosti nekaj še nepojasnjenih okol-nosti znane kopenhagenske kriminalne afere, v kateri je bil on glavni krivec. V resnici pa je bilo pismo le p'otvorba Alfreda Jensena, ki je ponaredil tudi policijsko pozivnico za Jergensena, kjer ga policija kliče, naj pride na policijo in tam odkrije vse, kar mu je znanega o oni kriminalni aferi. Jergensen se je le s težavo rešil presenečenj, ki mu jih je pripravljal Jensen ter mu dokazal falsi-fikate. Končno mu je le uspelo, da so Jensena strpali tja, kamor je skušal s svojimi falsifikati privesti njega. Torej nauk: Kdor drugemu jamo koplje (to je pripravlja mesto v norišnici), sam vanjo pade!
žn zlasti model s šstkni cilindri, ki lahko razvije hitrost 100 km na uro, in med tem potroši 17—20 1 bencina. Tretja petletka predvideva povečanje avtomobilske produkcije. Tako bo koncem tega načrta 1. 1942. letno izdelanih 400.000 avtomobilov.
že dolgo dobo poznajo zdravniki vnetje slepega črevesa, mnogo manj pa so jim znani vzroki te bolezni. Skoro ne poznamo jih. Posebno je naraslo število žrtev vnetja slepega črevesa v zadnjih 30 letih. Saj kljub zdravniški pomoči umre v Ameriki vsako leto okoli 16 tisoč ljudi, v
pala v prijetnih morskih valovih m se zvečer vsa srečna predajala ritmu božajoče glasbe v obmorskem dancimgu.
čez mesec dni je bil Natek že srečen zakonski mož. Natek pa kombineže ni mogel pozabiti, saj se je zaradi njo zaljubil v sedanjo ženo. Zato je svojo Anko nežno vprašal, kje ima tisti blaženi kos oblačila, ker bi jo že vendar rad videl v njem. Toda Anka je bita užaljena. Kar nič ni hotela slišati o tem in vselej, kadar je bilo govora o kombineži, ga je osorno zavrnila. Nekoč pa se je Anka tesno privila k Natku in mu dejala, naj ji oprosti, ker ga je prevarila. Prestrašeni mož, ki še niti medenih tednov ni prež;-vel, je^siiil v Anko, naj se mu takoj izpove. Ženica pa ga je prosila odpuščanja, ker ga je nalagala: kombineža, ki jo je videl na balkonu, je bila namreč od njihove — služkinje.
Bismarck m crns kava
Znani nernšk; saneeiar Uto von Bis-mark je bil strasten ljubitelj črne kave. Bil pa je tudi priznan strokovnjak za mešanje črne kave. Po okusu črne kave je lahko ugotovil natančno tudi količino raznih kavnih primesi Nekoč je bil na večerji pri nekih svojih prijateljih. Po večerji .ie sporočila gospodinja:
»No zdaj pa bomo popili še malo črne kave!«
»Imate v hiši tudi kaj cikorije?« vpraša nenadoma kancelar.
»Imam«, je odgovorila začudena gospodinja.
»Prosim, prinesite mi jo!«
Gospodinja je res takoj prihitela s cikorijo. Ko je držal Bismark zavoj s cikorijo že trdno v rokah, jo je povpraševal:
»Razen tega zavojčka nimate več nobene cikorije v hiši?«
»Nimam!«
»No. potem pa lahko kar začnete s pripravljanjem kave, milostiva!« je zaključil zasliševanje kancelar. Resnega obraza in ob smehu vseh navzočih je kancelar strpal zavojček cikorije v svoj žep.
Zobotrebec nekda; in danes
Zobotrebec je nujna potreba kulturnega človeka. Varal pa bi se, kdor bi mislil, da je zobotrebec šele izum modernega časa. 2e v najstarejših časih so smatraii ljudje za potrebno, da si čistijo zobe, ter so očitno na ta posel polagali tudi neko posebno pažnjo. To se da sklepati iz ostankov iz starih časov, ki kažejo, da so bili takrat zobotrebci iz boljšega materiala kakor so danes. Rimljani so imeli cizelirane ^zobotrebce iz slonove kosti ali iz srebra. V 14. stoletju so prav tako uporabljali srebrne zobotrebce, ki so bili precej veliki, izdelani v obliki bodala in okrašeni z različnimi ornamenti. ■ V muzejih imamo iz teh časov tudi različne druge oblike zobotrebcev, ki pa nam vse dokazujejo, da so ljudje že od nekdaj smatrali čiščenje zob za bistven del telesne higiene.
SMRT ROOSEVELTOVEGA DVOJNIKA
V New Jerseyu je umrl kavamar G. P. Smith, ki je bil po vsej Ameriki popularen zaradi tega, ker je bil neverjetno podoben predsedniku Rooseveltu. Zaradi te podobnosti je imel Smith več sitnosti kaikor ugodnosti. Često so ga vabili na različne bankete ter ga slovesno peljali skozi mesto, preden jim je utegnil pojasniti njihovo zmoto. Več kakor dvanajstkrat je bil aretiran kot slepar ter je bil izpuščen šele na osebno intervencijo predsednika Roosevelta. Smith je bolehal za isto boleznijo, ki jo je nekoč imel tudi predsednik Roosevelt, za spinalno paralizo.
Angliji pa 3 tisoč. To je 1 odstotek vseh smrtnih primerov. Porast smrtnih primerov je predvsem občuten pri otrocih pod petim letom starosti in pri odraslih, starih nad 45 let. Z raziskovanjem je dognano, da je ,v mnogih primerih kriva vnetja neprirodna hrana. Po statističnih podatkih sodeč, je vnetje slepega črevesa mnogo bolj pogosto pri premožnih ljudeh, saj je med njimi dvakrat več žrtev, kakor pa med siromašnimi sloji. Statistika nadalje tudi pravi, da je bilo število obolenj 2a vnetjem slepega črevesa med svetovno vojno mnogo manjše, kar dokazuje, da je prehrana glavni vzrok vnetja.
— Tu imaš vitamine, jaz sl vzamem odpadke!
bova očka in mamo!«
Tpnčka: »Nemogoče, Janezek, kaj ne veš več, da je mamica prepovedala vsak hrup!«
211.000 vozil. Posebna važnost se je iz razumljivih razlogov polagala na tovorne avtomobile, katerih produkcija je dvig žen zlasti model s 6 cilindri, ki lahko Med poslednjimi modeli teh vozil je va-
Zaradi kombineže se je zaljubil
■MiM
Oddelek angleške straže vodi nemške ijetnike. To so mor-larji z neke ponesrečene podmornice, ki so jih angleški vojaki najprej rešili -igurne smrti na odprtem morju, nato 'pa so bili internirani kot vojni ujetniki.
Silil
Samega sebe spravil v norišnico
V Kopenhagenu je bil z razsodbo sodišča proglašen za duševno bolnega neki Alfred Jensen. Poslali so ga v norišnico. No to samo na sebi ni še nič tako nenavadnega. Bolj zanimiva je predzgodovina te razsodbe. Alfred Jensen je imel najboljše namene, da strpa v norišnico Oleja Jergensena. Zato je pripravil slednjemu marsikatero neprijetno presenečenje. Tako je nekega lepega dne Ole Jergensen zagledal v časopisih svojo osmrtnico. V liste jo je poslal seveda Jensen. Neprijetno presenečenje »pokojnega« Jergensena je potolažilo samo zadovoljstvo, ko je videl; v kako velikem in častnem številu so ga prihajali znanci kropit. Nekoliko neprijetnejše presenečenje pa je doživel Jergensen, ko ga je obiskal kriminalni reporter nekega kopenhagenske-ga lista. Novinar mu je pokazal pismo,
Sovjetska industrija avtomobilov
Velik korak naprej je naredila Sovjetska Unija tudi v avtomobilski industriji. V carski Rusiji niso imeli avtomobilskih tvomic. L. 1914. je bilo v Rusiji le nekaj sto in uvoženih avtomobilov. Serijska proizvodnja začenja s koncem prve in začetkom druge petletke 1931)—1934.. L. 1931. je začela z delom prva avtomobilska tvomica »Jože Stalin«, a 1. 1934. druga še večja tvomica »Maksim Gorki«. Istočasno je bila ustanovljena tudi tvomica težkih avtomobilov, ki je izdelovala tudi večje dele osebnih avtomobilov. Te tvornice so omogočile izgraditev in povečanje sovjetskega vojaškega parka. L. 1938. je nova industrija izdelala že
Vnetje slepega črevesa
bolezen premožnih
V Mariboru 'dne 11. X. 1940.	»Večern!K«	Stran	7.
Maribor
Zimska pomoč studenški mladini
Samoučiia, mieko, kruh in obleko deci revnim
Ob otvoritvi novega šolskega leta je sklenil krajevni šolski odbor v Studencih pri Mariboru, da radi težkih gospodarskih prilik ne sme trpeti mladina pri svojem napredku. Samoučiia, mleko, kruh, najnujnejšo obutev in obleko mora imeti vsak otrok, če hočemo, da bo rodilo učno in vzgojno delo šole zaželjene sadove. Renovacije in nove naprave morajo za enkrat z dnevnega reda, vsa sredstva šole in kr. šol. odbora je mobilizirati proti sovražniku — proti oviram zdravega napredka šolske mladine.
Kr. šol. odbor- je pripravil prijavnice za socialno podporo, ki so bile na razpolago vsem roditeljem ob vpisovanju. Na deški in dekliški ljudski šoli so roditelji oddali skupaj 270 prijavnic. Ker je na obeh šolah okoli 500 šoloobiskujočih otrok, lahko rečemo, da je dobra polovica otrok iz družin, ki so morale prositi za socialno podporo.
To število pa je potrebno nadaljnje razčlenitve, da se pokaže zlo v pravi obliki. Od 270 prosilcev je le 64 Studenča-nov poleg 206 takih otrok, ki niso pristojni v tej občini. 23,6 odst. Studenča-nov na eni strani in na drugi strani 76,4 odst. priseljencev, ki še nimajo domovinske pravice! Od otrok priseljencev je 111 takih, kateri so že vsaj pet let, 30 otrok prebiva tri, 34 dve in 31 le eno leto v Studencih; 95 otrok je tedaj potrebnih socialne pomoči od družin, ki so takore-koč od včeraj doma na studenških tleh! Navedene številke so zgovoren dokaz, da se v predmestju zbirajo iz kmetijskega zaledja mali ljudje, nadalje, da je prazno besedičenje trditev, da industrijski delavec nima srca za sotrpina, proletarca iz kmetskega zaledja.
če pomislimo, da je treba vsaj desetletno bivanje v kraju za pridobitev domovinske pravice v Studencih, potem lahko rečemo, da deset let zadostuje našemu malemu človeku, da se pretolče med družbeno plast, katera že noče socialne podpore. To velja za dobre tri četrtine Studenčanov in je Obenem dokaz, kako ogromno količino zdravja hrani v sebi slovenski delavec, ki ga gospodarski viharji povojne dobe niso zlomili, je ob najbolj skromnem zaslužku in bo najtežjih gospodarskih prilikah postal človek, ki ne prosi, pač pa velikodušno daje!
No, in kaj prosijo Studenčani za svoje malčke?
Samoučiia, to je knjige in zvezke prosijo za 206 otrok. Mleko in kruh bi radi imeli za 158 otrok, obleko in perilo za 134 otrok in čevlje za 71 otrok.
Zaradi samoučil ne bo zaostal noben otrok v Studencih, za to postavko imamo potrebno kritje. Malo težje bo radi mleka, kruha, obleke, perila in čevljev.
Popis živine in živinske vprege j
Na podlagi člena 234 zakona o ustroju vojske in mornarice bo za območje mestne občine mariborske popis živine in prevoznih sredstev 8. in 9. decembra na dvorišču kasarne 32. artil. polka v Mariboru vsakokrat s pričetkom ob 6. zjutraj. Popis bo po vsej državi po vojaških komisijah na enak način, kakor leta 1933. Pripominjamo, da živina in prevozna sredstva ne bodo žigosana, da je to običajen popis, kakor ga opravlja vojaška oblast v smislu zakona ter da je dolžnost lastnikov živine in vprežnih vozil, da privedejo svoje konje ter vprego k pregledu in popisu točno navedenega dne.
Vojaška komisija bo pregledala od živine le kopitarje (konje, mule itd7), ki so stari nad tri leta, ter vsa vozila z živalsko vprego, kakor tudi pripadajočo opremo. Za pregled ne pride v poštev nedorasla živina pod tremi leti, kakor tudi ne dvoparklarji (voli itd.) ter motorna vozila. Vozila morajo biti zaprežena in se mora pripeljati vsa oprema.
Lastniki morajo prinesti s seboj za vsako žival živinsko-potni list ter hrano za 1 dan. Odtujevanje živine, vozil in opreme za časa popisovanja in 30 dni pred začetkom popisa je prepovedano. Za območje mestne občine mariborske velja ta prepoved od vključno 8. novembra t. I. Prestopki bodo najstrožje kaznovani.	.	.
Pozivajo se vsi lastniki, ki imajo konje m vozove v Mariboru še neprijavljene (novi nakupi itd.), da iste prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, najdalje do 15. t. m., ker bodo sicer radi prikrivanja lastnine kaznovani po vojaških predpisih.
Za kritje teh postavk nam primanjkuje še okoli 16 tisoč dinarjev. Pravično bi bilo, da bi dobili kritje za ta primanjkljaj od občin, katere bi morale skrbeti po zakonu za svoje, ki začasno prebivajo v Studencih. Toda izkušnje kažejo, da vsaka tozadevna vloga na kmetske občine ima kratko rešitev, tole: »Nimamo kritja v proračunu«. Zato je potrebno, da poskusimo dobiti denar za našo revno mladino deloma od banske uprave, deloma od drugih dobrotnikov delavskih otrok. Ob priliki Jožefovega štetja za Rdeči križ oddani dinarčki in naše velike hvaležnosti vredne podpore Rotarijskega kluba v Mariboru so dragoceni prispevki za dobro družine malega slovenskega človeka,
Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije in Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru sta naslovili na. vse trgovce, industrijce in druge delodajalce, ki zaposlujejo nameščence apel, da vsem nameščencem in nameščenkam zvišajo sedanje plače vsaj za 30 odsl. ter da dovole enkratni nabavni prispevek v (višini eno mesečne plače, da se jim omogoči nakup najpotrebnejših življenjskih potrebščin za zimo (obleko, kurivo itd.).
ki dokazano noče živeti na račun javne dobrodelnosti; po desetletnem bivanju v Studencih že z obrestmi vrača pomoč svojih dobrotnikov onim, ki so socialne podpore potrebni.
...Da, tudi mi, Studenčani, vidimo temne oblake, s katerimi je začasno zastrto slovensko nebo, toda, ko vidimo, da nam samo borih 16 tisočakov manjka, če hočemo ustreči vsem prosilcem, potem moramo priznati, da za obup ni nobenega povoda. Prosili bomo in delili z ljubečo bratsko roko. Naši slovenski narodni zajednici pa lahko sporočimo: ne Studenčan, nego brat iz zaledja je potreben socialne pomoči, zato prosimo — pomagajte vsi!	J.	K.
ugodno sprejet. Upamo pa, da bodo vsi delodajalci razumeli težko stanje v katerem se nahajajo zasebni nameščenci ter jim v lem kritičnem času priskočili na pomoč, kar bo blagodejno uplivalo na vse nameščence in na vso našo javnost. Zadovoljni nameščenci so in bodo vedno najboljši sotrudniki svojih delodajalcev.
ubogo staro mater hudo prizadel. Neprestano je žalovala za svojo skrbno in delavno hčerko in vse noči prejokala. Zaradi tega je starka najbrž tudi oslepela, kar je nesrečo še povečalo. Slepa in nesrečna starka je obupala nad svojim bednim življenjem ter segla po vrvi.
Letošnji prvenstveni turnir je prav za prav turnir presenečeni, kar še bolj dviga ceno in dramatičnost. Trenutno sta na vrhu tabele dva nova moža, Dasko in Marvin. Če vzdržita do konca, se jima obeta najboljši plasma. Posebno krepko in nepričakovano je doslej odrezal Marvin. Ko je v prejšnjem 7. kolu porazil prof. Stupana, ga je v sinočnjem kolu čakal močan R e g o r š e k. Proti njemu je Marvin kot črni zaigral proti pričakovanju Aljehinko. S prodorom na g liniji si je nabral kar tri kmete ter sigurno zmagal v končnici. Čer tali č in Ba-b i č sta v Caro-Konpu kmalu zavila v končnico ter se ob neenakih lovcih spo-
* V nedeljo otvoritev tradicionalne plesne šote Sokola Maribor-matica. Sokolski dom.	’	'	‘
m Nočna lekarniška služba: od 5. do
vključno 11. L m. lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenski lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Za izvoz svežih jabolk v Nemčijo j«
povišana cena na 28 mark za 100 kg.
m Vse kradejo. Vdovi Ceciliji Kolctniko. vi v Klavniški ulici 14 je nekdo ukradel 300 din vreden namizni prt. Delavcu Vinku Vrablu je iz neke trgovine na Aleksandrovi cesti zmanjkal jopič.
m Zeparska nadloga na trgu. Včeraj je na živilskem trgu, kjer so žeparske tatvine v<jdno bolj pogoste, neznanec izmaknil zasebnici Jeri Majstrovi denarnico z drobižem.
m Ne ve, kje je pustil kolo. Neki Franc
K. iz Zg. Dupleka se ga je v mestu tako „nakresal“, da je čisto pozabil, kje jo pustil svoje kolo z ev. štev. 140486. Svojo smolo j c možakar prijavil policiji.
m Srečo je imel železničar Jožef Brodnik Brodnik iz Studcncev, ki mu je bilo v Vetrinjski ulici ukradeno kolo, pa j;a je šc isto noč dobil nazaj. Nekdo si je kolo „sposodil“ za nočni izlet ter ga nato pustil kar na ulici.
* Restavracija „Zaroorc“ vabi na domače jetrne in krvave klobase kakor tudi na sveže morske ribe.
Narodno glodmllšim
Sobota, 12. oktobra, ob 20.: „Cyrano de Bergerac“. Premiera. Otvoritvena pred-st&vs«
Nedelja, 13. oktobra, ob 20.: „Cyrano de Bergerac".
Vstopnice za otvoritveno predstavo v so-
soboto ,12 .t. m. veličastno herojsko komedijo „Cyvano de Bergerac", že prodajajo pn dnevni blagajni. Ker se predstava prične točno ob 20., je pravočasna preskrba vstopnic priporočljiva.
m Gospodične, ki so se in sc šc nameravajo prijaviti za gledališki balet, naj se javijo v ponedeljek, 14. L m., ob 17. pri gledališki blagajni.
Kino
* Grajski kino. Danes nemški film »Vrela kri“. Atila Horbiger. — Pride ruski film „Peter VeHki“.
* Kino Union. Od danes pa do ll. L m. „Bar na jugu". Senzacionalna, napeta vsebina, krasne slike iz francosko-alriSkih kolonij. Charles Vanel in Dolly Davis v glavnih vlogah.
• Esplanade-kino. Odlični francoski ve-Iefilm „Dvoboj“ po noveli A. S. Pušbiria. Film visoke kvalitete in nepozabne lepote!
• Kino Pobrežje 12. in 13. okt. Plai Gordon »Potovanje na Mars".
Radio
KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI}
Ljubljana: 12 pisane plošče, 13.02 plošče, 17 otroška ura, 17.30 pri tičkih (plošč?), 18 za delopust igra RO, 18.40 letalska vojni in obramba (predavanje), 19.40 nekaj veselih, 20 zunanjepolitični pregled, 20.30 prleška bratva, pisan večer, 22.15 za vesel konec igra RO. — Beograd: 13.40 vojiška godba, 17.20 želje poslušalcev, 21 bunjevačke pesmi, 22.50 plesna gl. — Sofija: 17.3(1 zabavna gl., 18 vaška godba, 19.50 salonski orkester, 21 zabavna gl., 22 narodne pesmi >— Budimpešta: 18 klavirski koncert 18.50 koncert na cimbali, 19.35 Lebarjev« opereta »Ciganska ljubezen«. — Rim: 14.1S lahka gl., 19.30 pester spored, 20.30 simfo* nični koncert. — P r a g a: 18 koncert narodnega orkestra, 21 pester spored. — D u -n a j: 16 popoldanski koncert. — D a n z ig:
20.15 zabavna gl. —• Beromflnster (Zu* rich): 18.20 romantična klavirska gl., 19.4C koncert orkestra. — S o t t e n s: 16 plesnt gl., 17 koncert orkestra, 20 Basenova komična opera »Učitelj Patien«, 21.20 francoske; italijanske in španske pesmi. — Toulouse: 18 lahka gl., 18.30 harmonika, 18.45 valč* ki, 19 glasba iz zvočnih filmov, 19.30 is ope* re, 20.15 radio-fantazija. — Andora;
20.15 kreolska gl., 20.45 dunajska gl., 21.15 plesna gl., 22 iz francoske opere, 22.30 valč* ki na harmoniki, 23.45 dunajski valčki, 0.IS plesna glasba.
Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30. 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30, 14.40, 19.10, 21.40,22.40.
razumela za rernis. — K e * * š je kot črni tvegal, proti Marottiju nevajen. Englundov gambit. Marotti je zadevo hla dnokrvno sprejel ter po 34. potezi zmagal. — Partija D a s k o-B i e n je bila deH časa v izenačeni poziciji. Šele v končnica sedmih kmetov se je pokazala Daskova prednost, ko je zmagal s prostim kmetom na a liniji. — Partija prof. Stepam-Nosan je bila preložena, dočkn je bil Breš v tem kolu prost.
Stanje po 8. kota: Dasiko 6, Marvin S Marotti 3 'A (3), Regoršek 3% (1), prot. Stupan 3 (2), Babič 2V, (1), BreS 2 (3& točki itd.
Hčerka v norišnico,
mati v prostovoljno smrt
Družino posestnika Avgusta Derna v Močni pri Sv. Marjeti stalno zasleduje zla usoda. Mariborske oblasti so dobile prijavo, da se je obesila njegova 65 letna mati Rozalija Dernova, ki je doživela pravo življenjsko tragedijo. Pred meseci se je njeni hčerki zmračil um, da so jo morali spraviti v norišnico. Ta udarec je
Mesti
Tekoči proračun za skrbstvo v Mariboru znaša 4,598.650 din. Težki gospodarski pre*resljaji, zlasti pa nevzdržno naraščanje draginje povzroča nujnost zvišanja, tega proračuna. Zato predvideva uradni predlog za mestni so-cialno-skrbstveni proračun za leto 1941-
Mestni socialni proračun zvišan
mestno socialno
m Poročila sta se v nedeljo g: Jožef Zupanc, kaznilniški paznik in gdč. Olga Močivnik, natakarica Nabavi j alne zadruge drž. nameščencev v Mariboru.
m Poročili so se v Mariboru: Trunk Franc ,poštni služitelj, in Rober Marija; Tramšak Friderik, posestnik, in Korenjak Vera; Babič Jožef, kotlar del. drž. žel., in Jarc Antonija; Grosman Anion, zasebni uradnik, in Mrva Valerija; Kiker Edvard, ličar, del .drž. žel., in Pučnik Ivana; Šoštarič Peter, mlinarski pomočnik, in Fras Marija.
Klub kolesarjev »Olimpija" - Pobrežje priredi dne 13. oktobra 1940 v Sokolskem domu na Pobrežju (KONCERT)
6
Cisti dobiček je namenjen za revno deco.
^	K obilni udeležbi vabi
”	ODBOR
m Upokojen je mariborski jetniškš paznik Valentin Zupančič.
m Iz pisarne odvetnika dr. Maksa Žnuderla je prejela „Domača pomoč“ na drž. klasični gimnaziji 500'— din iz neke sodne
Eoravnave. Denar se bo porabil za prerano revnih dijakov. Za vsoto, prvo letos darovano v ta namen, sc ravnateljstvo iskreno zahvaljuje. — Vivant sequen-tes!
m Ljudska univerza v Mariboru prične s svojim delovanjem v ponedeljfck, 14. oktobra. Predavala bo pisateljica dr. Silva Trdina o največji slovenski slikarici Ivani Kobilici. Predavanje žasluži prav posebno pažnjo, saj je življenje in delo najpomembnejše slikarice le malo znano naši javnosti. Predavanje bodo pojasnjevale skioplične slike.
m Sokol Maribor-matica sporoča, da je odhod kolesarjev v Selnico ob Dravi na 1 nastop in razvitje naraščajskega prapora
Apel za zvišanie plač
zasebnim nameščencem
Kakor smo obveščeni, je la apel organizaciji pri enem delu delodajalcev
1942 zvišanje za 1,167.403 din. En del zvišanja gre za prehrano v zavodih, ker so se cene življenjskih potrebščin znatno zvišale. Zato je za prebrano v mestnih zavodih določenih 50% tega zvišanja, druga polovica pa bo šla na račun zaposlitve brezposelnih mariborskih občanov.
ob 13. izpred Sok. doma. Avtobus vozi ob 13. z Glavnega trga. Članstvo v krojih! Zdravo!
m Trgovski pevski zbor priredi v nedeljo 13. t. m. izlet k Sv. Križu nad Ma* riborom. Odhod izpred avtomatičnega bi. feja ob 6. zjutraj. Izlet je namenjen propagandi naše narodne pesmi na severni! ineji, zaradi česar vljudno vabimo narodno javnost k soudeležbi na tem izletu!
m Združenje prevozniških obrtov v Mariboru vabi svoje člane avtoprevoznike in avtoizvoščke na sestanek, ki bo v nedeljo* 13. t. n*., ob 9. v posebni sobi hotela „Mariborski dvor“. Dnevni red: Uredba št. 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili. Ker je predmet razpravljanja važen za gospodarski obstoj prevoznikov s motornimi vozili je polnoštevilna udeležba zaželena.
> m Z motornim kolesom je padel, ko se
je hotel izognili nekemu kolesarju, 23 letni zasebni uradnik Karel Perko iz Maribora. Pri padcu si je zlomil desno ključnico^ tako da je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
zime
SVEŽE FILME,PLOSCE,PAPIRJE IN OSTALE FOTO-POTREBŠCINE K1LPITE NAJCENEJŠE
\-|j| V DROGERIJI
UPRAVNI SVET CELJSKE POSOJILNICE D. D. V CELJU
javlja žalostno vest, da je umrl velezaslužni, mnogoletni član in podpredsednik, gospod
dr. Gvidon Sernec
odvetnik v Celju
Pokojniku, ki si je za razvoj zavoda pridobil nepozabnih zaslug, bomo ohranili vedno svetel spomin.
Celje, 10. oktobra 1940.
UPRAVNI SVET.
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nad vse ljubljenega
MILIVOJA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ob tem bridkem udarcu z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gg. govornikoma, vojaštvu, zastopnikom društev in organizacij, vsem odličnikom, ki so se udeležili pogreba, uradništvu mestnega poglavarstva, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so našega dragega Milivoja spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem iskren Bog plačaj!
Rodbina dr. Voršičeva.
Spori
Drugo gostovanje jeseniškega Bratstva
Na Železničarjevem stadionu se nam bo v nedeljo ob 15.15 predstavilo, jeseniško Bratstvo drugič v jesenskem delu slovenskega ligaškega prvenstva. Jeseničani, ki so v ligi prav dobro startali, so kasneje malo popustili tako da so ostali do danes pri točkah iz prvih tekem. Gotovo je to znak le prehodne nerazpoloženosti moštva, ki se utegne baš v Mariboru znajti ter zaigrati tako, da ba na zelenem polju upravičilo renome dobre
enajstorice, ki si ga je nedavno pridobilo SK Železničar razpolaga trenutno z odlično vigrano družino, ki gre v borbo kot siguren favorit za obe točki, vendar pa bo moralo popreje zlomiti trd odpor jeseniške obrambe, ki je še izza tekme s ISSK Mariborom v najboljšem spominu. Tekma bo pri vsakem vremenu, v predigri bosta nastopili rezervi Železničarja in Rapida v borbi za točke.
Policijski SK (Zagreb) - PSK (Maribor)
Na verandi Sokolskega doma bodo v nedeljo dopoldne ob 10. jako zanimive rokoborbe ,v katerih se bodo pomerili atlc-li zagrebškega Policijskega S Iv in mariborskega Pekovskega SK. Po dogovoru med obema kluboma bodo na sporedu tega prijateljskega srečanja lx>rbe v šestih kategorijah, v katerih bodo nastopili sledeči pari (prvoimenovani je vedno gost iz Zagreba): peresna: Strucel Drago—Jczer-
s. Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). Delegirani so k tekmam 13. oktobra sledeči gg. sodniki: Železničar — Bratstvo, stranska sodnika Konič, Orel, Železničar — Rapid (rez.) Konič, Slavija — Maribor (jun.) Jenko, Rapid — Slovan Grošelj, Drava — Mura Nemec.
s. Teniški dvoboj Hrvatska — Madžarska se bo pričel danes v Zagrebu na igriščih ob Miramarski cesti s singloma Asboth — Mitič
nik, lahka: Grahovce Josip—Kozič Vlado, welter: Novakovič Čudni—Savorič Jožko, srednja: Pušan Marijan—Cokan Niki, pol-Icžka: Mirie Dragan—Fišer Karli, težka: Milkovič Ivan—Pirher Ivan. Ker že dalje časa nismo imeli v Mariboru nobene rokoborske prireditve, vlada za nedeljsko veliko zanimanje ter pričakujejo prireditelji številen obiš^.
in Gabory — Punčec, jutri bodo igrali Ga-bory — Mitič in Asboth — Punčec, za double v nedeljo še nista določena para, verjetno pa pridejo v poštev Asboth-Gabory ter Punčec-Pallada.
s. Juniorsko prvenstvo se bo nadljevalo v nedeljo ob 10. na Železničarjevem stadionu s tekmo Slavija — Maribor.
s. V prvorazrednem prvenstvu MNP bosta v nedeljo dve tekmi. V zapadni skupini Ra-
pid — Slovan ob 14.30 na igrišču Rapida, v vzhodni skupini Drava — Mura ob 15. na igrišču Drave v Ptuju.
s. V Cortini d’Ampezzo bodo v začetku prihodnjega leta mednarodne smuške tekme Med 15 državami je italijanska zveza povabila tudi Jugoslavijo.
s. Atletska podzveza v Zagrebu je suspendirala one atlete, ki so se proti sklepu HAZ udeležili balkanskih iger v Carigardu. Po vesteh iz Zagreba jih čaka izredno težka kazen.
s Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani (službeno). Obveščamo vse klube, ki goje lahko atletiko, da se je na občnem zboru 5. t. m. osnovala „Slovenska lahkoatletska zveza“ v Ljubljani, ki je edina od oblasti priznana predstavnica tahko-
Oddajte še dahe* MALE OGLASE
za sobotno številko
atletskih klubov na področju dravske banovine. Dosedanja Slovenska atletska zveza — SAZ — nima pravne podlage za ob-, stoj in ne more biti pravna predstavnica slovenske lahke allelike. Z ozirom jia to vabimo vse klube, ki imajo resen namen} gojili lahko atletiko, da prijavijo svoj vstop v SLZ. Pravila, ki so polrjena od pristojne oblasti bodo poslana vsem včla^ njenim klubom. Vsi dopisi na SLZ naj se do nadaljnjega naslavljajo na tajnika--Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tehnični razdelek,. Vrazov Irg -1. Istočasno naprošamo vse klube, da pošljejo takoj najboljše rezultate svojih atletov radi sestave moštva za troboj in radi točne evidence in to na naslov tehničnega referenta zveze, prof. Draga Stepišnika, Ljubljana, Gradaška ulica 8-II. — Za SLZ: tajnik Zupančič, s. r.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oslasiii stane vsi>ka beseda 5G Dar. najmanjša Dristcibina za te
oztase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovpnlski oglasi din 1 po besedi. Naj-
manlšl znesek za te OElase le din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj ori naročilu, oziroma ga le vposlatl v Dlsmn skupal z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št 11.409. — Za vse oismene odgovore dede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
Krojaški
POMOČNIK
se sprejme- Tovornik Hinko, Tyrševa ul 11.	18754-2
STANOVAN7E
SOBA IN KUHINJA
sr odda v najem- Aleksandro va c. 48.	18728-5
V Ljubljanski ul. 46 se takoj odda lepo
STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, pritikline, za din 450.— mesečno. Pojasnila pri g. Golob, isto.tanj. ,18J'16-5
Veliko izbfro
ftUui£oesluk
Vam nudi knjigarna Tiskovne zadruge
Maribor, Cankarjeva 1
Telefon 25-45
Zelo lepo enosobno STANOVANJE pod enim ključem se takoj od da. Vprašati:t Kralja Petra
STANOVANJE
dvosobno. $e. odda mitni !ifrafity s 1. novembrom. —
Aleksandrova 32-11.	18789-5
SOBO ODDA
Prazna
SOBA
se odda. Prešernova ul. 5, Studenci.	18781-8
V bliž. D^rka se odda sončna SOBA
boljšemu gospodu. Poseben vhod. Naslov v ogl. odd »Ve černika«.	18788-8
LOKAL
LOKAL
za malo trgovino ali obrt oddam. Stritarjeva ul 5, vogal Jerovškove (Magdalenske).
18755-10
POSEST
Kdor hoče
HITRO IN UGODNO
prodati ali kupiti hiše. vile, gostilne, posestva, nai pride v dobro vpeljano nastarejšo re-alitetno pisarno »Rapid«. Ma ribor, Gosposka 28. 18277-11
ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA
(po tri sobe) se sproda v najlepšem delu mesta Celja za 550.000 dinarjev. Stanovanja parketirana, plinska napeljava. Vrt. Hiša se da razdeliti v dva dela. Naslov v upravi »Večernika« v Gelju. 18786-11
Ofvorifev gostilne
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem s 1. oktobrom otvoril renovirano gostilno »PRI VIKTORJU« (prej Kirbiš) v Vetrinski ulici 3. Točim prvovrstna ljutomerska In dalmatinska vina, dobra kuhinja vsak čas razna topla in mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporoča
Viktor Stlbler
Prodam
HIŠICO
1200 m2 zemljišča za 22 000 din. Plačilo tudi v obrokih-Vprašati: Hosteieva ul. 1, trgovina Šprah, Zg. Radvanje.
18790-11
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
OPOZORILA
NAPROŠAM
vse, ki so 21. sept. od 11 do 12. ure dop. pred avtomatskim buffetom opazovali dogodke na križišču Gosposke ul. in Slovenske ul., da se javijo pri Kalin Oskar, Slovenska ul. 8.	18763-25
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, katera sem izrekel na-pram Ljudmili Metulj, Studen ci, ter sc zahvaljujem, da Je odstopila od tožbe. F. F.. Stu denci	18764-25
OBJAVA!
Gosp. Branivec Alojz, Maribor, Aleksandrova c. 46. ni več naš zastopnik in nima pravice sprejemati člane in inkasirati za naš račun. Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8.
18749-25
iimmimiim
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
VAŽNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte r/opraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem peearskem podjetju-Stalno velika zaloga iiaj-novejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tvrševa ulica 12.
18218-28
SKLADIŠČE
veliko, v okolici kolodvora se vzame v najem Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Skladišče«.	18766-28
MLIN
na stalni vodi se išče V najem. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«.	18758-28
BRIVNICA
dobro vpeljana, brez konkurence se proda ali da v najem. Zrkovska e- 24, Pobrežje	18756-228
Prodam
BRIVNICO
ali dam v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
18783-28
Spomnite se CMDI
Stran 8.
»V eč er nik«
Izd (a in urejuje ADOl.F RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi st ne rračaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štmv - II. 409.