Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.— lir
Spediz. in abb. post. I. ^>r.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-31 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. ]i, CENA: posamezna številka L, 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 13	Trst	-	Gorica	30.	marca	1956
Uhaja vsak petek
Jeki krize komunizma
v italijanskih socialnih krogih
O razlogih, zaradi teter,ih inaj. bi
llope kriuice proti Slopencem
se Hruščev in prijatelji odločili, da na teko radikalen, in oster način obsodijo stalinizem, še vedno ni e-notne sodbe in razlage. Nekateri menijo, da je to samo nova taktiko, ki naj' komunistom olajša zavojevan je Evrope iin- vseh tistih dežel, katerim so Stalinove metode .bile odvratne. Drugi, ki si prav tako kot prvi ne delajo, nobenih utvar, da bi komunizem ne stremel več po zavoje vanju svete, pa menijo, ds gre predvsem za notranje in resnične spremembe Sovjetske zveze. K> rak, ki; so ga tvegali Hruščev in tovariši, je preveč tvegan, da bi bJ samo taktične narave. Izsilile so ga sovjetske razmere, kjer so želje po spremembi in bolj človeškem življenju dosegle takšno napetost, da jim je bilo. treba ugoditi. Del britanskega tiska prihaja do .zaključka, da v novih okoliščinah mirno sožitje komunističnega in nekomunističnega sveta ni več mogoče Sliši se celo, da bi v primeru pozitivnega uspeha Hruščevega im Bul-ganinovega obiska v Londonu ns bilo izključeno ponovno sklicanje sestanka »štirih velikih«: Eisenho-vverja, Bulganina, Edena in Molle-ta.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je komunizem zašel v svojo prvo veliko iin resno krizo. Sam in na bojnem polju neporažen j,e moral priznati, da petindvajset let njegove dosedanje vladavine je bilo zgrešenih, da je tam, kjer je bii na oblasti, trpel na prestolih krvnike, ki so med narodi sejali smrt ir,, trpljenje. Vse to je močno odjeknilo v svetovnem, pa tudi v italijanskem javnem mnenju.
Togliatti, šef Italijanske komunistične stranke, ni mogel storiti drugega, kot da se je, takoj po povratku iz Moskve, pridružil novi liniji. Kot discipliniran komunist je z-brisal iz svojega spomina vse, kar je govoril in mislil do včeraj. Začel je izvrševati nehvaležno nalogo .prepričevanja svojih tovarišev o potrebi, upravičenosti in popolnoma nairavni nujnosti novega kurza. Videti pa je, da 'mu ne gre tako gladko. Premik krmila je le prehud, da bi ga na vistousmerjenje še tako navaijemi možgani že v-prvem trenutku sprejeli brez hudega moralnega mačka.
V	teh okoliščinah je več kot ra zumljivo, da se skušajo druge politične stranke okoristiti s to krizo vesti in prepričanja, ki razjeda komunistične vrste.
Od nje bi lahko imel največ Nen ni, vodja Italijanske socialistične stranke. In res je napisal članek »Luči in sence moskovskega kongresa«. Toda, ko je pomakal pero, se je najhrž spomnil, da je nosilec Stalinove nagrade, postalo mu je. neredno, da bi ga izdal tudi on, ki ne živi v Sovjetski zvezi, kjer se morebitno nepokorščino plača z glavo. In tako je članek pravzaprav izzvenel v hvalo Stalina: in kritiko njegovih naslednikov. Nenni ugr-tavlja, da je Stalin zares grobo vladal, da je počenjal to in ono, toda pri vsem tem je v dvajsetih iletih napravil iz Sovjetske 'zveze to, kar so druge države dosegle šele v 100 in še več letih. Priznava torej žrtve, a se namje ne zmeni. »Namen posvečuje sredstva« je za tega vzornega demokrata in socialista glavno vodilo. Zaključke, ki so jih na moskovskem kongresu sprejeli, sicer odobrava, misli pa, da niso dovolj dosledni. Namesto osebne diktature so uvedli samo kolektivno diktaturo, ne pa demokraciji). Demokracije ni niti v okviru same stranke, kakor je to bilo v Leninovem času, kajti vsi zaključki kongresa so bili sumljivo soglasni. Tako je Nenni ostal na strani socialistične diktature, geslo »žrtve morajo biti«, ima, zanj polno vrednost in vso moralno veljavo, socialistični deali svobode, človečanskih pravic in človeške sreče pa pri tnjem ne štejejo. Nenni ostaja tudi v noveri položaju to, kar je bil: ne socialist, temveč navaden moskovski oprorb.
Na nedosledno Nennijevo stališče niso opozorili samo njegovi nasprof-niki. Tudi1 veliko njegovih pristašev je z njim nezadovoljnih in ni izključeno, da se bo iz krize komunizma izcimila tudi težka kriza italijanskega socializma. To, bi lahko bil začetek italijanskega socialista ne:ga preporoda.
Vse drugače gledajo na krizo komunizma italijanski socialni demokrati. Vse, kar so komunisti zdaj razkrili, samo potrjuje pravilnost dos e dan j e g a	soc ialdemok ratske ga
raivnanja.
Mattcottii pripominja, da so stalinsko malikovanje pač odpravili s Stalinovimi metodami. Za razliko z
Nennijevimi socialisti in komunisti so socialni demokrati videli razlog za svoj samostojen nastop prav v dejstvu, da v zahodno socialistično gibanje ni bilo mogoče prenaša ti stalinskih metod in sovjetske diktature. Glede obojega pa , po Mat-teottijevem mnenju, moskovski kongres ni veliko spremenil. Povratek k leninizmu pomeni le povratek k režimu ene same stranke. To ,je sicer korak naprej od osebne dikta ture, a je še vedno daleč od parlc-mentarizma, ki je edino pravilna pot k socializmu.
Saragat pripominja, da se ves duh Nennijevega članka kaj malo sklada s trditvijo, »da so socialist: in komunisti za parlamentarno pot ki naj dovede socializem do zmage.« Saragat pravi, da je leninizem potvorba marksizma, stalinizem pa logična posledica leninizma. Prava marksistična kritika družbe je dejanska kritika omejevanja svobod,'i delavskega razreda in zato brez svobode ne more biti pravega socializma.
Kdor pozna, leninizem, ho Sara-gatu samo pritrdil. Lenin je res ličil, da se morajo komunisti za -a-vojevanje oblasti posluževati tudi parlamentarne poti, toda nikjer jim ne priporoča, naj na njej deluje; i pozitivno, naj iščejo kompromise in se vključujejo v skupno življenje. Vrhovno pravilo je, da je treba tudi parlamentarno tribuno izkoriščati za sejanje in večanje nezadovoljstva, ki naj čimprej zruši nekomunistične sisteme. Kaj pa sledi, smo videli v Sovjetski zvezi in p, vsod tam, kjer je komunizem pr .i šel na oblast. Kdor ni hotel verje-i doslej, se prepriča lahko zdaj, ko sta Hruščev in Bulganin nekolilo odgrnila kremeljski zastor.
Tiger In šakali
Po dolgem značilnem molku se je te dni v 'zvezi. .z uničenjem Stalinovega mita oglasila tudi moskovska »Pravda«. Ko ocenjuje diktatorje vo osebnost, mu sicer uvodoma pripisuje marsikaj- pozitivnega, a to je le uvod in služi iza: dokončno o-črnitev pokojnega Stalina.
Tako se je še eden izmed šakalov sjpnavii nad pobesnelega tigro
—	ki pa ni več nevaren. Mi pa vemo eno: ti šakali bi prav radi Ki'i tigri /iin v glavnem tudi so. Le krvoločnosti se je pridružila še neizmerna podlost kot sad 25-letnega prostovoljnega pajdašenjai in hlapčevanja. oblatenemu vzorniku.
Sedanji dogodki v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu nas silijo, da si nekoliko pobliže ogledamo položaj v afriških in azijskih dežeh.n, ki so že dobojevale ali še vodijo u-por proti ostankom evropskega kolonializma. S tem seveda razvoj še ne bo končan, ker je prav v naših časih nastal sovjetski komunistični imperializem, ki se skriva za mesijansko idejo borbe za pravice delavskega razreda. Sovjetskemu imperializmu se je .za zdaj posreč:io v vseh svojih kolonijah, od Albi-nije in Poljske do Koreje in Ind:>-kine, postaviti na oblast svoje lutke, ki delajo proti koristim svojih narodov. Tako so Sovjeti zamašili usta podjarmljenim narodom, ko so jim dali videz neodvisnosti. Ne vemo, kako dolgo bo to stanje trajalo, nekoč bo pa prav gotovo tudi v teh narodih prekipela želja po neodvisnosti in svobodi.
Afriški in azijski narodi, nekoč pod oblastjo zahodnih kolonialnui sil, postajajo drug za drugim svobodni. Te dežele, k! v glavnem nimajo skupnega drugega, kot da so bile nekoč kolonije, se družijo v f.a mostojno skupino med atlantskim in sovjetskim blokom. Naj še omenimo, da je ciprska vstaja priklicala tudi v Grčiji v življenje znatno nevtralistično strujo.
Ogleimo si malo te države. V Severni Afriki, kjer že dolgo vlada Francija, imamo Maroko. Al žir in Tunis. To so po narodnostnem sestavu in politični ureditvi tri različne dežele. V Maroku je dve tretjini Arabcev in ena tretjina Berberov. V Alžiru se je že pred stoletji uveljavila nad berberskim prebivalstvom arabska državna politika, živi pa tam že nad sto let tudi znatno število francoskih naseljencev. Arabci, ki so se ohranili v Tunisu, po se skoro docela asimilirali z večinskim berberskim prebivalstvom.
Drugo torišče afriško-azijske nacionalistične revolucije je Bližnji vzhod: Egipt, Saudova Arabija, Je-
24. marca je vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje podpisal. 27. marca pa objavil štiri važno odloke, od katerih posebno trije globoko posegajo v naše življenje.
S prvim se ukinjajo dosedanji predpisi za volitve občinskih odborov. N-mesto teh se razširjajo tudi na naše ozemlje predpisi, ki veljajo glede tega v Italiji. Pripomniti je treba, da vladni generalni komisar ni razširil na, naše ozemlje nedavno v Rimu izglasovainega upravnega volilnega; zakona. Verjetno bo ta zakon razširjen šele naknadno in ni izključeno, da bo tudi kaj iz-premenje.n. Vsa j tako lahko sodim i po tem, kar se je zgodilo £ .zakonom za volitve pokrajinskih svetov.
Z drugim odlokom je namreč vladni generalni komisar raztegnil na naše ozemlje tudi zakon za voi:-tve pokrajinskih svetov, ki ga je bistveno spremenil.
Kakšne so posledice te spremembe je razvidno iz tretjega odloka,
men, Sirija, Libanon, Jordanija, I-rak. Tu šele živi pravi arabski svat. Čeprav ima Egipt v glavnem ha-mitsko in ne semitsko prebivalstvo, je ivendar popolnoma poaraibljen. Tu živi tudi pravi muslimanski svet. Države tega področja so pred kratkim postale neodvisne od Velike Britanije, nekatere so pa. še v tesnh stikih z .njo. V tem območju je tudi Izrael, ki .ga imajo Arabci za tvor, katerega je trebe- izrezali.
Skupnost vere, jezika in vsaj de'-no tudi plemenska skupnost tvori podlago za< povezanost severnoafriškega in srednjevzhodnega področja v vsearabsko gibanje in vsearab-sko vstajo. Panarabsko gibanje je vzhodnjaški refleks evropskih rasističnih gibanj, kot sta pangeTtnan-stvo in pans.lovanstvo. Podedovalo in izostrilo je tudi njune patološke lastnosti. Panarabsko gibanje je trčilo ob sionizem, ki je rodil izraelsko državo. Sionizem je židovsko nacionalistično gibanje, ki je črpn-lo skoro nepremagljivo moč iz krutosti hitlerievskega antisemitizma.
Tretji, najbolj urejen odsek gi.ba-nia za neodvisnost tvoriio Indi!a, Pakistan, Cejlon in Burma. Ta odsek je najbolj, ureien ter do Zahoda naimanj Sovražen. Bolj kot o sovraštvu lahko govorimo tu o nezi-upa,n'u.
Četrti nds»k tvori južnovzhodna Azi;a z Indokino, Malajsko ter In-' doneziio. Prva je razdeljena v komunistično in protikomunistično polovico. druga bo kmalu dobile samostojnost v okviru britanske skupnosti narodov, a ima stalno težave s komunističnimi urtornlV.i. tretja se ie r>a pooolnoma. odtrgala od Ni
zoz^rnsVp.
Za>wlrpm silam se doslei ni posrečil zadušiti afniško - aziiske na-oiona,:s.tičnp revolucije. Z marsikatero rviHtično napako so i,i celo do-livnV <-»15® Kaj pametne pa bodo lahko dosegle le, če se bodo združile, vse zadeve urejale složno ter skupno izhajale iz načela o prizna-
v katerem so določena območja volilnih okrožij za pokrajinske volitve. Iz razdelitve vidimo, dat bo tržaška okolica (torej ozemlje izven, tržaške občine) volila po volilni n okrožjih samo dva, namesto osem pokrajinskih svetovalcev, kolikor bi ji pripadalo, če ne bi bilo sprememb, ki jih je uveljavil vladni generalni komisar. Spnošni zakon z> upravne volitve v pokrajinske svete, ki ga izvajajo v vsej Republik', namreč določa, da odpade od 24 pokrajinskih svetovalcev lahko le polovica na glavno mesto pokrajino. Od skupnega števila se jih 16 (dve tretjini) voli po volilnih okrožjih, 8 (preostala tretjina) pa se jih razdeli po sorazmerju dobljenih gia-sov med tiste stranke, ki niso dobile primernega števila sedežev v pokrajinskem svetu že na osnovi rezultatov v okrožjih.
Da bodo glede tega veljale v Trstu neke spremembe, se 'je pričakovalo. Nesorazmerje med prebival-
nju neodvisnosti teh držav, s katerimi bi zahodni svet mirno in tvorno sodeloval. Ne zadošča pa le sporazum med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Francijo. Pritegniti je treba tudi. manjše države. Končno je pa tireba zgrabiti bika za roge in dognati prave sovjetske namene na tem področju ter pozva-t: Sovjetsko zvezo, naj z dejanji dokaže, da v resnici pospešuje mir, o katerem toliko govori.
Poostritev za železno zaveso in v Jugoslaviji
Za notranjepolitični položaj v Sovjetski zvezi je vse, kar zadeva poljedelstvo in ko.lhozno gospodarstvo, tako važno, da bi o vseh spremembah pravzaprav morali razpravljati na pravkar končanem kon ■ gresu partije. Zato moramo reči, da dejstvo, da sta Centralni komite partije in vlada zdaj kar samo d. redila spremembo več kot 20 let veljavnega pravilnika za kolhoze, nikakor ne pomeni napovedane vrnitve k demokratičnim metodam dela partije. »Kolektivno vodstvo« dežele se pa, že mora čutiti dovolj močno, da je o tem, gotovo, ne prepm-stem, vprašanju odločilo kar samo.
Nove ukrepe bi na kratko lahko označili z ukazom: »Prisilite končno kolhozne kmete, da bodo na kol-hozni zemHi tudi res delali!« Po Stalinovi smrti so kmetom nekoliko popustili, zdaj s pa začeli pro‘l :njim ostrejše nastopati.
Zdaj bo odločala uprava, kolhoza o tem. kako velik sme biti. zasebni vrt kolhoznega kme.ta. Površina zasebno obdelovanega sveta se s tem ■ne sme povečati, nasprotno, stremeti je za tem, da. se čim več zasebnih vrtov preda kolektivnemu gospv darstvu,. kaiti »velika zasebna posest kmeta le ovira, da bi dobro delal na skupnem polju, to je pa važnejše!«
Podobni glasovi prihajajo tudi iz
stvem glavnega mesta iin ostale pokrajine je takšno kot nikjer v ka-liji (92 odstotkov .prebivalstva živi v občini glavnega mesta, 8 odstokov v ostalih občinah). Toda, Ja bodo dali vsemu, podeželju, in še to 7 deda,tkem nekaterih delov tržaške občine, samo dve volilni okrožji, je vpijoča krivica. Izgovor, d;.-je 'to bilo potrebno zaradi »izrednega položaja tržaškega področja«, kakor je bilo to razloženo na. tiskovni konferenci, to krivico kvečjemu še ■podčrtava, in ji daje izrazito diskriminacijski značaj.
Po primeru rimske občine, kjer ima 15 odstotkov podeželskega prebivalstva eno tretjino pokrajinskih svetovalcev, je bilo na Tržaškem, kjer znaša zadevni odstotek približno polovico rimskega, verjetno, da bo okoliškim občinam priznana ena četrtina, v najslabšem primeru ena šestina pokrajinskih svetovalcev in volilnih okrožij.
A niti tega se ni spoštovalo. Zaradi »izrednega položaja« se je šlo še dalje: ne priznava se meja okoliških občin. Priključuje se jih k delom mestne občine, samo da bi se na ta način ustvarilo volilne e-nete, v katerih je vnaprej onemogočeno, da bi bil v samem okrožju lahko .izvoljen kakšen Slovenec.
Volilnemu okrožju slovenskih občin Nabrežina, Repentabor in Zg..-nik so dodali še Barkovlje, Kontc-vel, del Grete, Grljan - Miramar Prosek, Sv. Križ in Opčine, vs.t, predmestja, ki so z naseljevanjem zadnjih let že močno’ .poitalijančena. Drugi del slovenske okolice, občino Dolino, so priključili volilnemu -> krožju italijanskih Milj. Na podoben način je razrezano tudi slovensko obrobje tržaške občine.
Prostor nam ne dopušča, da bi v tej številki obširneje obravnavali odloke, za katere smo zvedeli v zadnjem trenutku. Toda vprašamo se: je razum res že tako odpovedal, ali so strasti res tako nadvladale, da se misli, da bi en sam slovenski pokrajinski svetovalec pomenil nevarnost za it&lijainstvo Trsta? Obravnavani odloki generalnega vladnega komisarja dajejo, na žalost, pritrdile/n odgovor. Z njimi je poleg tega storjena, nedvomna usluga komunistom, saj so slovenske občine priključene močno rdečim predmestjem. Tako ni .najnovejša poteza tržaških oblasti samo narodnostno krivična, temveč je tudi politično skrajno pogrešena.
Čudno je vsekakor, da je še vedno v ospredju tukajšnje politike načrtno zapostavljanje Slovencev.
Jugoslavije. Tu hočejo predvsem posredno kmeta prisiliti k vstopu v kolhoze ali zadruge, kot jih imenujejo v Titovi republiki, s tem, da bo uvidel, da mu bo v zadrugi bolje. 'Privili so davčni vijak še bolj, obdavčili: vsak posamezen poljedelski stroj, vsako živinče. Posledice se že vidijo: cena mesa pada, kaiti kmetje so začeli klati živino, da ne bo treba plačevati davkov, in hočejo obdržati, le najmanjše število živine za lastno potrebo. Hitijo tudi sekati les v gozdovih, ki so jih do zdaj še lahko obdržali v zasebni lasti, pa čeprav brez sečnega dovoljenja, Oblastniki pripravljajo namreč »družbeno upravljanje« prav vseli, ■tudi najmanjših zasebnih gozdov, tozadevne predloge so že objavili.
Tudi sicer se na vseh področjih v Jugoslaviji čuti poostritev kurza. Dovoljenja za potovanje v tujino izdajajo v mnogo manjši meri kot doslej, pravijo, da zavračajo 60 odstotkov prošenj. Avstrijski časopisi poročajo o strožjem poslovanju jugoslovanskih mejnih organov na meji na Karavankah. Avstrijski železničarji, ki prihajajo službeno na mejno postajo. Jesenice, so do zdaj s posebnimi dovolilnicami šli lahko tudi v mesto samo, zdaj pa ne smejo več iz kolodvora in pripovedujejo, da so jim jugoslovanski tovariši povedali, da je to v zvezi s splošno.poostritvijo političnega kurza, ki je posledica približanja Jugo-sjavile k Sovjetski zvezi. Oblasti te in podobne ukrepe utemeljujejo s potrebo večje čuječnosti pred »fašizmom«. Vse to je tudi v skladu z nedavnimi napovedbami Tita, tla bodo nadaljevali s socializacijo, ker »na sredi pota ni moči obstati«, in da je treba izločiti zahodnjaške vplive, ki so se in filtrirali zlasti med mladino.
Novi eksperimenti, nove polomiia-de; z niimi so v Titovini še najbolj ‘založeni in jih nikoli ne zmanjka, ■Niti suša, niti povodenj jih ne odnese.
Vstajenje
Kako poln vsebine, kako vzvišen je praznik Jezusovega vstajenju! Prišel je na svet, da mu pokaže pravo pot življenja, pot resnice in pravice; da odreši človeštvo iz spon izvirnega greha, pohlepnosti in materializma; da ga reši pred zlom in mu prižge luč prave ljubezni do bližnjega, ki naj bi ga vodila na poti življenja — do vstajenja. Kako ogromna sila je bila v njegovem nauku, nam priča dvatisočletni zgodovina krščanstva. In vendar f/a ljudstvo ni razumelo. Na oljčno nedeljo je judovsko ljudstvo vzklika lo Jezusu: hosana in mu posipalo s cvetjem pot v Jeruzalem. Cez nekaj dni pa je že vpilo pred Pilatom: križaj ga!
Jezusovo trpljenje, ponižanje, križevo pot na Kalvarijo, smrt na križu in — vstajenje, vse to nas spominja trpljenja ponižanih in preganjanih, od katerih so milijoni in milijoni morali zapustiti in še za puščajo svojo domačo hišo in beži po svetu iskat svobode, pravice in miru. Tudi njih čaka končna rešitev in vrnitev med svoje brate ir. sestre, ki na domačih tleh čakajo vstajenja.
Morda je še dolga in trnjeva pot, ki vodi do vstajenja. Slovensko ljudstvo hodi še vedno pot Kalvarije, v domovini pod totalitarnim režimom, v zamejstvu razdeljeno v dva glavna tabora: demokratov in komunistov, ki se borita med seboj. Ali po Kalvariji pride vstajenje tudi za slovenski narod.
V	tem pričakovanju obhajamo velike noč. V teh dneh pozabimo rm vsa nasprotstva, na vse krivic kajti velika noč je praznik ljubezni in veselja.
Titovske neprijetnosti
Na Dunajski velesejem prihaj?ji> tudi številni Jugoslovani. Precej jih je izbralo svobodo. Dnevno se oglašajo na policiji novi ubežniki. Jugoslovanski politični spremljevalci so v velikih škripcih, kako jim bodo oprali glave doma. Seimo od e-nega transporta je poiskalo svobodo 33 izletnikov.
Pri nekem drugem je bil med u-deleženci tudi Dragomir Simovic iz Gacka. Tudi .ta je prišel na Dunaj zato, da pokaže figo režimu. Pa je pet oznovcev, njegovih sopotnikov, njegovo namero odkrilo. S silo in grožnjami so ga poskušali spraviti nazaj v Titovino. Zaprli so ga v sobo penzije, kjer so stan<>-vali, pobrali so mu 170.000 dinarjev in vso prtljago s potnim listom vred. Za kosilo ga je vsa četvorica spremljala v jedilnico in ob tej: priložnosti se je Simoviču posrečilo, da jim je zbežal. Prijavil je tatvino dunajski policiji, ki je vseh pet oznovcev aretirala in pod obtožbo izsiljevanja in oviTanja osebne svobode ter tatvine izročila deželnemu sodišču.
Kadar greš na Dunaj, pusti kraio zunaj!
Čaša opojnosti
London preživlja letos zanimivo spomladansko spočetje. Malenkov je tam že precej časa, čeprav mu je krvavi general tajne policije, Serov, nasmehe na obrazu močno skremžil. K sreči, da so okrvavljenega mesarja v ponedeljek vrnili domovini. Hruščev in Bulganin pripravljata kovčke v Moskvi. Zaskrbljen je zlasti Bulganin, ki s Titom deli modne rekorde svetovnih »g:i-gajeva.
V	»Evening Standardu« je izšel obsežen oglas: »Elegantno je pitje vodke na več kot en sam način.*. Vodko dobijo prijatelji opojnosti lahko v dveh kalibrih, s 65,5 in UP stopinj alkohola; povsem po želji, kako daleč naj seže pobratimija med Vzhodom in Zahodom. Vsaki steklenici je priložena še knjižica z recepti. Prva receptna mešanica čaše opojnosti nosi naslov »krvaveča Marija«. Pobratimsko opojnost sestavlja ledeni paradižnikov sok z obilnim prilivom vodke, brizganec ivorchersterske omake z nekaj kapljicami citronovega soka.
Pobratimska opojnost št. 1 zavd i-ja po nepokvarjenem ženevskem duhu; kdor použije čašo te opojno sti, bo pogoltnil tudi vse ostalo!
Neprijetnosti »krvaveče Marije« so seveda rdeči madeži, ki jih po-vzroča že pri najmanjšem pitnem navdušenju. Kako pa se umazani telovniki učinkovito očistijo, bodo Angleže poučili Malenkov, Hruščev in Bulganin, saj so na XX. kongresu KP postavili v obrat prvo atom sko čistilnico na svetu, ki očisti tudi pol stoletja stare krvave madežt.
VELIKONOČNA NEDELJA NA GORENJiSKEM
Evropa in položaj n Afriki in Aziji
DEMOKRATSKI IN TOTALITARNI SOCIALIZEM
Willi Brandt, socialistični pisec miajsega nemškega socialdemokratskega pokolenja in berlinski član suankinega načelstva, je v neki anketi zaicljuči-1 svoj govor socializma z ugotovitvijo, da je danes »še v bogati Ameriki, kjer se gospodarstvu se vedno odpirajo nove možnosti, gospodarska svoboda zelo dvomljiva, kajti tudi ameriška vlada se poslužuje razmeroma la-lekosežnih načrtnih posegov v gospodarstvo. Tembolj velja ta potreba za obubožano Evropo. Resnica je pač ta, da je vsa evropska celina že sredi temeljite preobrazbe gospodarskih in socialnih razmer.« Po Brandtovem mnenju je odločitev proti staremu redu že padla. Vprašanje je samo še, kdo bo prevladal: ali demokratski ali totalitarni socializem. Socialno usmerjena demokracija naj bi bila edina izbira, ki lahko reši Evropo in svet pred komunističnim totalitarizmom in obenem odpravi negotovost in gospodarske krivice, iz katerih se takšna skrajnostna gibanja rode in v katerih uspevajo. Brandt je prepričan, da je mogoče uresničiti tak socializem, ki ne bo uničil koris;-nih sil zasebne gospodarske pobude, ki ne bo odpravil svobode in bo v vsakem pogledu popolnejši od družabnega reda, katerega bo nasledil.
Wilhelm Roepke, profesor narodno - gospodarskih ved v Ženevi, ni tega mnenja. Po njegovem so vsi proti »totalitarizmu - socializmu;., toda pri tem pozabljajo, da socializem ni samo prepričanje, ideologija, temveč, da je tudi in predvsem določena socialna tehnika. Ta pa je pri vseh socialistih enaka. Ne komunisti, ne demokratični socialisti ne verujejo, da morejo svobodno st-; razvijajoče gospodarske sile ustvariti najboljši red. Zato jih uravnavajo eni bolj, drugi manj grobo, toda za njihovo popolno obvladanje morajo, kakor sledi iz Roepkejeve razlage, eni in drugi končati v totalitarizmu.
V stavku »totalitarna država m<_-ra biti socialistična, in socialistična država mora 'biti totalitarna« je vsebovano jedro njegove obsodbe socializma. Načrtno gospodarstvo namreč pomeni gospodarsko diktaturo, ki jo morejo doseči in obdržati le takšni ljudje, ki so odločeni ohraniti politično moč za vsako c°-no in ki bodo šli nazadnje preko vseh pravic in svoboščin, samo da se obdržijo na oblasti. »Nemogoče je, da bi lahko obstajala duhovna in politična svoboda tam, kjer ima država v gospodarstvu totalno <-blast.« Friderik Hajek, znani narodnogospodarski teoretik, ugotavlja, da je »demokratični socializem velika utvara zadnjih pokolenj. Ne le, da ni uresničljiv, temveč sploh ni mogoče niti poskušati z njim, ne da bi dosegli nekaj čisto drugega, in le redki so tisti, ki se zavzemu-jo, da bi se sprijaznili s posledicami svoje zamisli« zaključuje Hajek svoje svarilo.
Izkušnje
Kje je resnica? Danes, ko bo kmalu preteklo 38 let, odkar je v Rusiji izbruhnila Oktobrska revolucija in so zmagali komunisti, ki so po drugi svetovni vojni razširili svoj ustroj vladanja po mnogo drugih in tudi nam bližnjih deželah, imamo pred seboj dovolj osnov, ki nam omogočajo, da odgovorimo na to vprašanje že stvarno in ne zgolj teoretično. V praktičnem življenju, posebno v kolikor zadeva veliko večino posameznikov, tako in tako navadno ne gre za načela. Vse se suče okrog njihovega izvajanja. Vsega upoštevanja vreden primer socialistične prakse nam nadalje nudijo vse države, v katerih so bile, oziroma so še socialistične stranke na oblasti. Pri tem je slučaj britanskega ilaburizma, ki se je mirno umaknil z oblasti, potem ko je izvršil (napovedane reforme, prav tako važen, kot slučaj socialdemokratskih .strank nordijskih držav, katerih predstavniki vladajo svojim domovinam že nekaj desetletij. Morda se premalo zavedamo, da so socialni demokrati prvič prišli na
Med saboterji in vohuni
V mporu nekega vzhodnonemškega mesta so se našli trije delavci podjetja Leuna.
rfZakaj pa ti sediš?« je vpraj;>l prvi.
»Zaradi sabotaže. Prišel sem na delo pet minut prekasno. In ti?«
»Zaradi osumljenja vohunstva. Prišel sem na delo pet minut prezgodaj.«
»In jaz,« je dejal tretji, »ker sem prišel točno. Na ta način so >ii namreč dokazali, da sem si svojo uro kupil v Zahodni Nemčiji.«
0 UndshodemolipatiCnBni zaporu
Novodošli pripornik: »Zakaj pa so tebe zašili, tovariš?«
»Ker sem zmerjal Stalina! — Ju tebe?«
»Ker ga nisem zmerjal!«
oblast na Švedskem že v letu 1917, torej v letu Oktobrske revolucije, na Danskem leta 1932, na Norveškem pa leta 1933.
Ti poskusi, če jih smemo tako i-menovati, so torej že dovolj dolgi, da omogočajo precej utemeljeno sodbo. Pri tem se seveda ne smemo ozirati na gesla in obljube, ki tako rade slepijo, temveč ne- golo stvarnost, na prakso pravkar omenjenih socialističnih vladavin.
Ce ravnamo tako, vidimo, da iz
m
K
dogajanja izstopajo spoznanja in resnice, ki dajejo prav deloma zagovornikom, deloma pa. nasprotn:-kom in kritikom socializma. Poudarili bomo samo dve najznačilnejši ugotovitvi.
Predvsem je treba odkritosrčno priznati, da se je tudi v XX. stoletju pokazalo, kako se državni voditelji ne umejo upreti izkušnjavi, da bi enkrat pridobljeno popolno oblast tudi skušali obdržati -za vsako ceno. Povsod tam, kjer je država vzela v roke vse gospodarstvo
ING. BORIS SANCIN
in so nosilci njene oblasti s tem postali absolutni gospodarji — poleg oboroženih sil in policij — tuli vsakdanjega kruha državljanov, je zavladal najhujši totalitarizem. Ni ga primera popolne socializacije proizvajalnih sredstev, niti popoine socializacije industrij, pa čeprav :o pri tem majhni obrtniki in delavci ostali formalno neodvisni, ne da bi v takšnem ustroju svoboda in de mokrac.ija popolnoma izumrli. Roep-kejeva formula »socializem — ton-litarizem« s-e je torej v primerih pretežne socializacije brez izjem pokazala za pravilno.
Na drugi strani pa je treba prav tako upoštevati, da so v Veliki Britaniji- že pred drugo svetovno vojno in ponovno po njej prišli na o-blast laburisti. Posebno v času drugega obdobja svoje oblasti so izvedli velike in temeljite socialne preosnove, katere1 so kasneje konservativci le za malenkost spremenili. Vkljub -tem socialnim preosno-vam je bistvo britanske demokracije ostalo neizpremenjeno. Duhovna in politična svoboda sta neokrnjeni tudi v nordijskih državah, kjer že po dvajset do nad trideset let dejansko vladajo socialisti. V vseh teh državah se je življenjska raven močno dvignila, razlike v o-sebnih dohodkih posameznikov so se močno zmanjšale, proces socialnega izenačevanja je zelo -napredoval, ne da bi socialistične stranke posegale po diktatorskih ukrepih, pa čeprav jih spoštovanje demokratičnih načel izpostavlja možnosti izgube oblasti. Vse to dokazuje, da je demokratski socializem možen in uresničljiv, da imajo torej prav ti-
sti, ki ga predlagajo in zagovarjajo.
Razlika med enimi in drugimi m-stemi je v tem, da so prvi obljubo-vali vse, pravi raj na zemlji, sanio če bodo jpopolnoma spremenili obstoječe družbene ustanove in človeka, medtem ko so se drugi zadovoljili s tem, da so odpravili očitne krivice in neskladnosti z novimi lazmerami, pri čemer niso rušiii tistega dela starih temeljev, na katerih počivajo socialne pridobitve, katere hočemo vsi ohraniti in kvečjemu še poglobiti. Tisti, ki so ob-Ijubovali vse, niso dali nič ali pa le bore- malo. Zašli so celo v pravo zanikanje tega, kar so sami proglašali. Vzemimo samo, kakšnat je pod komunizmom svoboda, pa naj bo to svoboda govora, tiska, potovanja ali svoboda, izbire dela in svoboda borbe za izboljšanje pogojev dela. Reformistična socialna gibanja, ki so obljubovala veliko manj, so pa uresničila vsaj to, kar so napovedovala. Korak za korakom premišljeno in načrtno so izvajala svoje preosnove, ne da bi tvegala skok v neznano.
Pojem socializma
Pri tem moramo seveda pravilno pojmovali tudi samo besedo »socializem«. Socializem je nazor, po katerem naj bi gospodarili po občin, družbenih vidikih in potrebah. To je skupno ime za vsa stremljenja in gibanja, ki vidijo v tem svoj i-deal. Običajno, in tako razširjeno e-načenje socializma s komunizmom ni pravilno. Marx sam je socializem zametaval in se je iz njega norčeval. Svoj nauk je imenoval ko-
munizem. Zato najdejo pod nazivom »socializem« svoje mesto tako utopisti, kot marksisti, ki so se proglasili za »znanstvene socialiste«, razni reformatorski socialisti, religiozni in nacionalni socializmi. Posebno danes označuje beseda »so-ciailizem« vedno bolj tisto družbeno naziranje, ki sicer nagiblje na kolektivistično stran, a se vendar postavlja nekam med skrajni individualizem in skrajni kolektivizem. Samo če ga pojmujemo tako, najdemo pod tem nazivom nekaj, za kar se na osnovi dosedanjih izkušenj trezni ljudje lahko ogrevajo.
Ce bi priznali pravico na naziv »socializem« samo marksistom, petem kaj takega ne bi mogli reči. Marksistična zamisel razrednega bo-,a in v teoriji prehodne diktature proletariata se ni izkazala za škodljivo samo na političnem in duhovnem. temveč tudi na gospodarskem pedroiju. Izvedba gospodarske preobrazbe s popolnoma novimi ljudmi, brez praktičnih gospodarskin izkušenj, je imela povsod za posledico strahotna eksperimentiranja, katerim n. pr. v Sovjetski zvezi še zdaj, po 38 letih, ni videti konca. Se vedno ni rešeno vprašanje kmetijstva, industrija konzumnih dobrin je zapostavljena daleč za težko industrijo. Podobno je in bo tudi ostalo v državah, ki so postale komunistične po. drugi svetovni vojni. Prihod obljubljenih nebes je in bo odlagan iz leta v leto, od enega gospodarskega načrta do drugega. Nosilci komunistične zamisli seveda poloma ne marajo priznati in poskušajo vedno nanovo, toda v i-sti nemogoči smeri. Nezaslepljeui socialisti pa ugotavljajo, da totalitarni socialistični ustroj, kakršnega izvajajo komunisti, prej zavira kot
ffloskauski kongres in njegope pritikline
Medtem ko so Sovjeti pod Stal!-nom že skoro pozabili, da bi moralo o osnovnih smernicah strankine politike vsaj formalno sklepati posebno telo, kateremu pravijo, »kongres partije«, so Stalinovi nasledniki, komaj 33 mesecev po XIX. kongresu, sklicali in izpeljali že novi, XX. kongres Komunistične partije boljševikov.
Koliko sprememb se je zgodilo v tem kratkem času! Malenkov, ki je pred leti še imel eno prvih besed, životari v senci- in je moral biti pravzaprav srečen, da se je sploh lahko udeležil kongresa, čeprav več ali manj v vlogi grešnega kozla. Marsikatera kritika je namreč letela nanj. Lahko bi se mu pa godilo še slabše, kot n. pr. Berji in nekaterim njegovim najožjim pomočnikom. ki so jih poslali na drugi svet. Svetovna javnost je torej upravičeno in z zanimanjem pričakovala, kako bo kongres potekel in kaj bodo na njem sklenili.
Ni bila razočarana. Hruščevu sicer niso izglasovali nobenih posebnih pooblastil, ki naj bi bila podobna Stalinovim. Tisti, ki so to napovedovali, so se zmotili. Zato pa je bilo neštetokrat poudarjeno načelo kolektivnega vodstva. Kongres je sploh v vsem odobril naj,novejšo politiko ter je naročil vodstvu, naj nadaljuje v sedanji smeri.
In to, ker se je zgodilo v zadnjih letih, deloma celo samo mesecih, ni malenkost. -Odpravljen je bil fcult vodje. Stalinove slike skrivnostno izginjajo. Na obletnico smrti svojega nekdanjega voditelja so komunisti enostavno px>zaibili. Od 7. junija 1954 so imena, kremeljskega vodstva navedena vedno po abecednem redu in ne več po pomembnosti posameznika. Kolektivnost gre še dalje. Poudarja se enakopravnost sovjetskih narodov 'in. ne več vodilna' vloga ruskega naroda. Teži se k decentralizacij'! teze uradne zgodovine. Zmanjšuje se oblast policije in obsoja se njeno prejšnjo ravnanje. Komunistične partije Z. S.S.R., ki so bile dve desetletji dnevna duševna hrana komunistom širom sveta, so zavržene. V književnosti, glasbi in. arhitekturi se uveljavlja nova -usmerjenost. Posebno med mladino priljubljeni pesnik Jasenim, ki je leta 1929 razočaran napravil samomor, je rehabilitiran. Razkošje pri gradnji javnih stavb, za katerega se je Stalin tako ogreval, je proglašeno za zapravljanje. Odlikovani so nekateri stari komunisti, ki jih je Stalin odstranil iz javnega življenja. Istočasno so bili potisnjeni ob stran nekateri Stalinovi najožji sodelavci. Tako: šef Stalinovega kabineta Poskrebiišev, Stalinov sin, ki ni bil ves ta čas sploh več omenjen, Rjumin, šef preiskovalnega oddelka NKVD, je zaprt, itd.
Meseca maja 1955 je general Sa-tilov izpovedal, da umik Rdeče »n-made leta 1941 ni bil nobena genialna Stalinova poteza, temveč izsiljena nujnost, z drugimi besedami poraz. 20. julija 1955 je bil Kremelj zopet odprt za javnost. Izjavljajo, da ni nujno, da bi v vseh državah morali komunisti priti na o-
blast s krvavo revolucijo. Dopuščajo, da se to lahko .zgodi na popolnoma demokratični način z zmago na volitvah. Komunisti, po novern, v lastnih strankah ne bodo več zatirali različnih mnenj. Na mednarodnem področju je zanje možna in zaželena koeksistenca z vsem in vsakomur. Sovjeti bodo jjodpirali demokratične vladavine in fevdalne arabske kralje, ki dopuščajo ce-
lo	suženjstvo.
Za državo, ki je do nedavnega živela v razmerah, v katerih je od
le v njegovi senci, so mu pri njegovem delu pomagale in se v njegovem soncu grele. Ne gre za enega ali dva človeka., gre za pravo množico, tako rekoč za vso sovjetsko elito. In vsi ti ljudje so nad dvajset let trpeli, da je stari diktator počenjal kar je hotel. Niso si upali odpreti ust. Sele po smrti so planili nanj in ga. krivijo za napake, ki so pravzaprav tudi njihove napake.
Naj pod takimi pogoji verjamemo v njihovo, iskrenost in njihovo
STALIM
21 članov strankinega Centralnega komiteja iz leta 1917 ostal do pred tremi leti pri življenju samo Stalin, predstavlja takšno prevrednotenje vsega, kar je ta človek zastopal in delal, naravnost vratolomen preobrat.
Sumljioa soglasnost
Vzemimo samo eno dejstvo. Na kongresu je najbolj napadel Stalinovo politiko in načela Mikojan, ki je bil vsa zadnja leta ena izmed vplivnih osebnosti Stalinove okolice. Bolj obzirno so si svojega, nekdanjega gospodarja izposodili Hru-ščev, Bulganin in Malenkov. Samo Vorošilov, Molotov in Kaganovič so se v svojih govorih tu in tam o-prezno sklicevali na Stalinovo ero. Niti ena sama oseba, pa ni Stalina branila. Tako, kot so ga do pred tremi Leti in še manj vsi soglasno dvigali v oblake, tako so zdaj vsi planili po njem. Je vse te ljudi prevzel neki notranji navdih ali pa jih je zagra,bil strah, da bi zamudili nov vlak, ostali na tleh in bili celo povoženi? Slednje je1 bolj verjetno. Kakor so se uklanjali nekdanjemu, tako so se uklonili tudi sedanjemu vodstvu.
Ne samo od prave demokracije, temveč tudi od mjenih prav skromnih začetkov so torej komunisti še vedno zelo daleč, pa naj pravijo razni časopisni komentatorji kar hočejo. Ze 100-odstotna soglasnost, s katero je bilo na' kongresu vse o-dobreno in potrjeno, pobija na nj-zgovornejši način vsako zadevno u-tvaro.
A poglejmo zadevo še z druge strani. Vse te veličine, ki zdaj Stalina: tako obsojajo, so vendar zrast-
značajnost? Ali ni žalostno, da so si tudi oni morali od enkrat postavljenega diktatorja dovoliti prav vse, da so šli skozi enako šolo kot Nemci in Italijani ter se šele sedaj morda — podčrtati je treba ta morda
—	zavedajo, kam jih je to pripelje io. Sistem, v katerem je možno kaj takega, pač ni idealen sistem. Se tako gnila demokracija ali kakršna koli druga podobna- oblika vladavine bi ne dovolila tako dolgih zlorab.
Nooa taktika
To nas navaja do sklepa, da vse novejše spremembe1 sovjetske notranje in zunanje politike niso i-skrene. Prehitro je šlo, da bi bito vse dojeto in doživeto. S tem seveda ne izključujemo, da bo nekega dne nekaij podobnega tudi -uresničeno. Toda zaenkrat so to samo dobro premišljene taktične poteze vodstva, ki je zapleteno v največjo
partijo, kar se jih je kdaj igralo na šahovnici svetovne politike.
Da je tako, potrjujejo že uspehi, ki so®jih Sovjeti s svojo novo politiko dosegli. To so predvsem zunanjepolitični uspehi. Ti so .takšni, kakor da bi bi<la nova politika preračunana prav nanje in ne za notranjo uporabo.
Kaj so doslej nasprotniki Sovjetom najbolj očitali? Nijihov ;popolni totalitarizem, nepriznavanje svobodnega mnenja, zapostavljanje neruskih naro-dc-v, ki žive v Sovjetski zvezi, izkoriščanje satelitskih držav, rovarjenje v tujih državah, vsemogočno tajno policijo.
In kaj proglašajo danes Sovjeti? Enakopravnost vseh narodov, potrebo po priznanju različnih mnenj, vsaj v okviru njihove stranke, u-strelili so ministra tajne policije in podčrtavajo potrebo zakonitosti, nočejo veljati več za brezkompromisne revolucionarje, dopuščajo možnost parlamentarne osvojitve oblasti in različnih poti v socializem. V mednarodnih odnosih se skušajo predstaviti kot finansirji, ki dajejo podpore, podobno kot Združene države, in ne izvažajo samo poklicnih prek uc uho v.
V	tej luči se predstavlja nova sovjetska in s tem sploh komunistična politika kot ogromna, ofenzivna akcija, ki naj protikomunistični propagandi odbije njene glavne osti.
Slika je menda dovolj jasna. Smo sredi igre, velike igre in samo bodočnost bo pokazala, ali se bodo nova, čeprav samo taktično iznesena gesla, koncem koncev obrnila proti samim tistim, ki so jih postavili, ali pa bodo njihovi avtorji našli dovolj lahkomiselnih in lahkovernih naivnežev, ki bodo pod njihovim vplivom izgubili smisel za razsodnost in opreznost. V prvein primeru bo sledila evolucija komunističnega sveta, ki se bo temeljito predelan nato nekje srečal z razvijajočo se socialnostjo nekomunističnega sveta, v drugem primeru pa bo gorjč, kajti politika ne pozna milosti za tiste, ki nasedejo.
Želeti je in truditi se moramo, da se zgodi prvo in ne drugo. Oboje pa je v odločilni meri odvisno od zadržanja- svobodnega sveta, zrelos‘i ljudi, k'i mu pripadajo, posebno pa državnikov, ki ga vodijo.
* * *
pospešuje dv.ig življenjske ravni Navadnega delavca ,in da diktatura proletariata, kakršno vidimo, povečuje, ne pa zmanjšuje razlike med vladajočimi in vladanimi.
To je vaižmo spoznanje, ki bo seveda rabilo svoj čas, da bo prodrlo iz ožjega kroga v množice. Tudi do njega je pripomoglo opazovanje družbenih izprememb v državah, v katerih so se uveljavile socialistične reformistične struje. Po nekaterih podatkih sodeč se namreč razlika med življenjsko ravnijo delavcev teh držav in komunističnih držav celo veča, ne pa manjša. Vsekakor pa je povečanje narodnega dohodka, produkcije in življenjskega udobja doseženo s sorazmeffro veliko manjšimi žrtvami. Pri teh naporih sodelujejo vsi razredi ia sloji, s čemer je že pri samem postopku preobrazbe dosežen ide»l pravega socializma, kateremu j? cilj blaginja in enakopravnost vse narodne in sploh človečanske skupnosti ter ne postavlja v ospredje koristi enega samega razreda, kakor delajo to komunisti.
Bodočnost
Na temelju praktičnih rezultatov današnjih socialističnih sistemov pravijo celo nekateri dovčerajšftji prepričani marksisti, da danes ne bi mogli več priseči, da je Ma,rxova zamisel popolne socializacije primerna za uresničenje najboljše dosegljivega socialnega reda. Tisto načrtovanje, pospeševanje in javilo nadziranje proizvodnje združeno z ukrepi, ki naj povečajo socialno pravičnost, kar so vse do včeraj smatrali samo kot prvo stopnjo na poti-, ki vodi v popolni socializem, izstopa namreč vedno bolj kot d. -končna, ne pa samo prehodna .ustanova, s katero bo človeštvo inašio svoj socialni mir in zadovoljstvo. Totalitarni socializem s svojim skrajnostnim kolektivizmom pa r.i izpolnil nad, ki so jih polagale vahj množice zapostavljenih. To je dene s jasno in zato je njegova obsodba upravičena. Toda zaradi tega še ne smemo dvomiti in obupati nad socialnim stremljenjem kot takšnim. To stremljenje daje naši dobi svoj pečat in trezno izpeljano bo tudi prineslo veliko korist. Tako je že povsod tam, kjer so njegovi predstavniki tudi v primeru zmage umeli ohraniti umerjenost in hladen razum.
Nafta - svetovna velesila
Francoski državnik Georges Clemenceau, tiger prve svetovne vojne, je izrekel dvoje zgodovinskih resnic. 1) »Mir je samo nadaljevanje vojne.« Ta resnica se je po Drvi svetovni vojni na. žalost vse preveč prepričljivo potrdila. V Italiji se je Mussolini z zvijačo dokopal do oblasti in v tej deželi, ki se je pred prvo svetovno vojno odlikovala po veliki in vzgledni demokraciji, u-vedel črno diktaturo, ki je Italijo pripeljala skoraj na sam rob prepada.
V	Nemčiji je Adolf Hitler z demagogijo in množičnim zapeljevanjem, hujskanjem in svojo neomejeno megalomanijo upijanil ves narod, ga zasužnjil z nacistično dikt t-turo. Oba diktatorja je prežela fiksna ideja o zavojevanju sveta. O-ba sta zanetila drugo svetovno vo',-no in oba sta zasluženo propadla. Ote sta svoji državi prepustila u-sodi. Oba sta izginila-, Italija ;n Nemčija pa sta ostali.
Diktature pa z njima, na žalost, 'niso izginile. Stalin se ni zadovoljil z -diktaturo lastne domovine. Naše: je kopico čas.tihlepnežev, pripravljenih, da preizkušajo usodo lastnih držav. Diktature, pod krinko proletariata, so se razpasle po Poljski, Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Madžarski, Vzhodni Nemčiji in Albaniji. Na, Zahodu pa je preostala še Španija. Diktature so zarodek vojne, sedanji diktatorji pa ne bodo deležni boljše usode od preteklih. Tudi Stalin potrjuje to načelo.
Druga resnica Clemenceau-ja: »Po petroleju bomo priplavali do zmage!« Ta resnica prve svetovne vojne je prav tako resnična za današnje dni, ali še bolj Dolnja skica nam zgovorno priča o porazdelitvi nafte med Vzhodom in Zahodom. Moč demokracije proti diktaturi.
.NAfTA-MTommrnmitmm i |w«w-g X«WJAvrMW'19ss ir
SO VJfT.BLOK
■T
W«jt«uropo
3S4000
230 000
M 000
235000
lt)KUU*E
bft(A¥£
n*,’
VIlloO
<40000
t,?aOCDO
AFRIKA
47000
SltMSI VZHOA
1,030009
§
■V: .',0
om
410000
'ssM.V.-f ‘M-
,,Ko mi boste balo nakladali...
((
'Skrinja je brez dvoma najstarej-kos slovenskega pohištva. Pa ne Je. slovenskega. Skrinja je skoro gotovo najstarejša oblika oprave sploh.. V sivo davnino sega in v svetem pismu živi spomin nanjo.
V starodavnih grobovih so počivale skrinje s prahom umrlih in kasnejši sarkofag ni nič drugega kot za poslednje prebivališče urejena skrinja. Kot hiša je taka skrinja, visoka, s poševnim pokrovom kot dvo-kapna streha prave hiše. Tudi tako poznamo pri nas. Po prekmurskih in belokranjskih kaščah jo imajo, da žito spravljajo v njej. Toda ni naš namen govoriti o takih skrinjah. One bi si radi ogledali, ki so od nekdaj služile slovenskim dekletom in ženam, da so zapirale vanjo svoje skrivnosti. One, o katerih poje narodna pesem o nesrečni mladi Bredi, ki je zajokala:
»Ko mi boste balo nakladali, nakladali, v skrinjo jo spravljali, šlarasto mi pečo zgor denite, jo. vrh vsega blaga položite.
Peče bodem najprej potreb’vala, z njo si srčne rane zavezvala . . .«
Slovenski umetnik pravi:
»Ob tej pesmi zažive v mojih o-čeh tiste velike grajske skrinje, pred katerimi so poklekale grajske gospe in gospodične v dolgih večerih, ko so se jim možje in ženini borili po daljnih bojiščih in so vsem pevcem utihnile citre. Drugo za drugim so jemale iz skrinj platno in volno, svilo in težki gentski škr-lat, grško svilo in laški žamet: sla-povje belih tančic jim je obliilo ritke, kožuhovina je zadišala po živalih in ta vonj jim je napolnil telesa z bolečo strastjo. Oči' so se jim izgubljale v lesketu zlatih verižic in sponk, biserne diademe so si pomerjale na bogastvu svojih las. Stale so ob skrinjah v mračnih grajskih izbah, prepojenih z vonjem po svečah in živem kamnu in vanj se je mešal duh arabskih dišav in mo škata — kdo ve, kateri ljubljeni vitez je prinesel te vonje iz Svete dežele in vzhodnih obal. Oči so jim bile kakor jezerca, ki zažare v visokem soncu, in srca kakor ajdov cvet — bogastvo lesenih skrinj se je .zablisnilo v hlad grajskih zidov, kakor bi se razprlo veliko srce.
Potem so te žene umrle, zadnji lesk je zdrknil v kamnito rakev v grobnici grajske kapele. Druga za drugo so skrinje preperele po gradovih, kakor bi jih razžrla žalost po gospodaricah, ki se niso več vrnile.... Toda v naročju kmečkih domov je skrinja živela dalje, ko se je spomin na grajske gospe in njih skrinje polne zlata in biserov že zdavnaj preselil v pravljice. Ostala je kakor ponižna roža, ki cvete še tedaj, ko so se njene ponosne sestre po bogatih vrtovih že zdavnaj sklonile v smrt. Ostala je ob podobi na ših deklet in mater, zaklenjena in zvesta kakor njih srca....
Kadar ju hočete odpreti, poklekneta k njej ter počasi, počasi obračata ključ v tulipanovi ključavnici,
Pokrov škriplje kakor lesa na gorskem pašniku, ko žene pastir ovce v stajo, in po vsej izbi se razlije vonj i» sivki, dobri, topli vonj, k vznemirja telo, pomešan z vonjem presnega perila in sladkim duhom blaga. Barve zažive v soncu; druga za drugo se obleke, lepo zložene v skrinji, prebujajo: ošpetlji iz tankega belega platna z lepo nabranimi rokavci zašume kakor brezovo listje; rožasti Židani modrci zadihajo v ženinih rokah; suknena krila s svilnatimi robovi se razvijajo; pisane rute stresajo dolge rese in ena je spreminjasta kakor večerna voda; čipkasti robci, vezeni prtički, tudi prtiček za jaslice z napisom:
Slava Bogu na višavah....«
Da, to je slovenska kmečka skrinja, ki pa dobiva v življenju naše-
uiiiiiituiiiuiiiuiiiiiiutiittHiiiuiiitHUtuiitutiiiiuuiuuiniaiaHuiinmiiuttumuiiiutHiuiiunmmtiuiinniuiuiiiiiiiiinmiimiainiiiBiitiiuiiBua!!
Prav v teh prazničnih velikonočnih dneh, ko ves krščanski svet praznuje Vstajenje, uhajajo misli mnogih v sveto deželo, kjer se vojna nevarnost veča in grozi, da postane dežela žarišče novega trpljenja, novih bridkosti, novih nesreč — in kar je še usodnejše, da se enkrat razplamteli plameni razširijo po vsem vesoljnem svetu.
Jeruzalem. Medtem ko na obeh Straneh močno zavarovane ograje iz bodičaste žice, ki se vleče skozi sveto mesto, korakajo do zob oboroženi vojaški oddelki, tlači krščanski svet ne samo v sveti deželi, pač pa po vsem krščanskem svetu usoda cerkve svetega groba. Medsebojna prerekanja se vlečejo v nedogled, slovita zgodovinska stavba pa medtem grozi, da se spremeni v razvalino. Veličastni dom muslimanske molilnice nudi pretresljivo nasprotje ob pogledu na cerkev božjega groba, ki je znotraj in zu-haj vsa podprta z odri umazanih tramov. 'Pobožnost vernikov, ljubosumnosti sekt in nepopustljivosti Cerkvd, vsa te dejstva so odgovorna za tako sramotno stanje.
Od Konstantinove bazilike, ki je bila zgrajena v IV, stoletju na Golgoti , ni prida, ostalo. Perzijska Invazija leta 614 je uničila veličastno poslopje. Menih Modest je zopet se1 zidal zgolj okroglo gradbo nad sa
ga kmete še globlji pomen. Tesno je povezana z običaji, z onimi o-brednimi navadami, ki v najsloves-nejših trenutkih življenja vežejo stike z onostranstvom. Kdo bi doumel vlogo ‘in pomen, ki ga ima skrinja pri slovenski ženitvi! Najvažnejši del nevestine bale je. Velika in poslikana je bila vedno okras voza, ki je balo vozil. Z zibelko in kolovratom so jo položili prav na vrh. Ponekod so jo napolnili z žitom, samo da bi bila težka. Trije moški so jo komaj dvignili na voz. Se razume, da je bila sedaj spodaj in ne na vrhu!
Ali skrinja ni bila navaden kos oprave. Saj drugače bi ne sedel«
kolo. Rešeta, kolesa, lesene krožnike prinašajo na voz, a vse nič ne pomaga. Nazadnje prineso mati velik hleb kruha ali pogače. Na skri-n.o ga polože, kot bi se morali odkupiti tej skrivnostni »skrinji za-eze«.... Sele potem konji lahko oo-tegnejo proti ženinovemu domu.
Pekli smo že, da poleg take žen;-itovanjske skrinje pozna naš kmet še skrinjo za žito in druge pridelke. Taka skrinja stoji navadno v kašči, po vežah ali na podstrešju Cd prve se loči nekoliko po obliki. 'Po pokrovu, zlasti pa po lem, la nima onega okrasja, po katerem so znane skrinje naših nevest in žen. Znane, kajti prav po tem okrasju spada tako imenovana ženitova-.ij-ska skrinja med najodličnejšo vrsto slovenske ljudske umetnosti. Na njej lahko sledimo razvoju ljudske obrti, v njej gledamo enako izdelik našega človeka, njegovega čustvovanja in fantazije, kot v ljudskem stavbarstvu, slikarstvu in pesmih.
na njej ponekod stara baba, pri nas na Krasu nevestina mati, na Gorenjskem fantič, ki je ni pustil dvigniti. Starešina je tedaj rekel: »Preljubi ženin, skrinja je zapečatena. Ne moremo jo odpreti, dokler je ne odpečatiš.«
In kdo bi razumel to simboliko? Skrinja je zapečatena! Ali ženin razume. Treba je obdarovati onega, ki sedi na njej, pa bo dobro. In ženin odkupi nevestino skrinjo. Potem jo s stokanjem spravijo na voz. Nanjo sede starešina in veli pognati Toda voz se ne premakne dalie ker mu manjka — peto kolo.vMenda je spet skrinja vsega kriva. Vsepovsod iščejo to skrivnostno peto
V razliko od doslej obravnavanega gradiva skrinja ni vezana le na kako določeno pokrajino. Od nekdaj je povsod po Slovenskem. Od nekdaj, pa čeprav tega ni mogoče dokazati z letnicami. Res so povečini slovenske ženitovanjske skrinje opremljene z letnicami. To so ietnice poroke, spomin nevesti na dan, ko je odšla z doma. Toda skrinjo so slovenski predniki uporabljali že davno prej, ko je postala tako lična spremljevalka neveste. Rekli smo že, da sega njen izvor do pradavnih časov. Sele v XIX. stoletju pa je postala izrazit okrasen predmet, to je tedaj, ko je v meščanskem pohištvu že davno izumrla. Pač tako kot prehaja vse podeželsko iz mestne mode v ljudsko. Tedaj se je skrinja šele razživela na kmetih in večina vseh danes nam ohranjenih skrinj spada v to dobo. Prva znana pa nosi letnico 1584, to je leto Dalmatinove Biblije.
RADO LENČEK
Ro študent na rajžo gre...
Med bisere slovenske hiše neovrgljivo spada tudi klobasa. Verjetno še v-dn-o čaka pesniškega pe-
resa, da bi jo postavil na zasluženo mu je — kakor px>roča Homer
bese, in je zmagal. Zaradi tega- pa se je v noči pred smrtjo snubačev nespeč valjal po postelji in zdelo sc
mesto. Življenje jo je že samo postavilo med tvarne dobrine slovenskega narodnega gospodarstva.
Na tisto nedeljo pred Tiho se verno ljudstvo spominja nasičenja pe-tih tisočev, ne uživa pa kruha in rib, kot pobožno ljudstvo iz svetega pisma, ampak klobase. Kaj bi počeli, če ne bi bilo ob raznih opa-silih, veselicah, strankarskih shodih in sedminah, ko je na. tisoče in tisoče lačnih in žejnih, dobrih klobas, ki so vedno pri roki. Ko prihaja zapozneli tujec ob nepravem času v slovensko gostilno, kaj mu še lahko ponudijo? Klobaso! Ali ni glavna skrb vseh številnih propusl-ničarjev, ki ob nedeljah hitijo preti Sežani, dobra kranjska klobasa?
Ze božanski trpin Odisej je marsikaj vedel o klobasah. Ko se je vrnil na Itako, se je moral pretepati z nekim beračem prav zaradi k!>
Spomini na dom
Odlomki iz knjige .PREPROSTE STVARI' Emilijana Cene*
Vrata.... Najrajši bi bil objel kmete, ki živi v naročju te zemlje, ko mi je bil rekel:
»Kadar koli prideš, so ti moja vrata odprta, kruh je- na mizi in postelja postlana.«
Nekaj velikega mi je podaril s temi besedami! Tedaj nisem vedel storiti drugega, le roko sem mu stisnil in globoko sem mu pogledal v oči. Dovolj je bilo, da .sva se razumela.
Dobra, skrbna vrata dobrih ljudd Njih barva je kakor barva dreves, in kljuka ima na koncu cvetni popek. Debele deske se vežejo v močno sožitje, ki navdaja človeka z občutkom varnosti in stalnosti. Si-e-di vrat, v dosegu človeškega očesa, je lina v obliki srca, ki pravi: »V hišo stopi s srcem, ne z nožem.« 'Prag je obrabljen od mnogih st > pal; živi in mrtvi so stopali čezenj. Na desni strani vrat stoji dolga kamnita klop.
V zelenkaste podboje je vklesana
velika letnica, ki priča, da so ta vrata videla ze Napoleonove- vojske in da se spominjajo celo rokovnjačev, ki so trkali nanja, ko so naši pradedi še jokali v zibelkah. Sredi noči so prišli in potrkali na vrata, brez besed in brez prošnje — samo oči so jim temno žarele iz zaraslih obrazov in dolgi pastirski plašči so jim, kakor srednjeveškim romarjem, padali čez ramena do tal. Vrata se še spominjajo njihovih težkih rok, ki so jemale in delile', čeprav so jih danes že potisnili v pravljic i kakor nekaj, kar skoraj nikdar ni bilo res. Kadar se dotaknem teh mečnih rožancev, začutim, kako pod skorjo davnih let utriplje srce. preteklosti. Kajti izsekali so jih iz bora gore kakor kos živega, trdega mesa ter ga vzidali v stene človeškega bivališča. Se trepeta v njem pradavna moč in bojim se, da se bodo nekega dne piodboji zganili kakor riba. ki nosi svet na svojem hrbtu, in tedaj -bodo p>opx>kale vse stene in vse vezi. Gora še drhti v njih, v vsaki žili kamenja še utrip-lje njena kri. Zdaj se še vzpenja.o kot čvrst obok nad našim prihajanjem in odhajanjem, še se pokorijo meri naših doseg Ije jev, toda če še bo v njih prebudila tiste divja site, ki živi v telesu gore.... Zdaj pa še mirno bdijo nad pragom.
Tako lepo je videti mater na vratih, ko se ozira po poti in čez travnike, kje bi zagledala svoje otroke. Potem jih pokliče, vsakega otroka pokliče po imenu — tako dober in lep je njen glas. Se kokoši ga po-znajo in berači, ti trudni božji gosti....
In nekaj kraljevskega je v možu, ko z žilavo roko prime za veliko železno kljuko, gospioder svojega doma‘in svojih vrat. Tisti trenutek je dan zanj minil; moževe oči so mirne in trudne.
sliti na najlepše, se bom spomnil nate!
Vino,... Vredno je bilo vašega znoja in vaših žuljev, vinogradniki, če ste le enemu samemu človeku potolažili žalostno dušo. Kajti dušna bolečina, je hujša od telesnega trpljenja.
Da, vino pozna tudi trpljenje. Po-
zna vso bridko revščino in izmučenost rok, ki so okopiavale breg njegovega cvetenja. Grozdje je moralo pretrpreti bolečino stiskalnice., Kakor vse, kar je niaj-lepšega na svetu, je vimo rojeno iz veselja in trpljenja, je otrok pesmi in molitve, človeka in Boga. Za težkim delom je sledila pesem veselja, kajti trgatev je veliki praznik človeške radosti.
Zato je vino brat veselih in žalostnih. Ni rado samo, želi si druščine. Dober spremljevalec nam je v deželo pravljic, pa tudi v deželo vroče krvi in razgretih deklet....
O, vinska trta, zvesta ljubica sonca, ki te je božalo, ti gladilo sleherni list kakor dober mož,- ki v vsaki gubi svoje žene odkrije novo lepoto. In zjutraj si ga vedno znova sprejemala z rosnimi solzami — kako si bila lepa, tedaj!
Vsa sončna svetloba se je zbrala v tem vinu in ves vonj zemeljskega bogastva.
In vsakokrat, ko zacvete lipa in roža, ko trta brizgne v zrak vonj svojih majhnih cvetov, se vznemiri •tudi vino, ki v temnih kleteh pričakuje, da bo darovano našim srcem v novo radost, v novo upanje.
da je sam prava klobasa, ki jo predejo v vroči pronvi.
V starem Rimu so kričavi prodajalci na lastnih trebušnih stojnicah jponujali klobase, »botuli fervidissi-mi«, lačnim Rimljanom.
Mlado krščanstvo je prepovedovalo uživanje klobas, posebno še krvavic. Jedce klobas so kaznovali z bičem, s striženjem las in izgonom iz dežele. Kljub temu pa njene priljubljenosti niso mogli zatreti. Mučencem so po Izvršenem trpinčenju ponudili klobaso, da bi ta izsilila priznanje, ki ga mučilnica ni zmogla. Nekateri so klobaso pojedli, nato pa svoja priznanja preklicali. Za in proti klobasi so v srednjem veku voditi ogorčeno 1-deološko vojno. Nekateri teologi srednjega veka so učili, da je kača, ki je zapeljala Evo, imela obliko klobase in da je zato klobasa prav teko vredna pogubljenja kakor kača.
Na Koroškem in Gorenjskem so nekdaj nosili k blagoslovu tudi koline. Uslugo so duhovniku plačevali s klobasami. Ko so se prebivalci neke koroške občine leta 1868 uprli plačevati blagoslov župniku, s katerim so se sprli, s klobasami, si je župnikova kuharica kar sama vzšla iz košar tradicionalno bero in pri tem kričala: »Brez klobas nobenega blagoslova!«
Kasneje so na pogubljene klobase popolnoma pozabili. Z razliko od mnogih drugih stvari v življenju Slovencev je klobasa ne samo ohranila svoj sloves, ampak ga celo povečala. Danes klobasa, ne loči več slovenskih duhov. Z isto slastjo u-živajo dobro klobaso svobodni Slovenci kot komunistični gospodarji. K sreči, da je rojena v kmečki hiši in jo zato prvi pokušajo kmetje. Cc bi nad njenim rojstvom, vzgojo in smrtjo bdela nekdanja, posebno pese sedanja gospoda, bi jo kmet gotovo ne dobil zlepa pod zob.
Pri nas je v zadnjem času postala -klobasa že -nekaka valuta. Posebno od tistih časov dalje, odkar je dinar tako nezanesljiv. V Makedoniji kupčujejo še vedno ob važnih kup>čijskih zadevah z zlatimi turškimi lirami, na oni strani Fer-netičev pa je klobasa za neke vrste kupčij merilo vrednosti.
Tudi danes še prepevajo pa slovenski zemlji:
»Ko študent na rajžo gre,
jupajdi jupajda, dobro pije, dobro je,
jupajdija, da, Mati da mu par klobas,
jupajdi jupajda, oče pravi: to ni špas,
jupajdija, da!«
Vstajenje cerkve božjega groba
mim grobom. Leta 1009 je blazni kalif Hakim porušil grob -z vsemi krščanskimi cerkvami vred. Križarji so šele v XII. stoletju zgradili baziliko v romanskem slogu, o č.--mer pričajo danes samo še deli fasade in zvonik.
Cerkev svetega groba je preživljala vse nesloge krščanstva. Ludvik Aragonski je baziliko kupil od Mohameda El Nasserja za- 32.000 zlatih dukatov in jo prepustil Vatikanu pod pogojem, da jo bodo o-skrbovali frančiškani. To je bilo v začetku XIII. stoletja. Do konca XVIII. stoletja so cerkev križarjev vzdrževali s popravili v prvotni o-bliik-i, leta 1808 pa je požar uničil kupolo nad grobom. Turški sultan je nato dovolil grškim menihom, da lahko baziliko ponovno sezidajo.
Od tega časa traja spor med pravoslavno Cerkvijo, rimsko katoliško Cerkvijo in številnimi krščanskimi skupinami orientalske Cerkve. Ta spor je odstranil prvotno harmonijo, ki jo še prav posebno očituijejo neokusne prenatrpanosti in popolnoma neskladne konstrukcije. Dva težka udarca sta to zlo še dopolnila: potres 1. 1927 in palestinska vojna I. 1948. Po prvem udarcu je cer-
»Tok-tok« teka zibelka, pisana, zibelka v temni kamrici, »tok-tok-tok . . .«, kakor bi žolna trkala s kljunom ob deblo.
Otrok je priprl oči in zaspal.
Zibelka se je ustavila kakor ol-niček, ki je pripeljal otroka v pristan sanjske- dežele z velikimi r ižarni in zlatimi ptiči, kjer se same nebeške zvezde sprehajajo po srebrnih cestah z majhnimi otroki.
Joi, zibelka, ladiica, materine i’U-bezni, ki uadomestuieš otroku njeno naročje, mu utolažiš jok na ustnicah ter mu izvabiš v sanjah vesel smehljaj. Kadar bom hotel mi-
tvrdko, da izdela vse potrebne na črte. Po mišljenju v Jeruzalemu zastopanih krščanskih cerkva pa anglikanska Cerkev ne uživa v cerkvi sv. groba nobenih pravic, pa so zato ti zastopniki protestirali pri jordanski vladi.
Vsekakor je nastop angleških krogov končno združil latinske in armenske kristjane, pravoslavne kopte, sirijske in bizantinsko-a.rab-ske kristjane — to je vse one, ki si že stoletja delijo posest nesrečnega hrama. Strokovnjaka za zgodovinske zgradbe, francoskega arhitekta, (je nova skupnost pooblastila-, da na licu mesta pregleda in izdela vse potrebne predloge. V teku letošnje zime so bili dejansko vsi načrti ze popolno novogradnjo cerkve v celoti tudi izdelani.
Prav iz .te pobude pa so se porodile nove težkoče. Ostalo je namreč odprto vprašanje, ali se bodo razne konfesije odpovedale raznim konstrukcijam, ki so jih same zgradile, in ali bo jordanska vlada obnovo tudi dovolila. V tem trenutku rn-gleški arhitekti še niso izločeni, m jordanska vlada se je celo izrekla, da bi- obnovo sama finansirate. Medtem pa so se odnosi med Ve'i-ko Britanijo in Jordanijo po znanih političnih dogodkih popolnoma spremenili. Ta novi razvoj bo morda vstajenje cerkve božjega groba le posjješil.
kev sv. groba izginila pod okriljem lesenih in železnih opor tako v notranjosti, kakor zunaj. Bombardiranja Jeruzalema med palestinsko vojno im nestrokovno vmešavanje jordanskih gasilcev je uničilo svin-
črte za jpopravo, obnovo ali novogradnjo cerkve. Temu povabilu so se cerkvene občine tudi odzvale. Zastopniki latinskega obreda so nalogo zaupali Francozom. Ti so v resnici tudi sestavili številna poroči-
čeno plast, ki so jo zamenjali z oe-tonom.
Pred dobrim letom je jordanska vlada sklicala zastopnike pravoslavne, armenske in latinske cerkvene občine in jih povabila, naj imenujejo strokovnjake, ki bi izdelali na-
la in izdelali načrte. V istem času pa je bil jordanski guverner v Jeruzalemu imenovan za »zaščitnika svetih mest«, in jordanska vlada je poskušala obnovo izvesti kot čisto notranjo jordansko zadevo. V ta namen je pooblastila neko britanska
Tuja misel
Ce stopiš na črva, se zvija; če zrno drobiš, zaškriplje.
Od tuge človeku lice zariplje.
Ni to moč črva, ni to moč zrna, le radi trna slabič veka, se zvija.
Škorpijon sam sebe vpiči in tiho — umre.
Junak sam se uniči, a nikdar slabiči!
Dr. Janko Grampovčan. New York
Kontooel
Žametne lešnike hočeš zdaj treti? Daj mi roko:
glej, prve jurjevke v zlatu rasto, kot otroške oči se razžarja nebo in sive ograde na straži stoje.
Lešnikov ni.
Nona, vsa v črne resice zavita pod križevim potom kleči.
Molek modrikastih rok se ovija. Molek se fantov, razgnanih po svetu, spominja,
jagoda,
drftga za drugo med prsti drhti. Tu si.
Med paštni, nad morjem, med
gabri
kot sladek, najslajši spomin . .
In s fanti živiš preko morja in preko meja — ti naš narod, ti grenki naš brin..
In lešnikov ni.
Ker v jeseni, kot kaplja krvi,
na Krasu šipek, le šipek gori. ’ NEVA RUDOLF
Farizcjstuo o politiki ne služi nikomur!
Giušci so glušci in slepci so slepci, pravimo Slovenci, ikadar ugotavljamo, da glušci in slepci kake resnice ne vidijo in slišijo. Kadar pa poudarjamo, da na sluhu in vidu zdrav č.ovek resnice noče slišati in videti, rečemo, da ga ni večjega glušca in slepca od tistega, ki tak hoče biti.
Gre pač ,za dobro ali slabo vero v presoji kake zadeve, kakega vprašanja ali kakega položaja.
»Imate vse, kar vam pritiče«, trdijo mali ljudje, ko odgovarjajo ne zahtevo po splošni zaščiti Slov e/1 cev v Italiji. Ko pa jim naštejemo vse tiste naše svete pravice, ki nam jih ustava določa, ki pa nam jih o blast ne priznava in ne spoštuie. nam v zadregi in tiho poše.petato v uho: »Italija je vendar demokratična država in vam bo gotovo vse priznala in spoštovala.«
To so nam že italijanski protifa--šisti od 28. oktobra 1922 do zloma Mussolinijevega režima obetali! Na izpolnitev te obljube pa še danes čakamo!...
Teda dokler govori mali človek, slišimo glas nepoučenega ali pa tudi glas naivnega odnosno domišljavo prevzetnega človeka, ki sliši samo en glas: Italija je pravična, orna ne dela krivice nikomur!
Da tu še ni velike zamere, ker ne kaže, da gre za zlobo in hud >-bijo.
Drugače pa izgleda na stvari, kadar govorijo višji predstavniki o blasti in ti prvo (1. 1921, 1945, 1947) ustno in pismeno obljubljajo in zagotavljajo priznanje, spoštovanje in uživanje vseh narodnih pravic, od jezikovnih do političnih, na podlagi listine človečanskih pravic in določil državne ustave. Ko pa ves srečen in zadovoljen stopiš naprej pred tvojo krajevno oblast in se teh svojih z visokega stola svečano priznanih in proglašenih pravic hočeš poslužiti, slišiš tale opomin: »Tukaj smo v Italiji in v Italiji se govori samo italijanski.«
Ali pa tudi: »Kdor zahteva kako priznanje jezikovnih pravic, pomeni, da je proti Italiji in za Titov komunizem.«
Taka oblast je v protislovju. Izdava mimis.trškega sveta od julija 1945 in pismo-okrožnica videm^te-gh prefekta dr. Can-dol-inije- od septembra 1945, ki smo ga že večkrat objavili, nimata nobenega pomena za avtorje izjave in pisma niiti ne za širšo italijansko javnost!... Naša manjšina pa trpi na prikrajšanju pravic!
Zdaj pa zdaj prihaja, kak predstavnik oblasti na dan tudi s takole modrostjo: »Čas je, da nehate z vašimi ‘zahtevami in pritožbami. Zdaj so med Italijo .in Jugoslavijo v teku dobri odnošaji in jih nihče ne sme motiti.«
To povelje diši po metodah fašizma in njegovega! režima. Prvim in drugemu smo se mi Slovenci stavili po robu. Poziv ma mirovanje, da se dobri odnošaji med državama ne matijo, skrivai v nositelju oblasti, ki ga izreka, prepričanje, da so naše zahteve upravičene, dn skrb, da jih ne začnemo preveč glasno zahtevati! Zato. bi nas taki poveljujoči čimitelji radi z besedo ostra-šili, misleč da slovensko ljudstvo v Italiji predstavljajo samo taki, ki nimajo takoj na jeziku primeren in krepak odgovor v zavrnitev premišljenega »poziva« in v opomin,
da je oblast, od najnižje do najvišje, tudi po krščanski zapovedi dolžna spoštovati in ščititi pravice vseh državljanov.
Jasno, da takim predstavnikom oblasti ni slovenski tisk s svojim vsakodnevnim odkrivanjem krivic, ki se godijo slovenskemu ljudstvu, in objavljanjem pritožb ravno priljubljen, toda ta, tisk je še edina tribuna;, ki jo imamo, da svet sliši naš glas, naše zahteve in pritožbe! -Saj- je še sam predsednik republike, Gro.nchi, pred kratkim spomni oblastva na dolžnost, ki jo imajo, da človečanske pravice državljanov spoštujejo. Dodal pa je tudi to, da se v obmejnih krajih, kjer živijo jezikovne manjšine, mora uvesti posebna: avtonomija!
In sv. oče je opozoril tudi same funkcionarje notranjega ministrstva, ko jih je pred nekaj meseci bil sprejel v Castelgandolfu, da: mora'o spoštovati pravice slehernega državljana, ke.r sicer zagrešijo tako krivico, ki utegne dovesti do nem -rev im prevratov!
Da se dobri sosedni odnošaji ■>-hranijo, je potrebno, da oblastva ravnajo pravično- z obmejnim ljudstvom. zlasti z jezikovno manjšino. Oblast, ki tako ravna, ne izgubi ničesar i-n pridobi na ugledu ter doseže zadovoljstvo državljanov.
Lhid.stvo jezikovne manjšine, ki se čuti v svojih pravicah prizadeto, se čuti v ,svojih državljanskih in človečanskih pravicah prikrajšano in ponižano. V takem položaju to ljudstvo trpi po krivdi odgovornih oblasti!
Tam okoli leta 1947, ko je zavezniška oblast v teh krajih končala in je Italija zopet prevzela tu svojo polno suverenost, so razni italijanski listi odkrito pozivali vlado, naj pošlje v maše kraje take funkcionarje, ki bodo ljudstvo razumih in njegove pravice- spoštovali in ščitili, da se ne bodo godile krivice kot v preteklosti.
Zal se tega- poziva vlada ne drži!
‘Pretirani nacionalizem Iu.nkc>> r.arjev škoduje dobrim odnosom ne le med obmejnim ljudstvom enega in drugega naroda, ampak tudi odnosom dveh sosednih držav!
Ker izgleda, da je vladi in kra-
jevnim funkcionarjem na tem, da se dobri odnosi med dvema državama ohranijo, naj eni. in drugi spoštujejo naše pravice, naj ustrežejo našim upravičenim zahtevam!
Več veljajo pravice posameznika, koit pa trenutni »dobri« odnošaji med dvema državama! To seveda v moralnem oziru zasebnih pravic!
Farizejstvo v politiki .ne služi nobenemu! Ono le zaostri položaj na meji in še bolj vznejevolji že itak trpeče ljudstvo, ki drugega ne zahteva in prosi, kot samo spoštovanje tistih naravnih pravic, ki mu jih je sam Bog dal im ki mu jih tudi državna ustava- določa!
Pripravimo se na volitve
Letošnji velikonočni prazniki nam prinašajo tudi razpis upravnih volitev, občinskih in provincialnih.
‘Naši somišljeniki na. deželi in v mestu se pridno pripravljajo na volitve, ki naj zagotovijo zmago naših zdravih demokratičnih list!
-Izkušnje zadnjih pet let upravljanja naših občin in slovenskega zastopstva v goriškem občinskem in provincialnem svetu naj bodo našim ljudem zgled in svet pri izbi: i kandidatov za volitve. Treba nam je izkušenih mož in novih mladih sil, ki nekaj obetajo za dober .uspeh na volitvah, za požrtvovalno in' u-speha polno upravljanje slovenskih občin ter ,za značajno in častno zastopstvo Slovencev v goriškem občinskem in provincialnem svetu.
S -treznim, možatim nastopom na pravem mestu in ob pravem času utegnemo na podlagi ustave in zakona doseči to, kar nam kot državljanom slovenskega porekla pritiče!
Naš položaj nam nalaga nalogo, da pokažemo italijanski javnosti, vsemu svetu in zlasti našim bratom v matični državi, da niso vsi rTn-venci komunistično zaslepljeni ir. željni rdeče diktature!
S svojim nastopom in uspehom moramo pokazati, da- smo ljudje miroljubnega značaja, željni, svobode in vseh pravic, ki nam kot državljanom demokratične; republike priti če j o.
Po izvajanju videmskega- sporazuma glede osebnega kretanja- v ob-
QOSROPARSTVO)
NA NJIVI. Ce zemlja ni mokra, lahko nadaljujemo- z oranjem i,n z Moranjem hlevskega) gnoja, Zaora-nemu gnoju pa moramo- dodati še 30- 40 kg superfosfata na 1.000 kv. metrov površine, ker gnoju primanjkuje fosfor. Važno je, da orano zemljo tudi takoj pobranamo, ker le tedaj nam bo uspelo jo popolnoma razdrobiti, kar bi nam pa ne uspelo, če bi pustili, da se posuši in s tem strdi. To velja posebno za -težko, ilovnato zemljo.
Nemška detelja ali večna detelje (erba medica) ne bo uspevala- v vlažnih in močvirnatih zemljah, ker njene korenine sežejo globoko v zemljo, in torej če tu nailejijo na vlažno, močvirnato zemljo, pričnejo gniti dn s tem rastlina usahne. To se lahko zgodi, že po drugem letu setve. V tako zemljo pa lahko sejemo domačo črno deteljo (trifogiki). Sejemo jo med oves kakor nemško deteljo. Semena nam bo zadostovalo 2-3 kg na 1.000 k v. metrov površine. Ta vrsta detelje pa nam ne traja več kot dve do tri leta. Da dobimo odlično krmo, je potrebno, da deteljo in oves skupaj pokosimo, in to, ko je še oves v popolnem cvetju.
V VINOGRADU IN SADOVNJAKU. Ko se zemlja posuši, je skrajni čas, da posadimo trte in sadno drevje. Ponovno priporočamo, da pri saditvi rabite prvovrstne trte in sadna drevesca. Nadalje priporočamo pri saditvi, da zemljo dobro pognojite z dobrim preperelim hlevskim gnojem in mešancem (kompostom). Na ta način dobimo krepke in zdrave sadike, katere nam bodo nadalje dobro uspevale. Kako »dimo?
Najprej skopljemo primerno .globoko- jamo, na dno jame potrosimo gnoj in ga malo pokrijemo z zemljo, da korenine ne pridejo z njirn v dotiko, nato potrosimo neko-liiko komposta, in v njega posadimo mlado drevesce ali trto. Sadno drevesce vsadimo v isto globino kakor je prej rastlo v drevesnici. Ko pa sadimo cepljene trte, moramo paziti, da cepljeno mesto pride izven zemlje. Pred vsako saditvijo morimo korenine nekoliko skrajšati, o-ne poškodovane pa odstraniti. Ko sadike zakrivamo, je dobro, da zemljo okoli korenin nekoliko potlačimo in zalijemo.
Važna je razdalja pri sadi-tvi sadnega drevja v sklenjenih nasadih. Razdalje naj bodo sledeče:
		vrsta	v
		od vrste	vrsti
breskev		4-5 m	4-5 m
hruška na	divjak	5-6 m	5 m
ja-blana na divjak		6-8 m	7 m
češplje in	slive	6-7 m	6-7 n
marelice		6-7 m	6-7 m
hruške na	kut no	3 m	1-3 m
trte:
tokaj in močno rastoče trte
2.50 m 1.80-2.20 m srednje močno in šibko rastoče trte
2.20 m 1.30-1.60 nt
K močno rastočim trtam prišteva,mo razna namizna grozdja: merlot, cabernet.
K srednje močnim in šibko rastočim trtam pa prištevamo: malvazijo, rebulo, laški rizlink, refošk in še razne druge domače vrste.
mejnem pasu imamo priliko srečati se z našimi ljudmi z onstran meje in tudi tja zahajati. Od vseh slišimo samo pritožbe, povsod vidimo samo ljudi in zemljo pod diktaturo!
Izjemo tvori seveda tista peščica komunistov, sopotnikov in kopitarjev, ki imajo vso osebno korist, da komunistični režim podpirajo dn zagovarjajo. Ti prihajajo tostran meje na ukaz rdečih oblasti, da skušajo opravičevati ;in hvalisati komunistični diktatorski režim!
So pa tudi, tostran meje taki, ki komunistični režim -zagovarjajo, in tudi ti opravljajo to službo samo iz osebnih koristi. Ko pa jih vpraša-
sužnji, ampak ljubimo zlato svob>-d-o in verujemo, v na-predek človeštva razvojno, brez zatiranja ljudi in pre-livanja človeške krvi, pripravimo se na naše volitve kot svobodni državljani in prepričani demokrat je!
Svetilka bratstva
Nekaj let od tega so na -griču pri Medeji pod Krminom postavili svetišče miru, kamor so položili žare z zemljo- z raznih bojišč in tudi iz jam (fojb). Te ,dni-so v kostnico nn Oslavj-u postavili pa svetilko bratstva!	i
Kljub temu smo Slovenci y Itan-
E s e n :
Velikonočno videnje
Budi slovenska zemlja se iz spanja, na polju rumenordečo grudo kmetič orje, ljubeče se mu vda, po morju zaduhtelo je
Primorje!
Veliko noč vsak narod sanja! —
V bleskotah srčbrnih prikazal Novovstali se vsaki lepi duši bo, neumrjoči, krilatci spremljajo, poetje Ga pojoči, v rožnih haljah nebeščani zali.
In brenkajo na luirf srebrnozlatih strune,
Bogu, ki rajski mir prinaša, slavo,
Vrtnarju ves podoben, duše ljubi in
pristavo,
glasč se sladki zvoki do Jadrana
in Podjune.
Vstal Kristus je od groba — odvalil je krilatec kamen;
blestč se rane poveličane, duhteče kot ciklamen, o, rajni, blagor vam -- grobovi se odprro
do Doberdoba!
Vstal človek bičan, križan, bo od smrti — kot Kristusu odvalil angel kamen, na grobu tam postal Vrtnar nebeški;
ves omamen zrem narod z varhi božjimi na zemlji,
v Rajskem vrti!
mo, zakaj se ne preselijo v rdeči raj, molčijo -ko mutasti!
Obsodba samega Stalina' od strani sedanjih voditeljev Sovjetske zveze pa nudi našemu ljudstvu- zgovoren dokaz komunistične krutosti, zahrbtnosti dn neolikano-sti!
Stalin je bil diktator im kru-t sovražnik svobode ter neizprosni pre ganjalec in pobijalec posameznikov ,Ln skupin ljudi ter tudi celih plemen in narodov. Današnji voditelji Sovjetske zveze so bii'4 njegovi ožji sodelavci in zvesti izvrševalci njegovih ukazov. Danes ga obmetavajo z najhujšim blatom, ker se čutijo sokrive in se krivde bojč' O, če bi se Stalin mogel samo za nekaj minut povrniti na ta svet, koliko resnice hi nam znal odkriti in kako bi njegovi rdeči sodniki bili zopet na kolenih pred njim!...
Računajo z nevarnostjo ljudskih množic in z učinkovitostjo svojih agentov, ki tudi največje laži spreminjajo v resnice, An večne resnice v laž.
Ker nismo zločinci in nas vest ne peče; ker nismo in nočemo postati
ji še vedno -brez zaščite, ne smem > dajati slovenskih imen našim rejenčkom, ne smemo rabiti našega jezika v odnosih z javnimi uradi in z oblastmi in tako dalje!...
To so gotovo lepe in pomenljive simbolike, ostajajo pa, gole zunanjosti, če tisti, ki so .jih zamislili, ostajajo le pri besedah.
Voščila SDZ v Italiji
Vodstvo Slovemke demokratske zveze v Italiji vošči vesele velikonočne praznike vsemu članstvu, vsem somišljenikom on vsej slovenski manjšini.
Ko se veselimo Kristusovega vstajenja, smo polni upanja v našo bodočnost in v življenje našega naroda.
Po prestanem trpljenju in smrti na križu, je Kristus zmagoslavno vstal in zle sile strl!
Prepričani smo, da bo tudi naša pravična stvar zmagala in da bodo končno tudi nam zazvonili zvonovi in naznanili, da je končan veliki petek in da je napočila velika nedelja slovenskega človeka!
Trdno zaupamo, da svojega križa ne nosimo zaman, ker nam je križ poroštvo zmage pravice in vstajenja!
Vodstvo SDZ v Italiji
Z zadnjih sej
goriškega občinskega sveta
Na- zadnjih dveh sejah goriškega mestnega sveta, ki sta se vršili preteklo In predpreteklo sredo, sta biti zlasti zanimivi- dve razpravi, in, sicer prva o stavbi pri O.N.A.I.R. (Opera Nazionale Ita-lia Redenta) jnslužbenih učiteljic, ki zahtevajo pravično rešitev odnosno poboljša-nj-e .njih slabega gospodarsko - finančnega stanja, druga pa o zahtevi mestnega avtobusnega podjetju ATA za znižanje prevoznih cen na. nekaterih mestnih avtobusnih progah.
Glede stavke učiteljic pri O.N.A I.R prideta v poštev interpelacija občinskih svetovalcev Italije Co-stantini in Antona Bisiacha, (demo-krščana) z dne 15. febr. 1956, v kateri- slednja dva vprašujeta župana ali bi ne smatral za potrebno, da se tudi goriški občinski svet zavzame po svojih močeh za pravično rešitev problema, ki bi lahko dovedla do pomirjenja ,v tem zaslužnem (kakor pravd interpelacija) predelu O. N.A.I.R.-ja in- pa interpelacija, ki so jo podpisali občinski svetovaici Gino Venu,ti, Alojzij Delpin, Karel Crocetti, Rihard Visint-in (misovci) skupno z odv. K. Pedronijem (m r narhist) in s katero predlagajo, da bi se župan, ki je tu-d-i član vodstva O.N.A.I.R.-ja, zavzel za pravično rešitev težkega 'gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo že o-menjene učiteljice, ki da izvršujejo »tako delikatno delo«, a katerih sla-lež ni samo poniževalen za njih stan, ampak prejudicira nalogo, ki jim je zaupana.
Zupan je na obe interpelaciji nh dolgo dn široko odgovarjal in pri tem objasnil, da se je O.N.A.I.R. v Rimu obrnila do raznih v poštev prihajajočih faktorjev -in dosegla, da je bil izdelan načrt zakona, s katerim bi povišali, podporo. Pri tem ni pozabil omeniti, da si v Rimu niso na j-a-snem, ali gre tu za državno' ustanovo ali za zgolj zasebno pravno bitje.
Razvila se je več ur trajajoča razprava, v katero je posegel tudi naš svetovalec dr. Karel Birsa, ki je iz človečanskega stališča sicer podprl pravične zahteve gmotno zapostavljenih učiteljic, a je upravičeno izrazil dvom, da bi bila. O.N. A.I.R. državna 'ustanova, ki je bila sicer ustanovljena po prvi svetovni vojni specifično za1 delovanje v Julijski in Tridentinski Benečiji, torej v novih deželah in s posebnimi nalogami, a katere današnji cilji in stremljenja pri vzgoji naših otrok niso nam Slovencem kaj jasna. Sai obe interpelaciji govorita o' »tem zaslužnem predelu« in o »tako delikatnem delu« O.N.A.I.R.-ja. Za vzgojo otrok pridejo vendar v poštev samo splošno veljavna peda-gogična načela, zaradi česar odpade vsako posebno »zaslužno« ali »delikatno« delo in stremljenje na tem torišču, zaradi katerega ni treben obstoj -posebne organizacije. Med -izvajanjem našega svetovalca je na desničarski strani nastalo precejšnje razburjenje: znak, da šo -njegove besede zadele v živo. Saj je
tudi svetovalec Ba-tti celo sta-vil predlog, naj otroške vrtce O.N.A l. R.-ja ptrevzam-e v svojo upravo občina. S tem bi -bilo .rešeno vprašanje stavkujočih učiteljic in bi odpadlo cikanje na tako imenovano »delikatno- delo«.
Vzrok, zaradi katerega se centralne oblasti -obotavljajo povišati pomoč O.N.A.I.R.-j,u je, po mnenju svetovalca dr. Birse ta, da gre namreč za privatno bitje, ki je v »duhu časa« po prvi svetovni vojni- nastalo za- »pomoč novim provincam«, »pomoč«, ki je danes, ko je Italija postala demokratična republika, pristala odvisna. -Pod besedo »pomoč« razumemo Slovenci, kajpak, kar se naših otrok tiče, le raznarodovalni namen, kljub predpisu 6. člena u-stave, ki pravi-, da država ščiti jezikovne manjšine. V resnici pa :e zaščite od nikoder ni!
Občinski svet pa je z večino glasov odobril, kar sta- interpelaciji zahtevali.
‘Preteklo sredo je občinski svet Cr dcbril pravce, ki urejujejo razmerje čla-nic davčnega konzorcija, to je občin Gorica, Sovodnje in Sto verjan, do izterjevalnega zavoda in nekaj drugih točk. Nato je župan povedal, da je zav-od INA (Istituto Nazionale Assicura-zioni) odločil zgraditi v Gorici 350 stanovanj- v roku sedmih let, in sicer na Oslav-ju, v Pevmi in v Standrežu. Ce p« b: temu zavodu občina preskrbel brezplačno zemljišče za zgradbe, bi INA postavil stanovanja že v roku dveh let. ‘Svetovalci so, ne da bi kdo govoril proti očitnemu namenu ogrožanja slovenskih naselij, dali občinskemu odboru pooblastiloi, da preskrbi zavodu INA brezplačni zemljišče na Oslavju, v Pevmi in v Standrežu.
* * *
Ka-r se tiče poviška prevoznine .na mestnih avtobusih podjetja A. T. A., smo s tega. mesta že povedali naše odklonilno mnenje in -tudi poročali, da je občinski svet povišek dovolil.
Volitve se bodo vršile v mojo
Zakon za upravne volitve je že gotov, in minister za notranje zadeve je povedal, da se bodo volitve vršile 27. in 28. maja. i
Boberdobci na hmetiški razstavi
v Veroni
'Predpreteklo nedeljo 17. t. m. je doberdobski župan g. Mirko FerJe*' ■tič, kot član goriškega Kmetij-skega
konzotcije, vodii’ še pet domačiho1/ na kmetijsko razstavo v Verono. Vozili so se s puimanom, ki ga je dal .na razpolago, Kmetij-ski konzorcij in s.o za1 vožnjo in vstopnino na-razstavo plačali vsega skupaj, samo 350 lir. ‘Na razstavi, so seveda občudovali razne zanimivosti modernih kmetijskih strojev, lepo rejeno živino-, čudovito bogate poljske pti-delke in drugo.
Urnik brivnic
Dne 1. in 2. aprila t. 1. bodo vse brivnice in frizerski saloni zaprti po ves dan.
Župnik Hjačič dobil zadoščenje
Nedavno smo poročali, da -so »i-ta-lianiss-imi« iz Kozice pri St. Lenartu v Nadiški dolini preprečevali vstop župnika č. g. Kjačiča v župnišče, češ da je Slovenec, medtem ko da »ljudstvo« zahteva italijanskega duhovnika.
Zadeva se je enkra-t končala z zmago pravice -in župnik č. g. Kja-Čič je župnišče že zasedel in svojo službo -redno nastopil.
Smrtna kosa
Pretekli te-den je umrala gospa-Kornelija Lucchesi (Lukežič) roj. Vuk, soproga- znanega- tiskarja iz Gorice g. Ludvika.
Prizadeti družini naše iskreno sožalje.
DOBRO BLAGO NAJ NIŽJE CENE
DROGERIJA
ANTOM PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
aJJerlol
/ \ r**T
/	\	Vk£ii
POZOR!!!
Volneno blago za kompletno moško obleko s podlogo za Ur 4.950
* n 7.480 „ „ 10.700
ter lepa izbira angleškega moškega blaga
dobil* v trgovini
TRttSTt
OiaC,innustka 22
ItUf. »99*
A. PERT0T
Trst, Dl. 6innBStlcB 11, til. 95-998
4151
M'
■Mr
tel
Izid mladinskega literarnega natečaja
Mladinski literarni natečaj, ki ga je za letošnjo veliko noč razpisala Slovenska prosvetna matica v Trstu, je tokrat privabil več mladih, ljudi nego smo ‘pričakovali. To je gotovo razveseljivo. Pohvaliti ja treba društva in liste, ki so pripravljeni tudi kaj žrtvovati, da bi ■spodbudili mladino k pisanju. Brez take zunaje pobude bi marsikdo molčal. Twko pa smo vendarle prejeli precej prispevkov. Odzvalo sc je namreč sedmero ljudi s prozo, ■dva pa s pesmimi.
Pregledali smo poslane stvari in ■si o njih ustvarili sodb o, ki jo bomo tu navedli — povrsti od najboljših k najšibkejšim. (Izjema je le pri prvih dveh, ki sta na isti višini.)
1. E.T. Napisali ste zrelo, zgoščeno novelico »Na svidenje!« Preprostejši bralci jo bodo morali počasi brati (in mogoče dvakrat). 2enske jo bodo laglje umele. A vsakdo 'bo moral priznati, da je u-metniška.
1. a Pesmi so prav dcbre, posebno »Sami sva« je umetnina, Ta bi delala čast vse boljšemu papirju nego je ta, nai katerem jo bodo lju -dje brali.
2. P. J. Prisrčno zgodbo ste napisali. Gotovo bodo bralci zadovoljni z	njo. Ne vem, ali	je to vaš	pL-vi
spis; upam	pa, da ni	zadnji.
3.	V. F.	Kdaj ste	napisali	»Ne-
mirno pomlad«? (Pisava je nekoli-
‘ ko bleda . . .) Kdor sledi vašim črticam iz ženskega sveta, začenja pogrešati v njih dejanja. Preveč rm> drujete in se zgubljate v nebistvenem. V tem. kar človek inapiše za druge, je vsaka nepotrebna, nen.uj-na beseda motnja, ki v bralcu ubija zbranost. Mislim, da premalo pulite na strnjenost, na zgoščenost.
4.	E. M.	»Polikarp« je sličica
iz zakritega, odrinjenega tržaškega življenja. Bolj opisovanje kot dogajanje. A vendar se prijetno bere.
5. »Kmet in tolovaj«. Saj se bere — ampak mladenič (.tolovaj) bi
bil presneto usekan, če bi držal, da kmetova gorjača pada po njem. Bralcem za tako ceno kupljeni humor bolj malo tekne.
6. R. A. Zgodbica »Ne ubijaj!« se začne obetajoče, a čim vidimo iz vojne vmivšeiga se odlikovanca Janeza, kako skozi okno prebere o-poroko, ki jo je oče pravkar napisal (in v nji zapisal posestvo Tonetu), se zbudi v nas strah, da boste omagali. In res ste omagali: častnik Janez je poslal brata Toneta v najhujši metež, v smrt, oče pa je posestvo istočasno zapisal junaškemu Janezu. To bi. utegnilo biti ogrodje za roman, a' iz vaše zgodbice preveč kriči troje naključij. Take stvari so (z naukom .na koncu) pred slo leti nudile Slomškove »Drobtinice«.
7. B. J., Salerno. Ce je tisto, kar nekdo napiše, zelo zanimivo, novo, izvirno, sveže, potem potegne u-rednik tudi po površnem jeziku s
piio. Pri vas je, žal, oboje slabo. Iti pa (to-ne velja za vas): za tiskarno je treba pisati vedno samo po eni strani.
8.	P. E. Ljubezensko čustvo je že marsikomu jemalo mir (in ge tudi še bo), ali večkrat je najbolje, da ga tiho nosimo v sebi: zato ker je rahlo in ga s hrapavimi besedami zdrobimo, Po pesmi, ki ste jo poslali, vam pesniške slave ni meč napovedovati.
Za ocenjevalno komisiio: prof. Vinko Beličič * * *
.SPM sporoča tistim udeležencem natečaja, katerih prispevki .niso bi-
li	objavljeni v tej številki, da .bodo prišli na vrsto v prihodnjih številkah.
Izžrebanci za. nagrade pa naj se zglasijo v upravi »Demokracije«, kjer bodo prejeli denarne in knjižne nagrade.
Sami
sva
Ena mojih želja:
da bi ti gabri svetli ostali
v višnjevi kopreni neba.
Ne bom. se mogla več vrniti do ograde. Do bele ograde sredi robidnih meja.
Bolečina je dvojna: v meni umirajo sanje, kot upeham: pogled brinovke tu. Sredi robidnih meja.
In sjmi sva zdaj, moja Marija. Povej — ali v vsako noč in v vsak brezupen, truden večer zasveti zarja, v bedo srca?
Cvetoče stopinje
Veš, tiste cvetoče stopinje, ko sva smejala se v breg, so d,:nes se spet razcvetele in mandelj in češnja sta vzcvela vsa bela kot sneg.
Zdaj spomni se — dahnil je veter — in pošlji mu en sam nasmeh.
NEVA RUDOLF
Na soideniel
Prvikrat je gledal Bojan mesto v vsej razsežnosti. Malo zdolgočaseno mu je dekle opisovalo okraje, predmestja., stavbe, mestne znamenitosti. Vsepovsod po sivorjavi zemlji je ležalo kamenje. Morje se je v soncu iskrilo kot neskončno prgišče draguljev. Daleč pod ožarjenimi oblaki pa so se kazali mehki o-brisi istrskih gričev, in kjer so se juh dotikali oblaki, so se zgoščal: v resno višnjevo barvo.
S toplino, z veliko, a že pomvre-no nežnostjo je pomislila na svojega velikega prijatelja, .na- svojega dragega. Bil je daleč, tako daleč -jd nje ob tem prečudno lepem zahodu Poleg nje je stal zdaj tujec, človek ki so ji ga vsilili, da mu razkaže mesto. Pogledala ga je brez slehernega zanimanja. Resen je bil, morda malo zamišljen. Gledal je da'eč predse, a prav gotovo bi bil v za-
Železo, železo.,.
»Tj prekleto železo! Kako -me r•-že v kosti!«
»Ce te reže, pomeni, da ga imaš dosti,« ga je drugi, zavrnil in z'.'lopato stikal po' razriti travi ter si medtem huškal v prosto roko, pia-vordečo od spomladanske burje, ki mu je ledeno rezala v gorki obraz.
»Ali tebe, Milica, nič ne zebe?« je naslonjen na lopato ogovoril štiriletno deklico, ki je z ročicami, o-trdelimi od mrazu, pobirala zarjavele koščke železa in je bila vsa' zamaknjena v njih surovo,' žvenkera-jočo pesem, ko so sunkoma padali v skrivenčen lonček, viseč ji na vrvici okoli vratu. (Z razmršenimi dolgimi lasmi i,n v tuleči burji, ki je krivenčila samotne pritlikave grmiče, se je zdela tudi Milica kot upognjen grm.
Ob tem nepričakovanem ogovoru ■se je stresla in skušala skriti ledene nožiče pod tenko sivo krilce.
»Ne, ne, ne zebe me,« je v zadre-zajecljala.
»Kaj sem ti rekel že prej? Dc mov pojdi!« se je zadrl prvi, Mili-čin brat. »Saj vidiš, da ne najdeš nič. Niti pol lire ne dobiš za vse«
»Dobim, dobim. Toliko!« je potovala prste obeh rok. »In še več. In še mami bom kupila krilo, yeš, ti . . .« je užaljena odločno dokaz ■>-vala.
Oba sta se spogledala in prasnila v smeh.
»Pošlji jo domov,« se je drugi zresnil. »Jaz imam še prazno. Treba Ido pljuniti v roke in iti še tja do Kuclja. Jutri je velika noč, veš.«
»Vražje ledena bo letos! Ti pa domov, pa tiho!« ji1 je skoraj kriče >• kazal.
»Pa, Mirko, ju.tri je velika, noč in jaz moram nabrati za mamino kri-
io,	veš!« ga je zaprosila s solzami v očeh.
»;Saj si ga ti, še bolj potrebna. Mislili sem,« se je obrnil k drugemu, »da ne bo tako mrzlo, sicer bi je m pustil, čeprav me je prosila kot Boga. Da ima. tako voljo zmrzovati! Ali slišiš, cme-ra, kaj .sem ti rekel? Kar hitro!«
Milica je hitela z rokavom brisati, solze, ki so se ji vsule po licih. Ko je stisnjena v dve gubi počasi fezala nasproti se zaganjajočo bur-
3 se je njen tuleči jok vedno bolj ubijal v vetru. Ko so ji zmanjkale, solze, je še dalje hripavo hlipala. Najraje bi sama brala železo, ali foiHo jo je neznainsko strah te pošastne tuleče gmajne in groza go-iega iibovja, kt jo je švrka-lo v o-braz. Kot bi odrezal je utihnila in t 'zadržanim dihom potipala po lončku Železa. N4 ga. bilo več. Adljo mamino krilo! Znova se je njen u-$e$i jok pomešal med tuljenje bur-ki je s porogom zadušila bolestne izraze nebogljenega, drobcenega bitja, žalujočega iza svojim malim eakladom
v zid. Milica je razprostrla roke in se zastrmela pod kamenje. Presenečeni »ocoh!« se ji je izvil iz prsi in v hipu je pozabila na lonček železa. na brata, na burjo, na vse . . . Pod 'zidom je skoraj zaraščena v kamen ležala velika, okrogla, kepa železa. Velika, da bi jo komaj mogla objeti okrog in okrog z rokami. Mami 'bo lahko kupila krilo s teni! Joj, kako -bo vesela! In še Mirku to pokazala., kaj si upa.
Z vnemo se je spravila na delo. da bi izpod zida skopala kepo. Veter je za hip popolnoma utihnil in čez vso brezmejno kraško gmajno se je razlila nekaka skrivnostna tišina. Milici je postalo tesno pri srcu, neznana groza ji je objela srce. »Saj je za mamo! Saj je za mame!« si je dopovedovala in se skoraj nehote s.pet spravila na delo.
Nenadoma se je zid s truščem sesul na staro, od vojne zapuščeno granato: eksplozija je turobno zadonela do neba! Burja je v novem zagonu .zmagoslavno raznesla po gmajni koščke in sivkastočrni dim. Dim se je razpršil, burja je spet malo ponehala. Gole, sivkaste veje so nalahno trepetale in se sklanjale čez podrti, osmojeni zid, morda v radovednosti, kam je izginil srčkani otrok in čemu ne pokuka izpod pepela.	PERIC	JOŽICA
dregi, če bi ga zdajci vprašala, kaj opazuje.
To je torej brat njene prijateljice. Tujec, ki ga je spoznala pred e-nim dnevom.
»Zahod' gledam.« Ni odmaknil pogleda, samo tiho je spregovoril, da ga je komaj razumela.
Le čemu ji pojasnjuje, kaj gleda?, Kaj so ji mar njegove misli!
»Si videla Turnerjeve slike sončnih zahodov? — Nocojšnji je kot c-na tistih podob. Iste barve, isti kontrasti, isto občutje. Turnerja imini rad.«
Verjetno se ni niti sam zaved il, da se smehlja. Preko obraza mu je hušknila zlata iskrica. Spremenila mu je poteze, zabrisala vso resnost, skoro strogost izraza.
»Ali se ti' zdi moje govorjenje zmedeno in odveč?«
Obrnil se je nenadoma proti n;i in jo pogledal. Ostro jo je zadel ta pogled in kot bi se nekaj pretrgalo, jo je zajela sreča. Nerazložljiva sreča v zavesti, da vdihuje nasoljeni večerni zrak, da posluša enakomerno utripanje morskih valov, da govori, do. živi-. Kot komaj zaznavna senca pa je v njeni podzavesti pričelo nekaj kljuvati: Nekoga si zatajila, nekaj si sebično potisnila v ozadje. Koga? Kaj?
In če' si je tako prizadevala, ni mogla doumeti, da je bilo zdaj prvič, ko 'v njeni duši ni bilo. samo enega imena, enega bitja, ene ljubezni. Srečna je bila ob tem tujcu, ne da bi. pomislila na svojega dre* gega. Preteklosti za hip ni .bilo več.
Skozi mrežasta okna riše mesec čudne po'dobe. Bojan, ne igraj1 več, prosim te! Sebe ne morem več prenašati. Ne morem doumeti, kaj se godil Tvoj napev me je zgrabil in ra.ztouril, V žile mi vliva ognja, v srce nemir .in dvom. Zmagoslaven je kakor himna življenja, pa žalosten od hrepenenja po dolgih dnevih slave in vznemirjenja, vriskajočega v divjem obupu. Tvoje .igranje zveni, preprosto in odkrito, kakor da poje gorski studenec in kakor da je srce, iz katerega vre, srce otroka, ki ne zna tajiti . .
Drobec iza drobcem mi rušiš s trudom zgrajeno samozavest. Ostajam sama in zmedena, z občutkom krivde in hkrati svobode.
srečna.
Stopila bom k Bojanu. Tako odkrit je in pošten. Navadno ljudje ne govore vsega,, kar mislijo. Ni treba, da mu povem o sebi in o svojem življenju,. Samo naj nocoj ne igra več, ga bom prosila. Da, samo to.
»Moral bi večkrat igrati. Duša, u-metnika je v tebi.«
Ni bil iznenadein, da sem prišla.
»Saj ni res. Cisto povprečen človek sem in površen pianist. Morda me pa nocoj navdihuje tvoja bližin na. Čutil sem te ob sebi.«
Ni prišla nepričakovana ta izpoved. Mislim, da bi me sploh nič več ne osupnilo.
»Samo nocoj . . nocoj, prosim te, ne igraj več! Ne prenesem!«
Od bridkosti bi vpila. Neprestano je ob meni kot nema, obtožujoča prikazen dvoje oči. Kaj naj storim? Moj Bog!
Saj ni tako hudo. Pozabila bom ta večer, pozabila to igranje, te pogovore. Vzela bom človeka, ki ga poznam — dolgih let ni mogoče pozabiti. On je dober, pameten, rado ga imam. Ali ni vse to dovolj?
Brez dvoma . . Toda — zate . . Ali je on dovolj občutljiv, da more prodreti do vseh nepoznanih, nerazumnih skrivnosti nje, ob kateri bo živel?
Včasih se je potrudil. Hotel mi je slediti. 'Ni uspel. Toda — ali mi ne
.bo zadostovala njegova navezanost, njegova nenehna pozornost? Kaj s: raj še drugega želim? Mar ne m>-re obsto.ati življenjska sreča tudi brez igranja na klavir, brez čud n.h, nerazložljivih vezi, ki se pletejo med Bojanom in mano? Ali moram za svo^o srečo ubijati vero drugih — ker bi hotela do globin, ki jih ni mogoče doseči?
Ponižna bodi in dobra! Usmiljenja. potrebuje, sam je in daleč.
Usmiljenja.? Saj veruje vame i.n ne bo nesrečen. Ob meni bo potreboval usmiljenja!
Ob tebi’ Da, prav ob tebi bo nesrečen. Ti ga boš naučila, kaj je trpljenje 'in bolest.
»Bojan, prosim te, prenehaj i-grati.«
Kaj naj storim?
Zadnji akord je utihnil. »Kuj storiti?«
Kot v odgovor se obračaš do mene.
,»Saj ni potrebna dolga borba za obvladanje usode. V življenju s) trenutki, ko se ne smemo predat i toku. Treba je najti v sebi toliko poguma, da se reče ,da’ ali pa . . . ,ne’!«
»In ti . . .«, nisem mogla verovati, da je brez besedi vse razumel, »in ti misliš, da preživljam enega toh trenutkov? In . . , da bi morala reči ,ne’?«
Vstal je. Pogledal je za trenutek na tihi breg, kit je sijal v mrzli, nenaravni mesečini.
»Preveč me vprašuješ. Kaj sem jaz? Kaj vem o tebi, o tvoji preteklosti, o tvojem življenju, o navezanosti nanj — da bi ti mogel svetovati? Samo v sebi boš našla odgovor. Ali si prepričana, da ob njem ne boš zamorila v sebi občutka, ki ti največ pome mi?«
Pomislila sem. Misli so udarjiie druga ob drugo. Iskala sem jasn!h zaključkov, neusmi.Ije.no tehtala srce in vest, krčevito stiskala dlani. Strah me je bilo lastnih misli.
»Ne, nisem prepričana. Spet vstaja v meni prvotno hrepenenje, kar je v meni najboljšega in največie-ga. Vstaja upanje, porojeno iz lc-mišljave prenapetosti, stremljenje po žrtvi . . . Ko sem bila dekletce, sem hotela postati misijonarka, svetnica . . , Zdaj je to hrepenen ie v želji po predanosti možu, ki bo nad menoj, ki ga bom občudovala, občudovala, občudovala . . .«
Zakaj pripovedujem to tebi? Razgalil si me do dna domišljave zavesti, da sem nekaj nenavadnega. Nekaj velikega umira in mi je hudo
—	raste pa vso mladost pričakovani sijajni sen ,i.n sem srečna, Zave.’.t krivice, ki jo povzročam nedolžnemu bitju, pa boli1, boli . . .
Spremila ga je na železniško po-
Sama se,m vrgla od sebe vse. Za tajila sem prijateljstvo, izdala 'ju-bežen. Ničvredna sem, podla, ne-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
PLATON:	»Cankarjeva založba«, sporazumeli,
nnnlnrlMii	dnn«;	da bo Slovenska Matica skrbela za
»Poslednji	dllCVl	SOnFSIS	klasična dela in za izbore filozofov
i • >
stajo. Čudno, zdaj bo zares sama — in ni žalostna. Bojan je priprl vek'j in .o še enkrat ostro pogledal. V dušo so ji šle njčgove oči. Videie so bolečino razdvojenosti, razumele so obup nad prelomom in so trpeli; za oba. .Slovo pa jima ni pomem\> ničesar. Bojan odhaja, pa ni žalos*-na, kajti vse, kar je njeno bistvo, bo odšlo z nj.im in bo vedno Dri njem ostalo. Zato ne more biti med njima slovesa.
Vlak se je premaknil. »Zbogom!«
Mukoma se je naslonila na leseni oporni steber: »Na svidenje!«
Ni je mogel več slišati. A tudi potrebno ni- bilo več, da bi slišal. Od njunega prvega srečanja jim -i je bilo zapisano od usode: »Na svidenje!«
EVA TURK
SUHI MLIN NA KRASU
LEPOSLOVNE NPGR90E Slovenske kulturne akcije
Razpis leposlovnih napad
Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu zopet omogočil, da zs leto 1956 razpiše
LEPOSLOVNE NAGRADE v znesku 10.000 argentinskih peso-sov iz namenom, da se poživi slovensko ustvarjalno delo.
1. Nagrade so tri, in sicer v zneskih: 5.000, 3.000 in 2.000 argentinskih pesosov.
2. Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka pesmi ali novel).
3. Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik, razen članov žirije in nagrajencev prejšnjega natečaja1.
4. Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1956, in sicer v dveh na stroj pisanih izvodiih na naslov: Slovenska kulturna akcija - Leposlovne nagrade Alvarado 350, Ra-mos Mejia, Prov. Buenos Aires, Argentina.
5. Rokopisi morajo biti- opremljeni s šifro. 'Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora »iti znan vsaj enemu članu razsodišče, je treba poslati v rokopisu priloženi zaprti, kuverti, ki nosi isto o-znako kot rokopis. Kuverte se odpre na dan razglasitve, t. j. 22. decembra 1956. Objavljena, bodo samo imena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi' ostanejo na uporabo piscem, ‘Slovenska kulturna akcija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo.
6. Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo še more tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to želi.
7. Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
8. Sodelujoči, pristane na to, da bodo nagrajena dela izdana v knjižnem programu Slovenske kulturne akcije .za leto 1957 ali. kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi. uprizorjena. Za oboje bo avtor, dobil še redni honorar založbe.
9. Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovnih nagrad.
10. Žirijo sestavljajo gg. Vinko Brumen, Lojze Geržrnič, Ruda Jur-čec, Milan Komar, Branko Rozman in Zorko Simčič.
11. Glasovanje razsodišča je tajno.
12. Razsodišče ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti dve .ali več nagrad in jih razdeliti.
Slovenska kulturna akcija
Prva knjiga »Filozofske knjižnice« Slovenske Matice
Naša znana in prav gotovo nai-uglednejša knjižna družba »Slovenska. Matica« je že pred drugo svetovno vojno napovedala izdajo oo-sefone »Filozofske knjižnice«, v kateri bi Slovencem posredovala vrsto izbranih del, ki so temelj zahodnega duhovnega bogastva. Izdala je tudi prospekt, v katerem so bile posamezne' knjige že napovedane. Toda vojna, ki je kmalu nato izbruhnila, je preprečila uresničenje .tega načrta. Po vojni je založniško delo iSlovenske Matice dobrih deset let nekako počivalo. Prva njena, prej običajna vsakoletna knjižna zbirka je izšla šele lani. Pred tem je izšlo samo par posameznih knjig.
Ko je Slovenska Matica tako zopet poživila svoje založniško delo, je popolnoma naravno ponovno nr1-šel na dnevni red predlog, da bi se vendarle uresničilo svoječasno zamisel »Filozofske knjižnice«. Kakor smo brali v četrti številki »Glasnika Slovenske Matice«, je bila ta pobuda sprejeta in »Filozofska knjižnica« napovedana. Prva njena knjiga je izšla preteklo jesen.
Program sedaj napovedane »Filozofske knjižnice« se razlikuje od predvojnega. Predvsem sta se ivs
Burja jo je presenečeno speljala izaložtoi, »Slovenska Matica« in
raznih struj, Cankarjeva založba pč. bo še naprej izdajale marksistično literaturo. Slovenska Matica je s to razdelitvijo dela, ki jo odvezuje, da bi se preveč aktivno vpregla v politični propagandni voz, gotovo samo pridobila. Pri njej bodo izšla temeljna dela najznačilnejših klasikov filozofske misli, katerim nihče ne more odrekati vrednosti in je tudi nikdar ne bodo izgubila. Tako bo »Filozofska knjižnica« Slovanske Matice .skušala prikazati slovenskemu izobražencu vrhove nvv droslovnega mišljenja, predvsem pa razvoj filozofske misli skozi veke. Niz njenih knjig začenja pri grških mislecih in se bo preko Rimljanov in filozofov srednjega veka nadaljeval do že skoro sodobnih i-men.
»Filozofska knjižnice« Slovenske Matice je v svoji prvi knjigi ori-nesla tri Platonove dialoge, ki se tičejo velike osebnosti Sokrata: A-pologijo, Kritona in Faidona. Prevedel jih je neutrudni prevajalec iz klasičnih jezikov prof. Anton Sovrč. Knjiga ima daljši prevajalčev splošni uvod, vsak dialog ima še svoj poseben uvod, kateremu s!o-di razčlenitev vsebine in na koncu knjige obsežen komentar.
»Izvirnik te trilogije«, pravi profesor Sovre v predgovoru, »spada med vrhove at Iške umetne proze1,
vsebina pa je posvečena enemu c-tično najvišje stoječih mož, kar se jih je rodilo ‘na našem planetu: zato mora tudi prevod imeti čim lo-stojnejšo obliko.« In to je prof. Povre svojemu delu tudi dal.
Da g.re tudi pri časovno tako oddaljenem mislecu, kot je Platon, za dela, ki so še danes, in morda prav danes posebno aktualna, nam dokazuje kratek odlomek d'z Sovretovega uvoda k »Poslednjim dnevom Sokrata«. V njem navaja zname.lito pismo, ki ga je Platon pisal Dio-novim sorodnikom in prijateljem in v katerem razlaga, kaj ga je odvrnilo od politike:
» V niladih letih sem mislil, da se bom, brž ko postanem sam svoj gospod, posvetil politični karieri. Teda nenadna sprememba v ustaivni obliki Aten me je odvrnila od mojih načrtov. Demokratski režim tedanjega časa je bil splošno osovražen in prišlo je do prevrata, ki mu je stopilo na čelo 51 mož: 11 jih je sedelo v mestu, 10 v Pireju, ti sp v obeh krajih upravljali tržno policijo in komunalne zadeve, drugih 30 pa si je prisvojilo avtokratsko oblast nad državo. Med njimi sem imel nekaj sorodnikov in znancev in ni trajalo dolgo, ko so me povabili, naj se jim pridružim, ker so mislili, da mi bo nova oblika vlade po volji in všeči. Toda doživel sem hudo razočaranje — razumljivo, a-ko pomislite na mojo starost v tistem času. Pričakoval sem, da bodo
možje napravili konec gospostvu krivice in zgradili novo ustavo na temeljih pravičnosti, zato sem op-.i-zoval z napeto pazljivostjo, kako so se stvari razvijale pod njih vodstvom. A kaj sem videl? Ti ljudje so v najkrajšem času spravili državo tako daleč, da je bila demokracija, ki so jo zrušili, v primeri z njihovo vlado prava zlata dobi! Tako so med drugim hoteli poslati mojega starejšega prijatelja Sokn-ta, ki si ga upam brez obotavljanji imenovati najpravičnejšega moža med njegovimi sodobniki, poslati so ga torej hotel i z drugimi vred po nekega meščana, da bi jim ga bil na silo privlekel, ker naj bi bil usmrčen, samo da bi ga bili kot sokrivca zapleli v svojo zločinsko politiko. Sokrates jih pa ni poslušal in je raje tvegal najhujšo nevarnost, kakor pa da bi bil deležen njih pregrešnega početja. Vse to in še marsikaj podobnega, kar sem moral gledati, je zbudilo v meni tolikšen gnus, da sem se odrekel temu nesrečnemu gospostvu.
Ne dolgo zatem je vlada trideseterice padla in z njo se je zrušila vsa tedanja ustava. Spet se je, če-, tudi rahle je, zdramila v meni želja po občekoristni dejavnosti v politični areni. Sicer so se tudi tedaj dogajale red, ki so zbujale nevoljo, toda v prevratnih časih je to naravno in se ni čuditi, ako dobiva pri mnogih obračunavanjih Z oseb-
nimi nasprotniki preostre oblike; v splošnem pa so demokratje, ki sc se vrnili na oblast, kazali precejšnjo mero trezne razsodnosti. In vendar je spet hotela usoda, da so neki veljaki spravili našega prijatelja Sokrata na zatožno klop lažnive ob-dolžitve, ki bi se bila komurkoli drugemu prilegala bolj kakor Sokratu: obtožili so ga zavoljo bogokletstva in sodniki so obsodili in, usmrtili moža, ki se v času, ko so bili sami izgnani in v nesreči, ni maral udeležiti nasilja zoper pristaša njihove stranke.
Takšno je bilo stanje stvari, taki so bili ljudje, ki so imeli državno krmilo v rokah ter upravljali zakone in običaje. «
*	* «r
Razočaran nad razmerami in dogajanjem se je Platon odmaknil od aktivnega političnega dela v filozofijo, v kateri je začel iskati popo-len sistem državne ureditve, vlado resničnih filozofov. Ali niso nekaj podobnega doživeli tudi mnogi naši sodobniki, celi narodi, ki so se zagrenjeni zaradi slabosti nekaterih demokracij vrgli v naročje Avtoritarnim diktaturam, ki so obetale nebesa, a so jim prinesle in jii» prinašajo še hujša razočaranja? Tako Slovenci tudi v drugi polovici XX. .stoletji še vedno s pridom prebiramo tega starogrškega misleca, s katerim je »Slovenska Matica« o> tvorila svojo »Filozofsko knjižnic**«.
Slouenski kmetje ■ najsfarejši smučarji
Pod tem naslovom prinaša dunajska »Die Presse« krajšo razpravo o najstarejših sledovih smučanja, ki vodijo prav med Slovence. Slovenske ljubitelje belega športa, ki morda že poznajo kaj zgodovine slovenskega smučarstva, kakor tudi tiste, <d o te m niso poučeni, bodo ta raz-motrivanja gotovo zanimala. »Din Presse« pravi med drugim:
Univerzitetni profesor dr. Ervin Mehi je v zvezi s smučanjem v tridesetletni vojni napisal tole: »Bistveno je, od kje je prišlo smučanje, o katerem govori Valvasor v svoji znameniti knjigi, ki je izšla leta 1689 pod naslovom »Slava, vojvodine Kranjske«, in kaj se je z injim zgodilo. Prvotne, domneve, da je slovensko smučarstvo že davno izumrlo, so se izkazale za pogrešnc. Ze kranijski gozdar Schollmayer -Lichtenberg piše 1893. leta, da je edino alpsko območje, v katerem so se ohranile smučke, podobne nordijskim smučem, ki pa so se od teh povsem neodvisno razvijale, Ribnica na Dolenjskem. Tam uporabljajo prebivalci spredaj narahlo upognjene tenke deščice, dolge nad en meter in široke šestnajst centims-
bil naravnost presenetljiv: Valvasorjeve smuči živijo v vseh svojih podrobnostih kakor pred tri sto leti. Na Blokah, kjer je pozimi obilo snega, je kakih 35 vasic, v katerih smuča staro in mlado. Ob nedeljah zahajajo »na dilcah« v cerkev in svojo zadnjo pot opravi umrli kmet tudi »na dilcah«, kamor so pritrdili krsto.
‘Poleg kratkih smuči pa poznajo tudi daljše, na katerih je pritrjena daljša vrv, ki jo smučar drži v rokah. Krivine opravlja na ta način, da dvigne z vrvjo konico notranjih smučk, obenem pa obrača zunanjo smučko. To kaže na neko skupnost z ruskimi smučkami. Na Blokah ps se je razvila tudi igra smučanja, predvsem pri mladini. Smučarski sprehodi z dekletom, pa tudi rajanja ob pustnem času so zelo priljubljena. Leta 1933 je ravnatelj švedskega smučarskega muzeja v Stokholmu prejel starokranjske smuči ne samo z Blok, ampak tudi Pohorja na Štajerskem, kjer u-porabljajo smučke drvarji.
Tako stojimo pred presenetljivim pojavom, da se je med slovenskim prebivalstvom na Kranjskem in Štajerskem ohranilo smučanje iz pradavnih časov. Oblika smučk ;n vožnja z vrvjo privezanih smučk kažeta na ruski smuk. Neverjetno je. da bi bil to zgolj slučaj, ampak .e verjetneje, da so v VI. stoletju došli Slovani te smučke že s seboj prinesli. Le na ta način si je mogoče ta izredni pojav zimskošportne-
KRASKI PRODAJALEC BRUSOV
trov, ki jim pravijo »smeči«. Gre torejj. za prav iste značilne kratke smuči, ki jih popisuje Valvasor in tudi za isto področje, namreč za Bloško planoto, ki leži kakih petdeset kilometrov od Ljubljane, 700-800 metrov nad morjem.
Na dunajski lovski razstavi leta 1910 so bile razstavljene izvirne »smeči« s Kranjskega. Vendar se je šele leta 1930 Jugoslovanska zimskošportna zveza odločila, da na pobudo znanega monakovskega smučarja in športnega pisatelja C. J. Luther ja zadevo preišče. Uspeh je
ga orodja tako daleč na jugu raztolmačiti. V vseh drugih krajih jr-mogoče najti prvotne smučke samo severneje od južne konice 'Skandinavije, na celini pa nekaj malega južneje od te črte. Vsekakor je slovenska smučarija eno izmed najzanimivejših poglavij zgodovine smučanja sploh.«
OKOLIŠKA PERICA
Oh, te noge, noge
1
44««
Ce ste poročeni in vaša ženica sama opravlja vsa gospodinjska dela, vas bodo morda zanimale naslednje ugotovitve: Vaša žena napravi od 1. januarja do 31. decembra progo v zračni črti od Trsta do obal Kaspiškega morja in nazaj, to je 5.000 km. Vse to, ne da bi se u-maknila izpod strehe.
Naše .noge morajo opraviti neprimerno več dela, kakor pa navadno mislimo. Kdo bi pač o tem raznv-šljal? Naš kmet prehodi ob poljskin opravilih kakih 40 km dnevno, prodajalka 13, živahen otrok pri igranju 16 - 24. Vse te številke so izsledek -ugotovitev s pedimetrom, s pripravo, ki meri korake pri hoji. Končna preiskava raziskovalcev je dognala, da vsak izmed nas napra7 vi po 18,098 korakov dnevno. To bi bilo približno 11 km.
Pri vsem tem pa nogam navadno ne posvečamo nobene pozornosti, če nas same ne spomnijo nase1. O nogah govorimo — in tožimo, če nas zadene eno izmed 75 obolenj, ki našo hojo resno ovira, ali nam noge sploh odpovedo službo. Nekaj takih ‘»sladkosti« poznamo iz lastnih izkušenj: rožena koža, kurja o-česa, bradavice, zarasli nohti, vnetje podnohtnice, ozebline, otisks, krčne žile, abcesi, krči itd. K temu prihajajo pokvečeni prsti, ploske noge, ponižanje nog, protin, otekline, rak, prelomi, ekcemi. mehurji in obolenja kože.
Noga zdravniku lahko nakaže diagnostične pokaže na splošna c-
Novo življenje v semenskem zrnu
V neznatnem semenskem zrnu, ki i je manjša jkot pa pri pridobitnih ga zdaj izročamo materi zemljici, tiči skrivnostna sila, ki vzbuja novo življenje. Tudi v tem majhnem zrncu se nam odkrivajo skrivnosti stvarstva, in težko se bomo kdaj prikopali do sposobnosti, da bi ta večni čudež tudi razumeli. Izkušnje in raziskovanja pa so človeka naučila, kako vzgajamo semena, da nam dajejo krepkejše in izdatnejše ter boljše rastline. Ze dolgo je tega, ko je človek s svojo vodilno .roko posegel v potek naravnega, življenja in naravo izdatno podprl.
Semenarstvo, ki je zelo važna panoga današnjega gospodarstva, zahteva, da postanejo nosilke sem> nja samo tiste rastline, ki še najbolj odgovarjajo zahtevanim lastnostim. Te rastline vzgajajo v posebnih. semenarnah, posebno na Nizozemskem, v Italiji, na Danskem, v Franciji in v Nemčiji. Pri tem prav posebno pazijo na to, da ne pride do nezaželenih oploditev po žuželkah ali vetru. Površinska gostota posajenih semenskih nosilk
Pismo slovenskega delavca
2ivalstvu je dala priroda razne naravne lastnosti. Vsaka žival, a-.zen domače, si mora sama iskrni ■hrane in skrbeti za svoj obstanek. Mati skrbi za svoj zarod le tako dolgo, dokler mladiči niso dovolj odrasli in sposobni, da se sami preživljajo.
Mogli bi reči, da ta živalski nagon odgovarja človeškemu razumu. Žival nikoli ne prekorači v svojem življenju tega, 'kar ji nagon prepoveduje. Žival tudi nikdar ne menja svojega instinkta, ne obrača hrbta svojim sovrstnicam in ne prestopa v druge tabore.
Tako početje je možno samo ovi človeku, ki si domišlja, da je narava dala zgolj njemu razum. To svojo prednost zlorablja v lastno škodo. Pri vsej svoji namišljeni modrosti dela brez premisleka in pri tem je prepričan, da ravna prav. Res je, da je narava obdarila različne ljudi z različnim razumom. Nesrečneži, na katere je mati narava pri razdeljevanju razumov pozabila, odpadejo. Ostanejo torej ie oni ljudje, ki se čutijo dovolj zmožne, da bi vladali samim sebi.
Pravijo, da gre osel samo enkrit ,r>a led. Osel je žival. Kaj pa človek
— ki mu deset, petnajst let trobi;o komunisti, kakšne dobrote bo užival v nekih obljubljenih oblakih, oblaki pa le prihajajo in odhajajo. Ubožca hočejo celo prepričati, r'a ne pripada svoji narodnosti, kaiii naš narod je majhen. Gospodje, biv ši frontaši, silijo svoje pristaše, naj se pridružijo drugorodni socialista ni stranki.
- Ubogi ljudje, ali- je vaš razum rrianjši od živalskega naravnega nagona?
-Ce si' sin ali hčerka svojega nar-i da, boš vendar s ponosom povedal, da si Slovenec. Drugorodne skupi ne s tem prav nič ne žališ, ie-s prot no, tudi drugorodec je človek Toda zakaj te poriva prav tvoj brat V naročje tujca? S tem ne kaže drugega, kot da ne zaupa svojemu in tvojemu razumu, tako kot ne zaupa v svojo lastno moč.
Na^žalostnejše je pa dejstvo. 'In imamo med nami ljudi, ki trde, da
so učeni. Režim v domovini hinavsko hvalijo, sami pa se boje dneva, ko jim bodo tu odrekli gostoljubnost.
Tem učenjakom je »Demokracija« na želodcu. Sicer ne vsem, kajti mnogi se zavedajo, da je »Demokracija« na ravni narodni poti, ki je -stara že 80 let. Tisti pa, ki pozi vajo svoje pristaše v tuje socialistične vrste, so stari -komaj toliko da bi komaj preskočili ozek jarek Ob priliki pa še ka-j!
Z. C.
kulturah. Zmanjšanje donosa pa stopnjuje kakovost semenja. Semenarnam so po navadi priključene tudi preizkuševaln-ice, kjer neprestano raziskujejo in vzgajajo nova, še izdatnejše, še odpornejše in lepše rastline, oziroma sadove. V te-snici zaznamuje razvoj tudi na tein poprišču stalno nov napredek. Da je svet pridobil nova plodna -zemljišča tudi na področjih, ki so jih pred desetletjih smatrali kot popolnoma neplodovita, je treba v določenem obsegu pripisati tudi ta prispevek naporom preiskovališč semenarn.
Takoj ali celo nekaj časa, predno seme dozori, nastopi čas žetve. Seme dozoreva nato na suhih mestih. Tako postopajo v prvi vrsti zato, ker bi ZTelo semenje drugače ob žetvi izpadalo. Tako pa odstranjujejo semenska zrna iz naravnih povojev na zaželenem mestu, kjer zrnje tudi zbirajo.
Temu sledi suho ali vlažno čiščenje in sortiranje, pri čemer seme sproti nadzirajo. Semenska zrnca, v katerih dremlje novo življenje, čuvamo najbolje na hladnih in suhih mestih. Mraz zrelemu zrnu ne škoduje, pač pa obilna in vlažna toplota, ki predčasno vzbuja kali in seme slabi.
Trgovina s semenjem spada m“d najbolj zanimiva in važna področja gospodarstva. Ta trgovina ne posreduje samo porazdelitev semen ki mnogokrat prihajajo iz zelo oddaljenih krajev, in sicer semen z visokim odstotkom kaljivosti, ampak skozi roke semenjarjev prihajajo osnove naše prehrane. Kakor je vzgoja semenja zadeva zaupanja prav tako sloni tudi na zaupanju vsa trgovina s semenjem. Izkušen trgovec čuva sebe in svoje odje-
malce s skrbnim nadzorovanjem pred potvorbami in stalno raziskuje življenjsko silo semenja. Ka.lji-vost semenja ugotavljajo s posebnimi napravami. Poleg kaljivosti pa igra veliko vlogo tudi teža semenskega zrna, kajti poleg kalčka so bodoči rastlini potrebna rezervna hranila za nj.e-.no prvo prehran’).
Preiskava kakovosti semen povzroča strokovnjaku mnogo truda. Popolnoma nemogoča pa je taka preiskava- za nestrokovnjaka, ki se mora zaradi tega popolnoma zanesti na svojega trgovca. Zato ne K'> mo pogrešili, če se pri svojih nabavah stalno držimo trgovca, zadruge in podobnih posredovalcev; tistega pač. ki nam je doslej vedno dobvo postregel.
bolenja organizma. Čezmerno potenje nog lahko pokazuje na obolenje obisti, srca ali jeter. Krče in bole-* čine lahko odkrivajo obolenja na raku ali na tvorbo krčnih žil. Lomljenje nohtov v zvezi z vnetjem, razmehčanjem kože na stopalih in drugi znaki ob. istočasnem občutka utrujenosti kažejo obolelemu na sladkorni bole-zni. da njegovo zdravljenje ni uspešno.
Trdovratne bolečine v križu, migrena, otopelost, živčne napetosti in motnje v krvnem obtoku lahko izvirajo iz obolenj nog. To v slučajih, če male kosti, ki tvorijo okost-e stopaala', zdrknejo iz svoje normalne lege in se povesi srednja kost stopala. Strokovni zdravniki so mnenja, da povzroča 90 odstotkov nožnih obolenj neprimeren >-butek. Polnih 70 odstotkov zaposlenih moških in žensk trpi na raznih obolenjih nog. To pomeni ogromno škodo. Povprečno izostaja od dela vsak deseti trpin 2-7 dni v mesecu.
Najpogostejša obolenja nog so kurja očesa. »Popolno« kurje oko -na prstnem členku lahko primerjamo z glavobolom. Bolečina včasih spravlja človeka v obup. Podčastnik v angleški armadi si ga je odstrelil s pištolo. V afriškem puščavskem pesku je nastala infekcija m končno so nesrečnežu morali odrezati stopalo.
Moderna medicin-a je trpečemu človeštvu tudi na tem področju prihitela na pomoč: mazila in olja proti ozeblinam in opeklinam -učinkovito lajšajo bolečine. Pri tem pa se mnogih obolenj lahko izognemo. Ortopedski zdravnik je postavil 10 zapovedi za ohranitev zdravja nog:
1) Vsaj enkrat dnevno umivajte stopala, jih temeljito osušite in napudrajte !
2) Menjajte čim večkrat obutev in nogavice! Istih- čevljev ne nosimo več ko dvakrat zaporedoma!
3) Ne strizimo nohtov prekratko!
4) Čevlji .po meri so udobnejši; usnje je najboljši zaščitnik nog. Čevlji naj ne bodo tesni!
5) Pazimo, da se nogavice natančno prilegajo nogi in da so skladne z obutvijo; mnogo obolenj izvirajo prev iz takih neskladnosti!
6) Tudi stopalo naj redno telovadi. Sistematično .gibajmo gole prste, da prstne mišice ohranijo potrebno moč in prožnost!
7) Noge morajo biti stalno suha. Izogibajmo se potenja nog!
8) Pravilna lega srednje kos'i stopala je izredno važna. To pa dosežemo le, če se čevlji udobno pri legajo nogi in če so solidno napravljeni!
9) Redno obiskujmo v daljših presledkih, zdravnika - strokovnjaka, posebno so take preiskave potrebne mladini!
10) Kakor hitro opazimo, da na nogah nekaj ni v redu, obrnimo se brez odlašanja na. strokovnega zdravnika!
Ce se bomo teh pravil držali, si bomo prihranili mnogo sitnosti m bolečin. Ne bo nam treba odpovedati se izletom, plesu in drugim prijetnostim. Ne bomo sitni in poživljala nas bo dobra volja.
ORJAK
Na Dunaju je na prezimovanju-cirkus Rebernik. Prejšnji teden je mala šetlandska kobila »Suši« povrgla žrebe, ki je ob rojstvu tehtalo komaj tri in pol kilograma in je
0 režnji vrtnic
Vrtnica je najplemenitejša cvetica naših domačih vrtov. Njena raz-novrstost spreminja naše vrtove v pravo očarljivost, pa naj bodo to velikocvetne in največkrat prijetno dišeče hibridne vrtnice s svojimi lepo oblikovanimi cvetnimi popki, ali naj bodo to vrtnice p.>-lianta s svojimi barvnimi efekii. Obe vrtnici sadimo v skupinah, ker prav na ta način dosežemo najlepše učinke-. Pri tem pa ne smemo pozabiti -tudi na bogato cvetoče ovijalke, ki so prav posebno priljubljene za clepšanje vrtnih lop, stopnišč, ograj itd. Pri tem moramo tudi omeniti raznovrstne sortimente visokih in grmičastih vrtnic s svojimi barvnimi odtenki, najrazličnejšimi oblikami grmičevja, z lepimi oblikami listov, bodic in barv.
Razvoj cvetja pa v mnogem 'za-visi od pravilne režnje. Posebno hibridne in polianta vrtnice reagirajo izredno usodno, če smo bili pri režnji obilni, zastajajo pa, če smo z vrtnimi škarjami v rokah le pre-
več ozkosrčni. Najbolje režemo vrtnice v mesecu marcu, ko je najhujša zima že odšla. V prvi vrsti pazimo na to, da šibke poganjke odrežemo tik debla oziroma glavne veje. Močne poganjke pa skrajšamo na dva do tri očesa. Glavni temelj osnovnega poganjka naj ime potemtakem -tri do štiri roglje in vsak po dva do tri očesa. S taco pogumno režnjo nas .bodo vrtnice stalno nagrajevale z izdatnimi in prekrasnimi cvetnimi poganjki. I-stočasno pa je priporočljivo, da vrtnice dobro pognojimo s hlevskim gnojem ali pa z odgovarjajočimi a-metnimi gnojili.
Pri ovijalkah odstranimo najsi a-rejše poganjke, tako da imamo no možnosti zgolj eno do triletne mladike. Na dvo- in triletnih pogan;-kih odstranimo stranske poganjke popolnoma ali pa jih skrajšamo na dve očesi. Čeprav pri ovijalkah pazimo v prvi vrsti na mladi les, nam bodo tudi iste vrste, ki cveto samo-enkrat letno, podarile obilin cvet.
Najtežja je režnja visokih vrtnic. Tudi tu moramo zlasti paziti nst’ mladi les. Seveda ne sme pri tern-grm izgubiti svoje naravne rašče. Pogostokrat se nam dogaja, da .izletimo na grme, ki so zarezani in seveda ne predstavljajo vrtnega o-krasa.
Hibridske in polianta vrtnice nam bodo tudi med cvetjem zelo hvaležne, če jim sproti odstranjujemo o-3-cvele peclje. Cim pogosteje to delamo, tem več hvaležnosti vrtn-c bomo deležni.
.iHUiiiiiiiiuiiiisiiiaiiiiiiisii
visoko vsega 25 cm.
iitiuiiuiHHimmtmHimHhmtimutiHiiiuiiiiiiiuiHiiuuiutiuuimuiiuiimiiiMuiimiiiiiHiiiiiuiiniiiiiiiiiiuiiiiiuuuuuuuimuiimuuiiiimiiiiuiiuiiiiuiiiiiiuiiuiiiuiiHiiiniiiiuiiiituuii
POD ČRTO
Večerja brez kave
Vem iz lastne .izkušnje. Poznam obširne dežele, v katerih spravljajo umazano, ilovnato vodo v kozje kože in jo čuvajo kot zaklad. Poznam mesta, kjer potrpežljivo čakajo dolge kače žejnih ljudi, da bi si na ozkem žlebiču z dragocenimi, skopimi kapljicami utešili žejo. Tu ne gre pozlo niti ena sama kapljica vode. Prav .tako pa poznam -fc-širna alpska jezera in predele, kjer iz vsake skalne odprtine curlja kristalno čista studenčnica. Tam komaj po kaka. umazana kapljica, tu pljuskajoče izobilje: vse je na svetu relativno!
Tudi moja zgodba, je relativna --nedolžna. Da naše mestne ulice zapirajo, razdirajo tlak in vrtajo a-sfalitno oblogo, da se nam kar čreve mešajo, vse to spada med vsakdanjosti tržaškega mesta. Nekaj blata, ki ga ob takih priložnostih znosijo stanovalci po stopniščih, odstranjujejo naše pridne vratarice — in smetarji z njim pridno krmijo svoje pocestne .kuhinje, da bi v Trstu ne pozabili, da smo industrijsko središče in tudi zato, d«, imajo zakonski možje -pri roki prepričljive izgovore za prezračevanje pljuč — in za pokuša n je terana po Krasu...,
Kaj ;pa je oplazilo palirja z vijoličasto kumaro sredi obraza, da ;'r pričel zvoniti po vseh stanovanjih? A, tako, ■ vodo bodo zaprli drugi din popoldne od pol ene do šeste zvečer. Drugače nič novega? Prav! Da
ne bi pozabil ustno obvestiti strank v hiši, sem si obvestilo napisal na listek in ga zataknil za zrcalo v kopalnici. Kuhalnik za ekspresno kavo sem takoj napolnil z vodo, za vsak slučaj in predvsem: za črno kavo.
Seveda ni nihče mislil na vodo. Zakaj bi se križali z napolnjevanjem kopalnih kadi. in drugih številnih posod današnjega gospodinjstva? Sele ob eni in en četrt sem se naslednjega dne pred odhodom v službo spomnil na vodo, ko «em hotel izplakniti skodelico za črno kavo, ki se je žet pošteno prilepila na podstavek. Ni čuda, že nekaj dni je samevala; odkar me je namreč obiskal Dreja z Grete. Po trebušasti kijantarici, rad izpije skodelico kave;. V trenutku ko sem skodelico polagal pod močan curek, je pričela pipa. pljuvati in srkati kot na-dušljiv osliček. Prav tako škodoželjno je grgralo tudi v prostorčku, ki ga v dostojni družbi le v najnujnejših primerih imenujemo s pravim imenom. K sreči, da bo zadeva trajala komaj pet ur in ne toliko tednov kot se je to dogajalo prejšnji mesec.
Na povratku se mi je .zvečer ob cestnem • vodnjaku nudila lepa--, podeželska. idila:, kup	in	mla-
denk se je drenjal; druge so postajale, klepetale in seveda zmerjale*, sc smejale in prepevale. Pa še vedno nove So- prihajale >-r- vse seveda oborožene z. lonci,vedri, vrči in toogzna s kakšnimi posodami. Vse seveda'razjarjenem pol sedme' In V hiši nobene vode! Vsaka je po dolo-
čenem času s hrabro iztegnjeno reko postavljala svojo posodo pod odtočno cev, naravnost pod vodni curek, ki je dajal iz sebe vse, kar je le mogel, vendar le malo tega, kar je v potokih vrelo iz številnih ženskih ust. Nekatere so zbežale še predno so prišle na vrsto, druge (največkrat tiste, ki so bile 'Z zmerjanjem in hujskanjem najbolj plodovite) so še ostajale nekaj izdatnih trenutkov, da so lahko izbruhale iz sebe ves nakopičen žolč dneva. Niti ena sama beseda ni padla o neverjetnem , samo ob sebi razumljivem blagoslovu, s katerim čista pitna voda osrečuje — prav tako najmanjše in najbolj zakotne kuhinje, kakor razkošne vile — dan in noč, i.z leta v leto, zvesto in neod-povedljivo....
Tudi na razorani cesti delajo še s polno paro. Pravemu labirintu so podobni številni jarki, ki se 'na cestnem križišču prepletajo drug v drugega, v njihovi globini pa poteka ožilje Nabrežinke. Brez besed in z vneto priročnostjo, ki ne kaže nobenega pohlepa po nadurah, so delavci na delu, da bi bloku hiš vrnili izgubljeno vodo. Koliko časa bodo še potrebovali? Nesramno in brezmiselno bi bilo izustiti tako vprašanje tu, kjer leži odgovor kar na dlani: »Dokler ne bomo okvare popravili!«
Doma pa ščiplje veselje' po kavi z dvojno pohlepnostjo. Seveda ni v kuhalniku več vode, ko jo je o-poldne kava iztisnila zadnjo kapljo. Vztrajno obračam vse pipe po hiši — zaman — temne luknje pošastno
bolčijo v školjko brez življenja. Rezerve po loncih (niti ene kapljice ni v solidni kopalni kadi) nobene. Končno mi po napornem ali brezupnem poizkusu, da se odpovem črni zapeljivosti, ni preostajalo drugega kot pot k vodnjaku.
Pri sosedovih imajo staro štirno. Znočilo se je že in na ta način se naj.brže izognem klepetuljastega vodnjaka. Z vrčem pod plaščem sem srečno prispel k sosedu.
Z žepno svetilko sem posvetil v črno praznino Štirne. Svetlobni prameni so se odbijali od debelih plasti zelenih alg. 'Ducat- žab je udarilo z zadnjimi kraki in se poglobilo v temo. Ni mi preostajolo drugega kot h kilometer oddaljenemu javnemu vodometu, ki leži .izven območja našega hišnega bloka, in je zato verjetno ostal neobljuden.
Ze od daleč mi je udarjalo na u-ho veselo pljuskanje. Z visoko oktavo porcelanastega, zvoka je za-žvenketal curek v moj vrč vse do vrha. Domov grede sem stiskal vrč pod kolena in pridno zalival pete v obnošenih čevljih.
Končno sem jo Ie pridrsal v '■ i-šno vežo. Vrč se je menda iz strahu krepko zamajal in žrtvoval sijajno bl,eščečim marmornastim ploščam po itleh obilen požirek dragocene pijače; tedaj pa -—---------.
Strah me je švrknil po vsem telesu in pognal vrč na tla; po vsej prostorni hiši, pa vseh nadstropjih je nenadoma zadonelo strahotno stokanje, jeičanje ali hlipanje, zaso-vraženo riganje in bruhanje. Koma se }e prvi streh malo polegel,
že je v vseh treh nadstropjih' zahrumelo bučanje, kot da bi ducate nevidnih rok hkrati zagrabilo za. verižice tistih naprav, o katerih sem že povedal, da jih v dostojni družbi imenujemo le ob izjemnih priložnostih.
Izgubljena voda se je vrnila.
Iz vseh zaman odvitih pip je vrela v školjke, kadi. in po nepomiti posodi. Ob vsej tej. izobilici pa leži moj vrč prazen na tleh, njegova vsebina pa si v debelih lužah išče bližnjico proti sredini zemlje.
Kakor ob vseh pomembnih dogodkih v življenju, tako vetrjein^ tudi sedaj ni bilo človeka v hiši. Zato me je prvič v življenju doletela visoka dolžnost nasproti skupnosti, da zaprem vse odprte pipe. Potem pa se je bilo treba posvetiti tudi temeljito namočenim tlem. To. je priznala celo moja iz mesta sr vračajoča gospodinja, ki je v svoji ganljivosti izrekala vse priznanje svojemu delavoljnemu podnajemniku. Kaj pa ona ve o brezvodnib, stanovanjih, ki celo , trdovratnega, samca spravljajo v živčnost? Z i;-., jemno dobro voljo, s katero je ho«; tela opravičiti svojo dolgotrajno" klepetanje pri ‘botri Kunigundi, se je vrgla s, cunjo, in. vedrom na- tla: V kuhinji in nato še v kopalnici.
Pri brisanju zrcala ji je zletel tla listek: Jutri popoldne bodo vodo zaprli!
Čudno, prečudno! Tistega dne so me skomine po kavi popolnoma /,*-pustile, kar se pri samcih v Tri ti/ ne dogaja ysak dan.
Pepl Grinta
Skrivnosti pettisočletne obrti
pokojnikovi družini.
Telefonski pogovori z »sem suetom
Danes vsakdo ve, da so vsi ljudje, ki so prišli do gotove stopnje kulture, poizkušali 'na razne načine zavreti naravni proces razkrajanja. Mumifikacija, ki so jo pognali tako v Arizoni kot na Tahitiju, na Borneu in v Avstraliji, na Kitajskem.
v Tibetu, Indiji, Afriki in vse do Kanarskih otokov, ni nikoli v starodavnosti dosegla tiste popolnosti ifi je bila slava in čast Egipčanov za časa faraonov.
Legenda, pripoveduje, da so prvič poizkušali mumificirati razkosaao telo Ozirisa, ki je postal zaščitnik vseh umrlih, potem ko je bil nadvse priljubljeni kralj živih. Toda šele za časa Novega cesarstva (leta 1500 - 332 pred Kristusom), za časa vladanja faraonov od 28. do 30. dinastije, je ta umetnost dosegla svoj vrhunec. Mumije iz te dobe, ki so prave mojstrovine, se odlikujejo po .neki posebni milini in nežnosti, ki odseva iz obrazov in jim daje včasih popolnoma naraven videz spanja in življenja.
Ob koncu te dobe pa je slavni poročevalec antike, Grk Herod-vt. -obiskal Nilsko dolino. Ce se smemo ranesti na njegova pričevanja, ki jih spremlja množica dokumentov :jl logičnih zaključkov, si moremo »redstavljati, kaj je bilo v bistvu klasično maziljenje in do kakšnih razlikovanj obredov v lestvici, socialnih slojev so prišli Egipčani. Prav gotovo niso. niti ravnatelji pogrebnih zavodov, niti cerkovniki iznašli ničesar novega, kar bi zadevalo navidezne neenakosti človeka jjred smrtjo.
Za faraone in kraljevske velikaše je potek mumificiranja trajal sedemdeset dni; za male uradnike in manj premožne sloje so potrebovali petinštirideset dni; za skromnega »fellaha« pa je zadostovalo trideset dni.
'Sledimo truplu kakega visokega plemenitaša do »hiše smrti«. Os nilskem obrežju ga sprejmejo duhovniki, mazilarji im njihovi pomagači, Pokojnika polože na tla, z glavo obrnjeno proti jugu. Po posebni molitvi potisne strokovnjak železno kljukico v mrličevo nosnico in izvleče košček za koščkom,delce možganov. Nato zareže z ostrim nožem spodnji del trebušne votline, na levi strani, v višini dimelj. In skozi to odprtino bo veščak izvlekel drobovje. Srce bodo, prevlečeno z zlatom, verjetno položili nazaj na svoje mesto. Prav tako tudi plemenito drobovje. Ostalo drobovje pa vržejo v rečni tok, potem ko ?r> ga za nekaj časa' izpostavili sončnim žarkom, bogu Ra. »To je,« pra-
vi Herodot, »vzrok vseh napak, ki jih je človek mogel zagrešiti v svojem življenju.«
Nato truplo oplaknejo z vinom iz palm, votline pa izpolnio s soljo in dišavnimi zelišči, kot so mira, cimet in razne dišave. Mišice rok in nog posuše, vlakno za vlakencem z istimi tenkimi kljukicami.
Tako je truplo pripravljeno, da ga namakajo v posebni kopeli, ki vsebuje raztopino karbonatov in sulfatov prirodne sode. Vse te ke-
Ne gre za kaka nova znanstvena odkritja, niti za, to, da bi egiptske piramide premestili na sever, ampak zgolj za nov gradbeni slog. Ko je švedski arhitekt Sten Ramel izdelal osnutke piramidnih hiš, si, je od Egipčanov izposodil zgolj obliko. Ta mu je ugajala in poleg tega je še izračunal, da bi bila gradnja takih stavb za 25 odstotkov cenejši.
Prihranek gre predvsem na račun strehe, ki je ni, ali bolje rečeno dejstvu, da ni treba graditi posebne strehe. Štiri poševne zunanje stene se srečajo na konici in zapirajo stavbo navzgor. Kleti ni. Klet dobimo z majhnim prizidkom. Temelji hiše, kakor tudi samo ogrodje je iz betona, stranske stene pa so lesene. V celoti so na razpolago štirje prostori s kuhinjo, kopalnico in stopniščem. S pomočjo vmesne stene pridobimo lahko v prvem nadstropju še peti prostor.
Pričnimo pa pri temelju. Betonska plošča, ki tvori temelj, ima, površino 13 x 9,5 metra.. Za švedske razmere se tu stekajo kurilne cevi, ki grejejo pritličje in skrbijo tudi za to, da temelji ne popokajo. V pritličju imamo kuhinjo, pralnico, otroško sobo, kopalnico, strani-
mične prvine so našli v vodah ne katerih egiptskih jezer in še zlasti v znanem jezeru »Natron«, po katerem se imenuje današnji natrij.
Kopel traja toliko časa, dokler e vsa vlakna niso dovolj ustrojila. Nato pa prične zelo važen proces izsuševanja na soncu ali pa v peči.
Ko so potegnili truplo iz soli, je ostalo od vsega le še s tenko plastjo kože prevlečeno okostje. Toda o-braz je ohranil še skoro nedotaknjene poteze. Roke so navadno sklenjene, noge pa podaljšane. Nato še enkrat namažejo vse vdolbine z alojinim oljem. Kožo zašijejo, na brazgotine pa bodo položili rezbane zlate ploščice. Kdo ve, čemu prično lepotioiti obraz, roke in stopala. Končno polože na obraz še zlato masko, ki je docela podobna potezam pokojnika. V očesni duplini ,>a so še prej vtaknili emajlasti kroglici.
Za nižje sloje je zadostovalo že to, da so enostavno napolnili truplo s cedrinim oljem. Vse odprtine so zamašili, truplo pa namočili v solni kopeli. Po kopeli ni ostalo drugega kot kosti in koža. Ko so ga posušili in obvezali, so ge predali
Ze pred časom smo v »Demokraciji« .poročali o nameravanem predoru pod najvišjo goro v Evrop’, Mcnt Blancom, ki naj bi bil dolg 12 kilometrov. Pripravljalna dela so že močno napredovala. Medtem pa se je oglasila tudi sosednja Avstrija z lastnim načrtom....
Najvažnejša 'Zobna škrbina Alp je vsekakor Brennerski prelaz, ki predstavlja najbolj ravno zvezo severa z jugom. Mnogi obiskovalci Avstrije in Nemčije pa imajo gotovo še v neprijetnem spominu romarski tempo na kilometre dolgih avtomobilskih kač, ki se počasi plazijo proti vrhu prelaza. Nič čudnega, da si Avstrijci belijo glavo, kako bi zalaščeno škrbino spravili v tek. Na drugi strani pa jih skrbi tudi konkurenca, ki preti, da se bo glavni promet čez Alpe preusmeril po drugih, ugodnejših prehodih in deželah. Za Tirolsko in zlasti za [-nomost je naravnost življenjske važnosti, da se tujski promet, ki se veča iz leta v leto, ne premakne na druge, udobnejše proge. Tudi v južni Nemčiji in v sosednjih predelih so močno zainteresirani na brennerski smeri.
'Koncem lanskega leta je nekdanji avstrijski minister dr. Gvidon Jakončič pripravil načrte, kako bi Brenneir prevotlili. Dunajska ministrstva preučujejo sedaj te načrte in tudi Italijani so že prejeli v preučitev avstrijsko pobudo.
Zamisel prevotlitve Brennerja ni nova, vendar so načrti dr. Jakončiča prvi konkretni in tudi take vi-ste, da bi jih bilo mogoče razmeroma hitro uresničiti. Predor pod Brennerjem bi bil zgrajen po teh
šče, spalnico, jedilnico in delovno sobo za hišnega gospodarja.
Tako se- znatno zmanjšajo stroški inštalacij. Vodne in odvodne napeljave polagamo v razmeroma majhnem delu pritličja. Pri tem prihr,>-nimo še nepotrebna skakanja. Stanovalci se med seboj drug drugega ne motijo, in pot hišne gospodinje h gospodinjskim prostorom je kratka. S tem štedimo na času in močeh.
V zgornjem nadstropju je 37 kvadratnih1 metrov obsežna delovna soba, ki jo lahko pregradimo s premičnimi vrati v dva prostora. Švedi ljubijo visoke sobe. Tudi v piramidnih hišah je tej želji ustreženo. Višina v pritličju znaša 2.40 m, zgoraj pa celo 3.80 m. Za izdatno razsvetljavo skrbijo poševna okna, ki nudijo stavbi, če jih različno razvrstimo, zanimivo pročelje.
Sten Ramel je videl ie mnogo sveta. Bil je nad leto dni v Braziliji. Danes pa stanuje v Stokholmu. Prvih sedem piramidnih hiš je zgradil v Visbv na Gotlandskem. Po njegovem učinkujejo piramidne hiše, če so postavljene v vrstah druga za drugo, prijetno na pogled. Pri tem pa še prihranimo na oro-storu to še zlaisti na stroških.
Trupla ubogih fellahov so mumificirali kar po sistemu tekočega traku. Položili so po dve in dve trupli navzkriž, ju potopili v solno raizto-pino in jih po tridesetih dneh posušili. Sorodniki so ta trupla zavili v posebne papiruse ali pa telečje kože in jih zagrebli nekje v puščavskem pesku.
Težko je danes primerjati med seboj rezultate teh treh različnih postopkov, kajti mumije fellahov ni še nihče našel.
Rekli smo že, da Egipčani niso imeli na tem področju izključnega monopola. Toda samo -oni in pa Guanči, trogloditi s Kanarskih otokov, so uspeli. Le-ti so uporabljali približno iste postopke, de da st svoje mumije ali »ksakse«, kot so jih imenovali, polagali dobro zavite v živalske kože v posebna drevesna debla in nato v skoro nedostopne votline, ki so bile dobro prezračene-.
Kar se pa -tiče Grkov in Rimljanov, se je njihovo maziljenje mrličev vršilo v dobesednem pomenu besede. Trupla svojih pokojnih so
načrtih dvonadstropno. V spodnji etaži bi potekale tri enotirne železniške proge, namenjene železniškemu prometu. V zgornjem nadstropju pa bi zgradili avtomobilsko cesto dvosmernico. Vsaka, smer bi bila po šest metrov široka. Cestni progi bi delil osemdeset centimetrov širok in nekoliko pridvignjen: otok. Končno bi v podstrešju predora -zgradili posebne prezračevalne naprave z nadzornimi prehodi. Celotna višina predora bi znašala 14,7 metrov, širina pa 16,6 metra.
Na italijanski strani bi predor pričel na kvoti 1098 Cime Bianche di Telves ali pa na Colle Isa-rco (947 m); na avstrijski strani pa ori mestecu Ste-inach. V prvem slučaju bi bil predor dolg 16 kilometrov, v drugem pa 20 kilometrov.
Glavno vprašanje tega načrta je dovajanje svežega zraku in prezračevanje. Drugo, nič manj važno vprašanje so stroški. Razumljivo je, da niti Italija, niti Avstrija ne zmv reta tako velikih finančnih žrtev. So pa tu še t-ud-i Nemci, ki so ori načrtu zainteresirani. Prav zato «.b-stoja predlog, naj bi ustanovili delniško -družbo z italijansko, avstrijsko in nemško udeležbo ze zgraditev predora. Prav tako predvideva ■načrt, da bi avtomobilisti morali za vsako vožnjo plačevati določeno pristojbino. To ne bi pomenilo ;-a avtomobiliste nikake obremenitve, ker bi skozi predor znatno prihranili na gorivu in času.
Polet na sonce
Na nova reakcijska letala je moderna tehnika zelo ponosna. Ce b; reakcijsko letalo, ki leti s 1000 kilometrov hitrosti na- uro, spust Ui proti soncu s količino goriva, ki bi za talk polet zadostovala, bi letalo brez pristanka opravilo to pot v 6229,7 dneh ali v 17 letih, 24 dneh
Omenili -bi še kitajsko navado, ki se je obdržala precej časa. Se do nedavnega je češčenje mrtvih zahtevalo, da se mora truplo izpostaviti v templju skozi tri leta. Skozi trebušni rez so -izvlekli drobovje, votline pa izpolnili z dišavami, sandalovini lesom in kosmiči bombu-ževine. Truplo so položili v molitveno držo. Ko je pretekla predpisana doba, so truplo prevlekli z zlatom, kajti to je bilo posebno odlikovanje za junake in modrijane.
-Mumificira-nje je " modernem času izredno napredovalo. Čeprav več ne verujemo v drugo telesno življenje, kakor so to delali stari Egipčani, pa vendar se marsikomu tu in še zlasti v Ameriki dozdeva, da mj-mifioiranje prinaša vsaj malo neke vedrine v neizmerno žalost ob izgubi dragega človeka.
Zanimivo je tudi, da so sovjetski strokovnjaki obšli vsa področja, kjer je bilo v prastarih časih mu-mificiranje v navadi -in so svojo u-metnos-t pri balzamiranju. Lenina pobirali zlasti pri Egipčanih. Sedaj, ko je malikovanje zaenkrat prepovedano, bodo verjetno tudi ti napori odveč.
v primerjavi z najmodernejšim: tehničnimi pripomočki. Pri tem moramo upoštevati, da je oddaljenost zemlje od sonca sicer normalno a-stronomsko merilo, da pa predstavlja znotraj našega sončnega sistema le kratko progo, v medzvezdnem prostoru pa komaj omembe vredno razdaljo.
Najhitrejšo znano hitrost predstavlja gibanje, svetlobe, ki v eni sekundi napravi skoraj 300.000 kilometrov poti (sedem in polkra.ini obseg naše zemlje!). Celo svetloba rafoi od sonca do naše zemlje 8 1('3 minute, do najoddaljenejšega planeta našega sončnega sistema, ki so ga odkrili leta 1930 in ga imenovali Pluton, pa skoraj 5 ur -in .pol.
Polaganje telefonskega kabla med Veliko Britanijo in Novo Fundlan-dijo, o čemer smo že poročali, je dovršeno. Uresničen je sen, ki bi si ga lahko izmislil sam Jules Verne. Ze v kratkem bo mogoče iz Evrope telefonirati v Ameriko. In to ne po brezžični poti, pač pa s pomočjo resničnega, pravega telefonskega kabla, ki ne bo odvisen od muhavosti vremena. Mreža »srebrnih niti v globini« bo tako še gostejša. To so niti, ki vežejo vseh pet celin med seboj.
Vsi mednarodni morski kabli predstavljajo danes dolžino okrog 700 tisoč kilometrov. Kljub radijskim, brzojavnim in telefonskim prenosom, pošiljajo še vedno najvažnejše vesti, ki vplivajo na svetovna dogajanja:	borzna poročila
in časnikarske brzojavke prav s pomočjo pomorskih kablov. Kljub senzacionalnim izsledkom radijske tehnike se je prekooceanski kabel, ki prav letos slavi stoletnico svojega rojstva, uveljavil. Prvi poizkusi postavljanja morskih kablov segajo v leto 1865. Sele -dve leti za tem so postavili 4 tisoč kilometrov dolg kabel iz Irske do Nove Fund-landije. Tako so povezali stari svet z novim z brzojavsko progo. Komaj kakih tisoč brzojavk so odposlali. pa se je že po prvih štirih tednih zveza pretrgala.
Sele leta 1866 se je posrečilo kabelski ladji »Great Eastern«, da je položila kabel, ki je zajamčil stalno zvezo Anglije z ameriško celino. Sama kraljica Viktorija je posla!a takratnem-u predsedniku Združenih držav prvo brzojavko, ki je vsebovala 37 črk. Prenos je trajal eno celo minuto. Sedaj, skoro sto let kasneje, pa bo mogoče po novem prekooceanskem kablu istočasno prenašati 36 različnih razgovorov med poljubnimi mesti Evrope in Združenih držav. Telefonski razgovori bodo prav tako jasni kot ra?.-govor Trst - Benetke.
Podmorska oporišča!
Pogoj za take nemotene razgovore pa so podmorska oporišča, ki so jih sedaj postavili prvič v zgodovini. Ta oporišča pojačijo razgovore in dopolnjujejo kablu potrebni e-lektrični tok. Akustično bosta obe celini s to prvo prekooceansko telefonsko zvezo medsebojno oddaljeni le še eno štiristotinko sekunde.
S tem pa se odpiiajo še nove razvojne možnosti. Tudi optično se bosta obe celini približali druga drugi. Po novem neposrednem telefonskem kablu med Evropo in Ameriko bodo prenašali tudi televizijske sporede.
Tako si bosta obe celini med seboj izmenjavali operne predstave, revije, avtomobilske tekme, športne prireditve itd. Možje, ki so v teh tednih in mesecih na krovu največje ladje za polaganje kabin, ladje »Monarch«, polagali na tisoče in tisoče ton močno zavarovanega bakrenega ka.bla v valove Atlantika, ti možje so resnični pionirii moderne tehnike. To so pionirii neverjetne revolucije sporazumevanja narodov, ki -so z nevarnimi deli na visokem morju v zibajočih se čolnih okrog nadzornih boj in kabelskih tankov tvegali svoja življenja. V ogromnih skladiščnih prostorih na krovu ležijo kot roka debele * gutaperčo prevlečene belka-stobleščeče »srebrne niti v globini«.
I nih šestnajst oporišč z dinamocev-nimi postajami, ki na 3680 kilometrov dolgi telefonski progi ojačuje-jo ton človeškega glasu od postaje do postaje. Celotno polaganje kabla bo stalo okrog 40 milijonov dolarjev. Ta znesek so prispevale velike brzojavne družbe in pa britanska poštna uprava. Strokovnjaki so prepričani, da ta znesek ne bo zadostoval. Računati je treba namreč z oceanom, ki ne dopušča nobenih zanesljivih kalkulacij. V velikih globinah se križajo različni podmorski tokovi, ki so usmerjeni - d novof-undlandske obale proti severu in imajo povprečno hitrost 6 .kilometrov na uro. Pogostokrat se pa dogaja, da to hitrost povečajo na 9 kilometrov na uro. Zato so potrebna nova preračunavanja vodnega pri-tiska na določenih kabelskih progah. Zaradi teh tokov se morska tla spreminjajo in tokovi nosijo s seboj morsko blato ter pokrivajo kabel.
Morskemu tlu in njegovi obliko-vkosti morajo polagalci posvečati vso pozornost. »Srebrne niti v globini« ne visijo namreč prosto v vodi, ampak jih polagoma na dno morja in dodajajo na vsak kilometer po 60 do 80 metrov kabelske dolžine za morebitna valovna raztezanja.. V teku časa se kabel nekoliko pogrezne v tla. Mali -delci izumrlih škol.jkinih lupinic pokrijejo kabel in v tem je t.udi vzrok, zakaj n-? morejo desetletja najti raztrganega kabla. Kljub temu pa se prizadele družbe ne odpovedo poškodovanim ali raztrganim kablom, saj predstavljajo milijonske vrednosti. Morda zveni neverjetno in čudno, da » stoletju visoko razvite radijske tehnike vlagajo težke dolarske milijone v staromodne morske kable. Dva vzroka sta tudi odločilna. Kabelske zveze so neodvisne od vremenskih nezgod in drugič, sovražnik kablu ne more prisluškovati. Tudi še tako tajni kodeksi so za sovražnika razrešljivi. V globinah o-ceana prisluškovati telefonski zve-zi pa je popolnoma nemogoče. Kdo bi se pogreznil tisoče metrov globoko in v večni temi iskal kabel, ko je smer kabla znana morda samo mali skupni ljudi.
Se letos se bomo torej lahko tele-fonično pogovarjali z Ameriko.
OD TU IN TAM
V vasi Mansbo pri Avesti na Švedskem se že polnih 13 let ni ro-dila nobena deklica, pač pa sami dečki. Kristina Dolk je zadnje dekle, ki je bila rojena in ima sedaj skoraj 14 let. Medtem pa je bilo rojenih že nekaj ducatov samih dečkov. S fenomenom se ukvarjajo znanstveniki, odgovora na ta pojav pa še niso našli.
* * *
Na Dunaju so oblasti uvedle preiskavo, ki naj ugotovi množino češkoslovaškega orožja in sestavnih delov, ki so jo s posredovanjem neke dunajske trvdke preko Trsti prepeljali na Bližnji vzhod. V avstrijskem notranjem ministrstvu so prepričani, da je bil del ročnega o-rožja te pošiljke odposlan ne v E-gipt, pač pa na alžirsko obalo, odi koder so ga vtihotapili v notranjost dežele.
Spet imamo opravka z običajno komunistično prakso netenja nemirov. Na vsak način je to prav skladno s koeksistenčno propagando!
in 16 urah.
Ta primer nam zgovorno priča o
Pogoji za ta uspeh je že omenji-
POZOR
Id H id
E
o u tc D.
Id B H
S S
o x u us a
S
H
U! TVRDKA KERŽE UMITI NUDI IZ SVOJE BOGATE ZALOGE
Uporabe parnega lonca \HAWKINS ne sme pogrešati nobena hišna gospodinja več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 80 odstotkov na gorivu in času.
TRAVALIN - trajno goreča peč idealne oblike na drva in premog bo ogrela zadnji kotiček Vašega stanovanja - ka-kor centralna kurjava. Prihranili boste 80 odstotkov goriva.
Cena male peči ... L 40.000,- -srednje »	...	h	45.000.—
in velike »	...	L	50.000,—
Pralni stroj
HOOVER je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah.
ZAPOMNITE Sl TVRDKA
TRST
Trg 8. Giovanni I tel. 35-019
Piramide na Švedskem
le umili in odišavili.
Predor pod Brennerjem
neizmernih nebesnih oddaljenosti.n
m
V
Se eno trezno mnenje
Prof. Carl-o Schiffrer, ki ga že itak poznamo po njegovem treznem gledanju na vprašanje slovensko -italijanskega razmerja v teh krajih, je v zadnji številki revije »Tries.te« objavil nekaj načelnih pripomb n knjižici Guida Sabinija »La lotta politica nel Territorio di Trieste r il fronte itallano«. Medtem ko naše čitateije verjetno manj zanimajo Schiffrerjeve misli o razmerju v samem italijanskem taboru, pa njegove besede o Slovencih vsekakor zaslužijo, da jih ponatisnemo in tako seznanimo z njimi tudi našo javnost.
Prof. Carlo Schiffrer najprej u-gotavlja, da ne deli Sabinijevega mnenja, za katerega »je Posebni statut za zaščito* narodnih manjšin trojanski konj, s katerim vstopa Tito v tržaško mesto«. Popolnoma
SLOV. PROSVETNA MATICA želi svojim članom in prijateljem VESELO ALELUJO !
pravilno ugotavlja, da v Statutu ni bistveno nič takega, kar ne bi bilo že vsebovano v italijanski ustavi in v splošno priznanih človečanskih pravicah. Nekatera določila — pravi — kvečjemu zadenejo ob tisto nagnjenje, zaradi katerega se je v Trstu neprijetne pojave raje skrivalo, namesto da hi se jih rešev.«!-).
»Tudi naši odnosi z našimi Slovenci spadajo med zahteve naše krajevne politike — nadaljuje profesor Schiffrer — v katerih smislu moramo vedno bolj razširjati tisto, kar smo imenovali socialno osnovo italijanske Republike. V preteklosti je italijanska večina asimilirala nekatere Slovence. To se je zgodilo po bivanju med nami, po popolnem, obvladanju našega jezika in osvajanju naše kulture. Danes imajo te osebe našo nacionalno zavest, so I-talijani kot mi. Čeprav v manjši meri, se bo to dogajalo tudi v bodoče. Drugi, predvsem člani družin, v katerih se je že izoblikovala slovenska narodna zavest, pa so in jedo ostali Slovenci. Toda zaradi tega jih ne smemo in jih ne bomo smeli smatrati za nepomirljive, za sovražne elemente, ki so vedno pri-' pravljeni kovati Z(vrote proti nam in proti državi ter spletati ne vem kakšne zahrbtne vragolije.
Nacionalni čut ni danes več glavno gibalo evropske zgodovine, kakor je to bil še v bližnji preteklosti. Smisel in vera, ki vodita k eni nli drugi izmed dveh prevladujočih velikih oblik socialnega življenja (t.j. proti „Vzhodu" ali proti ,(Za-hodu”) imata enako, če ne še večjo važnost. V našem sistemu svobode je prostora za vse in v sodobnem svetu postaja mogoče to, kar bi se v včerajšnjem zdelo protislovno: pripraviti narodno manjšino do tega, da sprejme naš italijanski družbeni red ne kot nekaj vsiljenega ali zaradi višjih nujnosti, temveč kot svobodno izbiro boljše človečanske ureditve. Za nas, italijansko večino, to ni vprrašanje števila glasov (kar v demokraciji tudi šte-
je), kajti slovenska manjšina predstavlja komaj 12 - 15 odstotkov krajevnega prebivalstva. To je problem civilizacije,;«
Nato profesor Schiffrer nadaljuje: »Pot za rešitev tega problema ni pot prirojenega nezaupanja, dnevnih sumničenj, ali še slabše, zaničevanja in tistih majhnih oblik zapostavljanja in mučenja (velika mučenja, takšna, ki pripravijo prebivalstva k množičnim begom, v našem svobodoljubnem redu niso mogoča), ki ponižujejo, žalijo in potiskajo prizadete, da se zapirajo v krog sovražnega nezaupanja. Nasprotno, pot za rešitev tega problema je pot iskrenega odprrtja ob o-bojestranskem spoštovanju in v skupni svobodi. Imamo dovolj moči in moramo imeti dovolj velikodušnosti, da se ne bi bilo treba iti po tej poti. In poleg tega se moramo zavedati, da bi na vsak drug način delali ,za prruskega. kralja" t. j. vse naše Slovence bi potiskati, zaradi reakcije ali obupa, v roke komunistov, pa naj bo univerzalno-moskovičarskih ali jugoslovanskih. In to je na-jslabša usluga, ki jo mo-, remo napraviti Italiji in našemu mestu.«
Temu, kar je napisal profesor Schiffrer, ni kaj dodajati. Veseli nas le, da se zadnje čase na italijanski strani vedno pogosteje slišijo trezni glasovi in da tako počisi klije seme, ki smo ga, kot pristni zastopniki tukajšnjega/ prebivalstva, v časih naravnost neverjetno težkm okoliščinah vztrajno sejali.
Naloga je jasna: ne glede na to, koliko je enih, koliko je drugih, i-
mamo določeno področje, na katerem žive med Slovenci Italijani in med Italijani Slovenci. Za vse, ki jim svobodoljubna in moralna načela niso brezpomembno blebetanje, je rešitev samo ena:	ustvariti je
treba takšno vzdušje sožitja, da se bodo v njem počuti-l-i varne in zadovoljne eni in drugi. Je to možno'’ Prepričani smo, da je, in to še posebno danes. Potrebno je le, da se to prepričanje zasidra in razširi, la se na obeh straneh najde dovolj ■ljudi', ki so pripravljeni v njegovem duhu rešiti viseča in reševati tekoča vprašanja, pa bo šlo. Profesor Schiffrer, sicer zaveden in *r-den Italijan, je gotovo eden izmed tistih, ki se trudi, da bi se to čim-prej zgodilo.
TRŽAŠKI PREPIHI
Volilna direktiva KP
Vohtve so pred vrati. Izšla je direktiva' št. 1 KP, ki ukazuje:
VlSA PREBRISANOST PARTIJSKEGA AGITATORJA JE V TEM. DA SE PRED VOLIVCI POKAŽE ZA PRAV TAKO NEUMNEGA, KAKRŠNA JE VEČINA NJEGOVIH POSLUŠALCEV. SAMO TAKO JIH UTRDI V VERI, DA SO SAMI PRAV TAKO PAMETNI KAKOR JE ON SAM/
Zapel je tretji kakadu!
Da bo komunistične/ trojica popolno vistousmerjena in da bi be-sednjakovcem gospodarji ne zapisali črne pike, je »Novi list«,, po vzorcu priprežnic, ki. na vsako kre-
Srečne in vesele
velikonočne praznike
želi vsem
Slovenska
demokratska
zveza
za t-Crsi
Za slovensko javnost
Ne da bi hoteli odgovarjati na kup zavijanj in podtikanj, naniza-n h v »Primorskem dnevniku« pod naslovom: Njegov odgovor, ki ni odgovor, ampak le, da ne bo slovenska javnost zapeljana v zmoto, n gotavljamo sledeča dejstva:
1) nikoli ni prejel dr. Ag.nele.ito od »Primorskega dnevnika« poziv.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU ZELI SVOJIM ČLANOM IN POD P/ORNIKOM
VESELO VELIKO NOC'
da naj dokaže, da je govoril kot je v poslanem popravku trdil. *
2) Dr. Agneletto se je sklicev.! na javni stenografski zapisnik občinskih sej. Ta zapisnik je na občini na razpolago tudi ljudem od »Primorskega«, ki je po načelih poštenih ljudi dolžan resnico poročati.
3) Ni dr. Agneletto dolžan »Primorskemu« nič dokazovati. Ravno tako ni dr. Agneletto nikoli obljubil, da bo netočno poročanje »Primorskega« dokazal, ampak je v svojem popravku, poslanem 4. februarja t. 1. uredniku Renku napisal:
Tepof v Titovini - neumnost
Pobratima po duhu in denarnih, virih, »Primorski dnevnik« in »Cor-riere di Trieste«, sta že spustila iz vreče vsak svojo volilno mačko. Obe pa sta hudo krmežljavi in grintasii. Nič čudnega, ko imata obe tako pestro kameleonsko preteklost za se-/boj. Mijavkanje in cviljenje prve in druge pa je tako klavrno, da Di oba vrečarja najbolje storila, če bi ju vtaknila kar nazaj v malho. Takih mačk niti najrevnejši južnjaki ne okušajo, kaj šele razvejeni tržaški želodci. No, pa o tem prihodnjič kaj več!
Največjo iznajdbo za sodobno »progresivno« človeštvo je misli!, da je odkril rdeči čarovnik pri. »Primorskem dnevniku« na Marijin dan, 25. m rca 1956. leta. Ta »progresivni« modrijan, ki se res ni rodil v »genialni Sovjetiji«, pač pa na robu našega čisto vsakdanjega Krasa, je v svojem komunističnem pp> spektu, »Primorskem dnevniku«, človeštvu zaupal svoje najnovejše dialektično odkritje, kratko in jedrnato:	». . . Točno je tudi, da je
dr. Agneletto govoril o terorju v Jugoslaviji in podobne neumnosti.:.
Za agit - propovca ugrabljanja Slavka Uršiča in na tisoče in tisoče ostalih nedolžnih Slovencev niso teror, pač pa neumnosti.
Za agit-propovca pokolj/i primorskih prostovoljcev in letalcev ter deset tisoč domobrancev niso teror, pač pa navadne bedarije.
Za agit-propovca prelivanja nekaj milijonov Jugoslovanov skozi ječe in koncentracijska taborišča niso teroristična dejanja, pač pa verjetno socialna oskrba »nepre-vzgoljivih« podanikov.
Za agit-propovca tatvine in ropanja — s /trudom in delom pridobljenega premoženja — niso teror, pač pa zgolj blazna dejanja norcev.
Za agit-propovca vzgajanje otrok za partijske vohune ni teror, pač pa »progresivna« vzgoja dojenčkov.
Za agiit-propovca ropanje in i-z-mozgavanje našega kmeta, ki mu »progresivni« blagri odsevajo iz r-braza in oblačil, ko ga srečamo na tržaških ulicah, ni teror, pač pa nedolžno žeparjenje frkolinov.
Za agit-propovca delavske norme, beraške plače, prepovedi stavk niso teror, pač pa/ zaščita delavskega stanu.
Za agit-propovca udbovci niso krvniki protikomunističnih Slovencev, pač pa bolničarji v norišnici.
Za agit-propovca kupčije z zemljo in belim blagom niso teroristična dejanja, pač pa običajne partija ske kupčije.
Za agit-propovca prigrabi jen.ie odškodnine slovenskih Narodmh domov ni teror, pač pa je to zgolj komunistična kupčijska spretnost.
Za ves ostali svet pa so take genialne iznajdbe nerodnih rdečih čr-karskih pravdarjev v predvolilnih časih ledena slana na že tako in tako redko popje v USI precepljenega oškurža, ki je nosil že pol ducata cepičev, pa. jih je vse odnesla burja, kar bo — če Bog da — storila tudi s tem zadnjim prevarantskim cepičem. Kaj se lakaji razumejo na sadjarstvo!
»Končno bi še dodal v Vašo informacijo, da bi bilo prav, da prečite-te moj govor v stenografskem zapisniku in se prepričate, ali je imel Vaš poročevalec prav ali ne.«
4) Stenografski zapisnik govoia dr. Agneletta- o uličnih imenih, ki ga je objavila »Demokracija« od 23. t. m. na 4. strani, je javen dokaz, da je »Primorski« krivo poročal tudi o tem govoru.
5) Glavni odbor Slov. dem. zveze je izrekel na seji 4. t. m. svojo neomejeno solidarnost s predsednikom dr. Agnelettom, kar je »Demo-kracija« od 9. t. m. objavila in kar »Primorski«" prav dobro ve.
Slovenska javnost ima priliko sc prepričati, kakšna je resnicoljubnost .naših političnih nasprotnikov in kaj vse je v stanju storiti, njih politično sovraštvo.
darnost SDZ, »Demokraciji« in predsedniku SDZ in pozivajo ra dosledno -borbo za pravico in resnico. Zaradi pomanjkanja prosto, a teh dopisov ne moremo objavili. Zahvaljujemo pa se vsem za izraze vzajemnosti s prošnjo, da krepijo zaupanje do demokratičnega slovenskega gibanja med svojimi prijatelji in znanci, saj s tem služijo pravični stvari in boljši bodočnosti slovenskega naroda.
DRUŠTVENE VESTI
Mala kmečka posestva pred tržaškim mestnim svetom
Na -sej,i 23. marca je obč. svetovalec dr. J. Agneletto spravil na- vrsto vprašanje tako imenovanih »malih kmečkih posestev« na Tržaškem ozemlju. Govornik je obrazloži-l, da ta zadeva interesira skoro 100 odstotkov naših poljedelcev. V pokrajinah Republ-ike obstojajo že od leta 1948 posebni zakoni, ki določajo izredne ugodnosti, za »mala kmečka posestva«. Te ugodnosti se tičejo pristojbin, ki jih lastniki plačujejo ob prehodu nepremičnin na novega lastnika. Ali ugodnosti vsebujejo tudi podpore za zaokroženja in zboljšanja malih posestev. Zato je posebne koristi, da so t-udi naši poljedelci deležni ugodnosti kot mali posestniki ods-tran Timave.
Dr. Agneletto je predlagal, da naj se občinski odbor obrne na generalnega komisarja, da raztegne na naše ozemlje sledeče zakone: od 24. februarja 1948 št. 114, od 22. marca 1950 št. 144, od 6. avgusta 1954 št. 604 i-n zakon od 1. februarja 1956 št. 53. Podžupan inž. V-isintin je obljubil, da bo občina posredovala pri generalnem komisarju.
RAZPIS
Tržaška prefektura sporoča, da bo razpisan natečaj za mesta občinskih tajnikov .začetne stopnje v občinah IV. razreda.
Interesenti morajo poslati prošnjo na -kolkovane-m papirju za/ 200 lir ter predpisane dokumente na tržaško prefekturo in jo naslovii-ti n< notranje ministrstvo.
OP O Z O R I L O
Slovenska prosvetna, matica priredi po praznikih v svojih prostorih, ul. Machiavelli 22-11
INTIMNI KONCERT
v proslavo dvestoletnice smrti Wolfga,nga -Ama-deusa Mozarta.
Dan in uro bomo pravočasno javili.
S P M
Slovenska prosvetna matica v Trstu sporoča svojim članom in prijateljem, da se ni moglo vršiti v četrtek, dne 22. marce predavanj/e: »Ob 30-letnici smrti Srečka Kosovela«, ker je predavatelj g. prof. Merku sporočil šele v četrtek d-opoldne, da ne bo mogel predavati zaradi nas-tale bolezni. — Prosimo zato vse one, ki so na predavanje prišli, naj nam oprostijo.
meljsko godrnjavost proti svobodnemu svetu promptno ra/kokodakajo .isto popevko, napisal tudi tole: ». . . . Kako je mogel dr. Agneletto glasovati v občinskem svetu nedavno tega za tako upravo, je za nase ljudi (za besednjakarsko omizje namreč) naravnost zagonetno. Nič čudnega, da vid-no zgublja ugled med n-ašim ljudstvom (glej »original« v »Pr. dn.« in »Delu«!) Kdo je tega kriv? On sam in nihče drug: « (Za- proračun 1956 dr. Agneletto ni glasov-al - op. ur.)
Do seda-j je dr. Besednjak kroš-njaril s svojo rdeč-o kramo le od niše do hiše in- si brusil pete in jezik kako bi -SDZ, SKS in njene voditelje spravil, ob politični: kredit. Kljub temu, da mora tudi nasprotnik priznati, da je politični- profesionalec, saj drugega poklica v življenj-u še n-i opravljal — razen politike, je moral ugotoviti;, da si je izbral po drugi svetovni vojni zelo nerodno športno politično panogo. Od nekdanjega poklicnega političnega tenisa, ki je šport gospodov, elegance in razmeroma udobnega življenji, se zdi, da je zašel med rdeče bikoborce. Kakor v današnjem športu, tako so tudi med poklicnimi politiki taki premiki danes že skoro pia-vilo. Kakor pa so med športniki amaterji kvas plemenitega športa, tako tudi z amaterskimi politiki ne more biti drugače. Tržaško politično in gospodarsko preteklost so gradili in dogradili izključno le politični amaterji, in tudi bodočnosi slovenskega naroda bo ostala v njihovih rokah.
Vsi politični profesionalci so že izgubili med našim ljudstvom ves svo-j ugled. Tudi zadnjemu vašemu kmetu in delavcu je v popolni zavesti zgodovinska -resnica, da so prav politični profesionalci prodali zemljo in njega. Ali mi bil tudi dr. Besednjak, ki je pravzaprav prvi pred slovenskimi akademik javno zagovarjal in opravičeval »ba-ranlanje«. Ali je- morda s tem branil slovenstvo? Ali ima tak človek pravico očitati drugim, ki svojega političnega prepričanja niso nikoli zatajili in ki se trdovratno borijo za slovenske pravice v okoliščinah, -ki so jdh ustvarili dr. Be-
sednja-kovi prijatelja, da blati edini slovenski politični stranki na tem ozemlju? Odgovor bo dr. Besednjak prejel ob pravem času.
Morda so taki -»politični dokazi« potrebni Lj-ublja-ni za lastno »utrditev položaja«, tu so bob ob steno!
Tudi za enotnost se iz tujih -— ne lastnih — pobud zavzema dr. Besednjak: tisti doktor, ki je dospe! na Tržaško z edinim naročilom, da razbije slovenske demokratske vrste z vsemi sredstvi, od pokojnin do sorcdniškiih obiskov, od s-lafort-prikritega titovatva- do še slabše izmaličenega katoličanstva, Težko je taktiziranje ob nestrpnih gospodarjih, ki neprestano zahtevajo očitne protivrednosti. Rdeče halje niti talar ne pokrije.
Zaključek šol
Minister za javno vzgojo, Rossi,, je glede zaključka šolskega -leta izjavil, da ss -bodo letos pouk in izpiti v šolah zaključili, ra-zem primerov višje s-ile, v dobi kot lani: pouk ob konc.u maja. izpiti pa sredi junija.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 7. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu Prvi maj1, Vrdelska c. 7 Proslava 25-letnice gledališkega delovanja Rada N a k r s t a premiera
HENRIK IV
Spisal: Luigi Pi-randelio
ponovitev v nedeljo 8. aprila 1956 ob 16. .in 20. uri.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
DAMSKA KROJAČNICA
Olika
TRST
Ul. F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748
Gospa 1
Krojačnica „Nika“ jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej Vaši osebnosti.
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
Prodaja na debelo in drobno
OBIŠČITb
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STOFFB ING LESI)
Skladišče: TRST - Ulica S. Nicold 22
Telefon štev. 31-138
vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZRE2ITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST;
V Zgoniku divjajo...
Tridnevna pobožnost i-n velikonočna spoved je nekega tukajšnjega -kandidata .sekcij-e KP pognala v pravi bes. Med farani vlada upravičeno ogorčenje. Podrobneje bani:') spregovorili prihodnjič.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ob odgovoru predsednike- SDZ, dr. Josipa Agneletta. na diskvalificirane iz.pade »Primorskega/ dnevnika« sta uredništvo ,in dr. Josip A-gneleito prejela vrsto dopisov — tudi iz nedemokratičnih vrst — v katerih izražajo pi/sci popolno soli-
Sporočilo
VELETRGOVINA
PITASSI
sporoča javnosti, da bo otvoritev na novo preurejenega lokala v Trstu dne 31. marca
Posebno opozarja svoje cenjene odjemalce, naj si ogledajo nove izložbe, v katerih bodo razstavljeni zadnji modni izdelki za
pomladno in poletno sezijo
za moške, ženske in otroke