naš tednik
LETO XXXX. Številka 2 Cena 8.— šil. (200 din) torek,
12. januarja 1988
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Gratz, Blecha in Mock o Neue Burg
V zadevi velikovške Neue Burg, kjer slovenske skupine ne smejo nastopati, sta državna poslanca Smolle in Wabl postavila predsedniku državnega zbora Gratzu, zunanjemu ministru Mocku in notranjemu ministru Blechi parlamentarno vprašanje. Sedaj so Gratz, Mock in Blecha pismeno odgovorili. Vsi trije se ne čutijo pristojne za Neue Burg, ker „spada to v kompetenco občine“. Blecha tudi poudarja, da je pristojna instanca za pritožbe deželna vlada. Na vprašanje, ali se ujemajo sklepi velikovškega mestnega sveta s statusom „evropske občine“, pa je Mock odgovoril, da ta status pravno ni definiran in da si lahko vsaka občina sama da ta naziv.
Sicer pa nihče od vladne trojice ni kritiziral velikovškega sklepa. Njihov molk pove vse.
Deželna vlada trdi, da so Slovenci sami zahtevali ločevanje
Kaj sta NSKS in ZS0 1980 res zahtevala?
Koroška deželna vlada je poslala medijem faksimile iz memoranduma obeh slovenskih osrednjih organizacij o šolstvu. Ta memorandum, napisan leta 1980, predvideva vrsto reformnih predlo-9o v naših učiteljev. Sedaj skušajo koroške stranke dokazati javnosti, da smo se koroški Slovenci ista 1980 izrekli za delitev po jezikovnih kriterijih
že pri številki osem ter za številko 24 v zvezi z maksimalnim številom razrednih otrok. Bivši ravnatelj LŠ Božji grob, višji študijski svetnik Valentin Vauti, je kot priznan šolski strokovnjak v „Kleine Zeitung“ obrazložil, kaj memorandum Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij dejansko vsebuje.
Valentin Vauti mdr. piše: „Prvič je tre-ba ugotoviti, da so leta 1980 znižali šte-Vll° otrok v enem razredu na vseh av-^rijskih ljudskih šolah. Nova uredba se Je glasila: ,Število otrok enega razreda nai ne presega 30 (prej 40) in naj ni nižje
kakor 10 (prej 20).‘ Ta ureditev velja še danes! Ta ureditev pa v nobenem oziru ne upošteva situacije na dvojezičnih šolah, ki je postala s šolsko ureditvijo iz leta 1958/59 še posebno težka. Zlasti (Dalje na 9. strani)
S kljukastim križem proti Grilcu
noč/ od 5. na 6. januar so neznani storilci namazali poslopje Mohorjeve družbe in pisarno dr. atevža Grilca mdr. s parolama „Grilc izdajalec“, „Nobenih kompromisov“,in s kljukastim križem. Beri strani 2 in 3 in Tednikov komentar (stran 1).

I
1
Grilc prepričan: taka skupna rešitev h (ali „kompromis“) z vlado je boljša ka- h kor uvedba pedagoškega modela.
1$ Nekateri Slovenci ter njihovi prija- i| S| telji tega ne tolerirajo. S kljukastim | križem so demonstrirali: samo mi i| ^ imamo prav; kdor pa tega ne verjame, % h je „izdajalec“ ter „proti enotnosti“, h Od raznih orioadnikov večinskeoa h
Tednikov komentar
Dr. Matevž Grilc je dal reporterju ORF-a intervju. Intervju na žalost ni bil objavljen v celoti, manjkale so nekatere bistvene pasaže. Zato je tudi nastala gotova zmeda.
To je ena stran medalje.
Druga stran: Grilc je v intervjuju izrekel svojo pripravljenost, najti z vla-
1

I Več demokratičnosti |
1

^ do skupno rešitev. Skupna rešitev na h ® podlagi vmesnega poročila zvezne ko- I:
^ misije, ne pa pedagoškega modela.
H Kajti, kakor mnogi drugi, je tudi dr. h
® nosti. Potrebna zahteva.
Toda: kdaj bomo našli tudi pri nas ^ samih, kar upravičeno iščemo pri dru- ^
Politika
STRAN 9 Torek,
__________^ 12. januarja 1988
STRAN q Torek,
O 12. januarja 1988
Politika

-mTvparl^^^.
Pred letom dni je bil izvoljen Karel Smolle v avstrijski parlament. Skrajni čas, da kritično pretehtamo uspešnost oz. neuspešnost njegovega delovanja. *
Smodeju je vsekakor uspelo senzibilizirati avstrijske poslance za manjšinsko vprašanje. V prejšnjih letih se je narodnostno vprašanje obravnavalo enkrat na leto in to v obliki vprašanja na zveznega kanclerja. V zadnjem letu pa je bilo manjšinsko vprašanje redna tema parlamentarne obravnave. Poslanci so bili prisiljeni, da si ustvarijo lastno mnenje o položaju avstrijskih narodnih skupnostih. Tako je npr. socialistični poslanec dr. Rieder pri
frakcijah (razen v svobodnjaški) ljudje, ki ne zagovarjajo pedagoškega modela.
Zaradi tega bodo „retuše“ pri parlamentarni obravnavi možne. Stavi se seveda vprašanje, če bodo te retuše odgovarjale predstavam koroških Slovencev? 15. januarja bodo pogovori med zastopniki koroških Slovencev in zastopniki socialistične ter ljudske stranke, ki jih je pripravil Smolle.
V šolskem vprašanju je bil Smolle vedno mnenja, da je treba pripraviti vseavstrijski manjšinski zakon in tega vložiti v parlament. Če se bi Wagner postavil proti takemu zakonu, ne bi agiral samo proti koroš-
Več konkretnih predlogov
zadnji debati o zaostritvi zakonskih določil v zvezi z napadi na ljudi druge narodnostne ali verske pripadnosti dejal: „Novi zakon mora zagotoviti, da bodo ljudje, ki psujejo ali trpinčijo sodržavljane zaradi svoje narodnostne ali verske pripadnosti, najostreje kaznovani“. Takšnih izjav parlamentarci prej niso bili navajeni, danes se pojavijo skoraj pri vseh parlamentarnih obravnavah.
*
Velik uspeh se nakazuje pri televizijskih oddajah za pripadnike avstrijskih narodnosti. V zvezi z regionalizacijo avstrijske televizije bodo najbrž tudi avstrijske manjšine dobile svoj redni televizijski program. Debata o oddajah za manjšine se je šele pričela, ko je Smolle vložil v parlamentu zakon, ki predvideva manjšinske oddaje. Ker so se ostale stranke bale velike debate o reformah pri ORF, so prosile Smolleja, da bi zakonski predlog vzel nazaj. Zagotovile so mu, da bodo podpirale njegov predlog direktno pri ORF. Sledili so številni pogovori in kaže, da bomo po 10 letih zahteve po manjšinskih oddajah končno uspešni.
*
Leto 1987 je avstrijske in koroške duhove najbolj razburila informacijska dejavnost koroških Slovencev o šolskem vprašanju. V parlamentu so v vseh
kim Slovencem, temveč tudi proti gradiščanskim Flrvatom in Madžarom ter dunajskim Čehom. S takšnim zakonom bi otežkočili argumentacijo deželnih politikov, ki pa so v manjšinskih vprašanjih navadno imeli zadnjo besedo. Kljub temu, da so vse manjšinske osrednje organizacije pozdravile idejo o takšnemu zakonu in zagotovile pripravljenost za sodelovanje pri izdelavi tega zakona, je ostalo pri besedičenju. Na Dunaj se je izdelalo najmanj pet predlogov za vse-manjšinski šolski zakon. Manjšinske organizacije so sicer te predloge kritizirale, niso pa bile v stanu vgraditi v zakon svojih konkretnih predstav. Po tro-strankarskemu sklepu novembra 1987 pa so nenadoma zahtevali manjšinski šolski zakon, ki naj bi ga vnesli v parlament. Smolle je govornik manjšin v avstrijski parlament. Avstrijske narodnosti pa zastopajo še vedno osrednje organizacije. Torej morajo priti iz teh vrst konkretni predlogi, katere lahko Smolle posreduje parlamentu.
♦
Lahko upamo, da bomo leta 1988 spoznali, da moramo Smol/etovo funkcijo resno jemati in jo tudi uporabljati. Ignorance oz. nevoščljivosti si kot narodnostna skupnost ne smemo privoščiti.
Rihard Grilc
Odgovor predsednika NSKS
1 ;
■
5. januarja tega leta sem v avstrijskem radiu in v televiziji ponovno zavzel stališče k vprašanju dvojezičnega šolstva. Izjave, ki sta jih prinesla avstrijski radio in avstrijska televizija, ne odgovarjajo popolnoma temu, kar sem dejansko povedal oz. so oddajali le gotove pasaže mojih izvajanj, ki so privedle tudi do napačnih interpretacij. Intervjuja so namreč rezali tako, da je nastal vtis, kakor da bi povedal kaj novega, nekaj, kar ni bilo dogovorjeno.
Kaj sem povedal?
K vprašanju ločitvenega števila, ki danes najbolj razburja duhove vsaj v javnosti, sem izrazil mnenje, da naj ne pride do ločevanja po jezikovnih kriterijih, da pa bi si lahko predstavljal, da se v gotovih situacijah upošteva tudi ta kriterij. Gre tu za šolske razrede, v katerih je veliko število otrok, vendar le zelo malo prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Vzemimo skrajen primer: v razredu je več ko 30 otrok, od katerih sta le dva prijavljena. Tudi po danes veljavnih določilih bi iz takega razreda nastala dva. Neprimerno se mi zdi, da bi v takem slučaju napravili dva dvojezična razreda, to še pravi, da bi eden bil prijavljen v enem razredu, drugi pa v drugem. To bi bila nerealna zahteva, ki bi prizadela prav tako prijavljene otroke. V tem slučaju sem za rešitev, da postane en razred enojezičen, drugi, v katerem sta oba otroka prijavljena, dvojezičen.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti naslednjega dejstva:
V	zadnjih letih so ustanavljali ločene razrede povsod tam, kjer je bilo v razredu med 24 in 26 učencev in od teh najmanj 10 prijavljenih.
V takih slučajih sta nastala en enojezičen razred in en dvojezičen. Nihče do danes proti tej ureditvi ni protestiral. Taki razredi so nastali na primer v Borovljah, v Št. Jakobu v Rožu, Bistrici v Rožu, Železni Kapli, Škocijanu itd.
V	zadnjem letu je nastal v Št. Jakobu en dvojezičen razred celo pri devetih prijavljenih, v Železni Kapli celo pri osmih. Če bi torej obveljalo načelo, da naj ne nastanejo
Dr. MaBvž Grilc „izdajalec“?
novi enojezični razredi, potem bi lahko ostali pri nespremenjeni stari ureditvi, to se pravi, da bi nastal dvojezičen razred tam, kjer je najmanj 10 prijavljenih učencev. Če bi tako ureditev normirali, potem bi morali v Železni Kapli in Št. Jakobu celo ukiniti zgoraj imenovana dva razreda, tako da bi se situacija v primerjavi z današnjo prakso celo zboljšala.
V vseh izjavah in resolucijah v zadnjih tednih in mesecih smo se sklicevali na vmesno poročilo ekspertne komisije pri zveznem ministrstvu za pouk z dne 30. 9. 1987, v kateri so zastopali slovensko narodno skupnost dr. Pavel Apovnik, Franc Kukoviča, dr. Avguštin Malle, Gabriela Partl, dr. Reginald Vospernik, dr. Vladimir Wa-kounig in končno dvorni svetnik dr. Valentin inzko kot vodja oddeka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Vmesno poročilo smo koroški Slovenci sprejeli. V zvezi s številom otrok v razredu je tam dobesedno zapisano:
„Neben den bereits angeführten Maßnahmen wird eine spürbare Senkung der Klassen schülerhöchstzahlen vorgeschlagen. Die Anwendung der derzeitigen gesetzlichen Bestimmungen bezüglich der Eröffnung von Klassen soll unverändert erhalten bleiben.“
Vmesno poročilo torej predvideva, da ostane dosedanja ureditev, kar se tiče odprtja razreda, to se pravi pri številu 10.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser je v televizijskem intervjuju po pogovoru z zveznim kanclerjem dne 11. 12. 1987 izjavil, da koroški Slovenci jemljemo to ureditev, to se pravi delitveno število 10, na znanje.
V	zvezi z delitvenim številom torej_ nisem povedal nič novega. Če pa so med nami taki, ki danes ne vejo, kaj so včeraj povedali ali zapisali oz. podpisali, potem zanje ne morem odgovarjati. Moj način to ni in ostaja sum, da so se pustili vpreči pred voz drugih, gotovo ne narodnostnih interesov.
V	zvezi z asistenčnim učiteljem je zapisano v vmes-
nern poročilu komisije pri ministrstvu za pouk dobesedno tole:
»D/e Etablierung des Zwei-Lehrer-Systems hat die Inte-Qration der angemeldeten Und nicht angemeldeten Schüler zum Ziel. Grundsätz-Uch sind die Schüler dabei in integrierten Klassen räum-lich nicht getrennt. Das schließt nicht aus, daß in methodisch-didaktisch begründeten Fällen (insbeson-dere Artikulationsübungen, Aufsuchen von Funktionsräumen wie Bücherei, Werkraum, Filmzimmer) ungeachtet der sprachlichen Gruppie-rung der Klassenraum ver-tassen wird.
Die Einführung des Zwei-i-ehrer-Systems stellt einen Reform sch ritt im Geltungsbereich des Minderheitenschulgesetzes dar. Die Konkretisierung muß sehr behut-sam erfolgen und notwendige Korrekturen zulassen.
Dies schließt begleitende und korrigierende Maßnahmen über einen Einführungszeitraum auf verschiedenen Ebenen (Lehreraus-, -fort- und -Weiterbildung, Lehrplan, Materialentwicklung, .. .) mit ein. “
(Zur Qualifikation des zweiten Lehrers konnte in
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev se zavzemata za nadaljnje pogovore na podlagi vmesnega poročila zvezne strokovne komisije. NSKS in ZSO odločno zavračata vsako špekulacijo, da so med njima različna gledanja v zvezi s še odprtimi vprašanji vmesnega poročila.
Iz skupne tiskovne izjave NSKS in ZSO — NT-Pressedienst, 8.1.1988
der Expertenkommission keine gemeinsame Formulierung gefunden werden.)
Die Auffassungen der Vertreter der Kärntner Landesregierung und der Slowenischen Volksgruppe stimmten darin überein, daß Kenntnisse der slowenischen Sprache wünschenswert sind; keine Übereinstimmung konnte darüber erzielt werden, ob diese Slowenisch- ■ Kenntnisse auf freiwilliger oder verpflichtender Basis erworben werden sollten.
Dazu wird von der slowenischen Volksgruppe und den Vertretern der Österreichischen Rektorenkonferenz der folgende Alternativvorschlag eingebracht:
„Der Zweitlehrer hat grundsätzlich über die gleiche Qualifikation wie der Klassenlehrer zu verfügen. Sollten solche Zweitlehrer nicht im ausreichenden Maße vorhanden sein, käme auch ein qualifizierter Volksschullehrer mit Reifeprüfung aus Slowenisch in Frage. Wenn auch aus diesem Bereich nicht genügend Lehrer vorhanden sind, haben geprüfte Volksschullehrer, die als Zweitlehrer eingesetzt werden wollen, in einem mehrmonatigen Intensivkurs am Pädagogischen Institut entsprechende Grundlagen der slowenischen Sprache zu erwerben. Alle Zweitlehrer haben außerdem eine entsprechende Lehrerfortbildungsmöglichkeit am Pädagogischen Institut wahrzunehmen, die insbesondere Theorie und Praxis des Team-teaching in ausreichendem Ausmaß vermittelt.
Die endgültige Einführung des Zweilehrersystems kann
Das Grundproblem liegt meiner Mei-\ nung nach beim Assistenzlehrer\Nir haben hinsichtlich der Assistenzlehrer so gut wie keine Erfahrung. Es erscheint \ mir undenkbar, ein solches System von heute auf morgen einzuführen, ohne eine gewisse Erprobungsphase — Schul- \ versuche — durchzuführen.
Dr. Matevž Grilc v radiu (5. 1. 1988)

nur nach einer entsprechenden Schulversuchs- bzw. Erprobungsphase und in einem günstigen Reformklima erfolgen und muß in der Erprobungsphase die Freiwilligkeit beider betroffenen Lehrer zur Voraussetzung haben. Es ist sicherzustellen, daß den Lehrern aus der Reform keine dienstrechtlichen Nachteile erwachsen und der klassenführende Lehrer jedenfalls über die Lehrbefähigung zum zweisprachigen Unterricht verfügen muß.“
To so torej predlogi slovenskih zastopnikov v pedagoški komisiji. Tisti, ki so poslušali moje izjave v avstrijskem radiu, tako v nemškem kakor tudi v slovenskem, in v televiziji, so morali ugotoviti, da nisem odstopal v nobeni točki od predlogov, ki so jih postavili strokovnjaki slovenske narodne skupnosti v ekspertni komisiji.
Zakaj potem tako razburjenje, zakaj taki nekvalificirani napadi name?
Ko sem namreč zjutraj na dan Svetih treh kraljev šel k maši v Mohorjevo kapelo, so me „pozdravili“ veliki napisi, namazani na zidove Mohorjeve hiše, „Grilc izdajalec“. Ko sem po maši stopil v hišo, kjer imam pisarno, sem videl v veži enake napise, enega celo s kljukastim križem. Spomnil sem se svojega predhodnika dr. Joška Ti-schlerja, največjega voditelja koroških Slovencev, ki so ga prav tako koroški Slovenci v povojni dobi kakor izdajalca obsodili na smrt. V tem trenutku sem vedel, da grem pravilno pot, kakor jo je šel moj predhodnik. Ljudje z enako miselnostjo tistih, ki so svojčas dr. Tischlerja obsodili kakor izdajalca na smrt, so namazali na predvečer praznika Svetih treh kraljev zidove Mohorjeve hiše in vežo moje pisarne z besedami „Grilc — izdajalec“.
Vem pa, da ljudje s to miselnostjo ne zasledujejo interesov slovenske narodne skupnosti, ampak popolnoma druge. Pri tem izrabljajo težko situacijo koroških Slovencev zase.
Koroški Slovenci jih moramo spoznati in se od njih ločiti, če nam je obstoj naše skupnosti pri srcu.
Gospodarstvo
Gost
Marko Trampusch, tajnik Skupnosti južnokoroških kmetov:
„Na nas čaka še ogromno dela“
Pred približno dvema mesecoma so slovenski kmetje in kmetice na svoji seji sklenili, da SJK nastavi tajnika. Ta posel je prevzel Marko Trampusch. Danes ga hočemo našim bralcem in bralkam predstaviti, obenem pa smo se z njim pogovarjali, s kakšnimi načrti, idejami in predstavami se je lotil tega dela.
Marko Trampusch, pd. Božič, letnik 1963, je doma v Dobu pri Pliberku. Kot absolvent kmetijske šole Št. Andraž v Labotski dolini je najprej štiri leta delal prakso doma na srednje veliki kmetiji in je tako sam spoznal položaj južnokoroškega kmeta.
Zadnji dve leti je delal na Zadrugi v Pliberku, kjer je spoznal sistem zadružništva in si je s tem pridobil tudi izkušnje na področju obratovanja.
NAŠ TEDNIK: Pred dvema mesecoma si bil od slovenskih kmetov in kmetic imenovan za tajnika SJK. S kakšnimi predstavami si se lotil tega odgovornega dela?
MARKO TRAMPUSCH: Zavedam se, da je kmet kot posameznik uspešen le, če zna svoje izkušnje posredovati, svoje produkte pa dobro prodati. Slogan SJK pri volitvah je bil „Pomoč k samopomoči“, ki ima v sebi mnogo resničnega. Mislim, da je sploh pri naših kmetih potrebno še mnogo svetovalnega dela. Kot neka močna skupnost naj bi bili aktivni, in te aktivnosti naj bi koristile vsakemu posamezniku.
NAŠ TEDNIK: Kaj bodo težišča tvojega dela oziroma kakšne načrte imaš za bližnjo bodočnost?
MARKO TRAMPUSCH: Trenutno se trudim realizirati zamisel strojne skupnosti v Pliberku. Zdi se mi, da mora vsaka naša aktivnost biti odgovor na potrebe naših kmetov. Dejstvo je, da so kmetijski obrati v našem okraju razmeroma majhni in je zato strojna skupnost zelo velikega pomena. Denar, katerega je. kmet doslej moral investirati v kmetijske stroje, bo potem lahko porabil za kaj drugega in si bo tako avtomatično mogel zvišati efektiven dohodek.
Marko Trampusch
Zavedam se, da je to začetek neke dejavnosti, a realizacija take strojne skupnosti je možna. Važne pa bodo seveda tudi še druge iniciative, kakor bi to bilo npr. pospeševanje direktnega trževanja. Eden izmed glavnih problemov je tudi neugodna situacija kmetice. Prav to problematiko smo doslej vedno zamolčali, a dejstvo je, da prav kmetice nosijo na kmetijah glavno breme, posebno še v primeru, da je mož zaposlen nekje zunaj kmetijskega obrata. Treba bo organizirati kmetice, ki bodo izdelale možnosti, kako lahko izboljšajo svoj položaj.
(Dalje na strani 10)
Beseda kmetu in kmetici

Nočem reči, da je bila postavitev slovenskih kmečkih mandatarjev — namreč iz Zilje in Podjune — napačna. Toda opažam, da v Rožu že leta ni več opaziti nobene organizirane dejavnosti slovenskih kmetov. Morda je vzrok v tem, da ne stojijo pred vrati volitve v kmetijsko zbornico, morda pa tudi struktura SJK in njihovih mandatarjev, vključno podjunskega tajnika, ni najbolje urejena.
Morda so si vodilni funkcionarji SJK. tudi mislili, da Rož trenutno ne potrebuje nobenega kmečkega zastopnika, ker so si kmetje v tem kraju deloma že tako izboljšali dchodek za nekaj let od odškodnine ÖMV za pipeline.
Tajnik SJK je verjetno nepremišljeno celo dejal, da se bo-
do kmetje v Rožu morali sami zbuditi in postaviti iniciative.
Vprašam se, ali slovenska kmečka organizacija ne nosi
Mlad tajnik naj nosi odgovornost za vse, kar se dogaja v njegovi frakciji, in poleg tega vsi pričakujemo od njega, da bo postavljal eno aktivnost za drugo. Kmetje mu ne z najlepšimi glasovi pojejo na ušesa, da menda spi — in to, ker nikjer ni dosegljiv. Kdo od naših kmetov pa ve, da tajnik SJK niti nima svoje mize in tudi ne svojega telefona, kjer bi lahko delal in bil dosegljiv.
Upam, da se bodo obljube vodilnih funkcionarjev SJK, da bodo vsa odprta vprašanja že
Kdo zastopa kmete v Rožu?
ime Skupnost južnokoroških kmetov. Kolikor se spominjam iz pouka geografije, šteje k ju-žnokoroškemu področju poleg Podjune in Zilje tudi Rož. Seveda je možno, da je to vprašanje treba znova prediskutirati. Toda dovolj ironije! Vemo, da tajnik SJK trenutno deluje v najbolj neugodnih razmerah, ki si jih lahko predstavljamo, saj nastavijo tajnika, ne da bi prej bila razčiščena vprašanja prostorov, delokroga tajnika in navsezadnje tudi financ.
kmalu rešena, čimprej uresničile. To upanje izražam v interesu vseh kmetov, ki si želijo tajništvo SJK, ki bo na razpolago vsem kmetom z Roža, Zilje in iz Podjune, ki potrebujejo nasvete ali pomoč v tej ali drugi zadevi.
Odprta vprašanja je treba rešiti čimprej — to se pravi, preden bo mladi tajnik obupal zaradi neurejenih razmer in bo opustil to delo. Potem pa ni preveč verjetno, da se bo še kdo potegoval za ta posel.
NAŠ TEDNIK: Kaj ti nagrada pomeni?
MIHA KAP: Pravzaprav sem bil presenečen, pozitivno presenečen, da sem bil deležen tako visokega priznanja. Če tako pomislim in pogledam nazaj na dolgoletno gledališko dejavnost, potem sem zmeraj iskal dostop do slovenske besede. V trenutni situaciji nam primanjkuje slovenskega pouka v šoli in ga nismo deležni v meri, kakor bi se spodobilo. Zato išče človek pač druge poti do slovenščine. Ko sem se učil 'razne vloge, sem v teku let spoznal, kako bogata je naša beseda, slovenska beseda. Zame je kakor pesem.
NAŠ TEDNIK: Zate igranje torej ni bilo le nastopanje na odru, ampak tudi spoznavanje jezika, prodiranje v njegove globine, pač jezikovna šola?
MIHA KAP: Stoprocentno — in to do danes.
NAŠ TEDNIK: Koliko iger si igral, kdaj si prvič stal na odru?
MIHA KAP: Začelo se je že, ko sem bil še šolar, z otroškimi igricami „Petrčkove poslednje sanje“ in „Sirota Jerica“. Potem je bil zame že napredek, ko me je '--vabilo dobrolsko društvo „Srce“, ki je iskalo igralca za igro „Prisega ob polnoči“. Igral sem že malo večjega fanta. Tako je stvar rasla naprej — povabila me je Danica in če se ne motim, sem najprej igral Krivoprisežni-

18. decembra je v Škofji Loki prejel najvišje odlikovanje za amatersko gledališko dejavnost, to je nagrado Staneta Severja. S tem je bilo tudi vidno priznano dolgoletno in uspešno odrsko delo Mihe Kapa, koroškega samorastniškega igralca, ki je zaigral in izoblikoval vrsto karakternih vlog (naj omenim le Krjavlja), vselej pa je kazal veliko žejo in željo po novem, po učenju in izobraževanju, kar ga razlikuje in je razlikovalo od številnih talentov, ki so pač v svoji samozadovoljnosti ,. ostali le „talenti“. Ta sla po spoznavanju novega je gotovo tudi eden od gradbenih kamnov Kapovih uspehov. Miha Kap je tudi sicer aktivno vključen v politično in kulturno delo naše narodne skupnosti.
Med drugim je bil večkrat kandidat na naših samostojnih listah, kot predsednik SRD „Vinko Poljanec“ pa dodobra pozna delo in trud na senožetih prosvete in kulture.
Zame je gvenska beseda kakor pesem
ka, potem Krjavlja v Desetem bratu in takrat sem spoznal, da mi take vloge odgovarjajo.
Bistveni napredek pa zame pomeni igra Metež, ki jo je igrala Danica pod režijo že rajnega Cegnarja. To je bil velik premik in Cegnar me je veliko naučil: privedel me je do tega, da sem spoznal, kaj pomeni samoobvla-danje in da kot igralec veš, kaj igraš.
Do danes sem, lahko rečem, igral na vsako življenjsko leto po eno igro. Sploh zadnja leta pa je bilo tako, da smo z eno igro še nastopali, ko sem vadil že za drugo.
NAŠ TEDNIK: Kako se učiš vloge, kako se prikoplješ do njene izpovedi in karakteristike?
MIHA KAP: Nekaj sem pogrun-tal sam, drugo pa so prinesli razgovori z režiserji: najprej je treba dojeti vsebino in izpoved besedila in spoznati njegovega avtorja. Treba se je poglobiti v igro kot celoto. Ko sem to opra-
je ’mSpsf’am na^' 'n določiti svo-J~ mesto, samega sebe, v igri...
vloge? TEDNIK: ln ^ko se učiš
vaS^P; Naibo|i koristne in SO to hra?eVeda Vaje’ Vseen0 ali Na niih 3 ne aii pa že na odru-vloco h7SS lntenzivno ukvarjaš z
veda tr hbeSedilom’ ki ga ie se-do ti,H?ba’ predvsem če je dol-fJilo c 1 ^ se učirn bese-glas tot zaprern v sobo in na se ?„ pred. ogledalom - -da jem in vidim — berem vlo-
osrednrhDNIK: 'aral si tudi Dri SP? "Ur ?drskih prireditvah
central b' po tv°iem nekako
klm n S'edali&če na Koroš-
«em potrebovali? o"'?*«AP: Sodelovanje pri zame hi|b °drSkih Ploditvah je tek °.pravo doživetje in uži-mr« , ’ 5^ vsako leto pripravi-
ranitTk3* Večie9a' bi morall Ohme e’ n 23 naše koroška ^az-
nen,alneTa“nzasntopanemseoknanm-
reč vse naše doline in kraji. Pri Mikiovi Zali na primer smo sodelovali Podjunčani, Rožani in Ziljam in vzdušje med nami je bilo neponovljivo, tako atmosfero je treba doživeti. Ne glede na prepričanje in gledanje na svet smo stali za stvarjo. Če je dobra volja tu, gre vse.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa slovensko poklicno gledališče na Koroškem?
MIHA KAP: Če bi uspeli obdržati to, kar imamo sedaj, in tudi glede na to, da nam Slovenija nudi dosti režiserjev, ne vidim potrebe po kakem poklicnem gledališču. Naj povem, da sem pri dveh predstavah bil pod režijo Petra Militarova in sem ga spoznal kot pravega mojstra modeliranja igralca. Dobi te tja, kamor te hoče imeti, in zame je sodelovanje z njim bilo veliko doživetje.
Ne razumem pa kritike, da sodelujejo profesionalci iz Slovenije. To ni minus, ampak le plus za
amaterje, ker smo se od njih veliko naučili in tako rase tudi odrska raven pri nas. In beseda „import“. Tu gre za skupni slovenski kulturni prostor in ne za neki „import“.
NAŠ TEDNIK: Kako dolgo nameravaš igrati in katera vloga je tvoja najljubša?
MIHA KAP: Moja najljubša vloga je bil Ustinov general v „Komaj do srednjih vej“. Igral pa bom, dokler bom mogel.
NAŠ TEDNIK: Ti si predsednik SPD „Vinko Poljanec“ v Škocija-nu, društva, ki je poimenovano po župniku in deželnozborskem poslancu Vinku Poljancu, ki je postal prva slovenskokoroška žrtev nacizma. Kako se boste spomnili obletnice anšlusa in smrti tega velikega koroškega Slovenca?
Delavci in nastavljene! tovarne „Obir“, nekateri občani Železne Kaple in Žitare vasi so se šli na celovške in dunajske ulice bojevat za delovna mesta v tovarni celuloze. Glavni organizatorji demonstracije so se branili slovenskih transparentov in slovenskih parol. V koroškem časopisju smo brali izjave sindikalistov in posameznikov, da jim ne gre za lastnika tovarne, ampak samo za delovna mesta. Bili da bi celo veseli, če bi leta 1979 prevzela tovarno deželna vlada in ne Slovenijapapir...
Si Je slovenska papirna industrija to zaslužila?
Ugotoviti moramo, da poslovodstvu tovarne v zadnjih letih ni uspelo doseči, da bi se delavci s programom tovarne identificirali.
Program pa je proizvodnja celuloze in predelava le-te v kakovosten papir pri papirnicah Slovenijapapir v Sloveniji. Samo tako ima tovarna bodočnost. Ni jim uspelo, da bi zaposlenim predočili velik doprinos slovenskih papirnic, Gospodarske zbornice Slovenije, pa tudi Republiškega komiteja k obstoju in vsaj bilančno dobremu poslovanju tovarne. Pa naj se ta doprinos izraža v skoraj ekskluzivnem odvzemu celuloze, dobrih cenah za celulozo, preferenčnem in deloma dinarskem plačevanju in nenazadnje v kooperacijskih pogodbah ali v dobrem tehnološkem sodelovanju.	A-"
So delavce informirali, da so v zadnjih letih skoraj vse avstrijske celulozama, kakor so to Leykam, Frantschach ali Pčls (in ki deloma izdelujejo v svojem sklopu tudi papir) pri proizvodnji celuloze imele ogromne izgube? In to kljub temu, da producirajo na najnovejšem tehničnemu nivoju, medtem ko je Obir delal s porabljenimi stroji — brez izgube oz. celo z dobičkom? Ravno pri tej primerjavi se vidi, kako velik je doprinos slovenskih papirnic k tem rezultatom, ki bi sicer ne bili mogoči, če bi Obir prodajal celulozo prosto na svetovnem tržišču.
Slovenska papirna industrija je vložila v tovarno Obir več sto milijonov. Pripravljena je vlagati še milijarde, čeprav ji koroška deželna vlada ponuja rekonstruirano tovarno celuloze v Magdalenu za manj ko 100 milijonov in sicer v obliki udeležbe. Zato si tako slovenska papirna industrija in drugi, ki z njo poslujejo, zgoraj nakazanega s strani raznih sindikalistov ne zaslužijo.
Bil bi skrajni čas, da se zadeva postavi v javnosti v pravo luč.
o-če
Rož, Podjuna, Zilja
Obirsko/Korte: Lep zaključek društvenega leta 1987
Četudi zadnje čase v naših listih ni bilo ničesar brati o dejavnostih Slovenskega prosvetnega društva , Valentin Polenšek“ na Obirskem, to še dolgo ne pomeni, da pač ni bilo ničesar poročati. Nasprotno! Vedno je spet kaj novega v naših grapah, redno pripravljamo prireditve za naše vaščane. Vmes pa se celo pripeti, da poročati niti utegnemo ne. Naj se torej v tem poročilu kot nekakšna bilanca zvrstijo dogodki zadnjih mesecev.
Komaj smo se avgusta odpočili od naporov vsakoletnega pohoda na Obir, je že bilo treba nadaljevati z vajami Dekliškega terceta, ki je bil vabljen k sodelovanju na občinskem dnevu starih v Železni Kapli. V neštetih domačih in tujih časopisih smo nato brali o mednarodnem pisateljskem srečanju pri Kovaču na Obirskem, pri čigar pripravah in obrobnih drobnarijah društveniki po potrebi rade volje pomagamo. Le dva dni pred obiskom pisateljev smo na Obirskem sprejeli še ekskurzijo z mednarodno udeležbo. Vodi! jo je prof. Moritz s celovške univerze. Gostje so si z zanimanjem ogledali Varhovo domačijo, obiskali ljudsko šolo in se veselili sprejema društvenikov ter petja Obirskega ženskega okteta.
Enkrat letno pa si privoščimo prijetno spremembo v obliki izleta. Ker nekateri med nami še nikdar niso videli morja, smo si kot letošnji cilj konec oktobra izbrali Portorož. Zaradi postaj v Hrastovljah in Motovunu nam je navsezadnje zmanjkalo časa za sprehod ob obali. Tako smo sklenili vožnjo po morju ponoviti na enem naslednjih izletov. Konec novembra je SPD „Valentin Polanšek“ povabilo h Kovaču prof. dr. Petra Ha-derlapa, da bi pokazal dia-posnetke o jamah in kapnikih v Obirju oziroma poročal o delovanju društva, čigar cilj je, skrivnosti v notranjosti našega dvatisočaka napraviti dostopne vsemu svetu. Dosti bomo še slišali o tem projektu, ki bo dokončno uresničen najpozneje leta 1989.
Imamo nekaj prireditev, ki se ponavljajo iz leta v leto, a zaradi tega ne zgubijo privlačnosti. Domačini, mladi in stari, so tudi letos zelo številčno pričakali Miklav-
ža, kateremu so obirski šolarji spet pripravili topel sprejem s pozdravnim recitalom.
Izjemno natrpan je bil mesec december še z dodatnimi obveznostmi zunaj domačega kraja. Ljudje se zavedajo pomembnosti obstoja papirnice na Rebrci in nevarne grožnje o ločevanju šolskih otrok. Kdor je le mogel, se je s somišljeniki odpravil na Dunaj — nekateri kar obakrat.
Tudi v Železni Kapli smo prisostvovali Zarjini prireditvi ob 80. društveni obletnici. Kot krajevno najbližje društvo smo z navzoč-
• Škocijan
Vodji občinske blagajne v Škocijanu Hanziju Mlinarju iskreno čestitamo k u-radniškem naslovu uradni svetnik.
nostjo celotnega odbora in lepo vrsto članov simbolično podprli slavje in vsestransko delavnost SRD „Zarja“.
Zaključek vseh letošnjih prireditev SRD „Valentin Polanšek“ pa je vsekakor bila božičnica pod geslom „Domačini za domačine“. Družabni večer so olepšale vse trenutno obstoječe obirske in kor-ške skupine s petjem in instrumentalnimi točkami. Z adventnimi okraski je svoj delež prispevala šolska mladina, gospodinje pa so napekle čudovite in okusne dobrote. Uživalo je oko — ob tako vabljivem namizju, uživalo je uho — ob bolj zavestnem posiušanju petja in muziciranja ljudi iz naših vrst. Najbolj pa je uživalo srce — ob tako prijetnem vzdušju in do-mačnostnem razpoloženju ...
Iščemo
tajnico/tajnika
za revizijski oddelek Zveze slovenskih zadrug, takojšen vstop možen, plača po dogovoru.
Pogoji:	dobro znanje slovenskega in nemške-
ga jezika,
strojepisje ter sposobnost misliti gospodarsko.
Šolska izobrazba:	trgovska akademija, gimnazija z abi-
turientskim tečajem, trgovska šola ali petletna strokovna šola.
Pismene prijave pošljite na Zvezo slovenskih zadrug, Pavličeva 5—7, 9020 Celovec
Hanzi Ogris 60-letnik
V preteklem tednu so se zbrali slovenski zadružniki, da bi proslavili 60-letnico zadružnika Hanzija Ogrisa v prijetnem domačemu krogu. Slavja, ki je bilo pri njem v Bilčovsu, so se udeležili tako člani upravnega ter nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug, poslovodje, vodilni sodelavci kakor zastopniki delojemalcev.
Na vprašanje predsednika Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Mihija Antoniča, kako dolgo Hanzi Ogris že izvaja funkcije pri Zvezi slovenskih zadrug, je le-ta menil, da je tako dolgo, da se tega niti spomniti več ne more. Pa mu je Miha Antonič pomagal in navzočim prezentiral letnice iz zadružnega delovanja Hanzija Ogrisa. Celih 35 let je namreč dajal svoje moči in znanje na razpolago Zvezi slovenskih zadrug.
Že leta 1952 je bil izvoljen v izvršni odbor, 1963 je bil podpredsednik upravnega odbora, 1966 predsednik nadzornega odbora, 1976 predsednik upravnega odbora, 1982 član upravnega odbora in danes izpolnjuje zopet funkcijo podpredsednika Zveze slovenskih zadrug.
Predsednik Zveze slovenskih zadrug mu je zato izrekel prisrčno zahvalo in ta naj bi ne veljala samo njemu, ampak tudi njegovi ženi Katji, ki ga je pri vsem tem podpirala.
Da pa Hanzi Ogris ni bil samo funkcionar Zveze slovenskih zadrug, ampak tudi zadružnik v domačem kraju, o tem priča zgledno sodelovanje z domačo Zadrugo in Posojilnico, pa naj si bo to po „privatni liniji“ ali s strani občine Bil-
Adventno srečanje v Pliberku
Na tretjo adventno nedeljo je pliberška Katoliška mladina priredila adventno srečanje. Povabilu se je odzvalo kar lepo število ljudi. Na začetku je farni župnik Alojz Kulmež pozdravil publiko. V svojih pozdravnih besedah je poudaril smisel takšnega adventnega srečanja. Nato pa so sledili: pevsko-instrumentalna skupina Žva-bek, kvartet 4J, MPZ Podjuna, Mlada Podjuna ter mladina z lastnim prizorom.
Žene iz bližnje okolice pa so pripravile pecivo in ga prodajale ljudem; denar pa bo v korist cerkve pri Božjem grobu, katero restavrirajo.
Da bi se ljudje še malo pogovorili in ne odšli takoj domov, je KM Pliberk pripravila majhen prigrizek in čaj.
-Vera-
Bilčovški župan Hanzi Ogris
čovs, ki jo vodi kot župan že 17 let. Za to mu velja prav prisrčna zahvala.
Predsednik Antonič je tudi poudaril, da si želi še naprej dobrega, strokovnega, stvarnega in posredujočega sodelovanja s slavljencem.
V imenu nadzornega odbora se mu je zahvalil Johan Hader-lap, v imenu uslužbencev pa gospa Milena Koller. Želimo jubilantu še mnogo zdravja, zadovoljstva, poslovnega uspeha in ne nazadnje seveda tudi uspešnega delovanja v korist Zveze slovenskih zadrug v Celovcu.
Številnim čestitkam se uredništvo Našega tednika rade volje pridružuje. Našemu bilčovškemu slavljencu želimo obilo zdravja, božjega blagoslova ter še zlasti dovolj ustvarjalnih moči za narodnopolitično delovanje.
ČESTITAMO
V Bukovju pri Dobrli vasi je te dni praznoval Janez Korejšnik svoj 86. rojstni dan. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu družine.
*
Barbara Corda, sekretarka Informacijskega centra avstrijskih narodnosti, in Franc Leeb sta si obljubila večno zvestobo. Želimo jima veliko sreče in mnogo naraščaja.
*
Družini Irmije in Hanzija Müllerja v Kožentavri iskreno čestitamo ob rojstvu sina Davida.
stran
Rož, Podjuna, Zilja
Borovlje: silvestrovanje in drugi dogodki
Silvestrovanje v Borovljah je Postalo tako rekoč obvezni termin za vsakogar v bližnji in daljni boroveljski okolici, ki hode prestop v novo leto prazno-vati v prijetni in veseli družbi. Tako je bilo tudi tokrat, da je silvestrovanje, ki ga organizirajo slovenska prosvetna društva ..Borovlje“, „Herman Velik“ iz Sel-Kota, „Vrtača“ iz Slovenje-9a Plajberka in „Edinost“ iz St. Janža, zelo dobro uspelo, k če-Hiur je svoje prispeval tudi ansambel „Planinski sekstet“. Prireditelji so pripravili izjemno bogat in pester srečolov, za katerega so prispevala podjetij in zasebniki, pri močni kapljici in sektu pa se je dalo še Posebno dobro pokramljati. Med gosti so bili tudi predstavniki osrednjih organizacij in zastopniki številnih boro-veljskih društev. Silvestrovanje je zato tudi eden od viškov boroveljskega družabnega dogajanja in življenja.
Na Štefanovo je SRD „Borovlje“ priredilo v društveni sobi pri Bundru božičnico za starejše člane. Po pozdravu predsednika društva Melhiorja Ver-dela, ki se je navzočim članom zahvalil za ves njihov doprinos in trud za rast in razvoj društva, pa je nastopil dekliški zbor društva — vodi ga Lidija Oraže — in z ubranim petjem razveselil ter zabaval goste.
Neljubo presenečenje pa je konec tedna po novem letu doživela Košutnikova družina. V času, ko nikogar ni bilo doma, je doslej neznani storilec vlomil v hišo in ukradel dragocen družinski nakit ter zbirko cekinov. Isti storilec, tako vsaj sumijo varnostni organi, pa je istega dne vlomil v hišo inž. Sodje in tudi tam krepko kradel. Oba ropa spadata v niz doslej nepojasnjenih kraj v Borovljah.
Na Blatu pri Pliberku je Praznovala te dni svoj 85. r°jstni dan Kovečeva ma-Sosedje želijo slavljen-k' vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva, tednik se čestitkam
Pridružuje.
-Pdovčeva mar APovnik iz Senen Pn Pliberku je p J® dm svoj 86 ro Käkreno čestitamo
oh!. b0Žjega bla9
ob'lo zdravja.
*
»-J® dn' je praznoval s' vJetni ž'v,jenjski jub ceno Ogris, po domt
čovsi Z Male 9°re Pri '
Domačemu, še vedno «Unemu harmonikašu, že-•nio ob tem prazniku vse ejboljše, predvsem pa, da .vsai še 60 let hodil tako dane volje po svetu in nas zabaval s svojimi izbra-n|mi vižami.
Na Obirskem je praži vala svoj 73. rojstni d ^tefanija Zupanc. Iskre cestitamo.
*
y Miklavčevem je praži vala svoj 83. rojstni d Nežka Škrutl. Naš tedi iskreno čestita in ji želi v najboljše.
Marija Paulitsch iz Dobr-le vasi praznuje svoj 60. rojstni dan. Vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
Srebrno poroko sta slavila v Kokjah pri Dobrli vasi Terezija in Joži Pasterk. Naš tednik iskreno čestita in jima želi vse najboljše, predvsem božjega blagoslova in zadovoljstva v krogu domačih.
*
Hanzi Supančič iz Grošič pri Šmiklavžu ob Dravi je praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Naše iskrene čestitke.
*
Gabi Pieschgatternig in Šimeju Igercu se je pred kratkim rodil prvi otrok. Mladima staršema iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo vse najboljše na življenjski poti.
*
Svoj 60. življenjski jubilej je praznovala v Dvoru pri Šmihelu Marija Verhnjak. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše. Še na mnoga zdrava leta.
★
Po novem letu sta Justina in Jožef Olip iz Gorič pri Borovljah slavila zlato poroko. Slavljencema, ki sta še čila in zdrava, iskreno čestitamo za ta skupni visoki življenjski jubilej.
SPD „Zvezda“ z novim predsednikom v novo leto
v nedeljo, 3. januarja 1988, je bil v Hodišah občni zbor SPD „Zvezda“, katerega se je udeležilo lepo število prosvetašev. Mdr. so izvolili novega predsednika — Jozija Mikscheja. Dosedanji predsednik Toni Miksche je podal delovno poročilo za zadnjo poslovno dobo, iz katerega je bila razvidna precej živahna dejavnost v občini.
Predsednik je ugotovil, da se je odnos občine do društva v zadnjem času znatno zboljšal, kajti danes je „Zvezda“ najbolj delovna kulturna skupina v občini in ima edini pevski zbor. Tudi prireditve, zlasti v turistični sezoni, so vedno dobro obiskane in že zaradi tega je „Zvezda“ v občini priznana. Če še upoštevamo dejstvo, da število prijav k dvojezičnemu pouku v ljudski šoli rahlo narašča, je položaj naše narodne skupnosti v ogroženi turistični občini razmeroma ugoden, vendar je treba videti tudi senčne strani. Zal že šest let ni več aktivna svoj čas tako uspešna tamburaška skupina in tudi v številnih družinah slovenščina nazaduje.
Na ta vznemirljivi razvoj je opozoril tudi dr. Janko Zerzer, ki se je občnega zbora udeležil kot zastopnik KKZ, in poudaril, da je zavestna gojitev materinščine pogoj za kulturno integracijo mladega človeka v naše društveno življenje. Želel je društvu, da bi uspelo poživiti tamburaški ansambel in da bi vršilo svojo važno vlogo v občini tudi v bodoče. Podobno se
Dosedanji predsednik hodiške „Zvezde“ Tone Miksche
je izrazil v imenu SPZ njen podpredsednik Hanzi Weiss.
Pri volitvah je prišlo do nekaterih sprememb, najvažnejše v vodstvu: dosedanji predsednik Toni Miksche je zaradi poklicne obremenitve odložil svojo funkcijo, za naslednika pa je občni zbor izvolil njegovega brata Jozija. Tajnica je še naprej Melita Aichhol-zer, blagajnik Joži Spitzer, podpredsednik pa Kristijan Tusch.
V Borovljah nova trgovina s pohištvom
V soboto, 12. decembra 1987, je Bilčovšžan Rudi Maierhofer otvoril v Borovljah zraven šole HTL lastno trgovino s pohištvom. V imenitno renovirani stari stavbi razstavlja Maierhofer v glavnem kuhinje in pa tudi drugo pohištvo.
Ob otvoritvi so novemu samostojnemu trgovcu med drugimi če-
stitali tudi boroveljski župan Krainer, župan občine Bilčovs Hanzi Ogris in pa bilčovški lovci, ki so otvoritev popestrili z godbo.
Domačinu Rudiju Maierhoferju želimo ob tej priložnosti vse najboljše, predvsem pa veliko kupcev.
Štih
Desetletnica pevsko-instrumeialne skupine „Drava“
V četrtek, 7. januarja ZVabeško KPD „Drava“ imelo v domači fa^orar>i svoj redni občni zbor. Bilanca prete^r!0cie je nadvse razveseljiva — morda najlJSPešna v zadnjih desetletjih. Najbolj razve?0 Pa je, da velja vsa
pozornost „Drave“ delovanju z otroško mladino. In tudi pevsko-instrumentalna skupina, poznana po vsej dvojezični Koroški, je lahko ponosna: letos praznuje desetletnico in že danes vabimo na slavnostno prireditev, ki bo vigredi.
Učiteljica Štefka Kap vodi otroški zbor žvabeškega KPD „Drava“.
z otroško mladino vso pozornost.
„Drava“ daje delovanju
Predsednik KPD „Drava“ Lenart Katz (Lenej predseduje društvu že 14 let) je v svojem obširnem delovnem poročilu omenil najpomembnejše dogodke v zadnji periodi — mdr. 75-letnico društva in petletnico „Okteta Suha“. Nadalje je z veseljem ugotovil, da je lani prvič uspelo izvesti srečanje z nemškim zborom iz Labotske doline. „To hočemo nadaljevati,“ tako Lenart Katz. Konkretni načrt: novembra 1988 naj bi prišel v Žvabek zbor iz Frant-schacha.
Tudi srečanja vižarjev pri Škofu so se izkazala kot pri-
vlačna. Prav tako zelo razvese-lj|va je poživitev dramske sku-9ine, ki jo vodi domači župnik fimej Wutte: ob 75-letnici društva se je po daljšem času sPet predstavila, trenutno pa se Pripravlja za nastop na pustovanju. Letošnjo pustno prireditev bo žvabeško društvo namreč priredilo skupno s slovenskim oddelkom ORF-a (na Pustni ponedeljek pri Luknar-H
Na žalost pa z občino ni takega sodelovanja, kakor bi ga Pričakovali. In to, čeprav šteje >,Drava“ med najbolj aktivna domača društva (od 35 priredi-
tev, ki so objavljena v letnem terminskem koledarju občine, jih prireja „Drava“ devet). Pri raznih občinskih prireditvah in praznovanjih vabi občina samo nemške skupine in s tem 'zavestno prezira svoje številne slovensko govoreče občane. V tej zvezi pa naj tudi omenimo dejstvo, da je „Drava“ — po trdem boju — končno dobila od občine dovoljenje za društvene vaje v prostorih žvabeške ljudske šole.
Že zgoraj smo zapisali o sistematičnem delovanju žvabe-ških društvenikov z otroško mladino. Tako vodi učiteljica
Občinska seja v Kotmari vasi
Zadnja občinska seja, 5. po vrsti, v letu 1987, je bila v torek, 22. decembra. Na sporedu je bilo vsega 13 točk. Glavna točka je bil proračun za leto 1988.
V rednem proračunu bo imela kotmirška občina dohodke in izdatke v višini 17,148.000,— šilingov. Treba je poudariti, da so lastni dohodki kotmirške občine razmeroma nizki in da je oblikovanje pozitivnega proračuna v močni meri odvisno od posebnih deželnih in zveznih doklad. Eden najvažnejših virov je gotovo davek na pijače; tu pričakuje občina skoraj poldrugi milijon dohodkov. Za vzdrževanje cest in poti pa bo treba odšteti ok. 2,000.000,— šilingov.
Občinski svet je med drugim vzel na znanje poročili nadzornega odbora od 8. septembra in 14. decembra 1987 in določil finančni načrt za izgradnjo stare ljudske šole. V letih 1987 do 1989 naj bi zazidali 3 mio. šilingov; 500.000 v letu 1987, leta 1988 1 mio., leta 1989 pa poldrugi milijon. Gospa lise Petermann na Trabesinjah bo najela občinsko zemljišče za letno najemnino 200,— šilingov. Voz za prevoz živine bo stal pri Plavcu na Vrdeh. Vodarina se je zvišala od 6 na 7 šilingov za kubik (za kmete 1 šiling manj). Novi prispevki za odvoz smeti so: vreča (60 I) 19 šil. (doslej 18,—); kante: 120 I 33,— (30,—), 240 I 55,- (50,-), 1000 I 225,— (208,—). Nadalje je potrdil občinski odbor prenamembe, 1. izredni in redni dodatni proračun za
leto 1987 (med drugim zaradi regulacije potoka) in nastavitveni načrt za leto 1988.
Za zaključek se je župan Josef Struger v letnem pregledu zahvalil vsem za sodelovanje. Občinski odbornik EL Jože Wakounig je v svojem nagovoru v obeh deželnih jezikih opozoril tudi na šolsko vprašanje in na 50-letnico nasilne priključitve Avstrije Hitlerjevi Nemčiji. Županu, vsem občinskim odbornikom in nastavljencem z vodjem občinskega urada Štefanom AdlaBnigom na čelu je želel blagoslovljen božič in srečno novo leto, AdlaBnigu pa tudi čestital za uspešno opravljene izpite.
Družina ANTONIČ na Reki pri Št. Jakobu v R.
vabi
na teden istrskih rib,
ki bo od
8. do 17. januarja 1988
(kuhali bodo kuharji iz Umaga po starih istrskih receptih)
Prisrčno vabljeni
Občinska seja v Dobrii vasi:
Zastopnika E£ta odločno nastopila
Pri tej seji pa je Tineja Wastla zastopal mladi Jozej Haschej iz Kokij, ki je bil zaprisežen za občinskega odbornika, tako da je prvič prisostvoval seji kot član občinskega sveta.
Redni proračun znaša tako pri izdatkih kakor tudi pri dohodkih šil. 43,901.000,—, dolgovi v tem letu znašajo trenutno šil. 8,903.000,—, preračunano na občana je vsak zadolžen s šil. 1091,—.
K poročilu župana glede nastavkov za letošnji proračun pa je zavzel občinski odbornik Enotne liste Andrej Sturm zelo izčrpno in temeljito pripravljeno stališče. V sedmih točkah je zelo nazorno podal kritiko frakcije EL. Proračun za leto 1988 ne vsebuje nobenih inovacij na gospodarskem področju, kaj šele naselitev kakšnega novega podjetja; ravno tako se pristojni politiki niso ravnali po kriterijih varčevanja, je dejal odbornik EL Sturm, ki je nato svoje pridržke oz. nesoglašanje utemeljeval točko za točko.
„Županu Pfeiferju ter drugemu predsedniku deželnega zbora Usterju do danes ni uspelo pridobiti v dobrolsko občino novih delovnih mest ali vsaj malo več deželne podpore, nasprotno, zdaj se mšje zaradi koncentriranja podjetja Funder v Št. Vidu ob Glini tudi še tovarna Leitgeb. Ves finančni dotok deželne vlade namreč gre skorajda izključno v itak že gospodarsko bogatejše kraje Beljak, Celovec in Št. Vid ob Glini,“ je dejal Sturm in dodal, da si le tako
3e pred božičem, v oto’ 22. decembra, je občinski svet v Dob^s' zadnjič zasedal v starem letu. Poleg pđla kontrolnega odbora (odprti so računi razfl,Jet'i in občanov v višini šil. 280.000,—J	subvencij za šport
in kulturo (zvišala s^na. sij. 191.000,—J je brez dvoma bila najbianimiva točka dnevnega reda odobritev rf3a proračuna za leto 1988.
hnH0C^UPan ^oscber obljubila, da 0 to zahtevo realizirali v najkrajšem času.
°fornika EL Sturm in Haschej s13 kritizirala tudi pomanjkljivost, ni v nobeni postavki proračuna avedeno financiranje za izgradi-ev sarnostanskih prostorov glede
lahko razloži dejstvo, da je prišl' do te obupne situacije tovarne d luloze Obir. Lotil se je tudi zaht ve po najnujnejših sanacijah d katerih cest, ki pa naj bi jih finaf cirali z ugodnimi agrarnimi kredi* kar je že svoj čas zahtevala & Nato sta mu tako župan kakor t11
Andrej Sturm
Jozej Haschej
bližajoče se preselitve občinskega urada. Občina naj bi tudi storila vse, da se izbojujejo neplačana vplačila, kajti že lani je občina zgubila šil. 500.000,—. Nadalje ni nobenih postavk v zvezi s spominskim letom 1938—1988, saj bi občina sama lahko kaj prispevala k boljšemu ugledu Koroške.
Na koncu pa je občinski odbornik Enotne liste Dobrla vas Sturm v svojem izčrpnem stališču še enkrat bodril občinski svet, da naj v smislu enakopravnosti končno dodeli del obračunavanja po Posojilnici; saj je le-ta oddala zelo ugodno ponudbo, zdaj pa daje tako rekoč „rdeča“ občina svoje denarje samo na „črni konto“, kar je že sumljivo. Vzrokov dovolj, da je bil proračun odobren brez glasov EL, obenem pa dokaz, da EL Dobrla vas dejansko zastopa interese občanov.
Enotna lista je v svoji argumentaciji dobila pomoč celo s strani odbornika ljudske stranke Gra-scherja, ki je razširil svojo kritiko tudi na financiranje kanala in na previsoke stroške za otroški vrtec (na otroka dodeli občina finančni primanjkljaj, ki znaša letno šil. 25.900,— !). Grascher pa se je le moral podrediti strankarski disciplini in to kljub nasprotni izjavi svojega vrstnika, da „člani ljudske stranke pač nimajo nagobčnikov“.
Po seji so bili vabljeni občinski odborniki in časnikarji na večerjo. Vzdušje je bilo tamkaj vsekakor prijetnejše in marsikatera stvar se je obravnavala še pozno v noč.
Martin Pandel
Štefka Kap otroški zbor, ki šteje okoli 25 članov. Uli Potočnik, po poklicu vero-učiteljica, pa je od Vide Logar prevzela otroško skupino. Vida je skupino vodila sedem let, za kar se ji je občni zbor „Drave“ iskreno zahvalil. Njena naslednica Uli hoče to pot nadaljevati — in se še posebno posvetiti jezikovni izobrazbi otrok.
O delovanju „Okteta Suha“ je obširno poročal zborovodja Bertej Logar. Kaseta, ki jo je oktet izdal lani, je gotovo velik dosežek suških pevcev. Sedaj pripravljajo že drugo, tokrat ne
v jeziku esparantistov, temveč v bolj domačem.
Na sporedu občnega zbora so bile tudi volitve. Predsednik je ostal Lenart Katz, podpredsednika sta Janez Kolter in Edit Stefitz, za tajnico pa so izvolili Vido Logar (namestnica: Rozina Katz). Blagajnik je postal Franc Lutnik, njegova namestnica je Renate Lutnik, medtem ko je Uli Potočnik prevzela tudi naloge knjižničarke. Nadaljnji odborniki so: Helga Pistotnik, Fridl Hirm, Štefej Logar, Gerild Stefitz, Štefka Kap in župnik Šimej Wutte.
Ob koncu poročila bi se tudi po tej poti zahvalili vsem podjetjem, ustanovam in številnim privatnim dobrotnikom, ki širokosrčno podpirajo pomembno delovanje žvabeške „Drave“. Društvu samemu pa želimo, da bi ostalo to, kar je bilo doslej: zgled za marsikatero slovensko kulturno ustanovo, kako uveljavljati našo pesem in besedo.
-Kuj-
Kaj sta NSKS in ZSO...
(Nadaljevanje s T. strani)
velja to še za nižje organizirane dvojezične ljudske šole, za katere bi bilo znižanje števila razrednih otrok gotovo olajšava. Zato je bil naš predlog: razred se naj bi delil pri 24 učencih, zaprli pa ga naj bi, če bi bilo manj kakor 8 učencev. Iz te zahteve sklepati, da so dvojezični učitelji sami zahtevali delitveno število osem, je napačno. Nasprotno: delitveno število naj bilo 24, število za zaprtje razreda pa manjše kakor osem.
Če se danes diskutira o delitvenem številu sedem, potem se to ozira izključno na ustanavljanje paralelnih razredov na dvojezičnih ljudskih šolah, torej na ločevanje med prijavljenimi oz. neprijavljenimi učenci. Nadalje bi rad ugotovil, da se je porodila omenjena zahteva v memorandumu v situaciji leta 1980, torej v času, ko o novi ureditvi dvojezičnega šolstva še sploh ni bilo govora.“
Koroške oblasti — in zlasti še deželni šolski svet — to vse vedo. Kljub temu zavajajo javnost z neresničnimi trditvami. Hočejo z lažmi prepričati javnost, da jim gre samo „za resnico in pravico“?
NaproSena, naj povem nekakšno „razsodbo“ o pisavi krajevnega imena Zilja oz. Žila, moram najprej povedati, da je tako razsojanje zmeraj kočljiva zadeva, saj na pisavo krajevnih imen vplivajo številni dejavniki, zapisana so v različnih obdobjih in na zapis vplivajo raznovrstni pogledi na jezik. Zato je v teh zapisih marsikaj spornega, tudi napačnega. Med najbolj spornimi pogledi je tisti, ki pravi, da odloča o zapisu le krajevna raba, krajevni
govor. Dejansko pa so krajevna imena sestavina pravne ureditve družbe in so povsod zapisana knjižno, tako tudi v drugih jezikih, npr. nemškem, italijanskem, francoskem ipd. Slovenska knjižna pisava za našo dolino je samo Zilja, pisava Žila je po narečnem izgovoru, zaradi tega mi je težko umljivo, kako je moglo priti do nesporazuma, saj tudi nemških imen ne zapisujejo v krajevnem govoru, ampak v nemškem knjižnem jeziku. Dolina ima ime po istoimenski reki Zilji, povsem umetno in nepravilno bi bilo tudi razlikovanje v pisavi med reko in dolino. Osebno sem iz navedenih razlogov zmeraj pisala Zilja, tako je tudi zapisano na dvojezičnih zemljevidih, ki zajemajo ves s slovenskim prebivalstvom poseljeni prostor.	red. univ. prof.
dr. Breda Pogorelec Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana
Kultura
STRAN -f/-v Torek,
I U 12. januarja 1988
Kultura
Movoletni koncert „Danice!__________
S pesmijo izpovedana volja po preživetju in skupnosti
Ze pred več ko desetimi leti so se pri Danici odločili za vsakoletni koncert, s katerim naj bi se prijateljem in članom društva oddolžili za vso podporo in zvestobo društvu, hkrati pa naj bi take vrste koncerta bil tudi odločen vstop v novo pevsko sezono. Sad teh razmišljanj in prizadevanj je novoletni koncert, zelo odmevna in tradicionalna pevska prireditev na začetku novega leta, ki tudi prikazuje, da ima Danica spletenih veliko prijateljskih vezi, saj ni koncerta, ko poleg društvenih skupin ne bi sodelovali zbori in skupine od drugod. V teku let so na tem koncertu nastopile skupine iz Koroške in Slovenije, ki danes sodijo v sam slovenski zborovski vrh.
tura poljubna, od angleške do slovenske narodne je segal lok. Čeprav je še dosti pomanjkljivosti in potrebnega piljenja pri zborih, je bil zaznaven precejšen premik na boljše, h kvaliteti. Občinstvo, ki je dvorano kulturnega doma do zadnjega sedeža zasedlo — številni poslušalci so morali stati, je zbore nagradilo z bučnim aplavzom in tako honoriralo trud pevcev in njihovih pevovodij.
Tik pred zaključkom koncerta pa se je tajnik SPZ dr. Janko Maile zahvalil Mihi Kapu, ki je bil odlikovan za odrsko dejavnost, in mu simbolično ponovno predal visoko odlikovanje.
Franc Wakounig
Letošnji koncert, ki je tematsko seveda bil vezan na trenutno politično klimo v deželi v zvezi z dvojezičnim šolstvom in na 50. obletnico anšlusa Avstrije na nacistično Nemčijo, so oblikovali mladinski zbor (vodi Sonja Marko), vokalni ansambel (vodi Stanko Pol-zer) in mešani pevski zbor Danice (zaradi okrevanja Hanzija Kežarja tokrat v celoti vodil Stanko Polzer) in kot gosta moški zbor SPD „Trta“ (vodi Jozej Starc) in mešani pevski zbor SPD „Zarja“ (vodi Jožko Wrulich).
V svojih pozdravnih in tudi veznih besedah je predsednik Danice, Stanko Wakounig, izpovedal našo neizpodbitno voljo po preživetju in naš odpor do vseh nakan in načrtov po ločevanju v šoli. Pozval je starše, naj z otroki govorijo slovensko, da ne bojo postali tujci v lastni družini.
Koncert je pričel mladinski zbor in v prvem delu so se oglasile tudi narodne budnice in pesmi upora. V drugem delu pa je bila litera-
Mešani pevski zbor „Danica“ iz Št. Vida — vodi ga Hanzej Kežar —- je tudi tokrat priredil uspešen novoletni koncert.
„Na nas čaka . .
(Nadaljevanje s 4. strani)
NAŠ TEDNIK: Ko si bil imenovan za tajnika SJK, so to nekateri rožanski kmetje imenovali „podjunsko mafijo“ in so s tem verjetno mislili, da je Rož pravzaprav slabo, če sploh, zastopan od svojih mandatarjev in sedaj je tudi Se tajnik iz Podjune. Ali bo tvoj delokrog obsegal tudi Rož, ali boš v glavnem dejansko deloval le v Podjuni?
MARKO TRAMPUSCH: Osebno me ne mika, da bi se lotil naenkrat sto reči in nobene ne bi mogel izpeljati do konca. Dejstvo je, da imamo v Podjuni pri slovenskih kmetih največ zaledja in sem si kot prvo nalogo postavil, da ustanovimo strojno skupnost. Se-
veda pa ne izključujem aktivnosti v Rožu. Pripravljem sem storiti tudi kaj za Rož, a tam se bodo kmetje morali sami zbuditi in ugotoviti, kakšne probleme imajo. Potem se bom seveda povezal s ti-, stimi kmeti in jim bom po svojih močeh pomagal. Trenutno pa imamo seveda največji problem, da niti ni urejenega tajništva, kjer bi lahko delal in bil za kmete tudi dosegljiv.
NAŠ TEDNIK: Kakor si sam dejal, delaš trenutno v najtežavnejših razmerah. Kakšni so tvoji stiki s slovenskima mandatarjema SJK?
MARKO TRAMPUSCH: Prav v tem oziru si želim več sodelovanja, predvsem pa redna srečavanja, na katerih bi se zmenili za skupno delovanje. Toda zavedam se, da
smo ob začetku dela, in prepričan sem, da bo z dobro voljo možno rešiti vse probleme, ki se trenutno javljajo, da bomo lahko uspešno delovali v prid našim slovenskim kmetom in kmeticam.
NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor.
Slov. pro*v*tno društvo „ZVEZDA” v Hodišah vabi na
HODIŠKI
PLES
ki bo v soboto, 23. januarja 1988 ob 20.00 uri
Tudi v času med obema vojnama je bilo šolstvo v ospredju vseh pogajanj, ki so jih vodili koroški Slovenci z zastopniki deželnih odnosno zveznih oblasti. Koroško manjšinsko šolstvo so raziskovali nekateri znanstveniki, sočasno pa so že druge evropske manjšine spremljale šolsko dogajanje na Koroškem. Kakor vemo iz literature, so ocene utrakvističnega šolskega sistema zelo raznovrstne-Medtem ko so nemško-nacio-nalistična publicistika in nem-škonacionalistično orientirani raziskovalci hvalili ureditev kot tisto, ki da najbolj odgovarja zahtevam prebivalstva, so koroški Slovenci želeli preureditev osnovnošolskega sisteme na način, ki bi ustvaril pogoje za njihovo socializacijo na osnovi materinščine. Luka Sienčnik je v svoji knjigi „Koroški Slovenci v boju za svojo šoio“ (Maribor, Celovec 1984) na drobno opisal številna prizadevanja koroških Slovencev za preureditev te šole. Zelo točna je ocena Haase in Stuhlpfarrerja, ki govorita v zvezi z utrakvističnim šolstvom o suvereno uporabljanem instrumentu za preprečitev nacionalne emancipacije koroških Slovencev (Haas — Stuhlpfarrer: Österreich und seine Slowenen, Wien 1977). Najpogosteje uporabljena slovenska oznaka za to šolo je „ponemčeval-niča“. Kljub številnim razpravam o utrakvistični šoli pa je treba rečii da bo potrebna še zelo natančna
Pričujoče poročilo je nastalo na osnovi arhivskega materiala raznih avstrijskih arhivov, zapisov, ki jih hrani Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, deloma pa smo na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu zbrali v preteklih letih in mesecih več dokumentov, ki opisujejo tudi utrakvistično šolstvo v prvi avstrijski republiki. V naslednjih tednih bom referat, ki sem ga pripravil za 19. koroške kulturne dni, še dopolnil in pri tem v večji meri upošteval že obstoječo literaturo in ga obogatil z nizi. Slovenski znanstveni inštitut namreč namerava izdati v prvih mesecih leta 1988 posebno krajšo razpravo o utrakvistični šoli v prvi avstrijski republiki. Glavni del te razprava pa bo zavzela objava poročila okrajnega šolskega nadzornika Hansa Skorian-za o dejanskem stanju slovensko-nemškega šolstva na Koroškem. Poročilo je inšpektor sestavil poleti 1937 po navodilu ministrstva za pouk.
anšlusu, med njimi tudi deželni šolski inšpektor dr. Gräber ter administrativni referent dež. šolskega sveta dr. Dlaska. Glede realizacije zahtev kor. Slovencev po preureditvi utrakvistične šole pa pravi društvo, da je bil odgovor kor. deželne vlade „navadno pest močnejšega“.
V tem prispevku se ne morem omejiti le na zadnje mesece utrakvističnega šolstva pred anšlusom iz več razlogov. Pobude, do katerih je prihajalo od srede leta 1935 in ki so zadevale tudi utrakvistično šolo, so le višek in obenem konec dolgoletnih razprav. Po tematiki jih lahko omejimo na pritožbo Slovenskega šolskega društva pri Društvu narodov glede šentpetr-ske in šentrupertske šole in na pogajanja o kulturni avtonomiji, o katerih pa danes ne govorim. Go voril bom o prizadevanjih o spre membi učnega načrta za utrakvi stično šolo, o pogajanjih med ko roškimi Slovenci in predstavniki stanovske države ter o popisu stanja tega šolstva poleti 1937.
Glede odnosa koroških oblasti v zadevi utrakvističnega šolstva se tudi v letih med obema vojnama ni nič spremenilo. Znani pa so razni ukrepi, ki naj bi izboljšali odnosno spremenili osnovnošolski sistem na slovenskem oz. jezikovno mešanem področju Koroške.
Paralelno s pogajanji o kulturni avtonomiji je tekla široka razprava o spremembi učnega načrta za
Slovencev, temveč da so stalno stremele za tem, da utrdijo obstoječe stanje. Tudi pogajanja med koroškimi Slovenci in zastopniki stanovske države, ki so se pričela praktično leta 1933 in se intenzivno razvila leta 1935 ter trajala vse do zadnjih tednov pred anšlusom, niso prinesla nobenih sprememb utrakvistične ureditve.
Prosvetno ministrstvo je leta 1924 napovedalo specialni učni načrt za dvojezično odnosno utrakvistično šolo in v ta namen prosilo deželni šolski svet za ustrezne predloge. V razpravo je deželni šolski svet preko podrejenih uradov vključil veliko število učiteljev. Razne delovne skupnosti učiteljev, pa tudi posamezni pedagogi, so tako v naslednjih letih predlagali svoje učne načrte. V glavnem pa lahko rečemo, da sta se v teku razprav izoblikovali dve stalnici. Razpravljale! so na novo formulirali osnovni cilj utrakvistične šole in se močno strinjali tudi v oceni, da je slovenščina na teh šolah le pomožni jezik za priuče-nje nemškega.
Ne glede na veljavne pravne predpise so se negativno opredelili tudi do predmetnega pouka slovenščine na srednji in višji stopnji osnovne šole. Iz dostopnega arhivskega materiala namreč izhaja, da niti ena učiteljska skupina, niti učitelj — izjema potrjuje pravilo — ni upošteval slovenščine v predmetniku. Učitelji, ki so
Utrakvističfl šola v zadnjih mesecih pred anšlusom
Iz predavanja dr. /Justina Malleia na 19, koroških kulturnih dnevih — I. del
analiza tozadevnega obsežnega arhivskega materiala, saj že sam izpis iz prezidialnega registra Koroškega deželnega arhiva obsega zajeten tipkopis.
Večina razpravljalcev (npr. Vei-ter, Ude, Zorn, Suppan) o šolskem sistemu koroških Slovencev ugotavlja, da se utrakvistični šolski sistem v Prvi republiki ni bistveno spremenil in da je šolstvo koroških Slovencev slonelo tudi v tem času praktično na pravnih podlagah iz leta 1890.
Kljub temu se moramo vprašati, ali v razpravah o reformi splošnega avstrijskega šolskega sistema po 1918 ni prišlo tudi do novih pogledov oz. razprav o utrakvizmu-Obširno so politiki in pedagogi razpravljali o reformnih prizadevanjih Otta Glöckla. Diskusija ni bila omejena na Dunaj, tudi na Koroškem so nekateri učitelji bili vključeni v vrste socialdemokratske stranke in so posegali v te reformne razprave. Čeprav Glöckel s svojimi pogledi ni uspel, je prišlo prav na osnovi teh reformnih pri' zadevanj v naslednih letih do širših razprav o novih učnih načrtih za osnovne šole. Te razprave so se tudi na Koroškem začele leta 1924 in so trajale vse do leta
1930, ko je bil objavljen novi učni
načrt.
Koroškega Slovenca lahko j“°vz®mem°, da je vodstvo koroš-'h Slovencev odklanjalo splošne reforme, ki jih je artikulirala socialnodemokratska stranka zlasti z 'aeoloških odnosno verskih raz-9ov. Politično in gospodarsko ruštvo za Slovence na Koroškem v Celovcu je leta 1922 izdalo bro-uro „Kaj moramo zahtevati od judske šole? Koroškim Sloven-
nhr!-V pouk in Pojasnilo“, kjer v bilki kratkih vprašanj in obširnej-ih odgovorov razpravlja o potre-ah koroških Slovencev na šolskem področju. V bistvu najdemo a izvajanja potem v raznih obli-aj! m variantah v naslednjih letnikih Koroškega Slovenca. Avtor ne dopušča dvoma, da si brez verskih načel prave vzgoje ne more misliti. Ljudska šola naj posre-u)e elementarno znanje, in nor-rnalno sredstvo za posredovanje e9a znanja je materinščina. Šola se mora ozirati na narodne posebnosti in na narodno individualnost otrok, je rečeno. Utrakvistična šo-a *eh ciljev ne dosega. Pravi, da
je bil
namen vsake koroške vlade,
9a izgubi slovenska mladina ve-®elje do pouka in nadaljnje izobrazbe. Na osnovi senžermenske
pogodbe zahteva preureditev utrakvističnega šol. sistema ter pravi: „Ne, samo slovenskih šol nikakor ne zahtevamo! ... Zato zahtevamo take šole, tako ljudske šole, v katerih se učijo slovenski otroci obadva jezika, slovenskega in nemškega tako dobro, kakor je pač v ljudski šoli mogoče.“ Šele na osnovi utrjene materinščine naj se začne s poukom v nemščini „in sicer tako, da se poučujeta slovenščina in nemščina kot predmeta, do čim bi se moral vršiti ves ostali pouk po natančno določenem razmerju in na podlagi pe-dagoškometodično dovršenih slovenskih in nemških učnih knjig v obeh deželnih jezikih“. Na številnih mestih polemizira brošura proti utrakvistični šoli in o njej sodi, da „njen namen ni izobrazba ljudstva, ampak raznarodovanje Slovencev, germanizacija“. To je pripoznal tudi nekdanji deželni šolski nadzornik Gobane, torej najmerodajnejša oseba, ki je dejal: „Kar nič ne skrbite za ponemčevanje Slovencev na Koroškem, vse to bo skrbela utrakvistična šola.“ Na osnovi dokumentov lahko rečemo, da je imelo društvo prav. Vendar so o skritih ciljih utrakvistične šole pisali pristojni uradniki odkrito in odprto šele po
manjšinsko šoio. Prav na osnovi teh razprav lahko rečemo, da koroške deželne šolske oblasti nikoli niso resno mislile na izboljšanje šolstva v smislu predlogov kor.
Dr. Avguštin Malle
bili konfrontirani oz. vključeni v razpravo, slovenščini na svojih šolah niso odmerjali nobenega mesta.
Posebno mesto v teh razpravah zavzemajo predlogi učitelja Franca Wedeniga, ki je poučeval na šoli na Mariji na Zilji, kjer je poz neje postal tudi provizorični vod ja. Bil je tudi član svobodnega u čiteljskega sindikata in je tudi preko tega kroga skušal uveljaviti svoja pedagoška gledanja. Kljub odprtosti in pedagoški razgledanosti pa tudi ta učitelj ni pripisoval slovenščini v osnovni šoli od 3. leta naprej nobenega pomena. Iz ohranjenega materiala sledi, s kakšnimi jezikovnimi težavami so se srečavali učitelji na utrakvistič-nih šolah. Vsi sicer zagovarjajo načelo, da utrakvistična šola ne sme zaostajati za cilji splošne, v isti sapi pa tožijo, da prav zaradi pomanjkljivega znanja nemščine šolarjev teh ciljev utrakvistična šola nikakor ne more doseči. Zanimivo je tudi, kako se učitelji izogibajo poimenovanju slovenščine. Govorijo o družinskem jeziku, o hišnem jeziku, o jeziku okolice, o vindišarščini, skratka, zelo so iznajdljivi in ie iz taktičnih vzrokov predlagajo uporabo pravilnega izraza.
Prireditve/Radio
Ljubljana: zanimive razstave
•	Evropski slikarji iz Ermitaža v Leningradu
Narodna galerija, Prežihova 1, Ljubljana (nasproti Moderne galerije in glavne aleje mestnega parka Tivoli). Tel.: (03 0 61) 219-759 Cena vstopnic: Din 600; za mladino, študente (z izkaznico) in upokojence Din 300; popustov za skupinske oglede ni, razen za mladino: v tem primeru so vstopnice ä Din 150.
Razstava je odprta od torka do sobote od 10.—18. ure, ob nedeljah od 10,—13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Razstava bo odprta do 21. januarja 1988. (Vse zainteresirane zamudnike obveščamo, da se razstava po 21. januarju preseli v Zagreb, Muzejski prostor, Jezuitski trg.)
Možnost vodstva — po dogovoru vsaj dva dni pred prihodom, tudi v nemščini.
•	Antični portret v Jugoslaviji
Narodni muzej, Trg osvoboditve, Ljubljana (park blizu Opere). Tel.: (03 0 61) 218—886.
Cena vstopnic: Din 1000; za mladino, študente (z izkaznico) in upokojence Din 500; cena za skupinske oglede (najmanj 10 oseb) po osebi Din 500.
Razstava je odprta od torka do sobote od 10.—18. ure, ob nedeljah od 10.—13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Razstava bo odprta do 29. februarja 1988.
Možnost vodstva — po dogovoru vsaj dva dni pred prihodom, tudi v nemščini.
•	Kiparska dela Franceta Goršeta
Moderna galerija, Tomšičeva 14, Ljubljana (nasproti Narodne galerije in glavne aleje mestnega parka Tivoli). Tel.: (03 0 61) 214—106.
Cena vstopnic: Din 800; za skupine odraslih ä Din 500; za skupine mladine ä Din 200.
Razstava je odprta od torka do sobote od 10.—18. ure, ob nedeljah od 10.—13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Razstava bo odprta do 31. januarja 1988.
Možnost vodstva — po dogovoru vsaj tri dni pred prihodom, tudi v nemščini.
Proponenti krožka za strojno in drugo vzajemno pomoč
vabijo na njegov
ustanovni občni zbor
Kraj: gostilna pri Florjanu v Vogrčah Čas: torek, 12. 1. 1988, ob 19. uri Vse kmetice in kmetje ste prav prisrčno vabljeni!

RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje
Torek, 12. 1. 1988 Sobota, 16. 1. 1988
• Št. Janž
NOVOLETNI KONCERT
Čas: 23. januar 1988, ob 19. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani v Št. Janžu
Nastopajo: oktet Suha, Pod-humška dekleta, domači tamburaši
•	Radiše
12. RADIŠKI PLES
Čas: sobota, 16. januar 1988,
ob 19. uri
Kraj: kulturni dom na Radišah
igrajo „Fantje iz Podjune“ Prireditelj: SPD Radiše
•	Tinje
v torek, 12. januarja, od 18. do 20. ure
Slovenščina za začetnike, 2. del Vodi: ravnatelj Mirko Srienc Kraj: Katoliški dom v Tinjah
v sredo, 13. januarja, ob 18. uri
Slovenščina za napredujoče 2. del
Vodi: Franc Krištof Kraj: pri kapucinih, Waaggasse 15 (glasbena soba), Celovec
v četrtek, 14. januarja, od 18. do 20. ure
Slovenščina za napredujoče 2. del
Vodi: ravnatelj Mirko Srienc Kraj: Katoliški dom v Tinjah
v sredo, 13. januarja, ob 19.30 Začetek tečaja „JOGA“, nem. Vodi: Krista Demšar, Breška vas
v sredo, 20. januarja, ob 19. uri
Diskusija: Spor zaradi dvojezične šole / Zweisprachige Schule im Widerstreit
Diskutirajo: prof. dr. Reginaid Vospernik; dv. sv. dr. Ralf Un-kart; prof. dr. Mirko Wakounig; prof. dr. Hugo Reinprecht; univ. prof. dr. Dietmar Larcher Vodja diskusije: dv. sv. dr. Valentin Inzko
• Št. Jakob
MOLITVENI SHOD za duhovne poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu
v sredo, 13. januarja 1988, ob 19. uri
Bogoslužje pripravijo č. sestre in gojenke šol
Pridigar: mag. Stanko Hočevar iz Celovca^
Verniki iz Št. Jakoba in okolice prisrčno vabljeni!
• Št. Jakob v Rožu
Pred kratkim smo položili v grob na šentjakobskem pokopališču prerano umrlega Joze-ja Falleja, pd. Tomovega Joze-ja, k zadnjemu počitku. Zelo je trpel zaradi zahrbtne bolezni. Hudo prizadetemu očetu in bratu z družino na temu mestu izrekamo naše iskreno sožalje.
Lesno spravilo.
Sreda, 13. 1. 1988
Domača zabavna glasba.
Četrtek, 14. 1. 1988
Rož — Podjuna — Zilja
Petek, 15. 1. 1988
Iz kulturnega življenja koroških Slovencev: Koroški kulturni dnevi.
V___________________________
Duhovni nagovor (Janez Tratar) — Voščila (Danica Ur-schitz)
Nedelja, 17. 1. 1988
Severjeva nagrada 87 — med nagrajenci tudi koroški Slovenec Miha Kap.
Pon., 18. 1. 1988
Organizacije na papirju? Mladi se (ne) združujejo.
Torek, 19. 1. 1988
Slovenska popevkarska scena: Simona Weiss.
Posebno ugodne avtogume dobite pri
KRIVOGRADU
v Šmihelu 60, s 04235/2537
Zimske avtogume:
145-13 šil. 640,-155-13 šil. 695,-165-13 šil. 790,-175-14 šil. 940,-175/70-13 šii. 850,-185/70-13 šil. 895,-
Traktorske gume:
11—28	namesto 5.090,—
samo 3.300,—
14—34	namesto 11.990,—
samo 7200,—
Montaža brezplačna!
Stroje za mešanje mesa in testa do 50 kg.
----------------->€-
S tem kuponom podprete tudi SAK s
5%
Ime:
Srečno novo leto vsem članom in prijateljem ter soobčanom želi
Slovensko prosvetno društvo GORJANCI iz Kotmare vasi.
• Globasnica
15. PODJUNSKI PLES
Čas: sobota, 16. januar 1988, ob 20. uri
Kraj: gostilna Šoštar v Globasnici
Igra: ansambel „Vilija Petriča“ Prireditelj: SKD v Globasnici
• Dunaj
POLITIK DER GEFÜHLE —
esej o Avstriji
dr. Josef Haslinger
Čas: petek, 15. januarja 1988,
ob 19. uri
Kraj: gostilna Weidinger, Dan-kausengasse 3, 4. dunajski okraj
Prireditelj: Dunajski krožek
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK iz-haja vsak torek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63)51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
STRAN
Pismo bralca/Kultura
Na začetku osemdesetih
jet že na robu propada
Da je obstoj in preživetje narodne skupnosti pomembno predvsem od njene zavesti, vidimo pri Reto-romanih v Švici. Njihov jezik je dobil šele leta 1938 priznanje četrtega švicarskega jezika, in tudi njih število je v primeri z drugimi skupinami v deželi dokaj majhno. V kantonu Graubünden/Grischun je njih delež znašal pred sto leti 40%, to je 36.000 duš; sto let pozneje pri istem številu pa 22%, ker se je vsled napredka turizma povečal zlasti delež nemško govorečih. Kljub temu, da so bile švicarske oblasti vedno pripravljene skrbeti za ohranitev romanskega jezika, je romanska skupnost tudi po zadnji vojni vsa leta hirala.
Primer Retoromanov
Poleg turizma, ki je razkrajal stare vasi in njih gospodarstvo z novogradnjami in špekulacijami z zemljišči, je bila največja ovira za oveljavitev romanskega jezika nje-9ova razcepljenost v več narečij. In ko so hoteli uvesti za vso skupnost enoten knjižni oz. uradni jezik. je vsaka skupina hotela svoje narečje. Glavna narečja so štiri: sursilvansko, surmiransko, sutsil-vansko in putersko. Šele leta 1982 je nedomačin, prof. Schmidt iz Zti-richa, postavil za vsa narečja eno-ten knjižni jezik z imenom Ro-Hnantsch Grischun, ki so ga vse romanske skupine sprejele. Konč-n° je šlo za preživetje Retoroma-nov. saj s štirimi književnimi narečji in majhnim številom res ni slo več dalje.
Njihova zveza, liga oz. krovna °rganizacija, Lia Rumantscha, so-dl. da bo odslej ta skupni jezik Povezal vse Retoromane, in da je Povsem spodoben za vlogo urad-nega jezika. Tako se sedaj Reto-romanom odpirajo neslutene možnosti: njegova vpeljava v srednje sole, uvedba romanščine na pošti, radiu in TV itd., torej povsod tam, kamor doslej narečja niso mogla Prodreti. Načrtujejo tudi izdajo romanskega dnevnika.
Odmev pri švicarski javnosti je nadvse spodbuden. Besedni za-klad pa je tudi že zbran, saj deluje romanski jezikovni inštitut z ime-n°m Diziunari Romanisch Gri-schun že od leta 1904 in izdaja romanski slovar v več zvezkih. Sedaj
dela pri tem inštitutu pet znanstvenikov. Kot znano, so narečja prava zakladnica starih krajevnih kultur, v katerih se odraža domače življenje in delo, razpoloženje, duhovitost ljudi itd. Šele iz tega izraznega zaklada se oblikuje bogat in vsestranski knjižni jezik.
Retoromani so se znašli na začetku osemdesetih let že na robu propada. Turizem, zlasti v njihovem predelu Engadin, ki je najbolj slikovit in zdrav v vsej Švici, je pognal v vrtoglave višine cene zemljišč in stavb, ki so jih lahko kupovali le bogati tujci. Roman-
sko vaško prebivalstvo, zlasti mladina, je iskalo zaslužek v mestih in se odtujevalo. Leta 1981 je neki švicarski list javno napovedal smrt romanščine.
Do tega pa, presenetljivo, ni prišlo. Med Retoromani se je zbrala manjša skupina izobražencev z odločno in močno samozavestjo, in že po nekaj letih prerasla v gibanje, s katerim se danes istoveti večina retoromanskega prebivalstva. Najbolj vidno je bilo to ob velikem srečanju Scuntrada Rumänisch avgusta 1985 v kraju Sa-vognin, kjer se je zbralo 10.000
ljudi, samih Retoromanov kakor njih prijateljev. Brali so poezije, imeli gledališke nastope, tekmovanje v ročnih delih, filozofske in jezikovne razprave in predloge, tekmovanja pri kartah, itd. Pobudniki enotnega jezika so pri ljudstvu naleteli na živahno zanimanje, prodajali so romanske otroške, mladinske knjige in povesti. Nabirali so naročnike za romanski dnevnik, ki ga bodo izdajali. K političnim temam pa spada zahteva po ustreznih ukrepih proti špekulacijam z zemljišči in gradnjami. Prisoten je bil tudi zvezni minister, domačin iz Graubiindna. Po mnenju prirediteljev je nastala za romanstvo prava evforija.
Učinki tega so danes povsod vidni. Kjer je še do pred leti prevladoval kompleks manjvrednosti med manjšino, najdemo danes ponos in spoštovanje do domačega izročila. In kjer so, še nedolgo od tega, romanski aktivisti naleteli pri krajevnem prebivalstvu na pomilovalen nasmeh, živi danes romanska zavest.
Primer nam kaže, da je obstoj kake narodne skupnosti odvisen predvsem od njene volje, zavesti in seveda prave informiranosti, kakšna je resnična kultura, ki ji pripada. Ali, kakor je izjavil prof. Schmidt iz Züricha: na samih Re-toromanih je, ali načrt enotnosti in napredka sprejmejo ali zavrnejo.	š.
PISMA BRALCEV
Warum die Armee abschaffen?
Se/f Ende des Zweiten Weltkrie-ges wechselte in Europa kein Quadratmeter Boden vom Ost-ock zum Westblock oder umge-shrt. Die gewaltsame Veränderung dieser starren Blockgrenze ,er 'Einmarsch der Russen' in . 'e BFID efc.j führt zu einer Kon-mit dem Westblock h -,' D,e enorme Atomwaffen-naufung ln Mitteleuropa sowie die Einsatzdoktrin der NATO lassen mit großer Wahrscheinlichkeit je-uan mitteleuropäischen Krieg zu einem Atom Inferno eskalieren. Jeder ABC-Krieg zerstört die natürlichen Lebensgrundlagen (Boden, Luft, Wasser). Die Überlebenschance für die Zivilbevölkerung 'st schlecht. Im Gegensatz zu den ianern und Verantwortlichen in Wien sind wir nicht bereit mit. uem Leben militärisch zu pokern und den Menschen ein X (konven-
tioneller Krieg im Stil von 1940) für ein U (Atomkrieg mit allen Folgen) vorzumachen.
'Auch ein moderner konventioneller Krieg in Europa — unwahrscheinlich — führt bei der Häufung von technischen Anlagen (Chemie, AKW etc.) zu unvorstellbaren Schäden und Kettenreaktionen. Dazu einer, der es wissen muß: „ ... ein zwei Monate dauernder konventioneller Krieg würde Deutschland völlig verwüsten“ (Generalinspektor Altenburg, höchster Soldat der BRD). I/Vas wäre in Österreich da anders?
Die immer wieder heraufbeschworene Gefahr einer militärischen Besetzung steht in keinem Verhältnis zu ganz anderen Bedrohungen unserer Menschlichkeit und unseres Lebens: Die fortschreitende Zerstörung unserer natürlichen Lebensgrundlagen, die weltweite Ausplünderung der Rohstoffreserven und den damit entstehenden Konflikten, die Ver-
elendung ganzer Erdteile und der Hungertod und die dauernde Unterernährung von Millionen Menschen, das weltweite Aufrüsten (österreichischer Beitrag: Abfangjäger, Zeitsoldaten) und die damit verbundenen Kriegsgefahren.
Die vielen Milliarden Schilling die heute für die Gesamtverteidigung ausgegeben werden — weil man/frau glaubt, mit dieser militärischen Versicherungspolizze von allem ausländischem Bösen gefeit zu sein — sind sinnlos verschwendete Milliarden. Wieviele Menschen könnten mit diesem Geld ein menschenwürdiges Dasein erleben? Welche ökologischen Maßnahmen könnten damit finanziert werden?
Das Problem besteht — je länger, je weniger darin, ob eine eigene oder eine fremde hier ist — sondern darin, welche negativen Folgen die Präsenz der jeweiligen Armee hat. In diesem Sinne wird uns das Österreichische Bundesheer immer fremder: Ihre Wehrschauen, ihre Hochrüstungspolitik, ihre geforderten neuen Kasernen, ihr geplanter Einbezug der Frauen, ihre tagtäglich produzier-
ten Unwerte (Gewalttätigkeit, dumpfer Gehorsam, Frauenverachtung etc.). Es muß die Institution österreichisches Bundesheer' kritisch diskutiert werden, weil in ihr die Destruktivität und Sinnlosigkeit am Anschaulichsten konzentriert ist. Mit ihr stellen wir auch andere Zwänge und Verhaltensweisen in Frage. Das Bundesheer ist die sichtbare Spitze des Eisberges Österreich'.
Karl Palle
Birkenweg 10, 9754 Steinfeld
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev vabita na
podelitev IX. Tischlerjeve nagrade prelatu dr. Janezu Hornböcku
v petek, 22. januarja 1988, ob 19.30 uri, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu Spored bodo oblikovali: mešani in moški cerkveni zbor, moški kvartet, mladinski zbor iz Pod-gorij (vse zbore vodi Urhej Kašelj)
Veleslalom v Podnu
200 tekmovalcev je bilo na startu smučarskega veleslaloma mlade generacije pretekli konec tedna v Podnu. Na prvih mestih so bili predvsem tekmovalci ŠD Št. Janž, pa tudi Selani so dosegli nekaj dobrih rezultatov.
Naslednji konec tedna je na sporedu druga tekma za Tirolya-pokal ne Klipitzthörlu, kjer je Daniel Užnik seveda veliki favorit. ŠD Št. Janž pa bo moralo braniti prvo mesto v skupnem seštevku moštev pred velikim tekmecem SC Peca.
Rezultati v Podnu:
Bambini: 1. Simone Wasner (Sele); 2. Jasmin Zierler (Borovlje); fantje: 1. Hannes Poschinger (Borovlje), 2. Markus Slanschek (Šmarjeta), 3. Gerald Gabriel (Št. Janž).
Letniki (70—80): 1. Katja Malle (Št. Janž),
2.	Marion Maloverschnik (Borovlje-Št. Janž), 3. Tatjana Zablatnik (Bilčovs-Št. Janž), 4. Birgitt Filipič (Bilčovs-Št. Janž), 5. Anja Dovjak (Djekše); fantje: 1. Markus Vouk (Celovec-St. Janž), 2. Daniel Užnik (Št. Janž), 3. Christian Engel (Bistrica), 4. Dominik Kropivnik (Bilčovs-Št. Janž), 5. Ivan Kelih (Sele).
Šolarke: 1. Birgitt Kohlweis (Beljak), 2. Dunja Jamnik (St. Janž), 3. Silvana Oraže (Borovlje), 4. Tamara Lapusch (Bistrica), 5. Andreja Gabriel (Št. Janž).
Šolarji: 1. Daniel Durnik (Bilčovs), 2. Bernhard Weratschnig (Šmarjeta), 3. Erwin Rindler (Kapla).
Mladinke: 1. in najboljša dneva Tanja Granig (Celovec), 2. Angelika Hübner (Celovec), 3. Tanja Mak (Sele).
Mladinci: 1. in najboljši dneva Günther Schaunig (Bilčovs), 2. Mario Mak (Sele),
3.	Erich Oraže (Sele), 4. Robert Gajkovič (Sele).
Seniorji II: 1. Klaus Plesnik (Bistrica), 2. Tomi Lapusch (Bistrica), 3. Feliks Weratschnig (Šmarjeta).
Seniorji I: 1. Ernst Erjautz (Kapla), 2. Tomi Steiner, 3. Gerhard Dielacher (Borovlje), 4. Herbert Guetz (Borovlje), 5. Alois Gabriel (Št. Janž).
Ženske: 1. Elke Keuschnig (Kotmara vas),
2.	Lidija Oraže (Sele), 3. Barbara Schwarz (Borovlje)
Splošna skupina: 1. Albin Ouantschnig (Bistrica), 2. Michael Kislinger (Bistrica),
3.	Tomaž Moschitz (Št. Janž), 4. Joži Partl (Bilčovs-Št. Janž), 5. Walter Lauseg-ger (Slovenji Plajberk-St. Janž).
V soboto, 13. februarja 1988, ob 19.30 na plesu SAK pri Šoštarju v Globasnici
SLAVJE ŠPORTNIKOV in NOGOMETAŠA LETA 1987
OKVIRNI PROGRAM:
Boks: Koroška - Štajerska (za Koroško boksata mdr. rojaka Franci WIESER in Marijan ORAŽE)
Ding Yi — Whei Zeng (ekshibicija v namiznem tenisu)
Za ples igra „ALPSKI SEKSTET“
Wölbl, Gallo, Dlopst nazaj v Globasnico?
SAK bo pridobil novega napadalca
Richard Burger, ki igra za Št. Vid, bo do konca januarja podpisal pogodbo za Slovenski atletski klub. S klubom SV Št. Vid in z igralcem samim je SAK že vse uredil, manjka le še dokončni podpis znanega napadalca. Burger je mdr. igral že za GAK, Admira Wacker, Spittal, Austrio Celovec in zdaj za SV Št. Vid. Kot je dejal sekcijski vodja SAK Albin Waldhauser, je igralec zelo poceni in bo vezan na klub nekaj let.
Globasnica bi rada imela od SAK oba svoja nekdanja igralca Christiana Wölbla in Erwi-na Gallota. Globašani so v 1.
razredu zadnji na lestvici in se na vsak način hočejo še rešiti izpada. Globašani hočejo od Pliberka tudi svojega bivšega kapetana Albina Dlopsta.
SAK bo pričel s pripravami 24. januarja, ob začetku marca pa so predvidene priprave v Umagu. SAK se bo letos udeležil tudi prvenstva v dvorani, toda tem tekmam ne bo pripisoval mnogo važnosti. V ospredju stojita letos popolnoma prvenstvo in seveda avstrijski pokal, v katerem igra SAK 4. aprila doma proti Vorwärts Steyru. Na to tekmo se bo posebej pripravljal tudi legionar Mladen Jovičevič, ki v prvenstvu ne more igrati.
Franci Wieaele>e ie kvalificiral za olimpiado19i v Calgarviu
Zahomški skakalec Franci Wiegele je na skakalni turneji Intersport dosegel v skupnem seštevku 5. mesto in je bil najboljši avstrijski skakalec. S 6. mestom v Bischofshofnu pa se
je tudi dokončno kvalificiral za olimpiado v palgaryju. To je nedvomno doslej največji športni uspeh enega izmed naših športnikov.
Po nekoliko slabši lanski sezoni je Franci Wiegele izredno resno pričel s pripravami na letošnjo sezono. Poleg trenerja Gratzerja je treniral s Francijem tudi njegov oče Franci Wiegele, ki seveda najbolje pozna mladega skakalca. Franci Wiegele je opravil letos znatno več skokov na plastiki in potem tudi na snegu. To se je tudi obrestovalo. Firma Kneissl je dala letos na razpolago znatno boljše smuči, ki so tudi pripomogle k temu uspehu. Z istimi smučmi skače tudi trenutno najboljši skakalec na svetu Matty Nykä-nen, ki je na skakalni turneji dominiral, ko poprej še nobeden. Edina razlika je v tem, tako Wiegele, da pač Nykänen dobi na razpolago več smuči in si potem seveda izbere najhitrejše.
Na skakalni turneji Intersport je Franci Wiegele bil znatno boljši kakor obe avstrijski zvezdi Andreas Felder in Ernst Vettori, oba pa sta bila od vsega začetka že kvalificirana za olimpiado. Za pravo senzacijo pa je poskrbel drugi Korošec Heinz Kuttin, ki se je — kot 17-letni — kvalificiral za olimpiado.
Kariera Francija Wiegeleja Se je pričela pravzaprav leta 1983, ko je na Finskem osvojil naslov svetovnega prvaka ju-niorjev. 22-letni skakalec iz Za-homca je letos doslej dosegel trenutni višek svoje športne kariere, in ima v Calgaryju gotovo dobre možnosti doseči visoko uvrstitev. Cilj vsakega vrhunskega športnika je kolaj-na na olimpiadi, toda o tej
Wiegele noče še prav ničesar slišati in si o takih uspehih ne dela nobenih preglavic. Trener Franc Wiegele je imel s svojimi skakalci že odličen uspeh, Karl Schnabl je postal olimpijski prvak. Uspeh sina na olimpiadi bi bila gotovo krona dela uspešnega trenerja, ki je vso svojo energijo in trud investiral v svoje skakalce.
Svetovni pokal		36. skakalna turneja Intersport	
1. Nykänen	195	1. Matty Nykänen (Fin)	887,7
2. Ploc	137	2. Jens Weisflog (NDR)	788,7
3. Parma	90	3. Jiri Parma (ČSSR)	767,6
4. Weisflog	71	4. Christian Hauswirth (Šv)	763,5
5. Tällberg	60	5. Franci Wiegele (Avs)	752,7
6. Thoma	56	6. St. Tällberg (Šve)	751,5
7. Tepeš	54	7. Miran Tepeš (Jug)	748,2
8. Ulaga		8. Andreas Bauer (ZRN)	741,0
Vettori	51	9. Tuomo Ylipulli (Fin)	731,5
13. Wiegele	29	10. Jao Puikkonen (Fin)	726,5
19. Schuster	20	11. Ernst Vettori (Avs)	721,1
20. Kuttin	19	16. Guenther Stranner (Avs)	688,6
29. Felder	14	25. Heinz Kuttin (Avs)	641,1
Turneja treh dežel
Christoph Müller je bil letos najboljši Zahomčan na turneji treh dežel. Vse tri konkurence so letos priredili v Planici, ker je na Koroškem in v Italiji primanjkovalo snega. Na Planici, kjer so bili pogoji odlični, je zmagal Norvežan Opaas pred svojim rojakom Eidhammer-jem. V petek je zmagal Opaas, obe ostali konkurenci pa je dobil Jugoslovan Primož Ulaga, ki je nastopil le dvakrat. Najboljši avstrijec v skupnem seštevku je postal Werner Haim (4.), Zahomčan Christoph Müller pa se je uvrstil na 9. mesto. Na startu sta bila tudi Zahomčan Mörtl in Erath, toda za oba ni zadostovalo za boljšo uvrstitev.
Primož Ulaga je bil v Planici v odlični formi, zmagal je dvakrat.
nt-šport I nt-šport
Svetovni prvak Maurilio De Zolt je postal le drugi na 12. smučarskem maratonu v Ziljski dolini v Kötschach Mauthnu. Na startu je bil tudi znani nogometaš iz Pliberka Christian Lopinsky (slika), ki je tudi na smučeh odličen športnik, saj se je uvrstil med sto najhitrejših. Na star-rzJ6	tekačev iz 10 držav. Maraton je dobil Franc Schöbel
(ZRN), pred De Zoltom in zmagovalcem WASA-teka Mayerjem.
NAŠ TEDNIK: Iskrene čestitke k odličnemu uspehu. Si osebno pravzaprav računal s kvalifikacijo za olimpiado?
FRANCI WIEGELE: Pravzaprav ne. Lani nisem bil ravno v najboljši formi, zato moja pričakovanja ob začetku sezone niso bila prevelika. Seveda pa sem zdaj tem bolj vesel mojega uspeha.
NAŠ TEDNIK: Že v Sapporu si pokazal, da bo trener Gan-zenhuber moral s teboj letos računati. Kdaj si osebno dobil občutek oz. gotovost, da boš uspel in se kvalificiral za olimpiado?
FRANCI WIEGELE: V Sapporu sem dosegel prvi odlični rezultat, ko sem postal šesti. Na skakalni turneji Intersport sem potem potrdil mojo formo. Že po prvi konkurenci v Oberst-dorfu sem vedel, da imam možnost se kvalificirati za olimpiado v Calgaryju.
NAŠ TEDNIK: V Bischofshofnu si potem dosegel drugo uvrstitev v prvo deseterico, ki jo je zahteval avstrijski olimpijski komite za kvalifikacijo. Kakšno je bilo vzdušje v avstrijski ekipi, kako so reagirali tvoji kolegi na tvojo kvalifikacijo?
FRANCI WIEGELE: Vettori in Felder npr. sta mi vedno skušala pomagati, čeprav oba
sama še nista v formi. Vzdušje je bilo odlično, nevoščljivosti v moštvu ne poznamo.
NAŠ TEDNIK: Kot najboljši Avstrijec si bil seveda v središču dogajanja, predvsem veliko žurnalistov si imel okrog sebe.
FRANCI WIEGELE: Z uspehom je vsak športnik seveda bolj v središču dogajanja, toda temu se hitro privadiš.
NAŠ TEDNIK: Kako zgleda trenutno tvoj nadaljnji program?
FRANCI WIEGELE: Od tega tedna naprej se bomo pripravljali na olimpiado v Lahtiju na Finskem. Kako bo šlo naprej, točno še ne vem, februarja pa že itak čaka olimpiada v Calgaryju.
NAŠ TEDNIK: V Calgary bo odpotovalo 5 avstrijskih skakalcev. Tam se boste morali vsi gotovo še enkrat kvalificirati, na štartu bodo potem samo 4 skakalci.
FRANCI WIEGELE: Skakalnice v Calgaryju še ne poznam, zato se bom moral v treningu posebno potruditi, ker bodo le prvi štirje pptem dejansko štartali. Ce bom ostal naprej v formi, gotovo ne bom imel težav.
NAŠ TEDNIK: Želimo Ti vse najboljše, predvsem dober nastop na olimpiadi v Calgaryju.
/• \
OPAZILI SMO- - -
Veseli udeleženci tradicionalnega boroveljskega silvestrovanja
Silvestrovanje v Vogrčah in Borovljah. Velikodušno darilo dr. Franca Wuttija. Božičnica „Kralja Matjaža“.
Naš sodelavec in nogometaš Slovenskega atletskega kluba Aleksander Čertov je z novim letom zamenjal nogometni dres z vojaško suknjo. Mladi nogometaš bo do konca junija spoznaval vojaške veščine in kaj pomenita taktika in strategija. Gotovo bo te izkušnje posredoval tudi svojim soigralcem in seveda tudi trenerju Jagodiču.
V	Vogrčah pri Pliberku je MePZ Podjuna imel svoje silvestrovanje. Sicer so organizatorji novo leto zamudili za nekaj sekund, kljub temu pa so vsi gostje brez težav zdrsnili v novo leto. Da letos obiskovalci niso zaspali že pred polnočjo, je novi kvartet „4 J“ z odličnim programom razvedril publiko, ki je bila izredno hvaležna z nastopom mladih glasbenikov. Ansambel „Generacija“, ki je igral za ples, pa se je gotovo marsikaj naučil od amaterskih kolegov, ki delajo od nastopa do nastopa bolj profesionalno. Edino nastop kvarteta „4 J“ je bil v „konkurenco" silvestrovanju KIB-a (Kulturne iniciative Pliberk) v pliberškem „Grenz-landheimu“. Mogoče enemu ali drugemu našemu društveniku ne bi škodoval kratek obisk prireditve KIB-a; naša publika bi bila zelo hvaležna za vsako novost in popestritev.
V	Borovljah so za silvestrovanje štirih prosvetnih društev pripravili bogat srečolov. Menda se več ko 50 ljudi veseli ka-
set ansambla „Drava“ in to veselje jim je z velikodušno potezo pripravil dr. Franc VJutti, član boroveljskega društva in predsedstva Narodnega sveta. V Borovljah in okolici zdaj
menda v vseh hišah vrtijo samo še to kaseto.
Pa tudi Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ je lahko z delo-

......
Lekšej Čertov zamenjal „uniformo“
vanjem v starem letu zadovoljen. Na svoji vsakoletni božičnici — tokrat ni bila pri Juriju na Šmarjeti, temveč v Pliberškem hotelu Breznik — so lahko Jurij Mandl, Tevž Grilc, Hans Košutnik, Berti Lipuš idr. s ponosom poročali mdr. o realizaciji prve Matjaževe kasete ter 2. libuškega žegnanja. Drugo libuško žegnanje je bilo najmanj tako uspešno kakor prvo. In tudi kasete dobro gre-jo. Vsekakor so se Matjaževe! v preteklem letu tako okorajži-li, da nameravajo sedaj odkriti še Ameriko. Kakor jih poznamo, jim bo to gotovo uspelo.
V ponedeljek, 28. decembra 1987, je založba Drava predstavila Handkejevo pesnitev „Pesnitev trajanju“, ki jo je v slovenščino prevedel pesnik Andrej Kokot.
Andrej Kokot je v razgovoru z Našim tednikom dejal, da je pesem prevedel s Handkejevim soglasjem in je za prevod rabil dobrega pol leta. Seveda pa ni dejal, da med njim in Handke-
Pesnitev trajanju
jem vlada neke vrste duhovno sorodstvo, ki ga je omenil že Handke sam.
Na predstavitvi pesnitve je voditeljica založbe dr. Helga Mračnikar omenila tudi dejstvo, da je Kokot prevod ponudil založbi Dravi prav v času, ko je iz znanih razlogov bila v precejšnjih škripcih.
Spremno besedo na zavihku lične knjižice, ki jo je opremil Jure Jančič, je napisal Matjaž Kmecl.
Andrej Kokot je ta večer bral odlomke iz prevoda, Fabjan Hafner pa odlomke iz nemškega originala.
Knjigo „Pesem trajanju“ lahko za 98,— šilingov kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.	wafra
Literarna nagrada Mohorjeve
Leta 1984 je celovška Mohorjeva založba razpisala nagradni natečaj za biografski roman o kakšni znameniti osebnosti iz koroške slovenske zgodovine. Dobitnik nagrade celovške Mohorjeve založbe v znesku 25.000 avstrijskih šilingov je na Dunaju živeči pisatelj in kritik Lev Detela.
Lev Detela
Njegov roman „Stiska in sijaj slovenskega kneza“ pripoveduje o
staroslovenskem karantanskem knezu Borutu, ki je kot zadnji slovenski vladar pripadal še staremu poganskemu svetu. Lev Detela na zanimiv način pripoveduje o enem najbolj zanimivih in prelomnih obdobij stare slovenske in evropske zgodovine, o pokristjanjevanju Slovencev, a tudi o stiskah in vojnih nevarnostih, zaradi katerih mora knez poklicati na pomoč Bavarce, ki leta 743 potolčejo Obre. Tedaj je konec popolne državne samostojnosti Slovencev. V obrazložitvi Detelovega romana ugotavlja lektor celovške Mohorjeve založbe Vinko Ošlak, da je „delo napisano preprosto, pregledno in ves čas zanimivo. Pisateljevemu jeziku bo lahko sledil vsakdo, četudi nima predznanja o obravnavanem predmetu, pa tudi če ni vajen težjega literarnega sloga“. Nagrajeno delo Leva Detele bo pri celovški Mohorjevi založbi izšlo tudi v knjižni obliki.
Slovenska športna zveza vabi na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestralnih počitnicah in sicer v času od sobote, 6. 2., do sobote, 13. 2. 1988. (Odhod iz Celovca ob 14. uri.)
Tečaj bo na željo ponovno v južnotirolskem centru Kron-platz/Plan de Corones. V ceni 3000,— šil. je zajetih 7 polovič-
Smučarski tečaj Slovenske športne ___________zveze_____________
nih penzionov in prevoz z modernim avtobusom Celovec-Be-Ijak-Lienz-Toblach-Oberolang) in nazaj.
Otroci do 12 let starosti imajo 25% popusta, otroci do 15 let pa 10% popusta na ceno.
Cena za 6-dnevno vozovnico za žičnice in vlečnice stane približno 141.500 LIT. Otroci do 6 let imajo 50% popusta, otroci do 15 let imajo 30% popusta, seniorji pa imajo 20% popusta.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 27. 1. 1988 z na-plačilom 1000,— šil. na konto Slovenske športne zveze (konto štev. 3.029.113) pri Posojilnici Celovec.