Ureja: glavni im odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Roijina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: C P »Gorenjski tisk« v Kranju LETO IX. - 23. III. 1966 - št. 3 tehstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Predlog za razdelitev denarja, ki je na razpolago po ukinitvi obrazca K-15 To, kar danes objavljamo je predlog, ki je bil sprejet na skupnem sestanku predsednikov 10 SP ekonomskih enot in sekretarjev osnovnih organizacij EE. Bilo je več variant, vendar 'je bila osvojena kombinacija, ki je verjetno najbolj pravična, ker upošteva socialni kriterij zaposlenih in njihovih ožjih svojcev, predvsem otrok. Po tem predlogu, ki ga bodo obravnavale še posamezne EE, upravni odbor in ki ga bo končno potrdil še CDS, bodo dobili enkratno izplačilo vsi člani kolektiva, vajenci in tudi ožji svojci zaposlenih (otroai, ki jim pripada otroški 'dodatek Sin ožji svojci, ki so brez zaposlitve). Po uredbi bo denarja (ki ga bo na razpolago za delitev) 1,5 % od brutto osebnih dohodkov. To finančnem planu za leto 1966 bo to 49,900.000 dinarjev. Predlog pa 'izgleda takole: Skupaj: 1. enkratno izplačilo za člaina kolektiva po 12.000 S .diin 39,384.000 2. enkratno izplačilo‘za vajenca po 8.000 S din 328.000 3. enkratno izplačilo za svojce po 3.000 S dim 5,763.000 4. Dotacija počitniškemu domu (kot regres) 4,425.000 Skupaj 49,900.000 Pri tem je treba s pravilnikom urediti naslednje: — Višino enkratnega izplačila za člana kolektiva, ki ne bo zaposlen 12 mesecev v tem letu; tistim, ki niso zaposleni poln čas; tistim ki neupravičeno izostajajo od dela itd. — Višino enkratnega izplačila vajencem glede na učno dobo. — Višino enkratnega izplačila za tiste otroke, .ki 'bodo šele rojeni. Tudi izplačila svojcem je treba vezati na zaposlenega svojca (člana kolektiva) glede na odnos le-tega 'do kolektiva, na dobo njegove zaposlitve itd. IN ŠE LETOVANJE V NAŠEM DOMU Na tem sestanku so navzoči obdelali tudi letovanje v našem počitniškem domu, torej v Novigradu, Fiesi, Bohinju in na Krvavcu in sprejeli naslednji predlog: Vsak član 'kolektiva, ki bo letoval v našem počitniškem domu, bo imel dnevno 500 S din popusta. Isto velja tudi za nezaposleno ženo, medtem ko bodo imeli otroci 250 S din popusta. Za letovalce izven našega doma ne bo regresa, ker za to ni denarja! Navajamo še primer, koliko bo stalo letovanje štiričlansko družino, ki bo letovala v našem počitniškem domu: Vzemimo, da ima ta družina zaposlenega samo očeta, medtem ko je mati doma, otroka pa v šoli (prejemata otroški dodatek!) Pension znaša za člana kolektiva 2.000 S din na dan, kar da v 8 dneh (že s popustom) za moža 12.000 S din ker žena ni zaposlena, velja zanjo isti popust in bo 'plačala 12.000 S din Za otroka je pension polovični (če imata polovični obrok) in bo stalo letovanje za oba (že s popustom) tudi 12.000 S din 36.000 S din ali 360 N din Poudariti je seveda treba, da je tudi to samo predlog, dokler ga CDS| ne potrdi oziroma spremeni. Verjetno bomo v prihodnji številki že lahko objavili tudi končni sklep, oziroma kakšen predlog je bil osvojen in potrjen. Sind, podružnica VSEBINA — Predlog za delitev denarja, ki je na razpolago po ukinitvi obrazca K-15 — Ekonomska propaganda — gospodarska nujnost — Letošnji pogoji za letovanje v naših počitniških domovih — Konferenca ZK podjetja Poslovno združenje tekstilne industrije v Ljubljani — Velja tudi za nas! — Op-art, modna novost in osvežitev za letošnjo sezono — Beljenje v naši belilnici — Iz življenja in dela naše komune (gospodarstvo v L 1965, toplarna, industrija v kranjski občini) — Kaj, je zunanji sporazum — Kaj je zunanji 'sporazum? — Pred 'sprejemom pravilnika o delovnih razmerjih — Predenje tekstilnih surovin — Kadar otrok noče jesti... — Pregled sinančnega poslovanja sindikalne organizacije 1965 — Trojčki v Tekstilindusu — Obvestilo Ekonomska propaganda - gospodarska nujnost V tej številki sem prvotno želel pisati o posrednikih (medijih) eko-nomsk propagande, ker ie-ti spadajo v skupino njenih nosilcev. Zaradi odstavka v našem poročilu poslovanja, kjer je zapisano vse o našem oddelku za analizo tržišča in reklame pa sem sklenil, da bom tokrat raje pisal o ANALIZI TRŽIŠČA. Mislim, da je to potrebno, ker očitno nekateri člani ne vedo, kaj je pravzaprav analiza tržišča. ('Bredino začnem obravnavati ANALIZO TRŽIŠČA, bi rad poudaril, da je bolje če uporabljamo besedo RAZISKAVA TRŽIŠČA, kar bom storili tudi sam v članku, 'ki sledi. A) RAZISKAVA TRŽIŠČA V einem prejšnjih člankov o ekonomski propagandi (EP v nadaljevanju) sem povedal, da je -raziskava tržišča ena od treh osnov za planiranje uspešne EP (ostali dive sta: plan proizvodnje in denar, ki ga ima oddelek EP na razpolago). S tam seveda ne mislim ibriditi, da je raziskava tržišča smiselna samo tedalj, če ima delavna organizacija svoj propagandni oddelek. Sem pa prepričan, da ima podjetje večjo korist in večje možnosti, če uporabi dobljene podatke s tržišča ne le za svoje notranje potrebe in usmerjanje proizvodnje, temveč tudi za uspešno propagando navzven. Razume pa se, da je tudi že sama raziskava zelo pomembna in potrebna. (V tem članku 'bom obravnaval raziskavo tržišča v okviru oddelka za EP). Današnji tempo v industriji zahteva od proizvajalca, da išče vedno več tržišč, da bi tako lahko tekoče prodajal kar proizvede. 'Problem, ki pri tem nastane pa je, da -so talka nova področja proizvajalcu nepoznana, posebno tedaj, če gre za inozemska tržišča. V takih trenutkih (je možno dvoje: prodati ma takšno tržišče razpo- Za družino torej skupaj Letošnji pogoji za letovanje v naših počitniških domovih Kratko pojasnilo o letošnjih cenah tistim članom kolektiva, ki nameravajo letos letovati v poslovalnicah našega počitniškega doma. Upravni odbor počitniškega doma je na 14. redni seji, dne 3. 3. 1966 razpravljal o načinu in pogojih letovanja članov kolektiva (za leto 1966) in osvojil naslednje predloge: 1. Vpisovanje za letovanje v poslovalnicah počitniškega doma podjetja bo letos za obrat I v pisarni počitniškega doma (nad Delavsko restavracijo), za obrat II pa v pisarni varnostnega tehnika v obratu II. Pri vpisu bo treba plačati akontacijo in to S. din 5.000 na osebo. 2. Poslovalnica v Novigradu bo odprta od 2. 6. 1966 dalje, poslovalnica v Fiesi pa predvidoma od 15. 6. 1966 dalje. Poslovalnici v Bohinju in na Krvavcu bosta odprti na podlagi prijav. 3. Možnost letovanja v poslovalnicah je 8 dni. Če bo prostor v posamezni poslovalnici, bo možno letovati tudi 15 dni. 4. UO počitniškega doma predlaga (na osnovi kalkulacije) sledeče cene penziona: Za Novigrad in Fieso za člana kolektiva in za svojca (ožji družinski član, ki ga vzdržuje) 2.000 S. dinarjev za ostale goste 2.500 S. dinarjev za inozemske goste 4.000 S. dinarjev Nočnina za ležišče v Bohinju je 300 din, in sicer za člana kolektiva in za svojca, ki ga vzdržuje; 500 S. dinarjev za ostale goste. Ležišče na Krvavcu je za člana kolektiva 200 S. dinarjev, za svojce pa 300.— S. dinarjev in za tuje goste 400 S. dinarjev. V omenjenih cenah ni vračunana turistična taksa in cena za prevoz. 5. V poslovalnico Novigrad bo vozil tovarniški avtobus vsak torek in četrtek ob 6. uri izpred obrata I. V poslovalnico Fieso pa vsako sredo in petek ob 6. uri izpred obrata I. Cena za prevoz še ni določena. 6. Prijave bomo verjetno sprejemali od 15. 3. do 31. 3. 1966. Vsa ostala pojasnila in podrobnosti bomo objavili pozneje na oglasnih deskah. UO počitniškega doma Na dan žena - 8. marca ložljiive izdelke z dokajšnjo mero tveganja ali pa 'tržišče predhodno raziskati in proizvesti takšen asortiment, (ki ga bo možno prodati brez večjega tveganja. Možino je seveda delati oboje hkrati, se pravi: prodajati kar imamo, obenem pa itržišče raziskati in postopoma prilagajati proizvodnjo željam in zahtevam potrošnika. Ni dvoma, da je prva varianta slalba, ker ne nudi zadostnega jamstva za uspeh. Druga in tretja sta nekoliko dražji, vendar le na videz, ker se porabljeni denar za proučevanje hitro in 'bogato obre-tuije. številne statistike dokazujejo, da omogoča proučevanje večjo in elkonomičnejšo prodajo, torej tudi večjo proizvodnjo. Statistike dalje dokazujejo, -da se pogosto izboljša tudi kvaliteta izdelkov. Že semi piisai o tem, da je cilj EP, da s svojimi sredstvi poveča prodajo in obenem zadovolji željam in potrebam potrošnika. Če hočemo to doseči, potem je treba te želje in potrebe tudi poznati, kar dosežemo s pravilnim proučevanjem tržišča. Ta raziskava tržišča pa obsega: 1) PROUČEVANJE POTROŠNIKA 2) PROUČEVANJE IZDELKOV DOMA IN NA TRŽIŠČU 3) PROUČEVANJE TRŽIŠČA V OŽJEM SMISLU (dalje na 2. strani) Konferenca ZK podjetja 5. marca je bila v sejni dvorani CDS konferenca komunistov podjetja. Konferenci je prisostvovalo 128 članov. Namen konference je bil, da bi se komunisti pogovorili o dosedanjem delu, o uspehih to neuspehih od zadnje konference do danes, obenem pa bi določili perspektive, naloge to akcije za letošnje leto. Referat je podal sekretar komiteja tov. Tine Rojina. V njem je poudaril, da je 'bilo preteklo leto izredno pestro na področju družbeno - političnih in ekonomskih sprememb ter dogajanj, tako v podjetju kot tudi izven njega. Prehod na skrajšani (42-urni) delovni čas, izvoz, osvajanje novih artiklov to sploh vključevanje podjetja v nove pogoje spremenjenega gospodarskega sistema, je terjalo od vseh članov kolektiva veliko naporov. Prav tako so delegati razpravljali o slabostih to smernicah, ki jih je nakazal III. plenum CK ZKJ. Konference se je udeležil politični sekretar ObK ZK Kranj tov. Aoi Puhar. Razprava je bila dokaj živahna, saj je sodelovalo 23 disfcu-taotov. Za sestavo zaključkov je bila imenovana komisija, ki pa zaradi Obširnega materiala in prekratkega časa do izida časopisa, ni uspela zaključke objaviti. Zato bomo v prihodnji številki priobčili važnejše misli iz referata in zaključke. T. R. Ekonomska propaganda - gospodarska nujnost (dalje s 1. strani) PROUČEVANJE POTROŠNIKA Ta nalaga je brez divama zelo težka, Iter zajema dva bistvena elementa, in to: ugotoviti je treba želje potrošnika in abemeim tudi način, s katerim ga bo možno pridobiti ali pa prepričati, da bo. kupil todi izdelke, ki jih prvotno ni nameraval kupiti. Zadnje je pomembno zato, 'ker noben proizvajalec ne moire proizvajati zgolj tisto, kar želi potrošnik. Proučevanje potrošnika seveda nii možno izvesti tako, da bi šli od človeka do človeka in ga povprašali, kakšne želje ima. Dovolj je, če izberemo izbrane posameznike ali določane skupine ljudi, ker bo--mo tako dobili ustrezen povpre-ček, ki zadostuj e'torse na razlikuje veliko oid splošnega. Nekatere podatke (običaje, način življenja, kuipno moč) je možno' dobiti že iz raznih publikacij, nekatere od veletrgovin in od maloprodajnih. Treba je pač poiskati razne možnosti, seveda take, ki nam bodo dale resnične in realne podatke. Proučevanje potrošnika si pred: staivljam takolen: Določil bi neko področje, na primer mesto Kranj. Ker žive v Kranju ljudje raznih slojev, bi proučil večjo skupino v kaki delovni organizaciji, mestno' četrt Zlato polje, vas Primskovo, več obrtnikov in nekaj prodajaln tekstilnega blaga. Mislim, da bi zadostovalo, če bi Skupno zajel 1 do 2 tisoč ljudi. Za proučevanje bi pripravil anketne lističe z ustreznimi vprašanji. Ta vprašanja bi morala vsebovati naslednje odgovore: katera vršita lljudi največ kupuje, koliko jih je, njihovo izobrazbo, starost in spoli, kje kupujejo, tekstil, za katerega želimo imeti podatke, katero barvo in vzorec kupujejo (bi želeli), kakšne predloge imajo, ali opazijo našo propagando, kako jim ugaja, kateri časopis berejo, in kdaj, kdaj gledajo televizijo, poslušajo radio itd. Te anketne lističe bi poitem razdeli med omenjene Skupine, razpisali nagradno žrebanje in uspeh verjetno ne bi izostal. Druga možnost bi bila, da pošljemo te lističe po pošti in prosimo na primer sind, organizacijo za pomoč. Lahko bi jih po pošti poslali 'tudi posamezniku (obrtniku, na primer!). Razume se, da takšno anketiranje (preko pošte, televizije, radia) zahteva 'budi pojasnilo, zakaj tako delamo. Takšno pojasnilo je lahko uvod na anketnem listu. Dobre podatke bi nam na primer dal tudi naslednji način: preko televizije in radia bi objavili, da daje Tekstilindus brezplačno 10 ženskami in 10 moškim blago za letno obleko oziroma za srajco, s pogojem, da ga uporabijo v tistem letu in da povedo svoje mnenje o njegovi uporabnosti, kvaliteti in podobno. Taka (mnenja bi Ibiila (seveda objavljena preko televizije ali časopisa) zelo učinkovita in verjetno bi tak način ojačal zanimanje potrošnikov za naše izdelke. Že prej sem omenil, da pri proučevanju potrošnika ne gre le za njegove želje in potrebe, temveč tudi za prepričevanje. Marsikdo pravzaprav ne ve točno, kaj želi; če mu v pravem .trenutku pomudimo ustrezen artikel, ga bo verjetno 'kupil. Proučevanje potrošnika nam dalje lahko odgovori tudi tedaj, če skušamo plasirati blago, ki ga potrošnik ne želi. Pravočasna ustavitev take fonsirane prodaje potem njima težjih posledic za podjetje. V nasprotnem primeru, če jo fonsiramo naprej, ipa je izguba lahko zelo velika in škodljiva, 'ker tak način potrošnika odbija. Tako dobljene podatke o potrošniku (zbirati jih je treba kar naprej) je potem treba analizirati, vskladiti z možnostmi podjetja in na njihovi osnovi je treba planirati proizvodnjo' in .pričeti is pravilno propagandino akcijo. PROUČEVANJE IZDELKOV Ko poznamo okus, želje in potrebe potrošnika je treba pričeti s proučevanjem lastnih izdelkov. V tej smeri je najvažnejše to, da se proizvodnja kolikor je možno prilagodi tem željam in okusom. V vsakem primeru bi morali upoštevati razne reklamacije potrošnikov, prizadetim pa napako obrazložiti din škodo povrniti. Resnica je v takih primerih najboljše orožje. Da se je treba pri določanju izdelkov ozirati tudi na modno politiko, to je jasno. '1:011111 ■BMBi Še ena, ki je bila darila vesela Podrobna analiza in proučevanje izdelkov, bi morala upoštevati naslednje: V 'kakšne namene bo možno izdelek uporabljati, komu je namenjen, ali je kvalitetno dober in enakovreden konkurenčnim proizvajalcem, je pravilno pakiran, ali je cena pravilna, 'kakšne so njegove lastnosti ('trdnost, obstojnost barv, krčenje), kakšni potrošniki ga bodo uporabljali (žene, moški, otroci), Ikdko ga propagirati, kakšne so njegove prednosti, ga je možnio koristno izboljšati z majhnimi spremembami, Ikakšno je mnenje potrošnika glede na barvo, ime. To so bistveni podatki, katere bi podjetje moralo imeti o vseh svojih izdelkih. Takšni podatki bi tudi znatno olajšali delo naši prodajni službi, predvsem našim potnikom, obenem pa bi bili tudi resnična osnova za objektivno ekonomsko propagando. PROUČEVANJE TRŽIŠČA Analiza 'tržišča je dokaj obsežno delo. Tu je treba upoštevati več osnovnih elementov, na osnovi katerih je potem možno dobiti dokaj zaineisl j iive podatke o možnosti raz-širitve tržišča, o možnostih da povečamo kdličiniško prodajo v posameznih področjih (ali v celi državi), kako smo uspeli z novim artiklom, o kvaliteti tržišča, itd. Ti elementi so: Vrsta potrošnje: V našem primeru gre za tekstilne izdelke iz bombaža, statničnega vlakna in iz sintetičnih vlaken. Proučevanje .tržišča bi nam maralo povedati, koliko' 'takšnih podjetij je v državi, kakšne so njihove kapacitete, kakšna (je (kvaliteta in asortiment, kakšno je povpraševanje potrošnika po izdelkih teh 'konkurentov na tem ali onem področju. Področje potrošnje: Tu bi morali ugotoviti specifičnost te ali one republike, okraja, občine, da bi tako deloma spoznali potrebe, zahteve in možnosti stanovalcev. Deline podatke bi nam že lahko dali statistični zavodi v državi. Količina potrošnje: Vemo, da se količinska potrošnja v raznih državah (v povprečju) zelo razlikuje. Prav tako se seveda razlikuje tudi v naši državi, med republikami, ker je zmogljivost ljudi pač zelo različna. Te podatke bi deloma lahko dobili od grosistov, deloma pa od naših potnikov in maloprodajne mreže. Kvaliteta potrošnje: Tu bi morali 'Ugotoviti, kakšno uporabno vrednost ima blago na nekem tržišču, kakšno kvaliteto to tržišče zahteva, kakšen način pakiranja je zaželjen, kolikšna količina izdelkov je bila prodana v nekem obdobju ma tržišču, ki ga proučujemo. Tako je možno ugotoviti vrsto in karakter izdelkov, ikateri so zanimivi za potrošnika. Pri raziskavi tržišča je treba proučiti celotno tržišče ali pa posamezna področja in dobiti naslednje podatke: L Kako veliko je tržišče, kamor usmerjamo propagando in kjer želimo uspešno prodajati? 2) Koliko trenutno prodamo letno na tem tržišču in kakšne možnosti »o za povečano prodajo? 3) ^ Kakšno prodajo imajo konkurenčna podjetja in koliko potrošnikov bi se dalo prevzeti komiku-ranci? 4) Ali je zanimanje za nek izdelek na vsem tržišču ali samo na določanih področjih tržišča? 5) Kakšne so prednosti in kakšne slabosti konkurence? _ Na osnovi teh proučitev iin dobljenih podatkov bi naši delovni organizaciji brez dvoma uspelo povečati prodajo izdelkov, ker bi proizvajali bolj sistematično, torej tisto, kar potrošnik želi in zahteva, proizvajali bi 'tudi količinsko posamezne izdelke realno, torej toliko, kolikor bi tudi uspeli iprodatli in kar je najvažnejše: pridobili bi nove kupce, ki sedaj naše izdelke zavračajo, kar jim ne odgovarjajo. Podatki s tržišč bi verjetno tudi dokazali, da smo večkrat prepočasni, da nimamo srečne roke pri izbiri desanov in še mnoge naše slabosti. Peter Gunčar VELJA TUDI ZA NAS! Objavljamo nekaj stavkov iz sklepov, ki jih je sprejel CK ZKJ na svojem tretjem plenumu. — Investicijsko politiko je treba prilagoditi potrebam razvoja intenzivnejšega gospodarstva in hitrejšega zboljševanja življenjskega standarda delovnih ljudi. (1. sklep) — V središču boja za uresničitev reforme mora biti predvsem delovni človek, njegove potrebe in njegova vloga v gospodarstvu in družbi. (1. sklep) —Sredstva, ki jih nalagamo v razvoj gospodarstva, naj bodo pod čim neposrednejšo kontrolo delovnih ljudi, ki so jih pridobili, da bodo tako vir naraščanja njihovega dohodka. (1. sklep) — Neogibni so odločni ukrepi za čimbolj racinalno organizacijo, učinkovitejše funkcioniranje in intenzifikacijo dela administracije. (6. sklep) — Ob razširjeni materialni osnovi gospodarstva se morajo komunisti zavzeti za krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Neposredno odločanje delovnih ljudi o pridobivanju in delitvi dohodka v delovnih enotah, o odnosih med delovnimi enotami in o drugih vprašanjih odnosov v proizvodnji in delitvi mora biti zagotovljeno s statuti, pravilniki in drugimi samoupravnimi akti. (7. sklep) — Uravnilovko je treba odstranjevati ne samo v delitvi osebnih dohodkov, marveč tudi v ekonomskih odnosih med delovnimi enotami znotraj delovne organizacije, (sklep 7) Več pa bomo objavili prihodnjič! Uredništvo P OSI LOVNI Sl TEKSTILNE 1 j INDUSTRIJE v Ljubljani IRUZENi JE Iz poslovnega - poročila 1965 PZ je bilo ustanovljeno 27. 6.1962. leta v Ljubljani. Ustanovitveni člani so bili: — Tekstilna industrija »TEKSTILINDUS« iz Kranja, — Industrija bonbažnih izdelkov »IBI« iz Kranja — Tekstilna tovarna iz Ajdovščine — Tovarna sanitetnega materiala iz Domžal — Tekstilna tovarna PREBOLD — Mariborska tekstilna tovarna »MTT« .iz Maribora — Predilnica in tkalnica — Maribor — Predilnica »LITIJA« iz Litije — Gorenjska predilnica iz Škofje Loke — Bombažna predilnica in tkalnica »BPT« iz Tržiča (Leta 1963 sta bila izključena dva člana, iin sicer: IBI in BPT iz Tržiča). S pripojitvijo Poslovnega združenja volanrske industrije k PZ je bilo vključenih v PZ še 8 novih članov (predvsem proizvajalcev volnenih izdelkov). Leta 1964 in 1965 so se vključila še konfekcijska podjetja (tovarne pletenin, oblačil in perila, vezenin, trikotaže) in tudi druge tekstilne tovarne bombažnih in volnenih tkanin. Tako je imelo PZ 31. decembra 1965. leta 35 članov. PZ ima šest sektorjev, in to: koordinacij sko - planskega, analitsko-ekonomskega, računovodskega, izvoznega, uvoznega in tajništvo. Zaposlenih ima PZ trenutno 37 v rednem delovnem razmerju in 3 v dopolnilnem. IN ŠE USPEHI PZ V LETU 1965 Izvoz PZ je bil v letu 1965 planiran v višini 2,760.000 g, medtem ko je bilo realizirano 3,126.851 $ ali 113%, kar je za 13 % več, kot je planirano. Ta količina predstavlja okoli 18% celotnega izvoza članov PZ. (Za primerjavo navajam še realizacije izvoza iz prejšnjih let: 1963 — 989.643 S, 1964 — 1,818.182 dolarjev). V letu 1965 je bilo sicer prijavljenih zaključkov za 5,068.000 $, vendar vsi niso bili realizirani, ker so del naročil stornirali kupci (9,8%), del naročil pa niso realizirali člani PZ (28,4%). PREGLED REALIZACIJE IZVOZA PO TOVARNAH (navajam samo nekatere!) Podjetje Realizacija $ > 1965 N g & % #li MTT Maribor 479.640 IS,30 16,0 Tekstilindus Kranj 462.664 14,79 23,5 TT Prebold 243.665 7,79 25,0 Po podatkih v poročilu, predstavljajo bombažne tkanine v izvozu preko PZ kar 39 %, na drugem mestu je lahka konfekcija s 24 % in na 'tretjem je konfekcija iz volnenih 'tkanin z 18 %■ Pri samem izvozu bi 'omenil še to, da j c PZ 'izvažal večinoma plemeni-tene tkanine in konfekcijo medtem ko je izvozil surovih bombažnih tkanin samo za 5,5 % od skupne količine izvoženih bombažnih tkanin. PZ je v latu 1965 izvozilo največ v Zapadno Nemčijo, in sicer za 1,466.603 g ali 46,80 % izvoza. Tudi uvoz iz ite dežele postaja vse bolj pomemben. Naslednje pomembno tržišče je Italija, čeprav izvoz v letu 1965 (247.362$ ali 7,91 %) ni zadovoljiv. PZ misli menjati dosedanji način obdelave na tem tržišču ter upa na znatno večji izvoz v to sosednjo deželo. Tudi Skandinavske dežele so postale zanimivo 'tržišče, vendar bo .treba tudi tu razmere bolje urediti (postavitev lastnega delegata itd.). PZ je izvažalo še v naslednje države: Grčijo, Švico, Irak, Libanon, S. Arabijo, Jordan, Gano, Dansko, Sierra Leono, Iran, Holandijo, Malto, Izrael, Anglijo. Glede bližnjega Vzhoda velja, da bodo tamkajšnje države ostale še nadalje zelo perspektivni kupci naših artiklov, kar velja predvsem za: Sirijo, Libanon, S. Arabijo in delno tudi Irak. Važno je tudi to, da so ta tržišča konvertibilna, ker prejmejo letno okoli 1,5 milijarde $ za eksploatacijo nafte. Problem v letu 1965 na teh tržiščih pa je bila močna konkurenca azijskih držav (Kitajske), ki imajo znatno nižje cene. PZ ugotavlja v poslovnem poročilu takole: iz dosedanjega dela našega izvoznega oddelka je vidno, da je nujno potrebno spremeniti način dela in obdelavo posameznih tržišč. Predvsem je važno, da bi omejili delovanje na nekaj glavnih tržišč, obenem pa bi pričeli graditi nove posle na novih, še neobdelanih tržiščih, predvsem v Afriki. Prihodnjič pa 'kaj več o delu ostalih sektorjev. p. G. OP-ART, modna novost in osvežitev za letošnjo sezono Zanimanje kaže, da je letošnja moda naravnost zaljubljena v OPART vzorce. (OP-ART pomeni optična ali vizuelna umetnost). Ti vzorci res pomenijo v naših vzorčnih kolekcijah pravo osvežitev. Saj smo res že naveličani vedno enih in istih motivov, in to največ cvetličnih. Tistim> ki teh desentov še ne poznajo, predstavljamo nekaj kreacij, ki so bile narejene v našem oddelku. To so geometrijski vzorci, ki se tiskajo največ v čmo-beli kombinaciji. Prinašajo jih tudi v drugih barvah, ki pa morajo biti živahne, n. pr. v rdeči, zeleni, turkizni, modri itd., tiskajo pa se največ na belo podlogo. Uporabnost je vsestranska, ker so vzorci uporabni za /vse kvalitete od popelinov, sintetike, pestro tkanega blaga pa do pletenja. V Italiji, Franciji itd. so prinašali te desene že preteklo jesen, letos pa so velika moda. Tudi pri nas je lepa kolekcija teh desenov v proizvodnem postopku. Modne novosti je treba dokaj elastično osvajati in jih še v pravem času planirati. Tudi učinkovita reklama za prodajo teh desenov bi se najbrž izplačala. Mi se do sedaj z modnimi novostmi nismo veliko ukvarjali, saj imamo že precej časa skoraj nespremenjen vzorčni žanr. Močno dvomim, da nam inozemski kreatorji prinašajo tudi novitete, ker se desenit ki jih prinaša kolekcija Textiles Paris Echos in italijanska iz Bielle, močno razlikujejo od papirnatih osnutkov, ki jih kupujemo od inozemskih ateljejev. Mislim, da bi bilo* dobro takrat, ko pričnemo pripravljati novo kolekcijo, osebno obiskati te ateljeje, kot to delajo tudi druga podjetja. Najbrž smo mi bolj odvisni le od njihovih neprodanih zalog, ali pa nam prinašajo le določen žanr, za katerega menijo, da se pri nas proda; mogoče imajo takšne izkušnje. Romu pa so namenjeni deseni, ki jih prinašajo angleške kolekcije JTD ne vem, ker so po mojem mnenju kvalitetni samo artikli in apreture. Tudi pot inozemskih revij, ki jih ima naročene naše podjetje je precej dolga do našega oddelka in marsikaj že ni več novo in zanimivo. Revije, ki jih dobivamo, uporabljamo za ideje pri risanju novih osnutkov, ker smatram, da vzorce nima smisla kopirati, saj kopija po navadi vedno slabše izpade od tiskanega originala. Pa tudi vsak dezinater vloži v osnutek nekaj svojstvenega in uporablja drugo tehniko. Zelo zanimivo in koristno ibi bilo obiskati tudi kakšen vzorčni sejem n. pr. v Italiji, saj čim več desinater vidi, tem uspešnejše je njegovo delo. Tudi področje koloriziranja pri nas ni najboljše urejeno. Vsi, ki delamo pri tem procesu, skušamo uveljaviti svoje, ne najdemo pa skupnega jezika. Prav tu bi bilo treba veliko več sodelovanja in uspeh bi bil veliko boljši. Mak P-ÄRT PÄRT P-ÄRT P-ÄRT Beljenje v naši belilnici Pred nekaj leti je imela naša be-lilnica I za ibetljenje staro» napravo, na kateni je proces beljenja potekal drskontinuirno. Izkuhavanje bombažnega blaga je potekalo v kotlih pod pritiskom ene do droh atmosfer in pri temperaturi med 110 in 135‘ C. Običajno smo za iz-kuhavanje uporabljali odpadni lug iz mercerizacije (4“ Be oziroma 2,5 odst. na težo blaga j. Izkuhavanje je 'bilo odvisno od učinka, katerega smo želeli doseči in je trajalo približno 6 ur. Po izkuhavanjiu smo lug izpustili iz kotla. Tkanino smo nato najprej prali vroče »in nato mrzlo, da smo odstranili nečistoče in razkrojne produkte. Ko je bila tkanina izkuhama in oprana, je sledilo beljenje z natrijevim h»i-pokloritam. Ta proces beljenja je bil dokaj: zamuden, pa smo zato želeli uvesti kontinuirni postopek beljenja. Pred štirimi leti je tako dobila naša tovarna kontinuirno pramensko belilnico firme »Benteler« iz Zahodne Nemčije. Kontinuirna pramenska bol il niča je omogočila, da se proces beljenja odvija v tekočem traku, prostor, ki ga sama naprava zavzema, je izredno majhen, proces pa traja le nekaj ur. Tudi 'kapacitete belil-nice (okoli 45.000 m nà 8 ur) so znatno večje. Poraba kemikalij je sicer nekoliko večja, vendar je postopek kljub temu »izredno ekonomičen. a) Priprava blaga za kontinuirno beljenje V »naši tovarni izdelujemo »tri vrste bombažnih tkanin, .in sicer: tkanine iz česane bombažne »preje, ki jih mercariziramo», letne risanine katere ne merceriziramo in zimske tkanine, katere kosmatimo. Pred samim beljenjem bombažnih tkanin so potrebna različna pripravljalna »dela, in sicer: 1. smojemje 2. škrobljenje, 3. izkuhavanje 4. beljenje S smojanjem odstranimo štrleča bombažna Vlakna na eni ali na obeh straneh tkanine, »da tako dobimo gladko površino. To je zlasti važno pri tkaninah, »ki jih tiskamo. V »ta »namen vodimo razširjeno »blago preko »plamena, ki posmoidi štrleča 'bombažna vlalkna. Ker je v naši tovarni že -precej časa veliko »pomanjkanje sušilnih kapacitet, »so bili strokovnjaki prisiljeni vsaj inekoliko spremeniti tehnologijo in organizacijo mercerizacije. Tako danes namesto razškrobljenja po simojenju, sledi pri nekaterih artiklih (iz česane bombažne preje) navijanje blaga na »doke dn potem mercerizacija surovih tkanin. Nekoč je p»roces te priprave blaga potekal takole: Najprej smo tkanino smodili, razškrobili, bélili in raztegovali, potem je sledilo sušenje beljenega blaga ter »marcerizaCija. Po merce-rizaciji »smo blago prali v pramenih, kisali in ponovno pramensko prali. Temu je sledilo ponovno raztegovanje blaga in sušenje. Lahko smo veseli, da je našim strokovnjakom uspelo 'izvesti spre- menjeno tehnoilogijo priprave blaga za beljenje, ker sedaj ni več kakih posebnih težav. Razškroibjemje sledi neposredno smojeoju in je za uspešno beljenje nujno potrebno. Tako se izognemo »težavam, »ki bi nastopile pri kasnejšem ibanvanjiu in stiskanju. Za razškrobljeinje tkanin, škrob-ljenih s škrobom, uporabijaimo» encime. (Encimi s»o komplicirano zgrajene beljakovine, ki že v majhnih količinah aktivno delujejo na razkroj škroba. V tekstilni industriji uporabljamo naslednje encime: diastafor, degoma DK, bakto-laze, biolaze, enzylaze »in »deamil 15, proizvodi firm: Ferment), Kalle, Ddamait, Pivovara Zagreb, Teol Ljubljana). Poleg encimov lahko za razškroibljeaje upoirabljamo še oksidacijiska »sredstva, alkali j e »in kisline. Razškrobljenje »poteka po naslednjem vrstnem redu: a) imprsgniranje z razškrobilnim sredstvom, b) otdlagainje v bazene, c) pranje, »izpiranje, ožemanje. Impregndranje mora biti intenzivno »t. j.: namakanje mora trajati dalj časa, »da bi razskrobilno sredstvo pravilno prodrlo v tkanino. Zaradi tega »do'dajamo floti za razškrobljenje sredstva za omaka-»nje. Težimo za tem, da je tkanina čim »dalj časa v »stiku Z impregnirajočo floto. »Kopel za knpregni-ranje mora biti količinsko 100 — 200'% večja od teže tkanine. Če želimo tkanino hitro razškrobiti, izvršimo razgradnje škroba v škornju. že na začetku sem »omenil, da nekatere tkanine po »smojenju navijamo na »doike in mercariziramo. (Pod besedo mercerizacija razumemo obdelavo bombaža z močnimi lužnatimi raztopinami, obenem ga tudi raztegujemo). Pri tem obdelovanju »bombažno vlakno nabrekne. Če skrčenje, »lento je normalni pojav pri obdelovanju bombaža z lugom) preprečimo z raztegovanjem dobi tkanina poleg »povečanega lesika (ki je trajen) tudi večjo trdnost, »sprejemljivost za barvila in vpojnost. V praksi delamo to takole: tkanino namočimo v raztopino luga i»n jo pri »tem raztezamo. Temperatura luga ne sme presegati 18° C, ker ise vlakno »drugače poškoduje. Koncentracija luga je 30° Bè. Čas, ko lug deluje na 'tkanino, je približno 45. sek., raztezanje po širini pa znaša od 2 do 5 % širine surove tkanine. Včasih dodajamo v raztopino luga razna omakalna sredstva, zaradi boljše in hitrejše prepojitve tkanine z lugom. Tkanino lahko merceriziramo v enem, dveh ali v treh pramenih, kar je odvisno od kvalitetnih zahtev. Med samim raztegovanjem tkanino izperemo z vročo in nato z mrzlo vodo. Temu izpiranju sledi nevtralizirani e pirebitnega luga z močno razredčeno kislino. Na kraju sledi izpiranje in o»žemanje. Nevtralizacije v naši mercerizaciji ne »izvajamo, ker tkanino po končani mercerizaciji »transportiramo v be-liiiniico, kjer jo 'izkuhamo in belimo. Včasih tkanino tudi lužimo. Razlika med mercerizirano in iluženo tkanino je sledeča: pri mercerizi-rani tkanini se poveča lesk, trdnost, »sprejemljivost za barvila itd., pri lužemi tkanini, katero obdelujemo z nekoliko »slabšim lugo»m (koncentracija luga 20° Bè) in jo ne raztegujemo, pa dosežemo zgostitev tkanine in večjo sprejemljivost za barvila. Razškrobijenju in »mercerizaciji sledi pranje. Franje je kompleksni proces, pri katerem pride do fi-zikalno-kemijiske reakcije. Na odstranitev nečistoč vpliva v vodi raz topljeno pralno sredstvo. Pralni »stroji, v katerih blago peremo, morajo biti takšni, da je pranje čimbolj intenzivno, izvršeno v čim-krajšem času, ob majhni uporabi vode. Intenzivnost pranja poročamo z ožemanjem in z »0'dvajanjem umazane vode. Predno opišem tehnološ»ki proces »izlkuhavanja in beljenja v.kontinuiran pramemsiki belilnici, bi rad povedal nekaj besed o sami sitrojni napravi. Izkuhavanje in beljenje »poteka v dmpregnimem stroju in J-boxu (škornju). (Glej sliko 1) Pod impregniranjem razumemo prehoid tkanine »sko'zi imp'ragnirno razto'pdno, ki mu s»ledi enakomerno »ožemanje »oziroma odcejanje po do'lžinii ali širini. Poit pramena skozi impregnirali stroj reguliramo (običajno traja 3 do 5 minut), prav tako pa lahko uravnavamo koncentracijo 'raztopine, »s katero impregniramo tkanino. (Glej sliko 2) Impregnimi »stroj »sestoji iz po»d-stavika in profilnega železa za pritrditev posameznih elementov stro-ja, »poso'de za floto in pnevmatične naprave za reguliranje pritiska valjev. Prostornima po»sode za impregniralo kopel je od 400 »do 800 litrov. Posoda »sestojii iz navpičnega jaška in iz vodoravnega korita. »Pri vhodu je »perforirana pločevina, ki preprečuje plavanje pramena po površini. Pramen v koritu vodij'o valji in vodilna očesa. Za temeljito impragniranje blaga, ki ga želimo izkuhati ali beliti, je impregnimi stroj »opremljen z napravo za kroženje kopeli. S tlačno črpalko potiskamo impregmir-»no koipel skozi »dve cevi, ki sta pri vhodu jaška za vlaganje. Trovaljč-na naprava, ki je nad jaškom za vlaganje, s»krbi za primemo ožemanje pramena, da pramen lahko Siprajema dovolj impregnirale flote. Pritisk na piiiosikeiv je 1000 kilogramov pri 5 atlm zračnega pritiska. Za ožemanje pramena po impregnaciji služi dvovaljčna naprava, ki deluj»e avto-matično. Impregnirali »troj je opremljen še z avtomatsko napravo za reguliranje višine flote. Raztopino, ki jo valji iztiškajio iz pramena ob izstopu iz stroja, filtrira ustrezna naprava. Stroj j»e grajen »iz V 4 A jekla. Za impregniran j e uporabljamo raztopine različnih koncentracij, in sicer: impregniralo raztopino in koncentrat impregnirale raztopine, ki skrbi za to, da ima impregmir- '. lkdkor ^mb-az m tudi ne Vsaka vrišita Vlaknin ima svoje PPP ‘^0iraic*4 tega P?1 -lastnosti, ki zahtevajo tudi svoj P*®delavi teh vtlakm mrrujejo ci-način predenja. Dolžina pri enih naprave med rahljalmkom in debelina pri drugih vlaknih do- w , . m fs ln-čata način' hrerleW Tdavne fa- Naslednja faza je mukanje na -locata način predelave. Glavne ta milkaM]iu ,slilka 5) lki dpfconöno ze dela p-ri predenju vseh vlaken zraMj,a &OÜ. prekratka so s-kioraj -liste, ae sicen vl-akn-a, usmeri vlakna in raztegne 1. rahljanje in čiščenje vlaken, runo isivitka v 100 Ikrat finejšo 2. vzporejanje i-n urejanje via- mikalnikov-o -kopreno, ki jo nato ken v -kopreno in potem v spremeni v pramen, katerega od-pramen, loži v posebne Jance iiz močne 3. mikanje in izenačenje vlaken, lepenke. 4. raztegovanje stenjastihi, pra- Oidjvij-altni valj mikaiinika odvija men in vitje v niti, ^ naloženi svitek in runo teče pre- 5. navijanje spredenih niti na ko- davajalne mize v notranjost cevke. milkalnika, kjier se -vnitij-o-: -rahljal- Vse to naredimo na ročnem pre- ni valj- (fo-riser), milkailni boben denju -r-očno ali -s preprostimi pri- (itamibur) in Zbiralni boben (pe-pravami, za strojno predenje pa. njar). Tik nad mikalnim ib-obnom uporabljamo bolj ali manj kom- se premika od 100 do 110 pratvo-plieirane stro-je in naprave, ki kotnih litoželeznih palic — mikal- Rahljalni valj nadomestijo veliko ljudi. Tako pokrovčki. Na rahljalnom vana primer dela pri ročnem pre- ^iiu j® navita žagaisita obloga. Podenju na kolovratu predica samo ^revčki in -o)ba bobna so^ oblo-na enem vretenu, pri strojnem ženi s tankimi in ostrimi iglami, predenju pa poslužuje ena predica ^ n-ovejsem času sta tudi bobna do 2.000 vreten opremljena z žagasto žico. Razda- „ lje oblog med rahljalmim valjem, Za vsako od prej navedenih bobni in pokrovčki so zelo -na-faz dela imamo v^ predilnici po- itamčino nastavljene na 0,1 do 0,3 ■seben stroj. Tako imamo rahljal- 3rirrL Rumo mora skozi te ozke ne m čistilne istroje, mikalnilke, prehode. Pri -tem igle na oblogah irazftezalike, krilne in -prstančeve zmikajo in raztegujejo runo v ten-predihte stroje. Na strojih pre- ko mikalnikovo kopreno, ki jo -dene niti so ^ ^'kakovostno- seve- pos-abna sdkirica odlušči od zbi-da mnogo boljše. _ ralnega bobna. Koprena teče po V nadaljevanju bom opisal -po- -tem med -dvema železnima valjč-samezne faze -dela v predilnicah, koma in se zgosti v pramen, fka-in to od vlaken do izdelave pre- tereiga odlaga -stroj v omenjene ■je. visoke lonce. Rešetike pod raihljal- B-oimbaž pride v predilnico -pre- ni-m valjem in bobni izločijo ne-težno v trdih stisnjenih balah, ki čistoče -iz -bombažnega runa, ki vsebujejo različne primesi in ne- so še ostale po čiščenju v čiistil-čistoče kot: delci rastlinskih t^ei. listov in stebel, semena, -pesek in Polni -lonci, v katerih je prevečkrat -tudi leseni in kovinski men iz posebno kvalitetnega deli' (žeblji, vijaki itd.). Zato 'bombaža, gredo v časaiink». Da bi moramo bombaž najprej zrahljati dobili čim 'b-olj enakomerno -dein očistiti. Ta dela opravijo me- belino (številka) pramena, -se v šalni in čistilni stroji, ki so po- čistilnici najprej združi 20 -prestavljeni v prvem oddelku predil- memov ma dvojiinem -stroj-.u v nice, torej v čistilnici. kratke svitke. 6 takih svitkov se Prvi stroj v čistilnici je rah- (dalje na 9. strani) ▲ Raztezalke Ijač bal. Na široki dovajalni la-tasti pas stroja naložimo ročno več plasti bombaža dz različnih bal (tako dobimo mešanice). Za tako mešanico lahko uporabimo bombaž boljše im slabše kakovosti, pač za boljše ali slabše »mešanice«, iz katerih predemo kasneje tanjše ali -debelejše niti — prejo. Dovajalni laitasti pas dovaja naloženi -material v stroj, kjer se vrti poševna 'rahljalna rjuha, sestavljena iz močne jadr-ovine. Ta njuha nosi letve z močnimi, jeklenimi bodicami. Bodice nabadajo manjše količine (kosmiče) bombaža in 'jih nosijo -navzgolr pod rahljalni val, ki je prav tako opremljen z močnimi jeklenimi iglami. Rahljalni val se vrti v obratni smeri kot rahljalna rjuha, pa zato raztrga večje kosmiče v manjše. Odvečni in večji kosmiči padajo nazaj v mešalno -skrinjo. Usnjene peruti naslednjega snemalnega valja snemajo prepuščene in razrahljane kosmiče z bodic rahljal-ne rjuhe in -jih preko posebnih rešetk iztepavajo. Težke -smeti (pesek, semena) se -nabirajo pod rešetkami. Novejši rahljalndki bal imajo vgrajene magnetne plošče ali valje, preko Op - Art tudi v našo garderobo 1) Najprej tiri otroške oblekice. Prva je iz siintetike v svetli in živahni 'barvi. Krilce ima spredaj 2 globoke zvončasto krojene gube in 3 vetzene cvetice. Zapenja se na hrbtu. 2) Oblekica je krojena iz blaga s karo vzorcem. Krilce je krojeno zrvmčasto. Vzorec naj bo v živahnih barvah. 3) Enobarvna oblekica v svetlo modri barvi. Krilce je ikro j eno zvončasto' in rahlo' dirapiramo, Spredaj vpeljemo 'trak modre barve. 4, 5) Moderni oblaki, krojeni enostavno, s poudarjeno tirdo in ravno linijo, v kombinacij i «vatlih in itemnih toinov oz. belo-čmno. Primarni so razni, materiali tn. pr. sieteitiika, platno, jersey itd. 6) Bluza v modernem vzorcu, proge 'tečejo diagonalno, kar je letos tudi velika moda. Ovratnik je mehko stoječ. Proge so tudi trde in lahko precej široke, seveda mora biti tudi kroij odgovarjajoč. 7) Naj večja letošnja moda, bluza v Op-Aint vzorcu. Krojena je čisto enostavno, ker je glavni poudarek na desenu. Zapira se zadaj. 8) Še en model v Op-Airt desenu. Enostavno, ravno krojena obleka, 'kot poudarek ima spredaj prišit črn 'trak, ki se veže v pentljo. 9) praktična obleka iz kretona — is progastim in vedno modernim vzorcem. Kreton s progastim desenom izdelujemo v našem podjetju. OPOZORILO V prihodnji številki bomo objavili anketo o modni strani lista. Prosimo vas, da nanjo odgovorite! Uredništvo Kadar otrok noče jesti ... Pogosti so primeri, ko otrok nenadoma preneha jesti nekatere jedi, ko postane — vsaj po mnenju mamic — izbirčen, izgubi tek in podobno. Takšen pojav spravi marsikatero mater iz ravnotežja, povzroči ji skrbi in jo pripelje tako daleč, da ukrepa nepravilno, največkrat v škodo otroka. Tak nepravilen postopek lahko zelo kvarno vpliva na otroka, in to ne le v pogledu prehrane, temveč predvsem v pogledu njegovega nadaljnjega razvoja. Posledice so torej resne in težke. Da bi takim materam vsaj malo pomagal, bom skušal povedati, kako je treba z otrokom ravnati, da do takih pojavov ne bo prišlo in kako ravnati, če do njih pride. Razumljivo je, da ni recepta, ki bi veljal za vsakega otroka, ker ima pač vsak otrok svoje specifičnosti (posebne lastnosti), ker je dalje treba upoštevati tudi vzrok oziroma vzroke, ki so takšno stanje povzročili. Prav teh vzrokov je veliko. Napačno je — vsaj v večini primerih — misliti, da je vzrok lahko samo bolezen ali pomanjkanje apetita. Večkrat so vzroki naslednji: užaljenost, občutek zapostavljanja, posnemanje drugih, slabo počutje, nepravilen odnos matere ali očeta, neustrezna jed, razmere v družini in v okolju, v katerem otrok živi, načini hranjenja, nepravilna vzgoja, itd. Slabost odraslih ljudi je med drugim tudi ta, da podcenjujemo otrokove sposobnosti. Mnoge analize potrjujejo, da ima otrok izreden dar opazovanja in posnemanja, obenem pa tudi odličen spomin. To, kar delata oče in mati ali starejši brat in sestra, želi delati tudi sam. Če bomo otroka vzgajali z. zgledi, se bo rad po njih ravnal! Od nas torej zavisi, kakšne zglede mu nudimo: pravilne ali nepravilne, dobre ali slabe! Otrok pač ne zna ločiti, kateri so dobri in kateri so slabi! Okolje, v katerem otrok živi, ga torej vzgaja in usmerja! Zato trdim, da smo prav sami krivi, če postane otrok trmast, grob, če je izbirčen, če ne je, itd. Če se povrnem k vzrokom, bi se ustavil pri POSNEMANJU DRUGIH — OKOLJA. V to okolje spada predvsem družina, bližnja soseska, pa tudi otroške ustanove in šola. Kot rečeno ima otrok izreden dar opazovanja. Otrok (od 2. do 10. leta starosti) zelo hitro ugotovi, da dobi na primer drugačne jedi, kot ostali člani družine. V takem primeru se počuti prikrajšanega, užaljenega in zapostavljenega. On namreč želi isto hrano, isti odnos! Nič čudnega ni, če vse ostalo zavrača. Za otroka so ostali člani družine nekakšen vzor, po katerem se skuša ravnati, če na primer očetu ne ugaja neka jed in jo z odporom zavrne, bo skušal to tudi otrok posnemati in doseči. Če vidi Tonček, da sosedov Janezek lahko izbira malice po želji, bo vztrajal, da bo smel tako delati tudi sam. To, kar zavrača Janezek, bo skušal narediti tudi Tonček. »Zakaj naj bi imel manjše pravice in ugodnosti, kot Jcmezek?« si misli Tonček, pa čeprav je star komaj nekaj let. Nevzgojno ravnajo tiste matere, ki branijo dveletnemu otroku, da bi sedel in jedel (enakopravno) pri mizi z ostalimi, starejšimi člani družine. To so vendar prvi koraki otrokove samostojnosti in sa- mozavesti, torej ena najvažnejših osnov za njegov duševni razvoj. Tiste mamice, ki se boje, da se bo otrok popackal, opekel in podobno, ter mu ne dovolijo, da bi jedel sam, otroku samo škodujejo. Prav bi bilo, če bi ga bodrile, če bi mu pomagale, da bo čimprej in čim laže postal samostojen! Packe na obleki in na prtu je možno oprati, zaviranje otrokovega razvoja v prvih letih pa je lahko zelo usodno. Prav takšno zaviranje povzroča v otroku odpor, trmo, vzame mu tek in že so tu težave. JESTI je otrokova pravica, ne pa dolžnost. Če je tako — in tako je — potem naj dela tako, kot smemo in delamo ostali! Mamice so prepričane, da mora njihov otrok vsak dan pojesti določeno količino hrane, ki vsebuje ustrezne količine vitaminov. Recimo: y2 litra mleka, 1 jajček, 10 dkg mesa, 2 jabolki, 2 žemljici, in zelenjavo. Res je, da otrok potrebuje nekatere vitamine, vendar ni potrebno, da dobi vse prav vsak dan, ker tako ne zahteva niti njegov organizem. Otrok prav gotovo ne bo umrl, če en dan ne bo pil mleka, če en dan ne bo jedel mesa, itd. Če mu prija naj popije liter mleka danes, če mu juha ne ugaja, naj je samo prikuho! Bolj važno in odločujoče pa je, da je otrokova (torej naša) hrana dovolj pestra. Mar ni napak, če mati posiljuje otroka vsak dan z jajčkom, z govejo juho, s kavo ali mlekom? Kaj bi rekel odrasli človek, če bi moral kar naprej jesti isto jed, čeprav bi bila to njegova najljubša jed? Dejstvo je, da bi mu postala zoprna, da bi bil kmalu raje lačen, kot da jo poje. Kako smemo potem zahtevati od otroka, naj dela tisto, kar sami ne bi storili? Poleg tega pa moramo upoštevati še dejstvo, da se otrok brani uživati stalno isto jed zato, ker se temu upira tudi njegov organizem. Največkrat zato ni to otrokova trma in izbirčnost, temveč preventivni ukrep organizma. Siljenje otroka, pretirana strogost in podobno je zato samo škodljivo, če otrok kljub vsemu mora pojesti tako jed, je bo upravičeno zasovražil, čeprav jo je prej jedel rad. Večkrat je vzrok otrokove ne-ješčnosti tudi njegovo razpoloženje. če je dvoleten ali starejši otrok stalno doma in še v zatohlem prostoru, potem bo le redko (dalje na 9. strani) Predelava tekstilnih surovin Kadar otrok noče ... tožni valjani pair večjo odvajalno teizalkah. Taiko tonano dobimo hitrost od prejšnjega. Na izhoidni zelo enakomerni pramen, strani stroja so stiskalni kalaimd- Omenjano delo na narvedenih dri in naprava, ki zopet odloži strojih je bilo šele prepriprava iztekajoči pramen v omenjene za predenje. Prihodnjič bom optionee. To dovajanje in raztezanje sai predpredenje in predenje, se ponavlja na dveh all treh raz- M. S. česalni stroj Beljenje v naši belilnici (dalje s 7. strani) ponovno združi in te zopet navija v majhne svitke dvojidna raizte-zallka. Po 8 takih svitkov naložimo nato na česalni stroj gl. sl. 6), ki izčeše in oddvoji kratka vlakna kot »iizčaslke«, dolga wlakna pa uredi v pramen in odloži kot »počasike«. Česalni stroj je najbolj zapleten stroj v predilnici. Podaj aine klešče vpenjajo snop vlaken iz dovajanega bombažnega runa in podajajo njegov sprednji konec krožnemu česalu. Posebne 'koničaste casaline igle, ki so v več vrstah razmeščene na tem vrtečemu se česalliu, vdirajo v smiop prediva in izčešejo kratka vlakna. Naslednja dva spajalna valčka potem potegneta snop naprej skozi ravni česalni greben, da se počeše tudi drugi konec snopa, nakar spojita izčesane snope zopet v pramen, ki se odloži v lonce. Naslednja faza v predilnici so raatezaike. Raatezailika (glej sl. 7) odvije 6 mikaltnikovih ali če-salniih pramen, jih razteguje, še bolj uredi vlakna in zopet oblikuje enotni pramen, če na tem stroju nastavimo n. pr. dva lonca z bombažnim pramenom .in štiri lonce s prameni iz celične voline ali sintetičnih vllakan, dobimo priljubljeno mešanico 33 % bombaža in 66 % umetnega prediva. Seveda lahko mešamo tudi v drugih procentinih odnosih. Bistveni del raiztezalke je raztezalo. To so štiri zaporedni železni valji, Iki so obloženi z gumijastimi valjčki. Prameni tečejo med temi valjčki, ki jih raztegujejo, iker .ima vsak .sledeči raz- ( dalje s 4. strani) skozi pralni stroj (4). Blago perento v topli vodi (60 — 70° C), nakar ga zopet vodimo skozi napenjalne in ožemalne -naprave v impregnimi stroj (5). Tkanina se tam prepoji z beliino raztopino, ki je pripravljena v posodi (B). Poleg te Ibeliilne raztopine pripravimo še posebej koncentrat belline raztopine, katerega naloga je, da obdrži vedno .isto koncentracijo impragnirne flöte. Pri vseh im-pregnimih strojih je blago v stiku z impregniralo foto 3-5 minut, na- kar ga naprave ožemajo. Skozi napenjalno napravo in dvižni jašek gre blago v glavo škornja. Posebna naprava zloži pramen v škorenj, ki .ga blago zapusti po 60 do 90 minutah. Ko je tkanima obeljena, sledi pranje v topli vodi (70 — 90° C), in to na pralnem .stroju (7) :in v mrzli vodi na pralnem stroju (8). Iz pralnega stroja (8) odlagamo tkanino is posebno pravo v bazene (9). Delovne hitrosti so flO do 130 metrov na minuto. Božo Majic dipl. inž. Nagradna VODORAVNO: 1. šport, ki ga igrajo na ledu in na travi, 7. mesto v zahodni Istri nad Kvarnerskim zalivom, do leta 1918 duhovno središče Hrvatov v Istri, 12. .tanka in trda prozorna tkanina za zavese, 14. ustanova za zdravljenje bolez- ve z glavnim mestom Kairo, 35. naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnega valovanja, 37. .običajno najbolj deževen mesec v letu, 39. začetnici priimka in imena znanega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki se je 1 ? 3 L 5 L. j 6 7 9 9 10 rTl 1? l_ 13 U u 15 S 16 17 S W~ 19 _ 3 20 21 k 22 23 3 24 25 ss S 26“ H 7T 28 S 29 30 31 j r m 3 3? & 33 C 34 E A 35 36 S 37 ■ 38 L_ p9~ & c 40 41 K* 42 43 ur 45 46 47 a 48 I ur 50 S 51 52 w~ 54 n 55 56 ur _ r "1 58 — gg ni, 15. zgornja Okončina človeškega telesa, 16. grobo -domače platno 18. tovarna perila v Celju, 19. Organ vida, 20. večletna rastlina imenovana »zeleno Zlato«, ki se uporablja za proizvodnjo piva, 22. ime odličnega jugoslovanskega filmske, ga igralca Žirvojinoviča (»Sovražnik«), 23. Enaka soglasnika, 24. obrtnik -pleskarske strdke, 26. za četnici imena im priimka švedskega kemika, iznajditelja dinamita in ustanovitelja po njem imenovane nagrade, 27. del televizorja, na katerem opazujemo sllilkò, 29. prebivalec vietnamske pokrajine Anam, 32. nasilno odvzetje premoženja, 33. sosednji črki iz sredine abecede, 34. .kratica afriške drža- minogo ukvarjal tudi s proučevanjem Prešernovega življenja, 40. uslužbenec, iki -opravlja preglede ’potnikov in blaga na državni meji, 42. začetnici siliovenskega pisatelja, avtorja knjige »Bajke in povesti o Gorjancih«, 44. -nekdanja površinska enota, 47. šport, ki ga igrajo z rdketi, 48. priljubljeno ime za tisočaka, 49. pesnik čustvenih in izpovednih pesmi, 51. vrsta razaveta piri cvetlicah, 52. vmesna stopinja pri preobrazbi žuželk; zapredek, 53. vrsta glasbila (glinasta piščalka v obliki goske), 55. -sladak južni sadež, 57. priljubljen mesoi proizvod, 58. znak kraljevske časti. (NAVPIČNO: 1. junak, pogumnež, 2. večja skupina otokov, 3. vrsta rumenega sadja, ki uspeva ma Japonskem; zlato jabolko, 4. ime junakinje Flaubertoivega romana »Goisipa Bavaryjeva«, 5. sosednji črki v abecedi, 6. podredni veznik, 7. nizek ženski pevski glas, 8. do-mišljavec, nadutež, gizdalin, 9. ulita tislkarška črka, 10. sol ocetne kisline, 11. vrsta kuščarja, ki živi v Aziji (iz istih črk kot RAVAN), 13. namera, nakana, 14. velik evropski polotok, na katerem leži tudi naša država, 17. srdita jeza, 20. nekdanji pomočnik pri delu na kmetiji, 21. ime češkega verskega reformatorja Husa, 24. drugo ime za šibo, 25. natečaj, 28. .koničast vrh nad gornjo Soško dolino (2245), 30. ime priljubljenega ameriškega humorističnega pisatelja Twaina, 31. relka na grškem polotoku Peloponezu, 33. dežnik pri narodni noši, 35. »črni« kontinent, 36. ime lani umrlega ameriškega pe-vca zabavne .glasbe »Kinga« Co-lea, 37. ime razvpite švedske filmske igralke Ekiberg, 38. domače moško ime, 39. velikan, orjak, 41. ime sodonne nemške pesnice Seidel, 43. zakoličena smer za bodočo cesto ali železnico, 45. veliko sibirsko jezero, 46. Italijanska denarna enota, 48. Žana najvišjaga starorimskega -boga Jupitra, boginja zakona, 50. ime ameriške filmske igralke Novak, 52. nočno zabavišče v mestu, 54. predlog, 56. kratica za nogometni klub. IZŽREBANI SO BILI: 1. nagrada 20 N din Vlado Smole, V. P. 1552-29, Beograd 2. nagrada 15 N din Jožica Potočnik, konfekcija »Triglav« 3. nagrada 12 N din Janez Porenta, obr. II 4. nagrada 10 N din Franc Bogataj, elektro delavnica — o-br. I 5. nagrada 9 N -din Mihaela Šve-gelj, tkalnica I 6. nagrada 8 N din Silvo Sajovic, V. P. 9030/3, Brioni (dalje z 8. strani) imel zdrav in pravilen apetit. Otrok mora priti na svež zrak, mora se razgibati, da bo jedel vse in z velikim apetitom. Otroii je lahko nerazpoložen, če ima težave v šoli ali kake druge skrbi. V takih trenutkih mu ni do hrane, če jo poje pod pritiskom, mu bo prej škodovala kot koristila. Verjetno ni težko — vsaj za mater ne — ugotoviti otrokovo razpoloženje, mu pomagati, da bo prebrodil težave, in že bo spet vesel in sproščen, pa bo zopet jedel normalno kot prej. Če je otrok nerazpoložen zaradi bolezni, ga v nobenem primeru ne smemo siliti z jedmi, ki mu ne diše. Naj je, kar mu ugaja, obenem pa se posvetujmo z otroškim zdravnikom, kaj je treba narediti, kje pomagati. V takih primerih mu res ne smemo braniti, če želi popiti veliko tekočine, ker prav to organizem potrebuje. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je zelo važno, kako hranimo otroka. Nepravilno je, če skušamo otroka podkupiti z raznimi obljubami, igračkami, če ga strašimo in drugo. Enkrat ali dvakrat bomo sicer imeli uspeh, potem pa bo otrok zahteval vedno večje obljube in postal pravi tiran. Pot nazaj je potem kaj težka. Če ga strašimo, bo sicer pojedel, vendar z odporom, brez veselja in teka. S strahom bo mislil na tisti čas, ko bo moral zopet jesti, ker ga bo drugače vzela bav-ka, zeleni mož ali hudobni škrat. Še slabše je, če otroka pretepamo, ker tako otroku vtepemo v glavo prepričanje, da je »jesti« njegova dolžnost, ne pa pravica. Vse kar moraš, pa delaš nerad in z odporom, pa naj gre za otroka ali pa za odraslega človeka. Otroka ne smemo hraniti na kahljici, na divanu in podobno, temveč ga hranimo pri mizi. Kadar otrok je, naj bo koncentriran na jed. če je njegova pozornost usmerjena drugam, potem bo jedel manj in brez teka. če se otrok tako jesti navadi, potem ne bo čudno, če bo začel hujšati, če bo postal izbirčen. Izbirčen postane otrok pač zato, ker organizem 'zahteva pestrejšo in boljšo hrano, in to samo zato, ker nepravilno zaužita jed ne zadostuje več vsem potrebam in zahtevam organizma. Tako kot odrasli-ijudje, želi tudi otrok, da je jed lepo in okusno servirajta. Če mora pojesti vse Z žlico, medtem ko jedo prikuho ostali z vilicami, bo užaljen in bo jedel brez veselja in teka. Ne pozabimo, da je tudi otrok pameten, da tudi on loči enakopravnost od neenakopravnosti. To, kar dela in ima oče, želi in zahteva imeti in delati tudi sam! Grešijo tudi tiste matere, ki delajo razliko, namreč naslednjo: Janezek, ki je star dve leti. dobi banane, pomaranče, starejši otrok pa jabolka. To ni vzgojno, ker zapostavlja starejšega otroka. Prav tako ni pravilno, če želi mati najmlajšemu na vsak način ustreči s hrano. Če Janezku ne diši juha ali pražen krompir, mu mati naredi jajček ali hrenovko ati kaj boljšega, starejši otrok pa mora jesti kromvir, če mu ugaja ali ne. Prav tak način povzroči vri mlaišem izbirčnost, pri starejšem pa kompleks manjvrednosti. Pri mlaišem pride to potem v navado, pa zavrača tudi jedi, ki jih ima rad, in to zgolj zato, da mu mati ustreže. Starejši postane žalosten, nerazpoložen, jed mu ne tekne in že je tu dvojen problem. Dostikrat je kriva tudi materina malomarnost. Vzemimo, da mora mati zintraj na delo, otrok pa v šolo. Namesto, da bi mati pripravila otroku dober in ustrezen zajtrk, mu postavi na mizo le kavo. Otrok bi moral dobiti poleg kave še kruh, če je možno tudi namazanega z maslom ali marmelado. Ne smemo pozabiti, da otrok potrebuje močan zajtrk, ki mu bo dal dovoli e-ergiie za vse dopoldne. Če te energije ne bo imel, bo v šoli utrujen, zaspan in nerazpoložen za umsko delo, obenem pa se tudi telesno ne bo razvijal kot bi bilo prav. Podobno je potem s kosilom. Mati pride utrujena iz službe, nekaj na hitro skuha, čeprav to ne- kaj le redko kdaj ustreza tistim zahtevam, ki jih postavlja otrokov organizem. Otrok zato začne pešati, postane slabokrven in neodporen, hrana mu ne diši in že so tu ■ resni problemi samo zaradi materine brezbrižnosti in površnosti. Podobni in razni drugi vzroki so številni, vendar jih ne bom našteval, da članek ne bo predolg. Važnejše kot našteti problemi je, da vemo, kdo jih povzroči in kako jih bomo preprečili. Ni treba poudarjati, da tu lahko največ naredi mati, če se bo seveda hotela posvetiti svojemu otroku tako, kot je prav in potrebno. To verjetno zanjo ne bo težko, če ljubi svojega otroka — kar je naravno — če mu želi pomagati in ga vzgojiti v zdravega iti sposobnega človeka. Taka mati naj ravna takole: 1) Če želi otrok jesti sam, potem naj ga vzpodbuja k tej samostojnosti. Če mu bo pametno svetovala, pokazala prijeme in pomagala, se bo otroK hitro navadil, bo vesel in zadovoljen! 2) Otrok naj je pri mizi takrat, ko jedo ostali člani družine! Je naj isto hrano pod enakimi pogoji! 3) Če otrok neko jed ne mara, potem ga ne silimo, da jo poje vso. Bodimo potrpežljivi, poskušajmo ga prepričati z ljubeznijo in lepo besedo. V takih primerih je pametno, če mu damo majhne količine hrane. 4) Usmerimo otrokovo pozornost na jed, vse ostalo pa odstranimo iz njegove bližine. Če je otrok vznemirjen, ga je treba potolažiti in prepričati, da mu je hrana potrebna. 5) če je otroik nerazpoložen, če nuna teka, potem mu dajmo manj hrane, kot običajno in bodimo potrpežljivi. Ne silimo ga, da je prevročo jed, da poje vse. 6) Otroka ne smemo hvaliti, če poje vse, niti grajati, če to ne stori! 7) Če otrok sploh ne želi jesti, potem ga ne silimo. Počakajmo, morda bo pozneje sam zahteval jed! 8) Bodimo vedno razpoloženi pri jedi, da bo razpoložen tudi otrok. Vzdušje pri jedi je zelo pomembno in dostikrat odločujoče! 9) Pazimo, da damo otroku dober zgled. Ne kregajmo ga, če posnema očeta ali brata, ker je to naravno in razumljivo! 10) Glejmo, da bo hrana pestra in okusna! 11) Vzemimo si čas in pripravimo otroku močne in pravilne jedi za zajtrk, malico, kosilo in večerjo! 12) Ne delajmo razlik niti med otroci, niti med člani družine! 13) Hranimo otroka z ljubeznijo, razumevanjem in potrpežljivostjo! 14) Ne pozabimo, da je od pravilne prehrane odvisen duševni in telesni razvoj našega otroka! Mislim, da je dovolj. Če boste matere in očetje te napotke upoštevali, uspeh ne bo izostal. P. G. Na dan žena Pregled finančnega poslovanja sindikalne organizacije v letu 1965 V pregledu vrednosti izražene v STARIH dinarjih! Sindikalna organizacija (tovarniški odbor) Dohodki: din 745.422 612.233 13,200.000 5,170.964 1,511.963 21,240.582 Saldo preteklega leta Sindikalna članarina 5% ,, Dotacija Za prod. konf. blaga Dohodki ostali Dohoki skupaj Izdatki: 1. OSEBNI — soc. pomoč honorarji, SP in BVP 2. FUNKCIONALNI — stroški: občnih zborov, konferenc, delegacij, nabava sipomin. daril in plač. predstava šoli 3. MATERIALNI — za časopis, brošure, pisarniški mat. manipu-l. stroški SDK, žalni venci 4. RAZNI — za dan žena 8. marec regresi za oddih in rekreacijo za plačilo faktur-uab. blaga V slklad za obnovo Skopja, teden TBC, -stroški piknika Datacija: DITISU, mojstrom, LT, PGD, ZM, Ko ZB, kult. in prosveti, športnikom 2,020.000 559.782 320.511 225.490 2,429.843 8,397.925 5,157.737 1,039.136 Izdatki skupaj saldo 31. 12. 1965 Zaključeno ŠPORTNIKI: Dohodki: Saldo preteklega leta Dotacija in ostali dohodki Dohodki skupaj Izdatki: Kegljači (steznina, str. takm.) Šahisiti (za takm. nagrade in prevozni stroški) Smučarji (tekmovanja in priprave) Nogometaši (najemnina za igrišče, tekmovanje in priprave) Sltreloi (stroški -tekmovanj in priipr.) Za športne prostore - čiščenje Izdatki skupaj Saldo 21. 12. 1965 Zaključeno ZA KULTURO IN PROSVETO Dohodki skupaj (dotacija in ostalo) Izdatki (abonmajske karte, prispevek stroškov za nastope raznih kult. prireditev) Saldo 31. 12. 1965 Ko — ZB Dohodki (saldo iz pret. leta in dot.) Izdatki (soc. pomoč, stroški obisk, bolnikov, spomin, venci., žalni venci, stroški za pohod po poteh Prešernove brigade in prevozi) Saldo 31. 12. 1965 EE PREDILNICA I. Dohodki (saldo pret. leta) sind, članarina 30% dohodki skupaj Izdatki (soc. pomoč, članom, nab. spomin, daril upokojencem, hranarina za dopuste, stroški obč. zbora, časopisi in žalni venci Saldo 31. 12. 1965 EE PREDILNICA II. Dohodki (sind, članarina 30%) Izda-tki (soc. pomoč čl., nabava spomin, daril, hranarina za dopuste, stroški obč. zbora, časopisi in novoletna darila vojakom Saldo 31. 12. 1965 20,150.424 1,090.158 21,240.582 158.497 402.600 561.097 169.460 172.857 75.760 64.330 24.955 20.910 528.272 32.825 561.097 218.980 157.260 61.720 526.601 345.200 181.401 222.337 302.477 524.814 298.811 226.003 184.674 184.672 2 EE TKALNICA I. Dohodki (saldo pret. leta) sind, članarina 30% in ostalo dohodki skupaj _ * Izdatki (soc. pomoč, nabava spomin, daril upokojencem, hranarina za dopust, stroški volil, komisij, polit, šole, žalni venci pogrebnine, darila vojakom in časopisi saldo 31. 12. 1965 EE TKALNICA II. Dohodki (saldo pret. leta) sind, članarina 30% dohodki -skupaj Izdatki (s-oc. pomoč, nabava -spo-mii-n. daril upak., hranarina za dopust, stroški volil, komisij, polit, šole, žalni venci, darila vojakom in časopisi saldo 31. 12. 1965 EE PLEMENITILNICA I. Dohodki (saldo pret. leta) sind, članarina in ostalo dohodki skupaj izdatki (soc. pomoč, nabava spomin, daril -upok., hranarina za dopust, stroški volilnih komisij, polit, šole, žalni venci, darila vojakom in -brošure saldo 31. 12. 1965 EE PLEMENITILNICA II. Dđho-dki (-saldo pret. leta) sind, članarina in ostalo dohodki -skupaj izdatki (soc. pomoč članom, nabava spomin, daril, hranarina za dopus-t, stroški volil, -komisij, obisk bolnikov, stroški polit, šole, darila vojakom in časopisi) saldo 31. 12. 1965 EE UPRAVA Dohodki (saldo pret. -leta) sind, članarina 30% dohodki skupaj Izdatki (soc. -pomoč članom, nabava spomin, -daril, hranarina za dopust, stroški volil, komisije in poli-t. šo-le, darila -vojakom, vratarjem, čuvajem, gasilcem, telef. in kurirju ter časopisi saldo 31. 12. 1965 EE VZDRŽEVALNI OBRATI^ Dohodki (saldo pret. leta) sind, članarina 30% dohodki skupaj izdatki (soc. pomoč člano-m, nabava spomin, -daril, hranarina za dopust, stroški občnega zbora polit, šole, za obisk bolnikov, ča-s-opisi in darila vojak-oim saldo 31. 12. 1965 MLADINSKI AKTIV Dohodki (saldo pret. leta) dotacija ostali dohodki od članarine in samoprisp. dohodki skupaj Izdatki (za izlete, sprejem delegacij, stroški pohodov na spomin, obeležja, prevozni stroški in brošure saldo 31. 12. 1965 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO Dohodki (saldo pret. leta) dotacija dohodki skupaj Izdatki (nabava -spomin, dari-l, -nagrade 20 let gasilstva, -podelitev diplom in značk, koledarjev o gas. službi, skripta o vajah, stroški občnega zbora, sodelovanje na proslavah, žalni venci in soc. -pomoč saldo 31. 12. 1965 380.783 907.041 ,287.824 908.810 379.014 37.033 611.235 648.268 472.694 175.574 13.653 505.077 518.730 475.779 42.951 59.620 179.833 239.453 175.436 64.017 92.187 419.088 511.275 398.593 112.682 4.490 366.326 370.816 309.029 61.787 5.416 250.000 113.546 368.956 266.620 102.336 210.454 350.000 560.454 363.778 196.676 S. S. Trojčki v Tekstilindusu 15. februarja je rodila Milena Fajfar dve deklici in fantka. Tako je dobil štiriletni sinček te družine še dve sestrici — IRENO in MOJCO — in bratca TOMAŽA. Mati Milena je zaposlena v Iskri, njen mož Tone pa v našem podjetju. Ob rojstvu trojčkov jima iskreno čestitamo, posebno mamici! Da bi vsaj malo pomagali družini Fajfar, ki se je znašla v kar težkem položaju, se je naša sindikalna podružnica povezala z isto v Iskri. Obe sta prispevali (naša 1400 novih dinarjev, . iskrška pa 2000 novih dinarjev) za nakup avtomatskega pralnega stroja, ki bo vsaj delno razbremenil mater Mileno. Naša sind, organizacija ji je podarila tudi blago za pleničke. Tudi nekatera druga podjetja in ustanove so poslala darila, kar je hvale vredno, vendar naj to vse ne bo zadnja pomoč družini, ki bo tudi v bodoče v finančni stiski, saj oče ne zasluži veliko, mati pa bo morala ostati doma, pri svojih otročkih. P. G. Mati v kranjski bolnišnici OBVESTILO V zobni ambulanti obr. II ZAHVALA Ob tragični smrti moje žene Cvetke MIR se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje, ki so jo pospremili na zadnjo pot in sindikatu za pomoč in razumevanje. Janko MIR Zgodi se, da uredništvo objavi v Tekstilcu članek, katerega vsebina ni v celoti resnična ali pa nenamerno ■== prizadene tega ali onega. V takem primeru ima priza- §ü deti vso pravico, da objavi v Tekstilcu svoje mnenje, ne kot zagovor ali opravičilo, temveč kot objektivno |fi obrazložitev resničnega stanja. = Zaradi te pravice vsakega člana kolektiva ni niti §1[ umestno, niti potrebno, da prizadeti iščejo pomoč pri = glavnem direktorju, ker ima le-ta dovolj važnejšega de- §ü la in skrbi, poleg tega pa tak način prej dokazuje, da §|§ ima prizadeti slabo vest kot nasprotno. Uredništvo j|l| POPRAVEK Zaradi nesporazuma smo v 2. številki Tekstilca objavili napačno zahvalo o smrti Marjana Puclja. Zahvala izgleda pravilno takole: Ob smrti matere MARIJE PUCELJ se lepo zahvaljujem tkalskim mojstrom za venec in prav tako tudi sekciji mojstrov. Zahvaljujem se vsem lepo za udeležbo na pogrebu. MARJAN PUCELJ Prosimo prizadete in bralce, da nam to grobo napako oproste, obenem pa prosimo vse tiste, ki se žele v Tekstilcu zahvaliti, naj zahvalo pravilno in pismeno sestavijo že sami. Po telefonu in ustno izrečenih zahval uredništvo v bodoče ne bo več objavljalo! Uredništvo Oni -dan sem zašel v našo vzorč-no -sobo. Mal-ce -sem letal sem im tja im občudoval -res lepe izdelke, če je človek -presenečen, potem diha bolj globoko, pa sem tako storil tudi s-am. Posledice takega dihainj-a pa sio bile dokaj neprijetne, -ker -sem padel v globoik-o nezavest. S težavo so me navzoči zopet ’ spravili k zavesti. Moral sem gledati precej debelo in začudeno, pa so mi povedali, da se ni -treba čuditi, če -se mi je to zgodilo, ker je soba -brez ventilacije, pa je zato- zralk -težak in slab. »Tudi me«, so dejale, »se počutimo slabo v tem zadušljivem prostoru!«. Razumljivo, se pomislil, saj izdelki o-ddajaj-o v zrak razne »pline«, ki dražijo oči -in pljuča. Nerazumljivo sem pomislil, da prostor nim-a ventilacije, že zaradi zdravja ti-s-tih, -ki tam delajo. Nič čudnega ni, če kupci ne zdrže v tem prostoru -toliko časa, da bi kupili vse tisto, ikar so želeli.. Čudno je, da ni denarja in tudi ne časa-za namestitev ventilatorja, čeprav to težko verjamem. Malo se bom zadržal pri prostih sobotah, ker vsem ni jasen njih namen. Tu mislim predvsem na tiste moške čla-ne kolektiva, -ki žive v prepričanju, da -so proste sobote namenjene za pijančevanje. Pired d-nevi sem videl takega ptička v mestu (bila je prosta sobota!), kako je meril cesto počez, žena pa verjetno doma garala. Kar sramuj se, tovariš! Prav bi bilo, če bi se ravna! po zgledu drugega tovariša, ki je peljal v vozičku (isti dan) otročka na sprehod in tako vsaj delno razbremenil ženo. V slogi je moč in veselje! Sicer je pa dolžnost moških, da pomagäijo svojim ženam, posebno tedaj, če so -tudi zaposlene. Mar mi lepo, če -skupaj opravita -delo v soboto, v nedeljo p-a lahko oba uživata, počijeta in se veselita, Čas je, da moški pozabimo na čase, ko je vladalo prepričanje, da spadajo domača opravila samo v dolžno-sti žene, mi p-a .. Navada je, da se v plemniti litici I vsaj enkrat letno -pretepajo. Tokrat s-o- si izbrali p-rois-tor -ob ,raz-peinjaimo-siušilnem stroju. Bilo je okrog 18. ure. Pretep je bil hud, posledice pa črnice in še -stkofc čez ograjo tistega, ki je pretep začel. Kakšne bodo končne posledice pa še ne vem. Ta pretep pa je bil komaj uvodna beseda, če pomislim na skrajno prostaški -način delavca iz plerne-nitilnice I, pom. ti-sakrj-a, ki je vrgel po tleli sivojo sodelavko, jo brcal in pretepal in to p-ra-v na 8. marca, t-o-rej na -praznik delovnih žena. človek že nekako spregleda pretep med moškimi ali med ženskami, ras -nizkotno pa je, če moški pretepa žensko, kot je to storil omenjeni surovež. Za -takega »človeka« res -ne bi smelo biti prostora v našem podjetju. Naj bo za danes -dovolj, kaj več Pa prihodnjič. L. č.