P. b. b. kulturno -politično glasilo Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather KlagenEurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro. (tudi strto zlato.) Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. ^LETO XII./ŠTEVILKA 33 Leto Afrike te bi kdo 1. januarja letos rekel, da stopamo v leto Afrike, bi se mu — krave smejale. Toda med tem se je otligrala vrsta dogodkov, ki so osredo-točili pozornost na ta „črni kontinent”, ki skriva > svojih nedrih sicer ogromna naravna bogastva in bi mogel na svojih rodovitnih, z bujno tropsko vegetacijo obraščenih planjavah ter džunglah, preživljati stotine milijonov prebivalstva, nima pa /a seboj nobene politične zgodovine in kulturne tradicije v našem smislu. Do pred nekaj leti smo bili vajeni gledati v črncu le dušo, ki jo je treba spreobrniti iz poganstva h krščanstvu, ali pa ceneno delovno silo, ali pa bitje, ki je nevarno za žensko, če jo dobi na samem. Vse to so bili predsodki, ki jih je burni razvoj zadnjih desetletij odpihnil. Afriški narodi se prebujajo in zahtevajo priznanje kot enakovredni dani svetovne družine ljudstev. Evropske države, ki so si od Ki. stoletja ustanavljale naselbine ali (»kolonije” v Afriki in si končno v drugi polovici minulega stoletja ter prvem desetletju našega razdelile črni kontinent, morajo prostovoljno ali pa po sili zapuščati svoje posesti. Kaj pa je povzročilo tako nagli vzpon atri-škega gibanja k neodvisnosti? V prvi vrsti šoLstvo, to je evropsko šolstvo, in v drugi vrsti industria-li/aciju. Ta dva faktorja sta glolnvko posegla v dotedanjo plemensko ureditev črnskega življenja. Prebivalstvo sc je preživljalo s tein, kar je zemlja sama dajala, brez dela, to je z lovom in gozdnimi sadeži bujnega tropskega rastlinstva. Živelo je v nevednosti, ki je najboljša podlaga za pokorščino in za praznoverje. Zato so bili črnci najprej poslušni podaniki svojih plemenskih poglavarjev in čarovnikov, ki so sicer bili v bistvu prav tako neuki kot njihovi podaniki, le za spoznanje bolj zviti in prebrisani, ali pa celo brezvestni. Nato so pa z isto predanostjo služili svojun evropskim gospodarjem. Čeprav je šolska izobrazba zajela le zelo tenko plast, je vendarle ustvarila zametek vodstvenih kadrov. Po drugi strani pa evropska industrija ni mogla rabiti nepismenih in neukih delavcev, kajti ti ne hi mogli delati in se posluževati kompliciranih strojev v rudnikih, tovarnah in drugih obratih. Nekatere kolonialne sile so seveda spoznale „ne-varnost”, ki jim preti od šolanih domačinov, zato so jim zaprle j>ot k višji izobrazbi, češ, da je zadosti, če zna črnec kolikor toliko brati in pisati, ter je poučen v krščanski veri. To je bila Ivclgijska politika v Kongu. Upali so, da se bodo mogli držati še dolgo časa. Toda prišlo je drugače. Katoliški misijonarji sicer tega stališča niso nikdar priznali, vendar niso mogli bistveno preokreniti ravnanja civilnih oblasti. \ Kongu Belgijci niso hoteli videli znakov novega časa, ki je prihajal. Domačinov niso izšolali in tudi ne izvežbali za upravo, kje neki jih us]M)sobili za politično vodstvo. Toda tisto malo najnižjega šolstva in socialna preobrazba zaradi industrializacije sta bila zadostna, da se je iz brezoblične črnske množice izoblikovalo nekaj agitatorjev, ki so potem množico tako nahujskali, da so tla za Belgijce kljub temu postala prevroča. Izkazalo se je, da je bilo zatiranje znanja večja nevarnost za kolonialno silo, kot pa njegovo |>ospc-ševanje. Tako je prišlo do tragedije v Kongu. Po drugi strani so pa Angleži in Francozi, kljub ..smotrnemu” gospodarskemu izkoriščanju kolonij S)>oznali, tla njihovo gospodstvo ne more večno trajati. Začeli so načrtno pripravljati domačine na prevzem uprave in politične oblasti. Najprej s širjenjem šolstva v kolonijah samih, pa tudi s pripustitvijo na univerze v matični državi. Nadalje so jih sprejemali v javne službe v tehnične ustanove, v promet v industrijo. Tako se je kljub nemirom v zadnjih razdobjih kolonialne uprave prehod izvršil brez hujših pretresov. V zadnjih časih je blizu 30 kolonialnih ozemelj doseglo politično svobodo. Postale so gospodar lastne usode, toda lahko rečemo, da sedaj težijo njih rame mnogo težje naloge, kot je bil kolonialni ,,jarem". Meje novih držav pa so potegnjene tako, kot !•' 1 oj čas prijalo evropskim silam in prebivalstvo novih držav, razen želje po -neodvisnosti, ne poseduje glavnega pogoja, ki je potreben za državo: Predsedniške volitve v Ameriki Republikanska stranka v Združenih dr-, žavah je na svojem mednarodnem predvolilnem zborovanju (Convention) v Chicagu izbrala za svojega kandidata pri volitvah za državnega predsednika doseda-njega podpredsednika Richarda M. Nixo-na. On se bo boril proti senatorju Kenne-diju za najvišji politični položaj v Združenih državah in s tem za vodilno vlogo v svetovni politiki. Nixon se je rodil 9. januarja 1913 v Južni Kaliforniji iz skromne družine. Kot drugi izmed njenih petih otrok sc je že v zgodnji mladosti naučil, da sta pridnost in delo najboljši priporočili za uspeh v življenju. Kakor njegovi starši je tudi sam bil in ostal zelo veren. Po končani ljudski in srednji šoli je leta 1934 dobil študijsko podporo za vseučilišče Duke v Severni Karolini, kjer je študiral in končal pravo z odliko in pohvalo. Zatem se je vrnil domov v kraj VVhittier, kjer je odprl odvetniško pisarno z dvema kolegoma. Leta 1940 se je poročil s Patri-cio Ryan, s katero ima dve hčerki. 1942 je odšel v Washington, kjer pa se je po petih mesecih 'prostovoljno priglasil v vojno mornarico ter dobil za junaštvo v bojih na 1 ihem oceanu dve odlikovanji. Leta 1946 je bil odpuščen iz vojske kot korvetni kapitan in se začel baviti s politiko. Kot republikanski kandidat je bil z. veliko večino izvoljen za poslanca v zvezni zbornici. Zmago mu je prineslo odlično poznanje gospodarskih zadev in pa velik govorniški dar. Leta 1950 je postal senator za Kalifornijo, leta 1952 pa so ga republikanci kandidirali za podpredsednika republike in je ostal na tem mestu s predsednikom Eisenhowerjem osem let. Vsa ta leta je bil poglavitni Eisenhovver-jev pomočnik zlasti za zunanjo jrolitiko in za gospodarstvo. 1947 je obiskal Evropo ter po preučevanju položaja v Italiji in Grčiji sestavil poročilo, ki je v veliki meri vplivalo na sestavo slovitega Marshallovega načrta. Veliko politično zmago je dosegel lani, ko je šel tja odpirat ameriško razstavo ter med televizijskim pogovorom pogumno pobijal Hruščeva. Nixon je v politiki zagrizen, a gibek mož, s čimer si je zagotovil velik vpliv v republikanski stranki. Podpredsedniški funkciji, ki je bila včasih le ime, je znal dati dejanski pomen ter je pogosto odločilno vplival na vladne odločitve. Vrli tega je optimist, samozavesten in neutruden delavec, odločen nasprotnik komu-nizma ter zagovornik ikrepitve ameriške politične in gospodarske moči, kar mu vse prinaša veliko priljubljenost v javnosti. Prvi človek v vsemirju Prvi človek v vsemirju je bil Robert Whke, major ameriškega vojaškega letalstva, ki je minuli (teden (poletel z raketnim 'letalom najnovejše konstrukcije 45 km v vsemirje. Je to doslej naj višja točka, do katere je človek prodrl v vsemirje. Najprej je običajni bombnik ponesel raketno letalo do višine 13 km, odkoder je potem raketno letalo vzletelo, strmo navzgor z br-zino 6 km na minuto. V 4 in pol 'minute je porabilo vso gorivo in doseglo višino 42 km. Ondi nekaj trenutkov ostalo v breztežnem stanju, nakar se je obrnilo proti zemlji, kjer je varno pristalo na letališču. Ko je letalo doseglo najvišjo točko, je major VVhile po radiu sporočil na zemljo: »Tu gori je čudovito!«. Ta poskusni polet je dal dragocene 'podatke za bodoče polete še više v vsemirje, ki jih napovedujejo za prihodnje 'leto. Francija zapušča kolonije Francija postopoma likvidira kolonije v zapadni Afriki. V zadnjih tednih je Francija priznala politično neodvisnost štirim svojim kolonijam v zapadni Afriki in sicer Dahomeyu, Nigeriji. Zgodnji Volti in sedaj še Slonokoščeni obali. Minuli četrtek je bila proglašena samostojnost bivše nemške kolonije Gad, ki jo je po letu 1918 upravljala Francija, v soboto pa je bila ustanovljena »Srcdnjeafri-ška republika«. V kratkem bosta zadobili svobodo še zadnji francoski koloniji v Afriki, Mavretanija in Gabon. Nadalje je dolbila minilo nedeljo samostojnost kolonija Francoski Kongo, ki ga od nekdanjega belgijskega Joči samo istoimenska reka. Razlika je med obema državama v tem, da je francoski Kongo, ki si je sedaj nadel 'tudi državno ime Kongo mnogo manjši od belgijskega. Francoski Kongo meri 350.000 kv. km. in ima le 750 zavest državnega naroda. To prebivalstvo živi naprej v pretežno plemenski miselnosti in deloma celo organizaciji, ki pa je spričo socialnih spremenil) postala tako zastarela, kot recimo pri nas srednjeveški cehi, in odmira sama od sebe. Tako danes Afrika, ki je petkrat večja kot Evropa, kajti meri 30 milijonov kvadratnih kilometrov, ima pa samo 221 milijonov prebivalcev, to je polovico manj kot Evropa, Sele išče svoj obraz. V vsakem primeru pa ho ta kontinent, ki gre sedaj skozi otroške bolezni tvorbe državne organizacije postal pomemben faktor v svetovni politiki in gospodarstvu. To mu l>o zasedaj prej v škodo, kot v korist, kajti slab je še in obstoji nevarnost, da |>ostane brezmočna igrača intrig velikih sil. tisoč prebivalcev, od katerih pa dobra tretjina živi v glavnem mestu Brazzaville. Prehod oblasti se je izvrši! povsem mirno. Pač pa je vlada Patru ia Lumumbe v nekdanjem belgijskem Kongu protestirala zaradi istega imena nove države. 'Po svojem n.Vstopu Vlade je general De Ganile začel energično pripravljati spremembo kolonialnih teritorijev v samostojne države. Te pa potem povečini prostovoljno ostajajo članice širše »Francoske skupnosti«, ki predvsem temelji na skupnih gospodarskih interesih in tvori podobno kot britanski Commonvvealih tudi denarno skupnost, takozvano »cono franka«. Le v Alžiru zaradi odpora enega milijona francoskih naseljehcev De Ganile še ne more izvesti svojega načrta. Ob proglasitvi Slonokoščene obale je novi predsednik Felix Houphuet-Boigny, ki velja z aenega najsposobnejših afriških politikov in je bil večkrat minister v osrednji francoski vladi v Parizu, v nagovoru izrazil hvaležnost Franciji za civilizatorično delo v prid afriškega prebivalstva. Francija je puščala pripadnikom svojih kolonij, da so ob polni enakopravnosti študirali na višjih francoskih šolah, jih sprejemala v upravne služile ter jim dovoljevala izvrševanje izobra-ženskih svobodnih poklicev. Policijski šef je bil aretiran v mestu Redklinghausenu v Zapadni Nemčiji, ker je prišlo na dan, tla je med zadnjo vojno )x>šMjal v koncentracijska taborišča cigane ter dajal zapovedi, tla jih stereli/irajo (povzročijo jalovost). -KRATKE VESTI — Malo japonsko podmornico, ki je bila potopljena leta 1941 so ameriški specialni dvigalci, obenem s trupli obeh članov posadke, potegnili iz morja pri Pearl Har-borju, ameriškem vojaškem pristanišču na Havajskem otočju v Tihem oceanu. V bližini ameriške vzhodne obale so potapljači zasledili ondi potopljeno nemško podmornico, v kateri so našli 65 trupel posadke. V Vzhodni Nemčiji so odredili racioni-ranje krompirja, ker ga primanjkuje. V nevarnosti je preskrba dežele, ker je tudi letina žitaric zelo slalba, deloma zaradi neugodnega vremena, deloma pa zaradi pomanjkanja delovne sile, ker nihče noče več delati na kmetih, ampak vse sili v tovarne po mestih, odkar šo začeli pred nekaj meseci s poostrenimi ukrepi izvajati kolektivizacijo kmetijstva. Proces proti ameriškemu pilotu Francisu Powersu, ki je bil dne 1. intija s svojim letalom U-2 na še nepojasnjen način sestreljen nad S.verdlovskom v Sibiriji, sredi Sovjetske zveze, se je začel včeraj v Moskvi. Vse kaže, da namerava sovjetska vlada iz tega iprocesa narediti propagandno predstavo za svetovno javnost. Pcnversa dolžijo vohunstva in sodilo ga bo posebno vojaško sodišče. Razprava bo predvidoma trajala 5 dni. Pocversa branijo sovjetski odvetniki, ki jih je postavila oblast. Ponudbe .tujih odvetnikov je odklonila z utemeljitvijo, da 'bodo obtoženca sovjetski odvetniki najbolje zagovarjali! Nobenemu inozemcu, celo ženi in staršem, 'ki so prišli iz Amerike, ni dovoljen obisk jetnika. 250.000 vernikov se je zbralo v Čensto-hovi, poljskem narodnem Marijinem svetišču, minulo nedeljo. Tam so se začele 3-dnevne slovesnosti na čast Mariji »Kraljici Poljske«. Kardinal-primais Poljske W'išin-slki je kljub nalivu pridigal na prostem /branim množicam. Dejal je, da tvori poljski narod »eno enoto okrog svoje nebeške Kraljice in Priprošnjice.« Računajo, da se bo slovesnosti udeležilo skupno pol milijona vernikov, čeprav komunistične oblasti romanja na vse načine ovirajo. Za novega jugoslovanskega poslanika na Dunaju je bil imenovan Ivo Sarajdjič, bivši glavni 'urednik uradnega glasila »Borba« v Beogradu. Pred letom dni je zapusti! uredništvo in, kot poročajo avstrijski časopisi, stopil v diplomatsko službo. Za generalnega konzula Avstrije v Ljubljani je bil imenovan g. Karl Nevvole, bivši ravnatelj uradov deželne vlade v Celovcu. Zastopal bo Avstrijo za območje republike Slovenije. V Rimu so bile izmenjane ratifikacijske listine med Avstrijo in Sveto stolico za |x>-godbo o delni ureditvi konkordatskih vprašanj. Kot smo že poročali, je bil med obema viškima partnerjema dosežen sporazum o premoženjskih vprašanjih, predvsem glede odškodnine za škodo, ki jo je Cerkev utrpela. Nadalje določa pogodba povzdig-njenje sedanje apostolske administrature Gradiščanske v redno škofijo. Neslaven povratek v domovino je napravil neki nemški Konigstigerpanzer, eden 'izmed največjih, kar jih je ibalo v minuli svetovni vojni. Ameriški vojaki sp dva taka tanka, s katerimi je Hitler nameraval osvojiti svet, zajeli že pri Aachenu ter nato prepeljali v Ameriko, kjer sta našla streho v vojaškem muzeju v mestu Aberdeen. Sedaj so pa na prošnjo nemškega poslanika v VVashingtonu enega 'izmed obeh »kralj-skah tigrov« vrnili Zapadni Nemčiji in ga bodo spravili v neki vojaški muzej pri Frankfurtu. Amerikanci so si rekli, da jih še preostali »Tiger« v Aberdeenu itak zadosti spominja na zmago v Evropi, zato sp radevoljc odstopili drugega Nemcem, da jih bo spominjal na njihov — poraz. • Politični teden Po svetu... Kongo sicer v ospredju .,. Tudi minuli teden je ibil vedno 'bolj za- motani položaj v Kongu v središču svetov-rme pozornosti. Generalnemu tajniku Združenih narodov je uspelo, da je pregovoril Combeja, predsednika pokrajinske vlade v Katangi, najbogatejši provinci Konga, da je pristal na zasedbo po četah Združenih narodov, 'ki bodo nadomestile belgijske čete. Te se bodo počasi umaknile, čombe pa je dal pristanek na prihod čet Združenih narodov samo pod pogojem, da bodo te čete podložne neposredno Združenim narodom in ne predsedniku osrednje vlade Konga v Leopoldvillu, Lumumbi, ki pa Vlada samo še na papirju in časnikarskih konferencah, kajti eno za drugo zahtevajo zamorska plemena samostojnost. Združeni narodi poskušajo zaenkrat ohraniti celovitost Konga, vendar je danes težko reči, kako se bo položaj razvijal naprej. Vsekakor je s preuranjeno predajo oblasti v rolke črnskih -politikov, katerim se je potem izmuznila v nekaj dneh iz rok, nastala nevarna praznina v srcu Afrike, ki jo že sedaj skuša vzhodni blok izkoristiti za to, da se Ondi vgnezdi. ... toda težišče položaja je v Evropi Britanski ministrski predsednik Mc Mil-lan se je odzval vabilu zapadnonemškega 'kanclerja Adenauerja ter ga obiskal v Bonnu, kjer sta imela dva dni. razgovore o evropski slogi. Pobudo za ožjo povezavo evropskih držav je dal francoski državni predsednik De Gaulle, ki je pred dvema tednoma povabil v svojo letno rezidenco, grad Rambouillet pri Parizu, zapadnonemškega kanclerja Adenauerja. Ta pobuda se je porodila iz suma, da utegne Sovjetska zveza na jesen poskusiti kak samolasten podvig glede Berlina ali celo zaključiti separatno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Kaj takega bi mogla najbolje preprečiti ožja povezava evropskih držav, kajti pred strnjeno fronto se Sovjeti ponavadi umaknejo. Razgovori v Rambouilletu so bili uspešni in oba »stara moža« evropske -politike sta sklenila, da jih razširita, v prvi vrsti na Veliko Britanijo in Italijo. Tako je -prišlo do Adenauerjevega povabila Mac Millanu, ki ga je v toliko raje sprejel, ker je prav -tiste dni Sovjetska zveza ostro napadala angleško vlado zaradi poletov ameriških »vremenoslovskih letal« vzdolž sovjetskih meja in jo Skušala z raketnimi grožnjami ostrašiti, da bi se odmaknila od Združenih držav in po možnosti celo odrekla Ame-rikancem letalska oporišča na angleških tleh. Toda grožnje, pa čeprav z raketami, niso ustrezno orožje za omečitev Angležev, kot je moral izkusiti Hitler. Mc Millan se je odpeljal k Adenauerju, čigar ime je Hruščevu isto kot biku rdeča ruta. Toda Angleži vselej ohranijo hladno kri. Zato Mc Millan v Bonnu ni padel Adenauerju v objem, ampak je predvsem hotel vedeti, v koliko je kontinentalna Evropa pripravljena upoštevati angleške že-ije glede gospodarskih vprašanj, ki danes v obliki obeh nasprotujočih se ndddržavnih organizacij EFTA in EWG najbolj ogra-žajo edinost Evrope. Razgovori v Bonnu sicer niso prinesli kakih neposrednih rezultatov, vendar je bilo sklenjeno, da se bodo v kratkem sestali gospodarski strokovnjaki, da izdelajo načrte za ožjo povezavo -teh dveh gospodarskih organizacij. 'Na politični ravni se bodo pa razgovori tudi vršili naprej in bo vanje pritegnjena Italija, ki je pravkar dobila trdnejšo vlado pod predsedstvom milanskega profesorja za gospodarstvo Amintora Fanfanija. Tako sedaj, ko so Združene države zaposlene z lastnimi notranjimi problemi spričo bližajočih se volitev predsedniških volitev', Evropa sama skrbi za povečanje las-tne odporne moči proti Sovjetskim naklepom. Vendar njegovega pomena ne kaže pretiravati. Castro je namreč začel najprej z razlastitvijo velikih sladkornih plantaž na Kubi, ki so bile last ameriškega kapitala in to je bilo kolikor toliko upravičeno. ' Toda on jih ni razdelil kmetom, ampak jih sam naprej upravlja kot kolhoze. Kljub temu je -ta poteza pridobila Castru mnogo simpatij v Južni Ameriki, kjer so precej nerazpoloženi proti ameriškemu kapitalu. Celo vlada v Washingtonu se zaradi tega ni kaj prida razburjala. Prevladovalo je prepričanje, da je dobro, da je •to vprašanje — ki je ustvarjalo toliko hude krvi — vendar enkrat spravljeno s pota. Toda Castrov apetit je postajal vedno večji. Segel je po ameriških petrolejskih rafinerijah ter jih obenem z vsem drugim premoženjem, ki je skupno vredno milijon dolarjev, razlastil. Povrh tega pa je začel uvažati sovjetski petrolej, ki bi ga naj te rafinerije predelovale namesto petroleja dz južnoameriških držav, od koder je prej prihajal na Kubo. In kot višek vsega je Castro izjavil, da bo sprejel »sovjetsko vojaško zaščito« proti ameriškim »napadalcem«, ki pa jih od nikoder ni. To je pa bilo tudi južnoameriškim državam, ki so prej z nekaj simpatije gledale na Castrove poskuse, zmebiti se vpliva ameriškega kapitala, preveč. Posebno, ker zaradi njegove petrolejske politike trpijo znatno gospodarsko škodo. Zato je bilo stališče vlade Združenih držav zelo ugodno, ko se je te dni sestala v San Jose Organizacija ameriških držav. Kot -so južnoameriške države proti severnoameriškemu kapitalu in vojaškim intervencijam, so prav tako nasprotne sovjetskim četam, ali pa celo še bolj. Castru tudi sklicevanje na sovjetske rakete ne bo ne bo nič pomagalo, še manj pa ga rešilo iz izolacije, kajti vsakdo ve, da so to samo grožnje. Kuba pač ni Madžarska. -tej bivši francoski koloniji naklonila veliko gospodarsko pomoč, za katero pa VVashington oči vidno ne žanje tiste hvaležnosti, kot jo je morda pričakoval. Kljub tem krajevnim izbruhom »hladne vojne« med obema blokoma pa se zaenkrat mednarodno politično ozračje še ni preveč ogrelo, vendar je nebo močno oblačno. Pač pred jesensko vreme. SLOVENCI dama in po loetu Ogenj tudi v Laosu V indokitajski kraljevini Laos na Daljnem vzhodu, ki tudi leži na mejnem pasu med obema svetovnima blokoma, je minuli teden vojaščina izvedla puč ter prevzela oblast. Pregnala je vlado zapadno usmerjenega princa Tiaia Somsanitha ter napovedala boj proti »korupciji«. Izjavila je, da namerava preurediti državno upravo. Sprememba je -bila precej neprijetno presenečenje za Zapad, pač pa jo je z velikim veseljem -pozdravil sovjetski tisk, češ, da bo nova vlada naredila konec »ameriškemu vmešavanju«. .Ameriška vlada je namreč po izgonu Francozov iz Indokine ... in pri nas v Avstriji Spor zaradi Habsburžanov se zaostruje Spor zaradi povratka Habsburžanov je še bolj razburkal notranje politične vode v zadnjem tednu. Neposredni povod za to je bil intervju ali razgovor, ki ga je zvezni kancler ing. Raab imel z glavnim urednikom tukajšnje »Volkszeitung«, in je bil v tem časopisu objavljen. Raab je povedal, kako je prišlo do njegovega sestanka z Otonom Habsburškim v Monako-vem ob priliki evharističnega kongresa, katerega sta se oba udeležila kot spodobna kristjana. Kaj posebno novega ali skrivnostnega ni prišlo tam v razgovoru na dan, pač pa je kanoler Raab zavzel nedvomno jasno stališče v prid povratka Otona Habsburškega v Avstrijo. Obenem pa je pri znal — kar smo mi že vnaprej napovedovali — da tega po politični poti, to je na temelju pristanka obeh koalicijskih strank zaradi odločnega odpora socialistov ne bo mogel doseči. Otonu je Raab kar naravnost svetoval, da naj -toži Avstrijo za povračilo bivšega habsburškega »hišnega premoženja« in pristavil, da je »nepravično pridobljeno blago treba vrniti«. Ti dve izjavi sta seveda zelo razdražili socialiste, ki so obdolžili Raaba, da ravna proti interesom republike, katere bi moral -prvi zastopati, po drugi strani pa da je žalil republiko, ki tla jo dolži posesti »po krivici prilaščenega blaga«, skratka tatvine. Nadalje so socialisti poskusili izigrati stara nasprotstva med Raabom in Gorbachom, novim načelnikom stranke, toda brez u-speha, kajti načelstvo stranke se je v posebni izjavi odločno postavilo za Raaba. Očitno je, da postaja habsburško vprašanje zopet pereče medstrankarsko vprašanje. OeVP računa, da si bo s tem pridobila simpatije tistih, ki se radi spominjajo na Stare »zlate čase«, kar bi ji zelo prav prišlo pri volitvah; socialisti pa si hočejo pridobiti »zaslug« za republiko in s tem simpatije mlajših generacij. Ta notranjepolitični zaplet habsburške zadeve je poostril razmerje v koaliciji in dal nove municije strankarskim propagandnim baterijam, vsekakor pa je zelo otežil povratek Otonu. Vse skupaj pa zaenkrat še vedno zasluži označbo: počitniška politika. Elektrarno pri Beljaku poveiujejo Iz leta v leto raste poraba električnega toka na Koroškem, ki je že leta 1958 dosegla 521 milijonov kilovatnih ur, se je v prvem polletju 1960 v primeri z istim razdobjem lani povečala še za nadaljnjih 20 odstotkov. Ta razvoj je navedel deželno družbo KELAG, da — potem ko je v glavnem o-premila deželo z zadostnim razdelilnim omrežjem — postavi še zadostno število lastnih elektrarn. Temu je služila gradnja elektrarn v Kameringu in na Borovnici. Sedaj povečujejo pa še staro elektrarno pri Beljaku, katere proizvodnja bo podvojena, in sicer od sedanje storilnosti 5000 kW na 10.000, z letno proizvodno zmogljivostjo 64 milijonov kilovatnih ur. Razlastitev na Kubi — dvorezno orožje Tretje žarišče svetovne politike je pa Kuba, otok v Atlantskem morju, komaj »uro hoda« (t. j. zračnega poleta) od Združenih držav. Tam režim diktatorja Fidela Castra vedno bolj leze v naročje Sovjetske zveze. Iz prvotnega revolucionarnega gibanja proti diktatorju Battisti, ki ga je Castro pregnal, nato pa sam vzpostavil še hujšo diktaturo, postaja sedaj Castro lutka sovjetske politike pred vrati Amerike. Ko je bila leta 1948 ustanovljena deželna električna družba KELAG, je med drugim prevzela tudi elektrarno pri Beljaku, zgrajeno leta 1911, ki je s svojimi štirimi turbinami s storilnostjo 5.400 kw bila med vsemi največja. Toda razvoj porabe električnega toka pa tudi napredek turbinske tehnike je kmalu pokazal, da z zastarelimi napravami v beljaški elektrarni ni moč več dolgo izhajati. Ker bi zamenjava starih turbin z novimi bila zvezana z velikimi stroški, ne bi pa dala u-streznih rezultatov, se je uprava družbe odločila za povečavo elektrarne, ob kateri bo moč razpoložljivo vodno silo Zilje bolje izkoristiti in doseči znatno večji u-činek. Pripravljalna dela so začeli izvajati lani, prava gradbena dela pa so stekla letos dne 1. aprila. Vodna gladina jeza bo zvišana za 64 cm. Iz jeza se bo pa pri stari strojnici odcepil itov 1.37 km dolgi vodni kanal, ki bo potem prešel v visokotlačni jekleni cevovod s premerom 4 metrov in dovajal vodo pod visokim pritiskom na eno samo novo turbino znamke Kaplan v novi strojnici. Ta pa bo, kot rečeno, imela dvakrat večjo zmogljivost kot vse štiri stare. V stari strojnici bodo uporabljali samo še eno turbino in to pri visokem vodostaju. Gradbena dela so precej obsežna in so zaradi tega, ker se nahaja stavbišče na terenu, kamor so se nekdaj zrušile gmote /. Dobrača in utesnile tok Zilje, zelo težavna. Zemljišče je zaradi tega le malo ustaljeno in ne nudi enotne geološke sestave. Da kolikor mogoče izrabijo vodni padec spodnje Zilje, ki je tu največji, bodo morali izvršiti velike izkope v strugi reke same ter v območju nove strojnice. Strojnica mora imeti trdne temelje, zato morajo iti daleč v globino. Sedaj se vtise gradbena dela 13 metrov pod povprečno gladino Zilje. Trasa vodnega kanala bo po gričevnatem ozemlju, zato bodo namreč morali tudi tam več kotanj izpolniti, več gričev pa odkopati, nekako tako kot v tisti pesmi »Grički, ponižajte se, dolince povišajte se,« vendar ne za to, »da bom videla kjer fantič moj gre,« temveč zato, da bo mogla voda' naravnost teči proti strojnici in tam goniti turbine in tako proizvajati za prebivalstvo več električne energije. Skupno bodo morali pri gradnji nove elektrarne izkopati 335.000 kub. metrov zemlje, kamenja in peska, torej znatno več kot pri gradnji elektrarne pri Borovnici, kjer je izkop znašal 235.000 kub. metrov. Stroški za gradbena dela in stroje bodo predvidoma znašali 70 milijonov šil. in nova elektrarna bo stekla proti koncu poletja Naklada knjig v Sloveniji Mesečna revija slovenskih založb „Knjiga 60” daje v svoji zadnji številki podatkov o objavljenih knjigah in periodičnih publikacijah v Sloveniji v zadnjih 15 letih. Podatke je zbral Bogutnil Gerlanc. Pisec razvršča podatke po posameznih založbah. Od leta 1945 je 26 slovenskih založb iz dalo v celoti 3956 del v nakladi 27 milijonov 384.000 izvodov. Na znanstvena in poljudno znanstvena dela odpade 1767 del v nakladi 12 milijonov 646.000 izvodov. Na leposlovje pa 2189 del v 14,720.000 izvodih. Med založbami je po številu izdanih del na prvem mestu Mladinska knjiga, ki je izdala 973 del v nakladi 6,638.000 izvodov. Sledi ji Mohorjeva družba v Celju, ki je izdala 72 del v nakladi 3.481.000 izvodov. Imela pa je v zadnjih letih večkrat težave zaradi pomanjkanja papirja in je zato morala naklado svojih ktijig omejiti na količino papirja, ki ji je bil dodeljen. Visoke so tudi številke Prešernove družbe, ki je izdala le 57 del, toda v nakladi 2,620.000 izvodov. Cankarjeva založba je izdala doslej 508 del v nakladi 2 milijona 83.000 izvodov, vtem ko je Državna založba Slovenije izdala 590 del v nakladi 1,941.000 izvodov. Zanimiv je tudi pregled periodičnega tiska: V 15 letih [ki vojni je v Sloveniji izšlo 378 raznih listov in revij v nakladi 6,184.000 izvodov. Poroka v Parizu Slovenski izseljeniški duhovnik v Franciji č. g. Ignacij Čretnik, ki se je nedavno kratko mudil na Koroškem, je prinesel vest, da je dne 16. julija stopil v zakonski stan g. dr. Albert Struna, absolvent Visoke gospodarsko-politične šole v Parizu, ki se je v zadnjih letih kot verziran ekonomist dobro uveljavil v francoski javnosti in vrsti mednarodnih organizacij. Za življenjsko družico si je izbral gospodično Maryvonnc Le Hingrat, hčerko iz druge svetovne vojne znanega francoskega generala. Stoletnica ustvaritelja slovenske himne Letos mineva 100 let, odkar je Davorin Jenko, slovenski študent na Dunaju, uglasbil koračnico »Naprej zastava Slave”. Bilo je to na veselem sestanku narodnih slovenskih visokošolcev v dunajskem Pratru. Prvikrat so jo slovenski visokošolci na Dunaju zapeli v gostilni „Zum goldenen Sieb”, pri kozarcu — „Hcurigen”, v širšo javnost pa je prišla na »Besedi”, družabni prireditvi Slovenskega pevskega društva pri Sperlu. Himna je užgala ter se naglo razširila tudi med Čehi in Hrvati na Dunaju, od tam pa naprej v njihove rodne dežele. Udarno koračnico so pa rade igrale celo pruske in ruske vojaške godbe. Davorin Jenko, po rodu iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, je na Dunaju najprej študiral pravo, potem pa sc je povsem posvetil glasbi. Po posredovanju ravnatelja dunajskega Ronzcrvatori-ja je dobil mesto jrevovodje pri pravoslavni cerkveni občini v Pančevu pri Beogradu. Ker Srbi takrat še niso imeli primernih lastnih skladb, je [enko komponiral skladbe tudi za srbske jtevske zbore. Poklicali so ga v Beograd, kjer je postal najprej pevovodja ondotnega pevskega zbora nato pa ravnatelj Srbskega narodnega gledališča in s tem ustanovitelj, moderne gledališke kulture med Srbi. Zložil je nad 200 skladb za orkestre, jrevske zbore in večje število spevoiger. On je tudi ustvaril srbsko državno himno »Bože pravde”, ki je po letu 1918 postala tudi himna kraljevine Jugo-lavije. Veliko je storil tudi za zbližanje med južnoslovanskimi narodi. Vsako leto je prihajal na počitnice v domači kraj. Umrl je v novembru leta 1914 v Ljubljani. 1962. Slovenec pri ameriiki znanstveni ustanovi Slovenec ing. France Jeglič je nedavno dobil namestitev kot strokovnjak za letalske raziskave pri ameriški ustanovi NASA (Državna ustanova za raziskave zrakoplovstva in plovbe po vsemirju). Mladi inženir poleg tega še študira za doktorat iz tehnike na univerzi Jiotre Dame. NASA je ustanova, ki je opravljala polete preko Sovjetsko zveze z znanimi letali U-2, od katerih so enega Sovjeti 1. maja letos v nepojasnjenih okoliščinah sestrelili nad Sverdlovskom v Sibiriji, in kar je Hruščcv potem izrabil za razbitje vrhunske konference. Ker so bili nato poleti s temi letali ukinjeni, se ustanova sedaj ]>eča z drugimi načrti. 40-letnica požiga Narodnega doma v Trstu Pred kratkim so vsi slovenski listi v Trstu ob novili spomin na požig Narodnega doma v Trstu, ki so ga bili izvršili takrat fašisti, prepričani, da bo z uničenjem te slovenske kulturne trdnjave v Trstu zadali smrtni udarec Slovencem sploh. Toda fašizem je med tem propadel, dočim v Trstu raste nov Narodni dom, slovenska manjšina razvija bujno kulturno delo. Prav te dni je nova rimska vlada pod predsedstvom prof. Amintora Fanfanija predložila parlamentu osnutek o manjšinskem šolstvu v Frstu in Gorici, ki bo ondi že od leta 1915 delujočim slovenskim šolam od otroškega vrtca pa do gimnazij in višjih šol, zagotovil stalnost. OB RAZSTAVI 40 lel umeinosti na Kotoškem Pod tem geslom je bila minuli teden slovesno odprta v Hramu umetnosti v Celovcu slikarska razstava, v okviru proslav 40-1 etnke koroškega plebescita. V veliki razstavni dvorani se je pri otvoritvi zbralo vse, ki kaj pomeni v koroSkem javnem življenju. V imenu dežele je razstavo otvoril deželni glavar g. Ferdinand Wedenig, ki je dejal, da bodi ta razstava, ki obsega na zuinanjih dogodkih zelo razgibano in sprememb polno obdobje, v prvi prsti priznanje notranjim vrednotam življenja. Univ. prof. Grimschitz je v svojem uvodu z izbranimi besedami poskusa! tolmačiti razstavo kot zaključeno enoto, ki kaže obraz Koroške v umetnosti. Vendar je vsaj prvi vtis 'povsem drugačen, morda deloma že zaradi »družabne« note, ki jo ima vsaka taka otvoritev in otežuje koncentracijo opazovalca, globlji vzrdk temu pa je velika raznolikost razstavljenih del in njih avtorjev. Saj gre od Antona Wiegeleja iz čajne, ustanovitelja in najreprezentativnejšega predstavnika »čajnske Sole«, ki je predstavljena še z obema Koligoma in Mahringerjem ter predstavlja pomembno postavko v celotnem av-strij. slikarstvu, prek Bdckla, Clementschit-scha, Esterla, Riedererja, Floriana pa do Berga, Graefa, Schmidta in drugih. Torej ne le galerija slik, ampak tudi galerija slikarskih osebnosti, ki se med seboj eni več, drugi manj — razlikujejo po temperamentu, značaju, stilu in tehniki. Vendar ne bomo bralca mučili z raznimi slikarskimi smermi in stili ter razlagami o njih resničnih in navideznih razlikah. Gre nam le za posredovanje nekaterih temeljnih vtisov in spoznanj. Takoj v začetku srečaš Boecklove notranje dognane, stroge, skorajda toge, vase zaprte obraze, tako v »Tereziki Lisieuški« kot v »Ženi ob mizi«. Slede Riededer, Cle-mentschitsch, Esteri in Mahringer, ki vsak na svoj način odraža tokove dunajskega in nemškega slikarstva, zaslediš pa v njih tuda odmeve velikih evropskih umetniških struj. Ne le po obsežnosti svojih ploskev, ampak tudi po kompozicijski mogočnosti obvladuje glavno dvorano Anton Kolig, ,poleg Mahringerja tudi eden iz »čajnske šole«. Kolig je bil polnokrven človek na odru življenja. Ta teatraličnost, a do zadnjega vlalkenca njegove biti doživeta in zato resnična, se izraža v vseh njegovih figurah, od »Lastnega potreta« prek osnutkov za odrsko zaveso festivalske palače v Salzburgu, pa do pomenljive, a ne preveč pobožne Tožbe (Picta) in tudi do mučenca Sebastijana. Morda je Kolig zadnji izvirni mojster srednjeveškega baroka iz časa, ko je še veljal rek »felix Austria« (srečna Avstrija). Iz svoje moravske domovine je Kolig prinesel s seboj tisto naturno veselje do življenja, ki ga tudi slabi časi niso mogli zares omračiti. Tragična ironija pa je, da Koliigov osnutek odrske zavese izžareva svoje čare na razstavi v Celovcu prav v času, ko slave v Salzburgu otvoritev nove festivalske palače, ki naj predstavlja avstrijsko umetnost pred mednarodno javnostjo, brez te Koligove tako tipično av- Werner Berg: Mož v vlaku serijske alegorije o svetu, ker so ga uradni umetnostni oblastniki odklonili. Ko prideš do Wiegeleja, ustanovitelja »čajanske šole«, zagledaš pa še obraz z ožje domovine. Kmečka ženica iz čajne, VViegelejev portret lastne matere. Poleg pa brezskrbna dekleta v naši noši, v ziljskem »rasu«. Prevladujejo svetle, za naše ljudi tako značilne, vedre in živahne barve. Domače okolje je pa temu umetniku samo sredstvo za po duhu svetovljansko umetnost, ki se je že odmaknila od svojega izvora. Eden izmed obrazov koroške usode ob stikališču narodov in kultur. Nekaj korakov naprej, v sobi na desni pa naletiš na drugačnega znanca: srečaš se s pogledom moža v kupeju, ki si ga morda videl na 'podjunskem '»ekspresu«, nekje med Celovcem in Pliberkom! Poleg je podjunska pokrajina obsijana od mesečine, še bolj pa od notranjega doživetja ustvari-telja. Takoj rečeš: To je pa Werner Berg! — Sledijo nato »Žene v molitvi«, kj jih lahko videvaš :j>o naših podjunskih cerkvah, v Dobrli vesi, pri Sv. Hemi, na Lisni gori, v Šmihelu in še marsikje. V snežnem, kristalno čistem nedeljskem jutru se vrača dekletce iz cerkve domov. Ob oknu se z neizrekljivo pomladansko življenjsko silo razcveta teloh. Teh pet podob, napolnjuje ižbo, čeprav visi ondi še ducat drugih slik drugih avtorjev. To je naša domovina, kot jo je videl ostro opazujoči, a tenkočutni umetnik z globoko srčno kulturo in ščepcem humorja. V svoji umetniški izpovedi je Berg svoja doživeta spoznanja izrazil takole: »Od vsega začetka so se mi koroški Slovenci zazdeli nenavadni ljudje, ki jih ni moč ukleniti v noben model, njihove narave še nisem nikjer našel resnično opisane. Bilo bi bedasto, ali pa nesmiselno,, jih poniževati, prav tako pa tudi jih na cenen način idealizirati... Vedno znova me priklene, kot prispodoba človeškega prastrahu sploh, prizor kmetice, zatopljene v molitev: v pokončni drži, resna, v 'popolni zatopljenosti. Večkrat dvignem pogled, in čudim se, ali je ta starodavno velika podoba in pravljična predanost resnična? Ali je resničnost današnjih dni in ni le nekaj iz davnine priklicanega ali muzejsko ohranjenega. V takih trenutkih se odkriva in obnavlja, mimo sleherne šolane volje, resnično bistvo ljudstva ... Po enem letu bivanja tukaj bi o njem mogel več povedati kot danes, po dvajsetih letih ... Bergova Spodnja Koroška je dobila mesto v stranski izbi, in skorajda bi rekli, da je prav tako. Tudi mož v kupeju je rad sam, želi si le, da ga na njegovem malem koščku »prostora pod soncem« vsaj pri miru puste ... Tujec s Porenja, ki je zrastel v severno-nemški meščanski rodbini, se duhovno in umetniško oblikoval na Dunaju, kot človek in umetnik pa dozorel na samotni kmetiji v Podjuni, ki mu je postala domačija, je s svojimi deli postal najpristnejši glasnik svojstvenosti zemlje med Dravo in Karavankami in njenega slovenskega ljudstva. To je drugi obraz koroške usode. Velja še omeniti eno Bergovo sliko: portret pesnice Kristine Lavant. Preko obraza osebe priča o vekoviti, občeveljavni resnici: umetnine se porajajo v bolečini, kot biseri v školjki. Vendar je to bolečina, ki osrečuje. To je samo nekaj razmišljanj ob robu te bogate razstave. N ismo se mogli podrobneje ustaviti pri drugih slikarjih, ki po umetniški veljavnosti to zaslužijo. Vendar je to naloga strokovne kritike, ki pa zanima le ožji krog bralcev. Vsekakor je ta razstava, ki jo dobro dopolnjujejo še pla- stike K. Nevvoleja, O. Jaindla in W. Wolfa in Ruth Graef-Kaumannove ter nekaj Lo-bisserjevih listov, reprezentativen in smotrno urejen prikaz umetniškega življenja na Koroškem. Da v 'tem prikazu ne manjka tudi slovenske poteze, je prav. Brez nje bi bil prikaz tudi bistveno revnejši, da navežemo na besedo pokojnega pisatelja Per-koniga. Brez obotavljanja zato označujemo to razstavo kot kulturni višek programa proslav jubilejnega leta. Razstava bo odprta do srede oktobra in vsakomur ogled toplo priporočamo. Odmev manjšinskega kongresa V začetku junija je bil v retoromanski vasica Zuoz v Švici mednarodni kongres Federalne unije evropskih narodnostnih skupin. Kongresa se je udeležil tudi dopisnik ljubljanske revije »Naši razgledi«, ki kljub pomanjkljivostim kongresa, na katerem »je bila ustvarjena možnost za močno poudarjen nastop južnotirolskih Nemcev«, dočim ni bilo ondi zastopnikov koroških in primorskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov ter dunajskih Cehov, prihaja do nasplošno pozitivnih zaključkov. I ako pravi, da je treba smatrati kot uspešen referat dr. Klossa, ravnatelja lani u-stanovljenega inštituta za nacionalna vprašanja v Kielu, o diskriminaciji na področju jezikovnih pravic; referat opozarja, kako nezadostna je zgolj formalna enako-pravnost in zahteva podporo in zaščito šibkejšemu ter -se pri tem opira na moderna dognanja zadevnih študijskih skupin v okviru OZN in UNESCO. - Zbor v Zuozu je bil lepa priložnost tako za predstavnike posameznih narodnostnih skupin in manjšin kakor tudi za posameznike, ki se z narodnostnimi vprašanji pečajo s političnih, znanstvenih ali drugačnih vidikov, da navežejo poučen medsebojni stik, pri čemer se opaža, da večina skuša priti do novih, sodobnim potrebam in sodobnim družbenim spoznanjem bolj ustreznih rešitev. Prav posebno spodbuden pa je bil neposredni stik 'z reto-romansko etično sredino in z razmerami, v katerih živi. Lia Ru-mantscha, glavna reto-romanska organizacija, ki je nastopala kot pokrovitelj zborovanja, je storila vse, da v tem oziru obogati bivanje gostov v Zuozu. VVemer Berg: Molitev FRAN ERJAVEC: 982 koroški Slovenci (III. del) Končno je v svoji »Pismenosti« Vodnik takoj za predgovorom prvič objavil tudi svojo znamenito »Ilirijo oživljeno«, ki je zbudila toliko navdušenja celo pri tistih Slovencih, ki so ostali Se pod avstrijsko oblastjo, pesniku pa po odhodu Francozov nakopala avstrijsko maščevanje. V njej je z vznesenimi besedami proslavljal slavno staro zgodovino Ilirije*, se zahvaljeval »dobrotnemu vitezu« (t. j. Napoleonu), da jo je zopet obudil k življenju, samozavestno ugotavljal, da »Od perviga tukaj Stanuje moj rod, Zhe ve kdo sa drujga, Naj rezhe, odkod.« izražal svoje veselje, da »Duh stopa v’ Slovenze Napoleonov, En sarod poganja Prerojen, ves nov« ter ponosno napovedoval, da postane Ilirija 'še »prstan Evropin«. Ta pesem je igrala potem še več desetletij pomembno narodno prebujevalno vlogo po vseh slovenskih deželah, zlasti še med mladino. Predmete, za katere je preskrbel Vodnik potrebne učbenike, so torej lahko takoj poučevali v slovenščini. ») V tistih časih so Se mnogi mislili, da so bili stari Iliri Slovani, zato torej tudi staroveika Ilirija slovanska dežela. Slovenski profesorji so za silo jroučevali tudi nekatere druge predmete v slovenščini tako, da so snov učencem narekovali in tudi prevajali odslej latinska, grška in francoska besedila v slovenščino namesto — kot do tedaj — v nemščino. Na ta način se je v šolskem letu 1811-12 vršil vsaj na ljubljanski gimnaziji menda že ves pouk v slovenščini (tudi krajevna imena so začeli tedaj celo v neslovenskih besedilih uradno prvič pisati po slovenskih in ne več jx> nemških nazivih). Na »licejih« je pa ostalo vsaj v glavnem začasno še vse pri starem, ker se ni bilo tlovolj domačih profesorjev in ne drugih pogojev, vendar so tudi tu predavali nekaj predmetov v francoščini in ne več v nemščini. Podobno kakor v Ljubljani je bilo tudi po drugih srednjih šolah na slovenskem ozemlju, 'kolikor jih je bilo v tako kratkem času sploh mogoče osnovati (povečini so bili to kolegiji z 2 razredoma). Pouk francoščine se je vršil menda že jeseni 1. 1912, povsod po predpisih, kar je dokaz, tla je bilo povsod na razpolago dovolj mož, ki so lahko poučevali ta jezik. Zanimivo je, da se je tudi mladina lotila učenja francoščine s pravim navdušenjem, kajti Z e 11 i je žeidne 9. V. 1810 pisal generalnemu intendantu, da bo znalo francosko kmalu najmanj 600 dijakov (vseh ljubljanskih dijakov je bilo tedaj okoli 1100). Kakor nekoč jezuiti, tako so tudi Francozi pridne dijake iadi nagrajalii zlasti s knjigami, s čimer se je potem tudi naša tedanja mladina seznanila z vrhovi francoske knji-evnosti. Avstrijski Nemci so pozneje radi očitali francoski šoli, da jc dajala preveč prednosti francoščini, mso pa seveda hoteli priznati, da je gledala avstrijska sola sploh za svojo glavno nalogo cel6 kmečkim otro-kom po naših vaseh vtepati v glavo samo nemščino, slovenščino je pa sploh prezirala. Kako je bilo v teh letih s šolstvom po slovenskem delu ilirske Koroške, je doslej še neraziskano. Osnovnih šol je delovalo tu že pred prihodom Francozov le malo in — kakor po drugih ilirskih deželah — jih je gotovo tudi tu nekaj sploh ugasnilo, zlasti v Zilji. Ohranile so se menda, razen v Beljaku, še v Rožeku, v Potl-gorjah, v št. Jakobu, v Vrbi, v Kostanjah, na Strmcu, morda že tudi v Bistrici na Zilji, v 'Fodkloštru, .Šmohorju (tu je delovala razen katoliške ljudske 'šole tudi protestantska) in morda še kje. Iz nekega poročila vemo, da so naročale tudi koroške šole slovenske učbenike iz Ljubljane. Iz tega torej lahko sklepamo, da se je vršil tudi na šolah slovenskega dela beljaškega distrikta tedaj pouk v slovenščini, kar potrjuje tudi beljaški lokalni zgodovinar G h o n, a tam, kjer se je vršil |x>uk dotlej 'le v nemščini, so se že pripravljali, da uvedejo vsaj dvojezičnega. Ukinjena je bila pa tedaj beljaška dekliška šola, 'ki so jo vodile tam že znane nam tretjerednice, v njih samostanu ije 'bilo pa nastanjeno sodišče. Slišali smo že, da je Marmontova šolska' uredba z dne 4. VIL 1810 predvidevala novo gimnazijo (in celo licej) tudi za Beljak. Da so mislili Francozi nanjo čisto resno, nam dovoljno dokazuje dejstvo, da so bili zanjo imenovani že cc4o nekateri profesorji in sicer za modroslovje, matematiko ter za latinščino in francoščino (za poslednji dve je 'bil imenovan šmartinski župnik Bonend), delovati pa ni začela menda zaradi pomanjkanja učencev,4 še manj seveda tudi predvideni licej. Jako so pa tedaj izboljšali beljaško osnovno šolo s tem, da so ji priklopili še posebno risarsko šolo ter tečaja za pouk francoščine in italijanščine. (Dalje prihodnjič) SELE GALUSOV ZBOR! nms naMmkem (Poroka) V Selah sta bili letos samo dve poroki. Je sicer nekaj takih 'kandidatov, ki so že potrebni sedmega zakramenta, pa nimajo zadosti poguma ali pa je premalo izbire, ko je toliko deklet zunaj po svetu v službi. Zato so bili ljudje zelo presenečeni, ko so v nedeljo pri oznanilu slišali, da bo v ponedeljek 8. avgusta poroka. Kateri par bo jutri stopil pred oltar, so ugibali ip radovedno vpraševali. Naslednji dan proti enajsti uri sta se pred župniščem ustavila dva ovenčana avtomobila. Iz enega je izstopil črnodblečen gospod z očali, šolski ravnatelj Franc Sadnikar iz št. Primoža v Podjuni, in njegovi ožji sorodniki. Drugi avto pa je pripeljal belo oblečeno nevesto, Justino Kušaj iz Šmihela z njenimi svati. Po kratkem odmoru so se vsi podali v cerkev. Domači župnik, č. g. Alojzij Vauti, stric nevestine matere, je po prisrčnem nagovoru njun zakon blagoslovil in daroval poročno mašo. Cerkveni pevci so jima s primernimi pesmimi sveto razpoloženje še bolj dvignili. Pojedina v župnišču je dvanajst svatov združila v prisrčno domačnost. Za zabavo je posebno skrbel ženinov stric in krstni boter »cesar Franc« namreč Kaiser Franc iz rnohliške fare. Ženinov tovariš in sošolec Zdravko Vauti, šolski vodja pri Božjem grobu, je ta dan obhajal 37. rojstni dan in desetletnico svoje poroke. Gospodu ravnatelju Sadnikarju in njegovi brhi mladi soprogi iz srca čestitamo in želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti. DOB PRI PLIBERKU (Z motorjem se je zaletel v županov avto) Na sv. Lovrenca imamo kmečki praznik in gremo praznovat k Sveti Luciji. Pa je takoj zjutraj vso vas razburila nesreča, ko se je Enzi Herman, pd. Šuštarjev, zaletel z motorjem v avto g. Valentina Krofa, blaškega župana. Herman je šel že na delo, pa je nekaj pozabil in precej hitro zopet vozil domov. Na ovinku pred vasjo se je izognil Kropo-vemu očetu in materi in prav tedaj se je pripeljal g. Krof. Herman se je zapeljal naravnost v avto, da je zletel čez avto. Motor je popolnoma zbit in avto tudi zelo poškodovan, vendar hvala Bogu se ni g. Krofu nič zgodilo, Herman pa je tudi ušel z lahkimi i>oškodbami. Res velika sreča v sreči. G. Krof navadno pelje z avtom ženo in otroka v Pliberk, ta dan pa ju izjemoma ni vzel s seboj, kar je povzročil prav sv. Lavrencij, kamor je šla Foltcjeva mama. Na Koroškem velesejmu je Warmuth-ova razstava postala že tradicija. Letos je nameščena v lopi II zraven gasilcev. Povečanje podjetja še za eno trgovsko hišo v Rcljaku (o njeni otvoritvi smo obširneje poročali v našem listu pred 14 dnevi) je prikazano tudi v razstavi na letošnjem velesejmu, v kateri morete videti celo vrsto novih predmetov in blaga. Poleg velike izbire modi odgovarjajočih damskih, moških in otroških zimskih oblek, katerih ni sicer sredi poletja nikjer videti v tolikšni množini, sta predvsem raznovrstna stanovanj-ska oprema in posteljnina dvoje, kar privablja neštcvilne interesente na Warmuth-ovo razstavo. Bodisi za zasebnike ali pa hotele in gostinske obrate — tu se nam nudi velika izbira, ki je za Koroško zares edinstvena! Če bi ju imel s seboj, bi bila gotovo velika nesreča, ker je bil avto tako razbit. G. župan si zelo prizadeva, da bi dobili boljšo cesto iz Pliberka proti Dobu in Labotu. Sedaj se bo gotovo še bolj trudil, ko je bilo znova potrjeno, da so poleg neprevidnosti dirkačev gotovo tudi slabe ceste krive mnogih nesreč. KAZAZE (Marija Skok — stara 100 let!) Izreden jubilej je praznovala na Veliko Gospojnko švarcova mati iz Kazaz, Marija Skok. Na ta praznik — njen god, je doživela 100 let! Stoletnica je tako redek jubilej, da je prav, da ga omenimo tudi mi, saj je zrastla iz našega ljudstva, živela vedno med slovenskimi Korošci. Rojena je bila na Veliko Gospojmico, 15. avgusta 1860 v Lovankah, v župniji Dobila ves. Oče je bil Luka, mati pa Marija, roj. Kuhar. Spominja se. da so tedaj, ko igrač. Za bodoče mamice je razveseljiva novost, da si pri Warmuth-ii lahko nabavijo tudi o t r o -ške vozičke; na ta način jim je dana možnost, da si morejo od sedaj naprej oskrbeti vse potrebno v eni in isti trgovini. Tudi tovrstni razstavljeni predmeti kažejo dober okus in veliko izbiro razstavljalra. Pri ogledovanju Warmuth-ove razstave moremo zo]>et in zopet videti, s kako težkim srcem se naše dame ločijo od razstavljenih damskih plaščev. Novodobnost v obliki in materialu, prvo-vrstnost v kvaliteti, izredno nizke cene: vsa ta dejstva morajo zares vsepovsod najti priznanje! In če dama eden ali drugi plašč še poizkusi obleči, je prijetna zavest, da bo kupljeni plašč zares njen, dvojna. O g I e <1 ne stane nič — to je |>o.sebnc omembe vredna prednost postrežbe ku|>- jc bila pri prvem sv. obhajilu, v Dobrli vesi popravljali cečkev, da so bile maše na Gori. Toda že z dvanajstimi leti je šla služit, ker je bilo tedaj vse bolj težko življenje in so otroci morali zgodaj od doma za kruhom. Najprej je šla k Gracarju v Bukovje za pastirico, potem je postala dekla in potem služila s'kozi do starosti na kmetih. Služila je potem še pri Kosu v Kaza-zah, nato pri Pižovniku, nato ipri Krepel-nu. Kakih 10 let je služila pri Jogru v Mali vesi pri Škocijanu. Nato je bila zopet 10 let pri Ražunu v St. Lovrencu, kjer je bil za varuha brat znanega župnika Ražuna, graditelja šole v št. Petru. Tri leta je bila tudi v mlinu pri Količit. Nato je bila 2 leti v Smiklavžu in 9 let pri Močniku v Strpni vesi. Vmes je bila eno leto v št. Janžu v Rožu. Sedaj pa je že kakih 16 let pri svojem sinu v Kazazah v pokoju. Kljub stotim letom vidi še tako dobro, Tudi na letošnjem celovškem velesejmu vidite, kako vihrajo zastave v koroških barvah z drogov, ki jih na vrhu krasi zlat klas v zobatem kolesu; povsod na njih je tvrdkino ime PATERNIO-N E R, ki je tesno povezano s koroškun kmetijstvom, kateremu že nad 50 let zvesto .služi. To je razstava, ki jo je zelo posrečeno napravila tvrdka s kmetijskimi stroji Valentin Paterni-oner. Je zanimiva zlasti zaradi tega, ker more koroški kmet na njej, sicer v ozkem okviru, toda pregledno najti vse to, kar mu more nuditi stahio napredujoča kmetijska tehnika glede že preizkušenih in novih strojev in orodja za kmetijska dela posameznih letnih dob. Osrednjo točko razstave in hkrati impozanten pogled očem obiskovalca nudi precejšnja vrsta Steyr-traktorjev. S svojo različno velikostjo, opremljeni s pripadajočimi dodatnimi strojnimi deli, tvorijo podlago za vedno bolj se razvijajočo tehnizacijo kmetijskih del, izvirajočo iz vedno večjega pomanjkanja delovnih moči v kmetijstvu. Pri tem vzbuja posebno pozornost dvo-cilindrski Steyr-traktor T 188 s svojimi 28 KS (PS), ki je šele od letošnje pomladi v prodaji. Izdelan je na podlagi dolgoletnih izkušenj, po svoji prikupni zunanji obliki še posebno vabljiv, glede motorja in gonila pa vsebuje tehnične novosti, ki ga še posebno usposabljajo za polnovrednega in modernega pomočnika pri težkih kmetijskih delih. Ličen model, ves v bleščečem kromu, nudi vpogled v skrivnosti celotnega strojnega ustroja tega traktorja in je zato zelo privlačna točka zlasti za kmečko mladino, ki se zanima ža kmetijsko tehniko. Nadalje nam ta razstava nudi še sledeče zanimivosti: izredno dovršene traktorske pluge in razne druge priprave za obdelovanje zemlje; različne priprave za smotrno gnojenje; stroje za sajenje in olMlelovanje krompirja; enoosne vlačilce in motorne kosilnice; najmodernejše stroje za spravljanje Pevska vaja jeseni NE BO 3. septembra, ampak 24. septembra popoldne ob 2. tiri v običajnih prostorih! Pevovodja Slikarska razstava v Velikovcu V nedeljo, dne 21. avgusta, bo v glavni šoli v Velikovcu odprta razstava slik in fotografij. Trajala bo do 28. avgusta. Svoja dela bodo razstavljali slikarji in fotografi, ki žive v velikovškem okraju. Na razstavi bo tudi več del prof. VVemerja Berga. Vsem obisk razstave priporočamo! miiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin da lahko bere iz mašne (knjige z večjimi čdkami brez os(>bni za uporabo: s tem dokazuje, da se ne strinja z masovnimi prodajami, ki računajo le na trenuten uspeh. Warmuth-ova razsfava lefos še večja NiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNmiiitiiNiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiutiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiH 2 = I Šola za bodoče gospodarje vabi f Kmetijska šola v Tinjah vabi fante, ki se hočejo gospodarsko izobraziti, da = | se pravočasno javijo za zimski tečaj, ki traja od 1. novembra do konca marca. | | Lahko se osebno javite, ali pišete na naslov: B. Bildungshof, Post Tainach. = riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiimT Kmetje! Tvrdka Paternioner vas vabi! Adam Opel AG v letu 1959 Ob tako veliki izbiri in pri že splošno znano nizkih Wannuth-ovih cenah pač ni nobene težave, z lahkoto si nabaviti potrebno. Razen tega priskoči na pomoč lastni kreditni oddelek ]>ovsod tam, kjer je zaželena kakšna plačilna olajšava. — Ob tako impozantni razstavi dobi opazovalec oz. interesent vtis, da je pri \Var-muth-ti pojem „ i z b i r a ” zapisan z velikimi črkami. Kot posebno novost vidite na letošnji razstavi še oblazinjeno pohištvo, mize in stole modernih oblik — vse iz na novo urejenega pohištvenega oddelka. Nadalje vidite tu posteljnino — metrsko blago ali pa že gotovo, domače in orientalske preproge, žimnice, zavese in razno drugo blago za stanovanjsko opremo: ob vsem tem se zlasti razveseli srce naših gospodinj. Posebno velik obseg zavzemajo otroške o-bleke, kajti veletrgovina IVarmuth posveča vprav tej stroki posebno pozornost: v pisani vrsti vidimo ljubke modele poleg praktičnih oblek za šolo; kot v nekak okras jim slede mnoge |>raktič-ne igrače iz novega velikega oddelka otroških ccv pri Wannuth-u. Moški lahko vidijo na razstavi s se, kar si zaželijo glede oblek za letošnjo jesen in zimo — in to v tako bogati izbiri, da jim zares preostane te eno: T udi letos zo|»et k IVarmuth-u v Beljak! Na kratko |>ovzcto se more reči, da letošnja VVamiuth-ova razstava ni samo privlačna točka Koroškega velesejma, ampak da je obisk te sijajne razstave tako rekoč nujen za vsako družino, ki si hoče napraviti načrt za tozadevne Irodoče nakupe! Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli nosi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.) JOHAN LOMŠEK ST. L I P S, T I H O J A, P. Dobrla ves V zaključnem letnem poročilu ugotavlja načelstvo avtomobilskih tovarn OPEL AG, tla je avtomobilska industrija v Zapadni Nemčiji in drugod ]«> Evropi v minulem letu za|>ct napredovala, tako v povečanju proizvodnje vozil, kakor tudi v povečani prodaji. Tovarne Ojk'1 so v letu 1959 izdelale skupno 331.520 vozil kar pomeni prirastek okoli 5% v primeru z letom 1948. V telotni zapadnonemški avtomobilski industriji je ohranil OPEL drugo mesto in je znašal njegov delež 19,3 odstotka celotne zapadnonemške proizvodnje. V proizvodnji je bila normalna zmogljivost tovarne zvišana na 1200 vozil dnevno. Z nadurami in dragimi ukrepi za kar uajvečjo izkoriščanje raz-]>oI(>žljivih naprav pa je bila normalna dnevna proizvodnja večkrat celo presežena in dosegla 1275 in telo 1320 voz. Zaradi tako v Nemčiji, kot v inozemstvu vedno naraščajočega povpraševanja |h> vozilih Ojiel je načelstvo sklenilo razširitev tovarniških naprav, ki bodo omogočale letno proizvodnjo 450.000 vozil. V letu 1959 je bila izbira modelov Opelovih vozil obogatena z dvema novima in sicer z Rekordom s 4 vrati ter Opeloin 1200. Nadalje je bil izdelan nov 1,7-jitrski motor, ki pri 4000 obratih na minuto proizvaja 55 konjskih sil. Pri standardnem 1.5-litrskcm 4-cUindrskein motorju |>a so bile tudi izvršene znatne izblojšavc, ki so njihovo naznačeno zmogljivost (pri 3900 obratih na minuto) dvignile od 45 na 50 konjskih sil pri 4300 obratih na minuto. Pri Opel-Kapitanu so bile izvršene spremembe na karoseriji ter izvedene nove izboljšave tako glede tehnične plati kot tudi ugodja potnikov. Novi Kapitan 1960 je s tem dobil elegantno obliko, ki prevladuje na svetovnem tržišču pri moderni izdelavi karoserij. Tovarne Opel zaposljujcjo 33.097 delovnih moči. Celotna površina tovarn znaša 2,236.0410 kv. m. Lani je dražba pri bilančni vsoti 879 milijonov l)\E izkazala 202 milijona 1)M dobička. Gozdni direktor dipl. ing. J. Samide: Kmečki gozd Z dovoljenjem avtorja, gozdnega direktorja prt Koroški kmetijski zbornici, prinašamo po listu „kamtner Bauer” izvleček članka o problemih kmečkega gozda na Koroškem, ki pobliže zadeva tudi naše kraje in naše gospodarje. Ur. Velikost in sestava gozdne posesti sta pri upravi gozda kot gospodarske enote da-lekose/.nega, tla odločilnega pomena. Na splošno je gospodarjenje tem uspešnejše, čim večja je gozdna posest in postaja ob zmanjšani gozdni površini vedno teže. To pa predvsem z.aradi tega, ker je strokovna in upravna oskrba ter uprava po strožjih gospodarskih vidikih pri večjih gozdnih površinah mnogo učinkovitejša, kot pri manjših. Odločilnega pomena je končno prometna lega gozda, in sicer tako zunanja kot notranja. To je lega gozdnega obrata z ozirom na javna prometno omrežje in na medsebojni položaj delov gozda. Idealno je stanje takrat, kadar so posamezni deli gozda kolikor mogoče veliki in zaokroženi, slabo pa kadar so majhni in raztreseni. Najslabši je položaj tam, kjer je gozd tako majhen, da se strokovna oskrba sploh ne izplača več in je gospodarjenje prepuščeno strokovno neveščim osebam. 1 a dejstva je potrdil tutli izvršeni popis avstrijskih gozdov. Iz zbranih podatkov je razvidno, da ima državni gozd, ki je po površini največja enotno upravljana gozdna posest, največje lesne zaloge in največji prirastek. Sledi mu zasebna gozdna veleposest, dočim je stanje malih gozdnih površin, v katere je vključen tudi kmečki gozd, mnogo slabše in je tudi njegova zmogljivost znatno manjša. Zaradi tega so zvezne dežele, ki imajo več gozdne veleposesti pod enotno upravo znatno na boljšem, kot one, kjer prevladuje mala gozdna posest. Izjema je Pred-arlsika, kjer je sicer mala gozdna posest precej razširjena, a tako glede lesne zaloge kot prirastka ne zaostaja za veliko gozdno posestjo. Vendar utegne vzrok za to stanje tičati drugod, namreč v dejstvu, da eksistenčna osnova teh malih gozdnih posestnikov ne leži v gozdu. Do gotove 'mere je moč o izjemi govoriti tudi na Koroškem, kjer je delež male gozdne posesti sicer največji, vendar glede lesnih zalog in prirastka ni na zadnjem mestu, ampak je v isti vrsti z. nekaterimi drugimi zveznimi deželami, kot Štajerska, Nižja Avstrija in Gradiščanska. Da bo pa mogla tudi Koroška v gozdnem gospodarstvu iti vštric z zahtevami našega časa, je treba najprej preiskati sestavo gozdne posesti in iz. teh dognanj izvajati ustrezne zaključke. Med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami izkazuje Koroška v primeri z njeno celotno gozdno površino največji delež kmečkega gozda. Bržkone je pomanjkljivost avstrijskega gozdnega popisa v tem, da ni pod posebnim zaglavjem upošteval kmečkega gozda, ampak ga je enostavno vštel pod malo gozdno posest. Pod pojmom »mala gozdna posest« set obseženi vsi gozdovi, ki niso enotno upravljani kot revirji ali kot samostojni gozdni obrati, glede katerih nadalje ni nobenega gospodarskega načrta in za katere tudi ni na razpolago strokovnih gozdnih organov. Iz pregleda o državnih gozdovih ter o gozdovih z, oziroma brez. gospodarskega načrta ter o mali gozdni posesti je razvidno, da znaša delež, male gozdne posesti v Avstriji okrog 51% celotne gozdne jtovr-šine in da ima Koroška s 78,4% sorazmerno največji delež male gozdne posesti v Avstriji. I udi glede absolutne velikosti površine prekaša Koroško, ki ima 382.000 ha male gozdne posesti, le štajerska s 500.000 ha. Ostale dežele imajo mnogo manjše po- na Koroškem vršine male gozdne posesti, v primeri s površino na Koroškem, n. pr. Gornja Avstrija le polovico, Solnograška in Tirolska eno tretjino. Gradiščanska pa eno šestino. Pojem male gozdne posesti, Ikot ga vsebuje gozdni popis, pa ni istoveten s kmečkim gozdom. Na žalost obsega kmečkega gozda in njegove posestne sestave niso posebej popisovali. Zato bomo uporabili za ugotovitev obsega in sestava kmečkega gozda na Koroškem statistične podatke Koroške kmetijske zbornice iz leta 1954, ki za ta namen ustrezajo. Ta statistika deli gozdno posest na Koroškem v kmetijsko-gozdne obrate ter čiste gozdne obrate. K m eti j sko-gozd n e obrate s površino do 500 ha moremo prištevati h kmečkemu gozdu. Ta statistični pregled velja le za gozdni obseg kot je bil pred razglasitvijo avstrijskega gozdnega popisa in ne upošteva kasnejših sprememb. Koroška ima po teh podatkih 24.654 gozdno-kmetijskih obratov s 372.281 ha gozda, 10071 čistih gozdnih gospodarstev s 42.000 ha gozda in 8042 kmetijskih obratov brez gozda. »Kmetijska gospodarstva brez gozda« pa ne gre jemati ]x>vsem dobesedno, kajti vanje so vštete tudi'kmetije z gozdom v skupni lasti. Glavna značilnost tega pregleda je na splošno veliko število kmetijsko-gozdnih obratov, prav posebno pa množica »drobne« in male gozdne posesti, če označimo kot kmečko gozdno posest vse kme-tijsko-gozdne obrate s površino do 500 ha, potem je na Koroškem 24.606 kmečkih gozdnih [tosestev, ki pokrivajo skupno površino 278.606 ha ali 67% celotne gozdne površine. Od tega pa odpade skoraj polovica, namreč 11.000 obratov, na take, ki posedujejo gozdne površine le do 5 ha, imenovali jih bomo »drobno« gozdno posest, v razliko od male gozdne posesti od 5 do 10 ha, ki jo naletimo pri 5411 obratih in meri skupno 39.000 ha. Mirno lahko rečemo, da drobna kmečka gozdna posest ne prihaja v poštev za trajno in intenzivno gospodarjenje in da je to tudi pri malem gozdu do 10 ha uspeh zelo dvomljiv. šele pri gozdni posesti nad 10 ha bo moč uveljaviti bolj smotrno gospodarjenje. To posest moremo označiti tudi kot sorazmerno zdravo. To pa obenem pomeni, da 70% vseh kmečkih obratov na Koroškem nima zadosti gozda in da na drugi strani samo 30% kmečkih obratov razpolaga z zadostno gozdno |x>vršino in ima torej še kar zdravo gospodarsko sestavo. V tej zvezi se pojavlja tudi vprašanje povečanja gozdnih [tovršin pri kmečkih obratih, posebno ker se danes vedno znova poudarja, da je moč ohraniti in zagotoviti gospodarsko zdravje kmečkih obratov, posebno še kadar gre za gorske kme-tije, le ako razpolagajo z zadostno gozdno površino. (.Nadaljevanje na 6. strani) VAUXHALL GRESTA 1961 športno elegantna oblika karoserije Gresta je za model 1961 bila fineje izoblikovana. V notranjščini voza pa arma-turna tabla, na kateri so v enem ohišju nameščeni skupno vsi instrumenti, kaže popolnoma novo obličje. Ta strnitev pomeni poenostavitev ravnanja za vozača in povečuje varnost pri vožnji. Voz Gresta 1981 je tudi vnaprej opremljen s preizkušenim motorjem 2,3 1; na razpolago so pa tudi vozila z motorjem 2,6 I. Po želji dobavljajo Cresto tudi z Overdrive, s katerim,je zelo enostavno ravnati, a je zelo učinkovit. ..ItHil Kisaj;) ||BI|xiik\“ |.>pom ‘cuisj Radio Celovec PONEDELJEK, 22. 8.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za vas poje Slovenski oktet. 17.55 Za našo vas. - TOREK, 23. 8.: 14.00 Poročila, objave. Po tajin-stvenih stezah naše koroške domovine (5). - SREDA, 24. 8.: 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 25. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Narava v poeziji; Vsa priroda v himno .se združuje. - PE TEK. 26. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Kogar zanima. — SOBOTA, 27. 8.; 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 28. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasi«) pozdravljamo in voščimo. 7-ittni Borovlje Sobota, dne 20. 8.: Diana, Kur-tisane van Frankreich (IV). — Nedelja, dne 21. 8.: Wenn die Glocken beli enklingen (Ila). — • orek, dne 23. 8,: Eddie, Tod und Teufel (IVb). - četrtek, dne 25. 8.: Drei Rivalen (IV). Bistrica v Rožu Sobota, dne 20. 8.: Operation Amsterdam (IV). - Nedelja, dne 21. 8.: Dev Schmuggler von Ler-moos. (III.) - Sreda, dne 24. 8.: Der Held von Texas (III). Pliberk Sobota in nedelja, dne 20. in 21. 8.: Du bist wunderbar (III). — Torek, dne 23. 8.: Am Tag als der Regcn kam (IVa). DROBNE V Zahodni Nemčiji so začeli po resi a h in ulicah nameščati avtomate, v katerih avtomobilisti brez goriva lahko kupujejo po pet litrov bencina v vrečah iz plastične snovi. * Neka dunajska veleblagovnica svojim uslužbencem, ki imajo avtomobile in motorje, daje posebne tramvajske doklade, da ne bodo vozil puščali v ulicah okoli njene palače, ker hoče prostor ondi hraniti za kupce. MALI OGLASI Služkinjo išče katoliška družina zdravmika z dvema otrokoma (6 in 8 let) na Dunaju. Dopise poslati na uredništvo lista pod značko „ Takoj”. PASSAP DUOM V TIL, kralj pletilnih aparatov z avtomatom za vzorce, ki za vas misli in dela. Plete gladko, narobe, perl frank, polnopatontno, okroglo, z zaliko, jacjuard itd. Najmodernejši ple-tilni aparat na svetu pri Fa. SATTLER, nova velcsejmska dvorana. STADLER^ Besuchen Sie uns unbedingt auf der KKUNTNER HESSE vom 11. bis 21. Augusf Wir zeigen Ihnen in unserem reprasentativen 300 m2 groBen EIGENEN MESSEPAVILLON eine eindrucksvolle Schau modernar Raumkunst Was gibt es Neues! Die herrlichen Abende sollten Sje zu einem ndheren oder vveiteren Spaziergang niitzen — als Ziel schla-gen wir vor: Unsere Schaufenster mit vvohnfertig oufgestellten Mobeln. Und weil uberall die Preise dabeistehen, konnen Sie auf dem Nach-Hause-Weg Plane schmieden. Wir schicken Ihnen aber auch gern umfangreiches Bildmaterial zu, wenn Sie uns Ihre Wunsche auf einer Postkarte schreiben; das ist aenau so unverbindlich wie ein Schaufensterbummel. Die Gastfreundschaft gehort zu den guten Eigen-schaften unseres Lebens. Zu solehen Treffen am .runden Tisch* pafit die ideale Eckgarnitur. ■ Unsere beste Reklame ist die stiindig stcigen de Zahl zufriedener Kunden. H Die Ausuahl ist unUbertroffen. ■ \Vir fiihren nach wie vor das gunstigste Volks-Schlaf-zimmer. H Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoIfe-Abteilung. ■ lleratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobclautos kostenlos. ■ Kreditgetvahrung zinsenfrei durch Eigenfinznzierung und SW-Kredit bis 30 Monate. Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr Haus der gufen Mobel KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62 Vrvež na velesejmu Kljub muhastemu vremenu je obisk velesejma dober, jjosehno ob nedeljah in praznikih, minulo nedeljo pa je bil zaltelcžen naravnost rekorden obisk. Našteli so 41.059 obiskovalcev. Posebno močan je bil obisk s podeželja. Med obiskovalci so prevladovali od sonca zagoreli obrazi kmečkih go spodarjev, gospodinj, pa tudi sinov in hčera. Vendar so se slednji po opravljenem ogledu razstave najdalj« zadržali na veseličnem prostoru. Zvečer pa je bil tak drenj, da skoraj nisi mogel naprej. Pa še enega ne sinemo prezreti, namreč „otroški paradiž.” v lopi št. ], takoj pri vhodu na Ruprechter Strasse. Tam je trgovska zadruga ADEG, ki združuje 4300 posameznih trgovcev z živili v Avstriji v poslovno zadrugo ter zanje opravlja nakupe blaga na debelo, uredila »otroško trgovino”. Pri blagajni moraš zamenjati šilinge za posebni »otroški denar”, s katerim pri ustreznih stojnicah lahko kupiš dobrine, ki so všeč otrokom, od Coca Cole, raznih slaščic, pecilnih praškov, marmelade, čokolade, karamel, jia celo do kisa. Pa še ta je — sladek. Vsaka stojnica je »zasedena” s tremi rdečeličnimi kratkohlačnimi prodajalci ali kratkokrilnimi pro- dajalkami, v starosti 10 do 12 let. Toda vsi svoj posel jemljejo zelo resno. Najprej moraš dati denar, potem dobiš zaželeno blago, »blagajničarka” vsako trgovsko »ojieracijo” vestno registrira kot v pravi trgovini. Zvečer naredijo velik obračun, pri katerem morata blago in denar »št ima ti”, vendar ne preveč natančno, kajti tudi prodajalci so sladkosnedni in skušnjava je le prehuda. »Ekipe” prodajalcev izmenjajo vsak dan in novi nastopijo za dvanajst ur trgovsko službo. Poleg jjosrečene reklamne domislice ima ta podvig tudi namen v mladini zbujati veselje do trgovskega poklica, kateremu danes tudi primanjkuje naraščaja. In še nekaj človeka prijetno preseneti: prodajalci te pri prihodu vljudno pozdravijo, kulantno te postrežejo in ob odhodu zaslišiš iz otroških ustec: „Pa še kaj pridite!” Prijaznost vselej dobro de, posebno danes, ko postaja vedno redkejša. Po časnikarski konferenci je poslovodja dunajske centrale ADEG g. Ehrenvvert obrazložil namene te organizacije, v imenu njene celovške podružnice je spregovoril g. Kaiser, kot zastopnik koroških članov ADEG pa g. Glantsch-n i g. Kmečki gozd ('Nadaljevanje s 5. strani) Kot spodnjo mejo se na splošno smatra 10 ha gozda, pri posebno ugodnih proizvodnih pogojih pa še tudi 5 ha. če torej vzamemo, da mora posestvo imeti vsaj 10 ha gozda, bi moralo 17.000 kmetij tako povečati gozdno površino, da bi dosegla 170.000 ha; če pa vzamemo za podlago 5 ha, se bi pa pri 11.788 kmetijah morala gozdna površina povečati na 58.490 ha. V prvem primeru bi rabili torej novih 107.161 ha gozda, v drugem pa 34.000 ha. Če vzamemo sredino med tema postavkama, bi torej na Koroškem za dopolnitev posestne strukture kmetijstva rabili 70.630 ha novih gozdnih površin. Dopolnitev manjkajoče gozdne posesti z dokupom ali dodelitvijo tujih gozdnih površin že zaradi pomanjkanja gozdnih površin prihaja torej le v neznatni meri v poštev. Možna je le pri nakupu in razdelitvi opuščenih obratov. Kakih posebnih uspehov od take dopolnitve od zunaj si torej ne moremo obetati. Pač pa je moč pričakovati več uspeha od notranje dopolnitve s pomočjo pogozditve poljedelskih površin na meji donosnosti, oziroma s pomočjo preobrazitve zapuščenega sveta v gozdove. Stremljenja v tej smeri je treba kolikor mogoče podpirati in to se sedaj tudi že vrši v veliki meri. Vendar bodo uspehi teh podvigov vidni šele čez nekaj desetletij, ko bodo sedanje kulture zrastle in dosegle debelino latnikov. Kako posestna struktura kmečkega gozda vpliva na gospodarjenje in donose, pokaže primerjava med političnima okrajema St. Vid ob Glini in Celovec. Prvi ima namreč najugodnejšo posestno strukturo, drugi pa najslabšo. V Št. Vidu odpade na »drobni« gozd 2% celotne površine, na mali gozd 15% na srednji gozd 23%, na kmečki veliki gozd do 500 ha 40% ter na gozdna veleposestva 20%. V celovškem okraju pa odpade na »drobni gozd« 10,2%, na malo gozdno posest 35%, na srednjo gozdno posest 13,5%, na veliko kmečko gozdno posest do 500 ha na Koroškem 8,3% in na gozdna veleposestva 33%. Značilno je tudi, da je zaloga in prirast na ha v okraju št. Vid. mnogo višja kot v celovškem okraju. Do podobnih ugotovitev pridemo tudi ob primerjavi z drugimi o-kraji. Bistveni vpliv na gospodarsko stanje in donos gozda ima poleg absolutne gozdne površine tudi njena lega in sicer v tem smislu, ali meji gozd naravnost na kmetijo in z njo tvori eno gospodarsko celoto, ali pa leži daleč vstran in so morda povrh tega posamezne parcele že razpršene na več krajih. Na splošno je moč ugotoviti, da je gozd v bližini kmetij bolje negovan kot kadar leži daleč vstran, razen če ga ne kvarijo s postranskim izkoriščanjem kot pripravljanjem nastilja in pašo. Zgoraj navedeni primer Št. Vida in Celovca tudi potrjuje to dejstvo. V Št. Vidu so v veliki ivečini samostojni 'posamezni zaselki, kjer ise 'kmetij drži gozd, dočim so razpršene parcele zelo redke. V celovškem okraju pa prevladujejo razpršene parcele in so kmetije z gozdom v neposredni bližini zelo redke. Za izboljšanje gozdnega gospodarstva bi — tako kot tudi za kmetijstvo — bila zelo koristna komasacija. Ta ne bi omogoči- la samo povečanja donosov, ampak vzbudila bi v sedaj nezainteresiranih gozdnih posestvih večji smisel za gozd. V današnjih razmerah pa z izvedbo komasacije skorajda ni moč računati. Treba si jo je zastaviti le kot dolgoročni končni cilj. Kmet pa je doslej znal tudi pod neugodnimi pogoji svojo gozdno posest o-hraniti in njene proizvode nuditi gospodarstvu. Z ozirom na to, da so se medtem razmere izboljšale, bo zanj veliko laže, donosnost gozda povečati. Dočim je prej stala v ospredju postranska raba gozda, je sedaj stopil v ospredje les. In če je kmet znal poljedelstvo tako izboljšati, da dosega najvišje možne donose, je treba pričakovati, da se mu bo to posrečilo tudi v gozdu. Toda če bo prepuščen samemu sebi, tega v kratkem času prav gotovo ne bo zmogel. V ta namen ga je treba velikopotezno podpreti. Ta podpora bo obstajala predvsem v ustreznem poduku, pojasnilih, nasvetih pa tudi v pomoči pri izvedbi potrebnih del v gozdu. Gotovi zametki v tej smeri so v znatni meri podani. Kmetijske zbornice so v zadnjih letih v tem pogledu opravile zelo koristno delo, ki je že tudi ■rodilo sadove. Potrebno bi le bilo ustanove za pomoč kmečkemu gozdu tako razširiti, da bodo zmogle postavljene jim naloge. Kako spoznati mlado perutnino od stare Spoznati mlado perutnino od stare ni povsem lahka stvar. Evo nekaj navodil o glavnih spoznavnih znakih. Mlad petelin ali mlada kokoš: lepe, gladke bled osi ve ali rumene noge, majhne in komaj vidne ostroge. Star petelin ali stara kokoš: puste, hrapave noge in dolge ostre ostroge. Mlad puran ali mlada pura: gladke viš-njevosive, mehke noge in prav male ostroge. Star puran ali stara pura: puste, hrapave noge in večje ostroge. Mlada gos ali raca: bledorumen, mehak kljun, mehke in tudi bledorumene noge. Stara gos ali stara raca: oranžnorumen kljun in noge. — Po teh znakih lahko ločiš mlado žival od stare. Kako pripraviti divjo perutnino Skoro vsa divja perutnina naj bo, preden jo pečeš, uležana, t. j. visi naj več dni v hladnem zračnem prostoru. Le divje gosi in race naj ne vise dolgo, ampak jih sveže oskubi in potem peci, če so mlade; stare pa v vinski kvaši kvasi in potem pari. Mlade gosi ločiš od starih po tem, da imajo rumenkaste, stare pa črne noge. Star divji petelin naj visi 10-14 dni, ako ni v gorkem času; potem pa par dni kvasi ali mariniraj in nekaj ur pari, da bo mehak. Mlad divji petelin da izvrstno pečenko, ako ga pečeš s slanino ovitega in poliješ s presnim maslom. Spoznaš ga po sivem vratu in po belih peresih, ki jih ima na prsih. Star petelin ima rdeče oči, črna peresa in zlato-svetel vrat. Divja kura je manjša od petelina in ima rumenkastorjava peresa s črnimi progami. Preden petelina oskubiš, mu odreži rep in glavo in z glavo vred tudi malo vratu. Pri tem porini kožo malo proti glavi, da bo, ko bo odrezana, daljša od vratne kosti. Ako je glava umazana, jo obriši ter v ohlajeni pečici posuši. O-skublj enemu petelinu odstrani čreva ter ga rahlo splakni v vodi ali samo dbriši s snažnim prtičem. iKo ga daš pečenega na mizo, mu priloži z narezljanim papirjem okrašeno glavo in rep. Ruševca je redkeje dobiti. Če je mlad, ga ovij s slanino in polivaj s presnim maslom, ko ga pečeš; če je star, ga pripravljaš kakor divjega petelina. Kako pripraviš fazana in kakšen naj bo? Fazam mora biti dobro uležan, ko ga sku-biš, ne sme imeti duha po gnilobi. Samica je manjša od petelina, nima tako lepih peres, pa finejše meso. Mlad fazan je 'boljši od starega. Spoznaš ga po finih okroglih nogah s kratkimi, topimi kremplji, medtem ko ima star ostre kremplje in dolge špičaste ostroge; tudi je star navadno bolj debel kakor mlad. Fazana se pripravi na razne načine. Največkrat se ga peče. Najprej ga oskubiš, razen repa in glave. Glavo odreži, malo v pečici posuši in jo deni k pečenemu fazanu kot okrasek z narezljanim papirjem. Potem osnaži fazana kakor piščance, le samo obriši s snažnim prtičem. Jerebice in leščarke se pripravi kakor fazane. Mlade se peče s slanino zavite v presnem maslu, stare se pari. Mlade jerebice ločiš po bledorumonih nogah od starih, ki imajo sive noge. Kljunač. Najprej ga oskubi, potem odstrani želodec; iz jeter, srca in črev naredi kljunačevo sekanico. Tudi kljunača ne smeš izprati, ampak ga samo obriši. Divji golobi in grlice, ako so mladi, ovij s slanino in jih polivaj s presnim maslom. Stare deni za par dni v kvašo in jih potem par ur počasi pari. Herren-Polohemden aus maschenfestem Seiden-trikot, mit ZippversdiluB .. 39.80 Ifi Of) aus reiner Baumwolle — iw«tv 4 Stiick Herrenhemden aus schonem Karozephir, 1 /»A_ Kurzarm ............. 1 Herren-Popelinehemden Markcnware, Sanfor, Lang- OO OA arm ................. **/•»/*/ Herren-Sommerhemden aus kariertem oder ein- /m OA farbigem Modestoff .... *»7.uv Herren-Modeleibchen Kurzarm, rot, blau, gelb .. 15.90 Herren-Zvrirnsocken Sohle estra verstarkt . Mm J J Herren-Krauselsocketts unvemtistlich, Helanca- 1 A 7ZJ Oualilat ............... IU./J Herren-Waschegamitur Unterlcibchen und Hosc, or ___ aus la Baumivollripptrikot Herren-Athletenleibchen Baumivollo, weiB, alle O Ort GrflBen ..................... 7.00 Herrenunterhosen prima Qualitat, alle GriSBen 10.75 Herren-Sportstriimpfe 16.90 Knabenunterhosen 7 90 Strapazgualitat ..... # aus Buntdruck, alle GroBen Knaben-Zephirhemden Frauen- Site,Gr6BeSst.er.’...Ha.Ibar.rn: 19*80 Kittelschiirzen Kinder-Modeleibdien gestrelft, merzerisiert ... 12.90 | 1 QA . , . einfarbig ........... 11 Shantungschal Madchen-Halbunterrocke in Modedessin .... Kopftiidier Frauen-Kleiderschurzen Damen-Stiekereiblusen 29.8° 37.90 aus modernem, farbeehtem Buntdruck, durehgeknopft, alle GrOBen .............. Hochmode, Kimono ... Damen-Modepulli gute Fasson, Markenware, Scide plattiert, cinmaligcr 49.80 Preis ............... 15.90 Schaumgummi mit Spltzen-abschluB 8 bis 12 Jahre ... 20.90 2 bis 7 Jahre .......... 19.80 Perlonstriimpfe gute Strapazqualitat, feh-lerfrei, mit Masdienfang ... 14.28 einmalig schone Tiirken- muster ............. 16.90 aus Kunstseide, weiB ...... 5.90 5.90 Georgette-ModeKicher 9.80 in Phantasiedessin 9.00 A QA einfarbig ............ *t.7U Damenkleider B I L LI G W 1 E N OC H N I E Unsere Schaufenster uberzeugen Sie Krauselstriimpfe hodielastisdi, sehr haltbar ... 16.90 Damen-Seidensfriimpfe Sohle perlonverstarkt, O CA Modefarben .......... O.JV Damen-Gummisdiliipfer X-Zug, 30 cm breit, beste 1 Q OA PaBform ............. * T.OU Netzgummischliipfer Seidenstola 14.90 mit Fransen, einmalig bil-lig, nur ..................... prima PaBform, 15 cm breit ... 11.75 Damenhosen reine Baumvvolle, Fasson, alle GroBen Slip- 7.90 Damen-Seidenhosen garantiert maschenfest, kurzes Bein, alle GroBen ..... 9.80 Damen-Perlonhosen einmaliger Sonderpreis, alle GrfiBen ....... Damen-Vistranachthemden A 90 schSne, zarte Muster, Q W Fliigelarmel, alle GroBen Damen-Perlon unterkleider Damenhemden aus Kunstseide, mit Spit-zenverzierung, alle GroBen 9 OA Markenware, BH-Fasson, O.VU mit Spitzeneinsatz und Spitzen- oder Plissee- Ab-schluB ..... 49.80, 45.90 9.80 Piastikunterrdcke Zwei-Stufen-Volant, in allen Waschefarben — 9.80 Moderne Haibunterrocke aus prima Makozwim, in modischer Musterung . Herren- Seidenunterhosen garantiert maschenfest, grau und beige, alle GrBBcn .............. Herrenpyama Baumwollqualitat, alle GrOBen ......... 75.80 Waschevistra In zarten Mustern und Far-ben, 80 cm breit .... Kleiderstoffe Geschirrtiicher 9 OA reine Baunroolle, strapazfahlg ___00 x GO cm ........ 50 x 50 cm ....... sehr 3.70 Badeanziige und Badehoseu EINMALIG BILLIG Deckenschliipfer aus Alpcnbcttzeug aus Reklamewebe 120 x 180 cm ..... 59.80 Damen -Seidennachthemden aus Netzperlon, mit drei 29 80 RUschen ..........65-,° garantiert maschenfest, alle GroBen ........... Damen- Seidenunterkleider BH-Fasson, mit Spitzeneinsatz, garantiert maschenfest ............... ausRegenbogenperlon 59.80 Pcrlon-Petticoat mit SpitzenabschluB ...... Damen- Waschegarnitur Hemd und Hose, Seide plattiert . aus Baumwollgam 39.80 Kinderhosen reine BaumwolIe, alle GrBBen ............. 35.90 Kinder- Sportieibchen reine Baumwolle, Kurzarm, in Wcifi, Blau, Rot 10 bis 14 Jahre — 11.90 2 bis 8 Jahre ...... Kinder-Campinghosen 39.80 aus Modeleinen, 1 1 OA alle GrfiBen ....... 1 ,,7W 13.90 in modernen Mustern und Farbtfinen, 80 cm breit •. ■ 8.90 Dirndlsfoffe 66.30 reine Baumvvolle, herzige Dessins, farbecht 12.90 5.90 Vorhangstoffe prima Oualitat, farb-, lidit-und vvaschecht, modeme Dessins, 120 cm breit 15.90 80 cm breit 8.90 Nylontischtiicher 9.80 Musterausvvahl, 120 x 130 cm 8.90 7.90 Damen-ModerScke aus bedrucktem Baum-wollkretonne, mit breiter Passe und aufspringenden Faltcn ........ 49.80 mit Gummizug . Damen- Bordiirenrocke aus modernen Jacquard-stoffen, mit breiter Passe und aufgehenden Palten... Prima Flanelldecken schfine Karodessins, in Plastik vcrpackt ........ Huck-Handtiicher reine Baumwolle, erprobte Strapazqualitat, wciB, mit farbiger Bordiirc, p. Meter Leintuchwebe 29 80 sehr strapazfiihige Baum-* wollquallt5t, 150 cm breit Frottierhandtucher reine Baumvvolle, in sdifin-nen Jacquard-Mustern, 50 x 100 cm 16.90, 14.90 45x90 cm ......... 12.90 59.80 2.90 49.80 56.80 6.65 15.90 9.30 91 C C Seide plattiert ’......... 20.80 1Q 8A MaIaJJ ,111S Raiimu/nllffnm ........... I Madchenpulli aus gemustertem vvolltrikot ... Baum- 15.90 Frauen- Tragerschurzen aus gutem, farbeditem Baumvvolldruck, normale DurdisdinittsgrSBe 19.80, 14.90 9.80 DIESE NIEDRIGEN PREISE NUR IM KAUFHAUS SAMONIG VILLACH AM SAMONIG-ECK P * | * 5 * /\ * N * O * B * R * /\ * |\1 # J * IE F. S. Finžgar ^ KVARTOPIRCEV SIN (Nadaljevanje in konec) Ministri so nemirno stopicali, gledali izpod čela sedaj Vida, sedaj cesarja. Cesar je stopil pred Vida: »Trikrat si zmagal, z obljubo moje hčere in z njenim poljubom si moj naslednik. Povej mi, od hod si?« »Iz daljnega kraljestva sem doma; vitez po življenju in šoli, kjer sem se izučil za jezičnega dohtarja.« Po dvorani je zašumelo od začudenja. Cesar je segel Vidu v roko in povedal ministrom: »Od danes je za cesarja on, nič več jaz.« Vsi ministri so se Vidu do pasti globoko priklonili. Še tisti teden so pripravili velikansko svatovščino. Vid se je poročil s cesarično. Vse cesarstvo je imelo praznik. Vsi so se najedli do sita s cesarske mize. Vid je zavladal. Vse ga je ljubilo, najbolj pa stari cesar sam. Edinole ministri so se drug za drugim izmuznili iz visoke službe. Vid jim je bil premoder, preučen in pre-pravičen. Takih cesarjev ministri nimajo nič kaj radi. Vid pa ni pozabil, kaj je obljubil puščav-niku. Vsak dan je skrivaj skočil k njemu. Kadar ga je trla vladarska skrb, jo je potožil starčku. Ta mu je vselej svetoval, kakor je bilo najbolj pravi Cesar Vid je bil zelo rad starčku postregel. Zato mu je začel ponujati slaščic in potic iz cesarske kuhinje. »Le sami jejte in lačne vdove in sirote nahranite,« ni starček hotel potic in slaščic. Odprl je sveto knjigo in sta brala: »Gorje vam, bogatinci, ki hišo s hišo stikate in njivo z njivo sklepate do zadnjega prostora. Mar vi sami v deželi prebivate?« Starček je zaprl knjigo in tekel: »Cesar, pomni, kjer je oderuško bogatin-stvo, tam je hudič.« Liil je pomislil te besede, lajšal bremena revnemu ljudstvu, bogatine pa obkladal z davki. Ko je preteklo leto Vidovega cesarjevanja, mu je cesarica podarila spre-lepega sinčka. Ves Vid je bil. S tem je bila sreča v cesarskem gradu zvrhana. Stari cesar je vsako jutro kar v opankah pridrsal v sobo, kjer je spal vnuček, samd da ga je videl. Fantek-cesarjevič je rasel in rasel. Ves dvor ga je bil poln. časih si je natlačil polne žepe kolačkov in ubežal k bajtarskim dečkom. Njim je delil do zadnjega koščka, čim bolj je sinček rasel, tem bolj se je bližalo leto, ko bi imel priti hudobec in izterjati svoj dolg. Vid je mnogo noči pre-vzdihoval: »Kaj bo, kaj bo, ko leta pretekč?« če je kam jezdil, se mu je zdelo, da podkve pojo: Kaj bo, kaj bo, ko leta prete-ko? Vso bolečino, ki mu je kljuvala v srcu, je skrival. Niti cesarici ni črhnil o njej. Tem dlje se je pa vsak dan pomudil pri puščavniku. Starček ga je 'tolažil: »Ne boj se! Vedi pa dobro, da se hudičeva zalega ne premaga razen s postom in molitvijo.« »Saj se nič ne postim in malo molim.« »Ljubi moj, tvoj post je tvoja zvestoba do mene. Zate se postim jaz. Zato nočem tvojih darov.« Vid je bil po takih pomenkih potolažen. Ko je bilo Vidovemu sinu osem let, so leta pretekla in prav takrat je bil tudi god cesarice. Sklenili so, da ta dan slovesno popraznujejo. Povabili so viteze in velika-še. V ranem jutru so odšli na lov, na večer pa so bili vsi povabljeni na cesarsko pojedino. Mladi cesarjevič je hotel z vso silo tudi na lov. Stari cesar ga prime za roko in pravi: »že prav. Tudi midva pojdeva.« Odšla sta k jezeru, da bi tamkaj poslušala lovske rogove, ki so trobili trara — in pse, ki so gonili: hov-hov-hov. , Ko stojita ob jezeru in poslušata, zašumi silen piš. Cesarjeviča je kar zasukalo in — štrbunk — je bil v vodi in izginil. Prav tisti hip prijezdi cesar Vid. Toliko da ni zapodil konja kar v jezero. V njem ie na lovu ves čas kljuvalo: Kaj bo, kaj bo, ko leta preteko. Zato ga je v skrbeh vleklo k sinu. »Oj, oj, oj!« je kriknil, izpodbodel konja in kakor strela oddirjal k puščavniku. Tam sc je vrgel starčku pred noge in hlipal: »Pomoč, pomoč! Sinčka je treščil piš v jezero!« »To ni bil piš, to je bil hudobec!« »Sveti moj oče, otmi mi sina! Naj vzame mene, sina mi reši!« »Rešim sina in tebe. Daj, da blagoslovim tvoj meč!« Starček je pokleknil, pokrižal ročnik meča, da se ne izmuzne vitezu iz roke, pokrižal rezilo meča, da v imenu božjem preseka vse, kar je v zvezi s hudobo. Nato je izročil Vidu meč in velel: »Pojdiva!« Cesar Vid je dvignil starčka na konja pred sedlo, se zavihtel še sam in zdirjala sta k jezeru. Pri jezeru je bilo polno ljudi. Vsi lovci so se zbrali, cesarica se je pa doma kar sesedla in jokala in jokala. »Ljudje božji, umaknite se!« jim je ukazal starček. Z Vidom sta stopila tik vode na breg jezera. »Ne boj se, moj sin. Pripravi meč, ki sem ti ga blagoslovil, in presekaj z njim kar koli pride: ali zmaj, ali kača, ali riba!« Starček je vzel izza raševnika čudežno zrcalce. Nameril ga je proti jezeru in začel molitve in zarotitve: »Hudoba, po kateri poti si nedolžnega noter potegnila, po tej ti ukazujem, da ga daš ven. Jaz imam zate svinec v imenu Boga Očeta, Boga Sina, Boga Svetega Duha. Prekrižam te petkrat s petimi Jezuso- vimi ranami. In če nisem sam dovolj močan, pokličem na pomoč z zlatega stoka Devico Marijo, ki ti poreče: Strupena kača, zakaj si tega nedolžnega vzela? Ali ne veš, da te imam pod nogami, da ne smeš škodovati nedolžnemu? Pokličem na pomoč vse svetnike in svetnice in še samega Roga, da te sežgem z ognjem in presekam z na-brušenim mečem.« Tako je molil zarotbo starček. Tedaj se vzvalovi jezero. Strahotna riba se pripodi k bregu in vrže sinčka na suho. Zraven je tako grozno zapršala, da bi bila s to sapo cesarja Vida požrla, ko bi ga ne bil držal sveti starček. »Zamahni!« ukaže puščavnik. Riba se je pognala proti Vidu, meč se je zabliskal. Vid je ribi odsekal glavo. Je- zero se je zazibalo kakor ob naj večjem viharju. Nato je bilo vse mirno. »Rešena!« je vzkliknil starček. Vid se mu je zgrudil k nogam. Starček ga je dvignil in rekel: »Hvali Gospoda, ker On je dober. — Odnesi me na konju v votlino!« Zvečer je bilo na gradu gostovanje, kakor ga še ni doživelo cesarstvo. Ko je Vid drugi dan hitel k starčku, je puščavnik ležal na trdi postelji — mrtev, še mrtvemu se je smehljalo blago lice. Cesar Vid ga je dal slovesno pokopati v cesarski cerkvici in velel, da so ob pogrebu po vsem cesarstvu zvonili. Cesar Vid pa je vsak večer obiskal njegov grob in vsak večer prižgal na grobu starčku v zahvalo funt težko svečo. Sveča v samostanu (Nadaljevanje) Zadeva pa je bila težja, kot si je ona predstavljala. Imena nogometnih društev so ji bila prav tako tuja, kot kakemu srednjemu napadalcu nogometnega moštva rubrike rimskega brevirja. Kmalu so ji plesala pred očmi imena Kicker, KAC, PAC, KAR, Rapid, Fortuna, Belordeči, Plavobe-li ter številni drugi priimki in okrajšave, ki jih sploh ni znala razvozlati. Končno ji ni preostalo drugega, kot da enostavno porazdeli ničle, enojke in dvojke kakor je pač naneslo. Hlastno je izpolnila formular in dala Gusteju potrebni denar za stavo, da ga odda v bližnji trgovinici, kjer so zbirali stave za nogometni to to. Povsem mirne vesti pri tem ni imela, vendar je vse dvome o pravilnosti svojega ravnanja odločno požrla. Naslednji dve noči je skozi prebedela. V ponedeljek zjutraj je najprej planila na časopis. Se razume, da se ni moglo dobro izteči. Izmed njenih napovedi so se samo tri uresničile. Nič čudnega, saj ni imela pojma d mdči posameznih moštev. Z ognjevito vnemo se je poglobila v rezultate. In ker je kljub svojim številnim življenjskim razočaranjem verjela, da svet vlada pravičnost, je naslednji teden tistim moštvom, ki so prejšnjo nedeljo zmagala, napovedala poraz. Toda tudi ta sistem se ni izkazal. Samo pet napovedi je bilo pravilnih. Sestra je prišla do spoznanja, da so nekatera moštva bržkone nepremagljiva. To spoznanje ji je naslednji teden pomagalo do sedmih pravilnih napovedi. »Gre navzgor!« se je veselila. In ko je potem še odkrila tabelo, kjer so bile napovedi o zmagah in porazih moštev lepo po vrsti naznačene, je mislila, da je odkrila čudodelni kamen modrih za stave na toto. Toda samo pet pravilnih napovedi je bil sramotni sad tega poskusa. Sklenila je, da zaupa svojo skrivnost sestri Evstahiji. Sestra Evstahija, ki je po materini strani izhajala iz rodovine slavnega maršala Hej- napreja, je bila mnenja, da je treba zadevo poprijeti kar po celem in svetovala, da se pri stavah okleneta sistema. »Oh ne, to stane preveč,« je zastokala sestra Klotilda. »Me je že doslej itak toliko stalo! In kaj, če za stvar zvejo častita mati?« Sestra Evstahija pa je bila gotova svoje stvari: »Ta bo zvedela šele, ko bova. stavo dobili! In potem nama ne bo več mogla odreči svojega blagoslova.« Z združenimi močmi sta obe nuni spravili skupaj osem pravilnih napovedi. »Pri devetih točkah že nekaj plačajo,« je zašepetala razburjeno sestra Klotilda. »Ko bi le Dunajčani izgubili. Ti so nama s svojo zmago vse pokvarili. Toda prihodnjič morava zadeti!« Tudi prihodnjič nista zadeli. Zato pa je bila sestra Klotilda na tem, da se pod težo dolgov zruši. Iz dneva v dan je postajala nemirnejša. Zalotila se je pri vzdihih kot »Daj Bog, da bi Kickerji izgubili«. In ko je v koru molila »Confitebor tibi Domine in toto corde meo« je pri besedi »toto« zardela kot rak. Kolikorkrat je pri latinskih molitvah prišla na vrsto beseda »victoria« (zmaga) ali »Fortuna« (sreča) je mislila ne na božjo zmago ali srečo, ampak na njena ljubljena nogometna moštva. In ko je neki petek častita mati v duhovnem nagovoru dejala, da je za zmago ediostva treba moliti, je sestra Klotilda molila bolj vneto kot druge sestre. Molila je za zmago »Edinstva«, nogometnega moštva na športnem stadionu, ne pa /a zmago edinstva v samostanu. Skratka, v njeni prej tako trdni duhovni zgradbi so se pojavljale razpoke ena za drugo. Končno te notranje muke ni mogla več prenašati. Spovedala se je svojemu spovedniku ter mu skesano razkrila svoj, prestopek. Dobri pater, v svoji mladosti je sam bil divji zunanji napadalec, ni mogel zatreti nasmeška. Pač pa ga je obzirno zakril s štolo. Nato je očetovsko pokaral grešnico ter ji naložil, da svoj greh pove tudi častiti materi ter jo prosi odpuščanja. (Dalje) Visoška kronika Dr. Ivan Tavčar Vstal je in odložil predpasnik. »Fante,« je govoril, »pravi dan si naletel. Gospod glavar je v Ljubljani. Če je tu. stari hudič, tako ne pusti, da bi krpal na dvorišču! V Ljubljani je v deželnem zboru, kjer radi mene lahko uganja sitnosti, katerekoli hoče.« Opazil je, da sem pasel oči po visokem stolpu in po poslopjih, ki so kakor pišče-ta tičala okrog stolpa. Dobrovoljno je pri-pomnil: »Ti bi rad malo okrog sebe pogledal? Prav, pravi Prideš v lota, ko bo greh spredaj in zadaj silil v te; zatorej ti ne bo škodovalo, če ti danes pokažem, kako dobra zdravila imamo na loškem gradu proti vsakovrstni pregrehi. Ozdravljamo umore, uboje, tatvine in še vse drugo, o čemer ti sedaj še nič vedeti ne smeš.« Poiskal je svetilnico in težak ključ. Nato me je vlekel k stopnicam, ki so sodile tik stolpa globoko pod zemljo. Tam je odprl železna vrata, pa sva dospela v klet. kamor ne prisije sonce podnevi in ne zvezda ponoči. Prižgal je svetilnico, a tudi pri luči sem le s težavo prestavljal noge, ki so se mi 'tresle. Od obokov je kapljalo in vlekla je hladna sapa, dasi nisem vedel odkod. »Tu sem prihajajo grešniki vseh grešnikov!« Pri teh besedah je ječar dvignil lesen pokrov. »Tu dol,« je nadaljeval in kazal na nekak vodnjak, »spuščamo na smrt obsojene hudodelce. Bog te varuj, dečko, da mi ne prideš kdaj v roke! Po vrvi ga spustimo v ta prepad, potem pa mu je milostno dovoljeno, da si napravi prijetno gnezdo v tem lepem stanovanju, kakor ga 'fne volja. Mi smo vedno pravični sodniki! Leči sicer ne more in sesti tudi ne; pač pa ima popolno prostost, da se lahko postavlja sedaj na eno, sedaj na drugo nogo. Navadno se nabere spodaj tudi nekaj vode, da stoji jetnik v nji, kar pa je dobro, če sili človeku kri v glavo. Nekaj časa ga pe-remo, opranega pa izročimo pravici, da ga zaduši na Gavžniku1. Da, fantč, mi delamo točno in zanesljivo!« Pokazal je še druge zapore, same ozke, temne luknje, v katere so metali jetnike kakor prašiče v svinjak. Ko je posvetil vanje, so pobegnile podgane in miši v stenske razpoke. V teh zaporih nisi mogel ne ležati in ne stati. Vsak je bil tako kratek, da se ni dalo iztegniti nog v njem. Le sključen si mogel spati, če si sploh mogel zaspati z glavo na mrzlem in trdem ka-menu! »Sedaj ti pa pokažem še posebno kam- ') Ix>šk<) morišče rico,« se je pobahal Mih61 ter odprl vratiča pri zadnjem zaporu. Bila je to prazna, ali visoka čumnata, prav kakor v skalo vsekana. Na stropu sta tičala dva velika, železna obroča, spodaj v tlaku pa eden. »Tukaj sem,« je pripovedoval Schwaiff-strigkh, »privlečejo hudodelce, kadar jih gospod glavar izprašuje med mukami.« Takoj je dostavil: »To pa nikakor ni moj posel, vse opravlja rabelj, ki ga navadno iz Ljubljane pokličejo in katerega še pogledam ne. Izpraševanja nočem gledati, četudi bi smel, ker ne gledam rad človeka, če sedi na španskem konju, če mu drobe prste ali noge v stiskalnici ali če visi v tehle obročih. Fantiček, verjemi mi, če visiš v obročih na stropu, pri nogah te pa vlečejo z vrvjo skozi spodnji obroč, da ti prično udje pokati in kričati, to ni rajsko veselje! — Vidiš torej, same dobre reči imamo, le preveč jih je. Močan želodec mora imeti, če naj jih človek vse prenese!« Nato je še pripovedoval: »Zadnja, ki je visela na obročih, je bila Lucija Muhličeva iz Bukovščice. Bilo je pod mojim prednikom, ker sem se jaz takrat šele učil ccvljariti. Delala je grižo med ljudstvom in s hudičem je sklepala poroke. Grozovito je menda tulila, ko so jo natezali in obešeno na grmadi sežgali. Mi smo namreč usmiljeni sodniki, ker bi jo bili smeli tudi živo sežgati.« Prišla sva mimo vratič. »Tu je čumnata, kjer je spravljeno orodje, katero se rabi, kadar izprašujemo grešnike med mukami. Ključ ima rabelj. Največ blaga je last visokih deželnih stanov; ti nam prijateljsko pomagajo, kadar nam kaj primanjka.« Ko sva stopila zopet na dvorišče, sem bil ves v potu. In tako globoko se mi je vkopalo v dušo, kar se mi je bilo razkazalo, da mi je hotelo postati slabo. In vselej pozneje, ako me je hudič preganjal z izkušnjavo, da bi se lotil tujega imetja ali pa še celo tujega življenja, me je spomin prestavil v zapore pod stolp na loškem gradu ter me obvaroval pregrehe in zločina! »Poglejva še,« je dejal ječar, »kako stanujejo naši škofje! Se vsaj oddahneš, ker vem, da ti dela to, kar si ravnokar videl, težave v želodcu.« Sledil sem mu v grad. Visoki in premi-lostljivi škof, kadar pride tu sem, stanuje vse drugače kakor mi na Visokem, ki Smo revni in zadovoljni s tem, kar nam daje Bog od trenutka do trenutka. Loški škofje pa so visoki gospodje in le pravično je, da jim je odkazano bivališče, ki je spodobno za božje namestnike, kar mi, ki kopljemo trdo polje, nismo. Bilo bi tudi zelo nespametno, ker bi se v nas zanesla nečimurna ošabnost, ko vendar nimamo pravice, da bi bili ošabni. (Dalje prihodnjič) Nur grofie Fische beim W9FIIIKltll"S0IIIIIIGf SChlUfi1" Angelu Sit mit, dam.it Sie. die. m lUc&tn £inUau$$ne.hz Uaten! Dirndlkleider, geniusterl, reizende Baum wolldrucke, mit Schiirze und weiBer Blu se, kompleti ........................ Ferieuklcidcr aus hiibschen Modestoffen bequetne Machart mit weitein Rock, vic )c gcfallige Dessins................. Haus- und Laufkleider aus hubsch gemu sterten Sommerstoffen in reincr Baum wolle, mit Gummizug, eingesetzte Armel Schlagerpreis! ...................... Sommerrocke aus bunt gemusteilen Mo dcsloffen, echtfarbig und gut waschbar mit Gumimizug'....................... ReintvoHpullover mit %-Ann und Aus schlagkragen. Farben: ikoralle, griin, hell-blau, weiB, gelb, oliv. GrbBe 42 bis 46 ' \Vevenitpulli, getupft, armellos, in vielen Farben, gut waschbar. GrbBe 42 bis 48 Benger-Schwimmtrikot in Schvvarz, GrbBe 42 bis 46........................ Bustcnhalter aus VVaschcstoff, gute PaB- fonn .................................. Makohbschen fiir Daoncn in Slip-Fasson, Waschefarben........................... Damen-Makoiiosen mit Beineinsatz, in Rosa, Blau und WeiB.................... oder Gummischlupfer, sdimale Fasson, sehr elastisch ............................. oder Pcrlon-Bijstenhaltcr, prima Ansfuhrung Charmeuse-Unterlcleider, gute Strapaz-cpialitat, in allen Waschefarbcn . . . Damen-Nachthemdcn aus VVaschcstoff mit zartem Spitzcnbesatz, verschiedenc Farben ................................ Perlon-Untcrkleider mit ncttcm Spitzen-besatz. Farben: rosa, hellblau, gelb, griin, lo9. turkis, rot Damcn-Perlonstriimpfe, fehlcrfrei, viele Modefarben ......................13.— 98.— Herrensakko in Sportfasson mit schbnom Diagonalmuster, ganz auf Seide gcfiittcrt Popelinehosen, kurz, Ireste Strapazwarc Gam jr ingh osen aus la-Popeline mit brei-39.— ter Gummipassc und Taschc, drapp, braun.................................. Zwirnzeughosen, gestreift, lang .... 25.— 3 Stiick Herrcnhemdeu, Marke Gloriette .Jedermann”, prima Popeline, einfarbig, mit Reservestoff, lange Armel, VVicner 69.— Rragen, nur in den GrdBen 41 bis 45 Herren-BoumrvblLstutzen, grau, braun« 39.— griin .................................. Knaben- und Madchenhoserln aus ibester 29.— Makoqualitat, alle Farben und GrbBen Madchenkleider aus bunten Baumwoll-8.90 stoffen, nettc Fasson, ab 55 cm I.iinge Madchenpulli aus bester Baumtvolle. lange Armel, weiB, hellblau, rot . . . Campinghosen fiir Knaben und Madchen aus la Popeline oder Koper mit paspe-0 lierten Taschen, einfarbig, rot, blau. gelb oder kariert. GrbBe 8 bis 16 S 20.-; GriiBe 2 bi* 6 Gardinenstoff, weiB oder bunt gemuslert, 80 cm breit............................ Vorhangstoffe in verschiedenen bunt ge-18.80 inusterten Dessins, 80 cm breit 12.80 9.80 Vorhangstoffe aus schvverer Baumwo!l-qnalila!, aparte, hunte Dessins, 120 cm 35.— breit 25.- 16.80 14.80 11.— 98.— 59.— 29.— 45.— 100.— 8.80 5.80 26.— 25.— 18.— 9.80 7.50 12.80 Sdiuh-Riiumungsves'-kauf las? reduziarfen Warniu?h-Pre!s2n bis zu 50 Prozent Universal-Flanelldecken, ztveifarbig, 85X155 ....................... . . “4.— Brokat-Steppdeckcn mit VVattefuilung, 130X180 ......................... . 138.— Geschirrtiicher, bunt, rame Baunuvolle, 57 X 57 ............................... 5.— Nvlontischtiicher, transparent, ungemn-stert, 130X150 5.70 130X130 4,80 110X 140 Frottierhandtiicher, farbig, reine Baum- wolle .................................... Polster, gefiillt mit MA ikg Hiihnerrupf, blau oder rosa Inlclt, federdicht, 60X80 3.60 9.80 45.— Sonderangebote aus unserer Hausbaltsabteilung Bestellen Sie rasch, derni diese Angebote siud scbuefl ver-griffen. Wir konnen nur liefern, solange dieser Vurrat rekhl! A!la hier niihS SBgefuhrlen SommerarHkel sind bi: m 50 Prozent im Preis herab-gesstzti Karnier.s groBle Kaufhauser VillacS, Hauplpialz 14 - 22 Siio-krmo stiskate brez truda, poceni in brez dragega osebja z mojo avtomatično žično stiskalnico (Seilklemme). Brezobvezen ogled! ANDREl URBAS VELIKOVEC STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARHANN KLAGENFURT, Vblkermarkter Str. 16 Bluze Krila Obleke med poletno razprodajo v kakovosti in najnižjih cenah pri Klagenfurt, BahnhofstraBe 9 KLAGENFURT. 10.-0ktoberstraBe (neben Kino Prechti) I Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadi&karu KERN Klagenfun. Burggane Ugodna plačila na obroke Obiščite nas na sejmu! ■URADNA OBJAVA. Slovenji Plajberk 1» (zvezana z gostilno ali trgovino). Javno so razpisane naslednje trafike za oddajo: Forst 77 v Labotski dolini (zvezana z gostilno ali trgovino). Goselna ves 10, občina Dobrla ves (zvezana z gostilno ali trgovino). Celovec, Obstplatz 6 (samostojna). Lendorf 18, pri Spittalu na Dravi (zvezana z gostilno ali trgovino). Sveče 37, občina Bistrica v Rožu (zvezana z gostilno ali trgovino). Beljak, Urban Gortschacher Strasse, paviljon (.samostojna). VVertschach, v občini Emmersdorf na Zilji (z.ve-zana z gostilno ali trgovino). Prošnje za podelitev je treba na predpisanem formularju oddati najkasneje do 5. septembra 1960 do 12. ure opoldne pri deželni finančni direkciji (F i i um z la n desd i rek tion — Monopolvervval-tungsstelle) za Koroško, Dr.-I lermanngasse 3, II. nadstropje, soba 54. Podrobnejša pojasnila dobile pri pristojnih finančnih uradih (Vorbrauchsteuer- und Steuerauf-sichtstellen) ter pri davčnih nadzornih uradih, kjer so na razpolago tudi predpisani uradni formularji. Poleg tega so razvidni podrobnejši podatki tudi v uradnih objavah pri občinah, v katerih območju so razpisane trafike. Velika poletna razprodaja ■MHMBHBBiaBaKlinBaiiaHiaBlZBB po posebno ugodnih cenah in z znatnimi popusti za blaga in perilo L tkmee Klagenfurt Alfer Platz 35 v našem listu * Kajnovejše kmetijske ji stroje, štedilnike, pralne stroje. Gospodinjske po- n trebčine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof} Bis 27. August haben Sie die WAHU Die Auswahl aus unserer Abverkaufsurare wird Ihnen nicht schurerfallen, wenn Sie uns besuchen E D E R & C O« Klagenfurt, Wienergasse 7 Eine kleine Probe nachstehend: KIeider-Streif-Pique, 90 cm breil Kleider-Struktur, schbne Muster, 90 cm breit K.S.-Streifen, 80 cm breit ..................... Kleider-Leinen in verschiedenen Farben, 80 cm breit Schweizer Popeline, 90 cm breit................. Kleider-Frcsko, 140 cm breit ................... la Fresko Glentvvist, 140 cfn breit............. friiher: jetzt: . . S 32,— S 19.50 . . S 42.— S 25.— . . S 24,— S 16.— . S 29.50 S 18.— . . S 34,— S 24.— . . S 68.— S 35.— . . S 78,— S 45.— (fosUnski o&cati, g&spfidinie, ptozoc! Že sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLMAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, falnžh oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo soh piačitne o-tafiavz! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom; „Naš tednik - Kronika”. Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- Sil., lemo 80,- šil., za inozemstvu 6 dolarjev lemo. Lastmk in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec.-Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, ViMringcr Ring 20 - Id. štev. uredništva m uprave 43-58.