CENA 100 SIT SLOVENIJA. SREPA, 21. JUUJA1093 ŠT. 23, 24 LETO XXVII SLOVENIJA: BEGUNCI SE GREDO TURIZEM MARIBOR: Z UČITELJICO V NORIŠNICO LOŠINJ: KOMU PLEŠE LATVIJKA ** * i m I RAČUNALNIKI NOTESI POS BLAGAJNE PLAČILO NA OBROKE ! 061 554-730 063 821-315 int.25 069 31-217, \y VELENJE: PASA PASIC IN MILIJONI CELJE: HOMOSEKSUALCA PRED OLTARJEM ,, ,, v - ■ "^T*! TREBČE: Z BERGLO UBIL PRIJATELJA | : PRIŽGANE LUČI N ■■■■■■ > tu ■ ■■nHH VEČJA VARNOST N ■■■■■I > 03 I ■■■■■■ AS ■ ■ — V PROMETU MAŠA NA TRDINOVEM VRHU ALI SVETI GERI KOT AGRESIJA NA REPUBLIKO SLOVENIJO BOGOVI SO NA ZEMLJI Nedeljska božja služba na Trdinovem vrhu, kakor so poročali slovenski mediji, oziroma na v hrvaški javnosti poznani Sveti Geri, je bila kot nalašč, da se je borih dva tisočaka takšnih in drugačnih vernikov iz Slovenije in Hrvaške ob mastnih pečenih jagenjčkih in sparjenem pivu šlo prijateljstvo v stilu nekdanjega bratstva in enotnosti. Mitingaštvo na spornem slovensko-hrvaškem ozemlju kot hraber poskus lepljenja obliža na rano meddržavnih in medsosed-kih odnosov ali zgrešena romarska pot? Najbrž slednje. Uradni imenovalec, na katerem se je odvijalo nedeljsko pirovanje, je skupen tako udeležencem z naše kakor tudi hrvaške strani. Gre seveda za katoliškega boga, ki je med drugim zapovedal svojim apostolom širjenje ljubezni med ljudmi, tudi med sovražniki. Je pa sam Kristus vendarle v primeru Trdinovega vrha ali Svete Gere premajhen bog. Na Zemlji, na Hrvaškem, živi namreč večji, ki mu na Kranjskem mali bogovi ne sežejo niti do kolen. Medtem ko so romarji opazovali bližnjo slovensko stražarnico, so stanovalci slednje lahko ob dobrih ušesih slišali tudi pravopisno hrvaščino iz ust kardinala dr. Franja Kuhariča. Slednjemu so, seveda, ministrirali slovenski duhovni pastirji. Pred sakralnim objektom, ki je v nedeljo doživel obnovo izključno zaradi mejnega spora, ne zaradi zgodovinske vrednosti njega samega, so ljudje molili v dobri veri za mir in sožitje obeh narodov. Kako so se zmotili! V zgodovini še najbrž ni bilo primera, da bi bila suverena država napadena na« meji z verskim obredom. Za kaj drugega pa lahko označimo pretkano izvedeni shod, predvsem hrvaških vernikov, po iz hrvaške strani na novo napravljeni cesti na ozemlje dveh gospodarjev. Niso bili potrebni tanki, dovolj je bila hrvaška govorica, ki se je slišala, še daleč v globino slovenskega ozemlja. In Slovenci so temu celo ploskali. Slovenski mali bogovi že predolgo požirajo vse hrvaške žaljivke in neargumentirane napade velikega hrvaškega boga in njegovih angelov. Slednje si je Tudjman našel seveda tudi med farji, ki jim po polstoletni abstinenci še kako godi voditi glavno besedo v »tisučljetni državi«. Dva tisoč nedeljskih romarjev torej upa, da je mogoče med sosednjima državama v prihodnosti imeti, kljub temu, da so sodelovali v rušilnem dejanju proti eni izmed njiju, dobre odnose. Ni rečeno, da res ne bo tako. Seveda samo, če bodo Hrvatje znižali ton. Franc Furland Najstarejši zasebni slovenski politično-informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Naročnine in prodaja: Miki Radi Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agencije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, AškerčevalS, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 25-849 in 26- 903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodičasopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov ŠTORSKI ŽELEZARJI PRED CELJSKO SKUPŠČINO JEZNI LIVARJI do štorske železarne iz Celja s podpisi treh županov, celj- Devetnajsti dan neprekinjene stavke v 320-članskem kolektivu Livarne štorske železarne so jezni, ogorčeni in docela obupani delavci v delovnih haljah v strnjeni koloni peš krenili iz Štor pred poslopje celjske občinske skupščine. Ker nikogar ni bilo k njim, so sami prišli v mesto iskat svojo pravico. Pičle majske plače ter zagotovilo, da bodo do konca julija Imeli v žepih kuverte z junijskimi osebnimi dohodki in delom obljubljenega regresa. Po sanaciji slovenskih že- povedal, da so v zvezi z^jso-lezarn je štorska Livarna ena tistih, ki nikakor ne morejo na zeleno vejo, delavci so do kraja zategnili pasove, pristajajo na minimalne osebne dohodke, že leto dni iz meseca v mesec živijo v negotovosti, od pred pol leta zagotovljene sanaciji še ni nič, pač pa drsijo navzdol. Kljub naročilom in priznani kvaliteti štorskega livarstva, imajo certifikate in dokazila o svoji nesporni kakovosti, ne morejo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev za nakup vhodnih materialov izpolnjevati svojih obveznosti, ni dohodka in torej tudi ne denarja za plače v dogovorjenem dnevu v mesecu. Po skoraj tritedenski stavki je v podjetju zavrelo. Od vodstva celjske občine so zahtevali le tisto, kar jim gre, pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, zahtevali so jasne in glasne odgovore, kakšna usoda jih čaka in ali so res zavržena, od vseh pozabljena brezpravna raja. Poslušajo, da je slovenska povprečna plača 700 DEM, oni bi bili zadovoljni s 300 DEM, vidijo, kako bogatijo in na kako veliki nogi živijo tisti, ki se hranijo iz državne blagajne, čutijo, da menedžerji v koncernu delajo račune mimo njihovih interesov... Te in še mnogo drugih očitkov so izrekli pred celjsko skupščino in pred njo mirno na vročem soncu čakali, kako se bo iztekel razgovor članov stavkovnega odbora s predsednikov celjske vlade Jožetom Zimškom. Povsem prav jim je dajal in du štorskih livarjev še enkrat napisali. V občini ne pristajajo na povečevanje brezposelnosti in na ukinjanje znanja. Žalostna resnica namreč je, je dejal Jože Zimšek, da v Celju propadajo proizvodnje finalnih proizvodov, proizvodnje tam, kjer so delavci mojstri svojega poklica. V Celju si ne bi smeli privoščiti nove dovolil prelivanje denarja znotraj sistema, jeklo je livarjem posodilo potrebnih 18,5 milijona tolarjev za majske plače, dobili so jamstvo za izplačilo junijskih plač in regresa. Razgreti od praznih obljub pa se niso hoteli kar tako vrniti v tovarno. Vztrajali so, da na čelu njihove kolone koraka direktor Boris Marolt skega, šmarskega in šentjurskega, poslali predsedniku Drnovšku protestno noto, protest pa bodo nanj po sho- tovarne traktorjev, novega LIK Savinje... V Livarni je koncern Slovenskih železarn izjemoma in tako simbolično dokaže, da je voljan deliti njihovo usodo. Foto LucaS /a£) Splošna banka Celje d.d. Iz uredništva SOON Educatlonal Pti&llcations sporočalo našim bralcem, «t m vsakoon, M Ibn v enostavni angleščini napisan časopis SOON. V časopisa so žlrtjenjske zpodiie litidi z noga sveta. Kotimo zmjenjsKO probleme, kot so skrb. granj0 analflfčliifl kat Mmoč n Soribll^lo' anglrtkl ** Pite te lahko na naslov: soon. vniiingtoit. oaiinr 0£65 0 BN. England, na lw v pismu OBRTNIKI, Vos zanima, kako si lahko poenosta vite plačevanje večjih zneskov? Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar ste gotovo tudi sami ugotovili, kako je tekoči račun neprimeren za plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vsotami gotovine je tudi vse prej kot prijetno. Zato vam ponujamo CERTIFICIRANI ČEK. Kaj je certificirani ček? Certificirani ček je ček, ki se glasi na poljubno visok znesek, v okviru , kritja na imetnikovem računu in zanj jamči banka; namenjen torej ni le obrtnikom, ampak vsakemu imetniku tekočega računa. Kaj je dobro vedeti pri poslovanju s certificiranimi čeki? * Postopek vnovčevanja je povsem enak postopku vnovčevanja čekov tekočih računov: predloži se certificirani ček in osebna izkaznica. * Certificirani ček nima omejenega roka veljavnosti. * Znesek, ki ga plačujemo s certificiranim čekom se lahko poravna z enim ali več certificiranimi čeki. * Certificirani ček je kot plačilno sredstvo mogoče uporabiti povsod kjer se sicer plačuje s čeki. Kdaj je certificirani ček nepogrešljiv? Pri plačevanju večjih zneskov, bodisi pri večjih nakupih v trgovini ali storitev večjih vrednostih. Certificirani ček nadomesti zamudno pisanje večjega števila čekov za poravnavo večjih računov. Vse informacije so vam na voljo pri bančnih uslužbencih. Z veseljem vam bodo razložili in pokazali rokovanje s certificiranimi čeki. - LB SPLOŠNA BANKA CELJE d.d. DRŽAVNI SVETNIK EVGEN SAPAČ O STAVKI KMETOV - KDAJ GRE KMETIJA V STEČAJ? SVETNIŠTVO - IZGUBA ČASA SODOBNI MATIJA GUBEC Letošnje vroče poletne dni si bomo med drugim zapomnili tudi po blokadi cest kmetov s traktorji, zaradi katerih so v zaustavljenih tovornjakih sanjale vodo krave, konji, drobnica in mogoče tudi kakšen šofer. Kmetje so s protestom, ki je v tujini, predvsem pri ljubiteljih živali, načel ugled naše države, v glavnem uspeli. Evgena Sapača, državnega svetnika, kmeta in voditelja svojih stavkajočih stanovskih kolegov, smo najprej povprašali, zakaj je najprej »spuntal« prekmurske kmete? »Prekmurski kmetje so bili najbolj prizadeti po lanski suši, poleg tega pa je v Prekmurju še veliko kmečkega prebivalstva, ki je vseskozi zelo prizadeto zaradi mače- okrnila ugled naše mlade države... »Javnost bi se morala najprej vprašati, zakaj smo bili prisiljeni iti na cesto. Kmečka zveza je registrirana kot Evgen Sapač se je rodil 26. februarja leta 1937 v prekmurski Brezovici kot tretji otrok in prvi sin v skromni kmečki družini. Med drugo svetovno mu ni bilo lahko. Volja do učenja ga je gnala, da je končal takratno nižjo gimnazijo in srednjo kmetijsko šolo. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot vodja živinoreje na Kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu. Pozneje je bil upravnik na Kmetijskem posestvu v Lendavi. V Nemčiji je preživel štiri leta. Delal je kot kontrolor v tovarni plemenitega jekla. Po vrnitvi domov je naredil zunanjetrgovinski izpit in se zaposlil v Agrii v Murski Soboti. Ko se je Agria priključila Jeklotehni, je Evgen Sapač delal do leta 1988 kot vodja izvoza. Vsa leta službovanja je delal tudi na svoji kmetiji. To počne tudi sedaj. Kadar ni v Ljubljani. bovškega odnosa Drnovškove vlade do kmetijstva. Bližala se je žetev in kot po navadi nismo niti vedeli za ceno pšenice, katere pridelek bo letos mnogo manjši zaradi zgodnje suše. Vemo pa, da se na ceno pšenice veže tudi cena drugih poljščin.« Zakaj ste šli na ceste in niste stavkali na njivah? »S tem, ko smo stavkali na mejnih prehodih, smo praktično stavkali tudi na naših njivah. Na mejne prehode smo postavili traktorje zato, ker je vlada vseskozi ignorirala naše upravičene zahteve po ureditvi razmer v kmetijstvu. Ni se zmenila niti za zahtevo državnega zbora, ki je 26. marca zadolžil vlado, da s svojimi ukrepi prispeva vsaj k 80 odstotnemu pokrivanju polnolastnih cen kmetijskih pridelkov. Te so se v zadnjem času pokrivale med šestdesetimi in sedemdesetimi odstotki.« Del javnosti se je zgražal zaradi stavke kmetov, ki je sindikat in ima legalno pravico do protesta, če ne more svojih težav rešiti po legalni poti. Naša vlada je imela dovolj časa, da ta protest prepreči, vendar je ostala namerno gluha na vse naše prošnje in upravičene zahteve. Mislim, da protest kmetov ni škodoval naši državi, ampak je razgalil politiko naše vlade do kmečkega vprašanja, kar je bil tudi namen protesta. Lahko bi se poslužili zahodnoevropskega modela, da bi spustili pujske v vladne prostore, kar je po mnenju nekaterih modernejši način kmečkega protesta.« Prekmurci Imate »svojega« ministra. Tudi Obal je iz Prekmurja... »Na žalost sta minister za kmetijstvo dr. Osterc in sekretar g. Obal res Pomurca. V zadnji stavki se nista posebno izkazala, saj sta se v času nje nahajala v Izraelu, po njunem mnenju važnejših opravkih. Sicer pa kmetijsko ministrstvo nima takšnih kompetenc, kot je normalno v ostalih zahodnoevropskih državah. Pri nas ima vse niti v rokah D. Kračun, minister za ekonomiko in razvoj.« Slovenski kmet prideluje drago hrano in ne plačuje visokih davkov... »Slovenski kmetje pridelujejo drago hrano zaradi dragih vhodnih surovin — reprodukcijskega materiala. Pod enakimi pogoji kot jih imajo njihovi zahodnoevropski kolegi, so tudi slovenski kmetje sposobni pridelati ravno takšno hrano. So pa pri nas tudi težji naravni pogoji, kot v marsikateri drugi državi. Davek res ni bil visok, so pa bile velike druge socialne dajatve, tako da si zelo malo kmetov lahko za starost orivošči socialno zaščito.« Zakaj so propadle kmetijske zadruge in ABC Pomurka? »Kmetijske zadruge niso propadle, ampak so se morale po sili zakona preoblikovati. Sedaj deluje na področju Prekmurja več manjših zadrug, ki so povezane v Zvezi zadrug. ABC Pomurka je razpadla zaradi neustrezne organiziranosti v novem zakonskem preoblikovanju lastnine. Mislim, da je v svojem času odigrala boljšo vlogo kot tovrstni giganti drugod po Sloveniji.« Kmetje so kredite za hleve vgrajevali v velike stanovanjske hiše. Nikoli jih ni bilo zgrajenih toliko, kot v zadnjih desetih letih... »Tudi to se je dogajalo. Nedvomno bi morala biti boljša kontrola s strani posojilodajalca. So pa danes še tisti hlevi, ki so bili zgrajeni zaradi napačne kmetijske politike, prazni, kar je seveda velika škoda. V kmetijskih zadrugah oziroma hranilno--kreditnih službah so obstajali posebni skladi za gradnjo stanovanj, iz katerih so se v glavnem črpala sredstva. Kmetje imajo mogoče v nekaterih primerih res preveč mehanizacije, tako da danes nimajo denarja niti za popravilo, kaj šele za amortizacijo. So pa kmetje zaslu- žek v inozemstvu na srečo vlagali v nakup traktorjev in gradnjo stanovanj, kajti vemo, kaj bi se v bankah zgodilo z njihovimi prihranki.« Med »brezposelnimi«, ki prejemajo nadomestila, je skoraj polovica tistih, ki Imajo doma kmetije... »Hvala Bogu, da je tako. Drugače bi že bili veliki socialni nemiri. Zdaj dosti brez- moral imeti merila, kdaj gre v stečaj in potem dobiti od družbe podporo za življenje, šele takrat bomo lahko rekli, da smo kmetje enakopravni.« Kolikšno posest Imate? Kdo ga obdeluje, če ste nenehno v Ljubljani? »Imamo približno pet hektarjev veliko posestvo, na katerem v glavnem pridelujemo ' .mžJ iit i" poselnih pridela na krpici zemlje vsaj nekaj, da mu ni treba vsega kupiti. Tu je ravno vsa tragika prekmurskega človeka, ki se je skozi stoletja oklepal svoje zemlje in je ni zapuščal, čeprav so se mnogi dodatno zaposlili v tovarnah.« Kmet je preživel vse režime in živi boljše od delavca... »Kmet je preživel vse režime in osvobajanje zaradi svoje pridnosti, prilagojenosti in skromnosti, nenazadnje zaradi svoje kmečke trme. Da živi kmet boljše od delavca, ne drži. Zelo malo je tistih, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, in ki dandanes komaj najdejo denar za sprotne nujne potrebe. Redko kateri kmet si lahko privošči dopust. Tudi kmet bi pšenico in koruzo. Imamo še tudi nekaj živine in svinje za svoje potrebe. V množini govorim zato, ker sem lastnik posestva skupaj z ženo, ki je v pokoju, in starim očetom, ki kljub skoraj devetdesetim letom še vedno prime za delo. Šele zdaj, ko sem ostal doma, sem uvidel, kako malo dohodka prinaša posestvo. Iz skromne svetniške plače moram vlagati vanj, če hočem, da njive ne bodo zaple-veljene in traktor usposobljen za delo.« Kakšno plačo prejemate kot državni svetnik? »V državnem svetu prejemamo svetniki za izgubo časa, oziroma nadomestilo v višini približno 40 tisoč tolarjev in pokrite potne stroške. Moram povedati, da dobivamo vse materiale, ki jih obravnava državni zbor. Ce hočeš biti pripravljen za sejo, porabiš precej časa za študi-ranje gradiva, ki se ga včasih nabere za več kilogramov.« Kakšna zveza je med Vami in Podobnikovo stranko? »Kmečka zveza je najmočnejša zveza v SLS. Iz nje se je SLS tudi razvila. Član kmečke zveze je obenem član SLS in mora v celoti sprejemati njen statut. SLS je najmočnejša opozicijska stranka v Sloveniji in ima edina v svojem programu zajeto celotno reševanje kmetijske problematike. Sam sem član izvršilnega odbora SLS in podpredsednik SKZ.« Ali strankarske razprtije, zapore cest s traktorji In škandali vodijo v Evropo? »Mislim, da ne. Tudi drugod se pojavijo razprtije v strankah, na primer v Italiji, vendar tam prizadeti funkcionarji takoj odstopijo. Pri nas pa so več krivi^ tisti, ki škandale odkrivajo.1' Mislim, da smo še daleč od Evrope, kajti najprej moramo stvari urediti doma in šele po nekaj letih bomo sposobni vstopiti v Evropo. Če bomo seveda ves čas trdo delali in zato je iluzija geslo »Evropa zdaj«. Pri nas je demokracija mlada in rabimo še nekaj časa, da bomo spoznali, da demokracija ni anarhija. Glede cestne zapore pa samo to, da so tudi drugod po zahodni Evropi stavke legalne in mislim, da bodo tudi v prihodnje sredstvo za doseganje pravic delavcev in ostalih državljanov. Tekst in slika Franc Furland V VELENJU JE ERA KOPLAS ODPRLA VELIK RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Z DEKORATIVNIMI IZDELKI - DEKOR BODO IZLOŽBE LEPŠE? Te dni je Era Koplas v Velenju odprla največji prodajno razstavni salon z dekorativnimi izdelki v Sloveniji. Dekor meri tristo kvadratnih metrov, namenjen je v prvi vrstj aranžerjem in tudi drugim, ki skrbijo za lepo urejeno notranjost trgovin, blagovnic, gostinskih lokalov in drugih javnih prostorov. Doslej so slovenski aranžerji vrste izdelkov in okrasja kupovali v tujini, zato so se v Eri Koplas povezali z vodilnimi evropskimi proizvajalci dekorativnih materialov in uredili salon, ki na enem mestu ponuja vse od papirnatega in svilenega cvetja, blaga, lutk, svetil do posebnih aran-žerskih delovnih pripomočkov. Uvedli bodo tudi sodoben kataloški način prodaje. Največji slovenski razstavno prodajni salon z dekoratlv niml Izdelki v Velenju Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz TOMAŽ TUŠAR, DIREKTOR PREHODNEGA DOMA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TUJCE, O SLOVENIJI DRAGIH PRIŠLEKIH VOZOVNICA V ENO SMER Zgodi se, zadnje čase prav pogosto, da se v naši državi znajde tujec brez ali z neveljavnimi dokumenti. Dokler administrativnih zadev ne uredijo, zadrži ministrstvo za notranje zadeve takšne osebe v prehodnem domu za tujce. Bivanje na visoki ravni na Celovški v Ljubljani, ki izpolnjuje vse mednarodne konvencije, se pogosto zavleče tudi za par mesecev. Dokler pribežnika ne pospremijo s karto v eno smer, pa Republiko Slovenijo kar precej stane. Koliko, smo pobarali prvega moža prehodnega doma za tujce Tomaža Tušarja. »Dvomesečno bivanje tujca v našem domu oškoduje državo za okroglih 260.00 tolarjev. Ko mu uredimo potne dokumente, ga vrnemo v njegovo državo. Pa tudi to ni poceni. Letalska karta do Moskve stane 50 tisoč tolarjev. Lani smo za razne potne karte tujcev porabili od šest do sedem milijonov tolarjev.« Od kod prihajajo vaši »gojenci«? »Največ tujcev brez dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji prihaja iz držav nekdanjega vzhodnega bloka. Gre za Romune, ki jim Slovenija predstavlja predvsem tranzitno deželo za zahod. Za državljane novih držav na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze in druge, predvsem iz azijskih in arabskih dežel. V domu se znajde vsak tujec, ki je odkrit brez ustreznih dokumentov in tisti, ki_ jih vračajo Avstrijci ter Italijani.« Tujci tore) v prehodnem domu samo čakajo na odhod domov... »Trudimo se, da s tujimi ambasadami čimprej uredimo potrebne dokumente, ki omogočajo tujčevo vrnitev. Postopek, ki naj bi trajal toliko, kolikor bivalna doba v domu — 17 dni, pa se zavleče, ko moramo odkrivati prišlekovo identiteto. Pogosto tujci namerno uničijo svoje dokumente, saj si s tem podaljšajo bivanje pri nas. Iskati identiteto nekoga v novoustanovljenih državah bivše Sovjetske zveze je zapleteno opravilo.« Se pravi, da se tujcem pri nas dobro godi? »Naš dom je odprtega tipa. Predstavljamo servis Oddelka za tujce Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je zadolžen za privedbo in odvedbo tujca. Nudimo jim hotelski, komfortni način bivanja in po pravilniku gibanje s sistemom kartic znotraj doma in v okolici. Nikakor nismo zapor, saj tujci niso ničesar obsojeni — enostavno čakajo na vrnitev v svojo državo. Pričakujete v prihodnosti še več tujcev? »Po razpadu vzhodnega bloka se njihovo število povečuje. Slovenija služi Romunom, državljanom bivše Sovjetske zveze in ostalim predvsem kot tranzitno območje za pot na zahod. Mnogi se v Sloveniji zavestno pu- stijo »prijeti«, saj vedo, da bodo nekaj časa živeli lagodno življenje v našem domu, pa še karto do njihovega bivališča bodo dobili brezplačno. Čez nekaj časa pa bodo znova poskusili.« Zakaj bežijo? »Zvečine zato, ker cilj njihove poti ni bila Slovenija. To odkrito povedo. Nedavno tega smo imeli večjo skupino tujcev, ki je v domu pustila vso opremo in prtljago ter brez vsega poskusila nadaljevati pot na zahod.« Italijani in Avstrijci so povsem zaprli mejo s Slovenijo. »Da. Vse tujce vračajo k nam in se s tem razbremenijo stroškov. Tudi mi bi morali tako ravnati. Avstrijci so denar, ki bi ga morala dati država za bivanje in življenje tujca pri njih, namenili za nagrade ljudem, ki živijo ob meji in policijo obvestijo o sumljivem neznancu. Italijani imajo na meji vojsko. Tudi naši teritorialci bi lahko bili razmeščeni ob meji in s tem vsakodnevno pridobivali izkušnje, ne pa da so po vojašnicah, kot v hotelih. Kaj pa begunci Iz nekdanjih jugoslovanskih republik? »Največ jih je z območja BiH. Po mednarodni konvenciji le teh ne smemo vračati, ker gre za ozemlje, kjer divja vojna. Toda tudi tu je prisotno nešteto zlorab. Gre za tiste državljane nekdanje Jugoslavije, ki so si in še poskušajo pridobiti naše državljanstvo. Ker so nekoč delali v Sloveniji, imajo pri nas kakšnega sorodnika, ali pa jim naša država predstavlja večjo socialno varnost. Dejstvo je, da ima zaradi težav z vseh vrst beguncev sosednja Hrvaška na široko odprta vrata v Slovenijo, mi pa beguncem njej ne moremo vračati, ker je uradno v vojni.« Zakaj je toliko žalostnih usod prebežnikov? »Gre za velike človeške stiske. Mnogo je primerov, ko ti nesrečneži nasedejo obljubam barab, doma vse razprodajo, posredniki jim poberejo večino denarja in jih prepustijo žalostni usodi. Odkrili smo nekaj tovrstnih 'kanalov'. Gre za mednarodne dobro organizirane tolpe, ki delujejo pod okriljem različnih agencij.« In kaj s povratniki? »Nekateri bivajo pri nas že več mesecev. Izkoristijo možnost in ob prihodu v drugo državo izjavijo, da tam sploh nočejo živeti, denimo Albanci s Kosova, ki jih pošiljamo v Albanijo. In so z naslednjim ali celo istim letalom nazaj na Brionih...« Tekst in sliki Franc Furland SOJENJE JOŽETU CANKU IN ALEKSANDRU KONSTANDINOVU, OSUMLJENIMA TRPINČENJA MARINE MURIČ, PRELOŽENO ZA NEDOLOČEN ČAS - CANK: NOVINARJI STE Ml NAPRAVILI VELIKO ŠKODE, NEKDO BO ZA TO PLAČAL! JE LATVIJKA NA MALEM LOŠINJU? Sodna razprava zoper Jožeta Canka in Aleksandra Kon-standinova, osumljenih trpinčenja in spolnega Izkoriščanja mlade Latvijke Marine Murič, prejšnjega torka na velenjskem sodišču, Je bila kmalu končana. V petnajstih minutah je sodnik Darko Repenšek ugotovil, da se ni odzvala priča — Marina, niti ni bilo na svetlo zagovornikov obtoženih. Po scenariju, je po tistem, ko je lepa Latvijka izhlapela, za osumljena bilo pač najboljše, če se ne pojavita niti njuna advokata. Tako sta lahko mladeniča z zatožne klopi mirno odšla na prostost, saj se jima ni potrebno zagovarjati. Kdaj se bosta, bomo najbrž dolgo čakali. Razprava je namreč preložena za nedoločen čas. Advokatov in priče ni bilo Najbolj sumljiva stvar, ki napeljuje na čisti konstrukt zavlačevanja sojenja, je neudeležba advokatov. Slednja sta baje na dopustu. Kot, da že prej, ko sta sprejemala nalogo, nista vedela, kdaj bo razprava. Jože Cank in Aleksander Konstandinov sta lah- ko več kot zadovoljna, saj dela čas v njuno korist. V vsakem primeru bi bili krivični, če bi ju obsojali vnaprej, saj tudi v tem primeru obstaja kakšen če. Pa vendar so tiste rane od goreče cigarete na Marininih oblinah, ki jih je pokazala v prehodnem domu za tujce, najbrž prave. Ali pa Latvijka ni pri pameti. Kakorkoli že, v uredništvu Nove dobe smo Canku ponudili roko z namenom, da prikažemo javnosti tudi njegovo stran medalje. Pa jo je po prvi privolitvi zavrgel. Ni ga bilo na dogovorjeni sestanek v hotelu Merx. Tudi po velenjskem »sojenju« se je obema junakoma sila mudilo. Jože Cank je bil, ob vnovičnem predlogu za pogovor, sila odbijajoč. Ne da bi pojasnil, zakaj ga ni bilo na prvi sestanek s sedmo sila, je raje zagrozil: »Novinarji ste mi naredili veliko škode. Nekdo bo za to plačali Niste novinarji za dajanje obsodbe, to nalogo ima sodišče.« Pa mu, Canku, ne bi bilo potrebno besneti, saj bi lahko že zdavnaj prišel v javnost s svojo resnico, ki mu gotovo ne bi škodovala. Pa ne, raje se je ob prvem odpiranju vrat na Ostrožnem delal, kot da samega sebe sploh ne pozna. Kje je Marina? Nekateri vidijo Marino po izginotju iz prehodnega doma za tujce že v krsti, če ne kar brez nje pokopano. Je pa dosti bolj sprejemljiva varianta, da je Marina živa in zdrava nekje, kjer ne bo mogla škodovati osumljenima. Da je prišla tja pa naj bi ji najverjetneje pomagala prav onadva. Ker je Marine zmanjkalo prav tistega dne, ko so njene kolegice iz ljubljanskega hotela Ilirija odšle na Mali Lošinj, se kar sama od sebe ponuja možnost, da je odšla z njimi. Obstaja le tehnični problem, ker je Latvijka brez dokumentov, med Malim Lo-šinjenm in Ljubljano pa je vendarle državna meja. Formalnosti na meji bi se dalo zaobiti, če bi Marina na Mali Lošinj odplula na Cankovi luksuzni jahti, ki jo je bilo opaziti na slovenski obali. Ker je bil Jože Cank na obravnavi v Velenju lepo zagorel, bi ga bilo smiselno pobarati, kakšno je vreme na Malem Lošinju. Na tem otoku ima trenutno edini privatni nočni klub Moris Ercegovič. V zadevi, ki je blizu hotela Aurora, baje trenutno plešejo tri Ukrajinke, oziroma Rusinje. To je bilo mogoče izvedeti od Anteja Ercegoviča, brata lastnika nočnega kluba. Ante je bil prepričan, da je ena izmed lepih plesalk ravno Marina Murič. Ko pa opoldne zvemo iz telefonskega razgovora z Morisovo ženo Mirjano, da med plesalkami ni nobene Marine, in da nosi svak Ante slušni aparat, se spomnimo, da človek sliši samo takrat, kadar hoče slišati. Od dogovorjenega večernega razgovora z eno izmed plesalk, ki so bile podnevi na plaži, pa spet ni bilo nič, saj je bila »isključena pretplatnička veza.« Vse kaže, da na Ostrožnem v kleti vendarle ni bilo tako hudo, kot se je govorilo v začetku zgodbe o Marini. Je res šlo za njeno neuslišano ljubezen do lastnika Rockya? Anci Solan ROGAŠKA: NOVA POLNILNA LINIJA IN BREZALKOHOLNA CALA COLA TRI LITRE ZA VSAKEGA SLOVENCA »Koncept Zdravilišča Rogaška ni množični turizem, ni nadomeščanje počitnic na morju, pač pa na podlagi znanosti krepitev zdravja gostov, zagotovitev pomirjenja v tem stresnem času, učenje zdravega življenja z veliko športa, kulture in zdrave zabave. Rogaška doktrina je zdravje in preventiva, čeprav v zdravilišču uspešno okrevajo tudi resni bolniki,« pravi Božo Kolar, podpredsednik holdinga in do letošnje pomladi direktor Rogaških vrelcev. »Gotovo drži, da v preteklosti nismo mogli razvijati kopališkega turizma — toplic, ker nismo imeli termalne vode. Z umetno ogrevano vodo ne more nobeno kopališče poslovati pozitivno. Sele zdaj, ko smo našli termalni vrelec, se odpirajo tudi te možnosti, ki jih bomo zanesljivo delno izkoristili že v tekočem letu.« Domače plastenke za pijačo Ni ga najbrže Slovenca, pa tudi marsikaterega tujca, ki še ni slišal za Rogaško Slatino. Ime že skoraj sto let starega mondenega zdravilišča, ki ga nosijo tudi mnoge pijače — proizvodi Polnilnice mineralne vode Rogaška Slatina, najprej asociira na — zdravje. Takšne karakteristike ima tudi povsem nova blagovna znamka Gala Cola, Andrej Bele, direktor Polnilnice mineralne vode nizkokalorična pijača s cola okusom. Junija so v Polnilnici mineralne vode izročili namenu novo, sodobno polnilno linijo za polnjenje v PET emba- lažo. Tako danes potrošnikom nudijo zdrave proizvode v embalaži, ki so jo do pred nekej časa lahko opazovali samo na policah tujih, zahodnjaških trgovin. V nova oblačila so najprej odeli visokokalorične pijače italijanskega proizvajalca Prealpi iz Bergama, ki jih je tržišče dobro sprejelo. Na domačih policah lahko tako danes izbiramo v plastenkah tudi pijače Tempel, Trimvit in Gala Colo, osvežilno dietetično brezalkoholno pijačo iz rastlinskih ekstraktov. Ker je slednja zelo dobra, se ni potrebno bati, da bo nje plastenka prezgodaj prazna, saj »drži« kar liter in pol. Narava je radodarna »Reorganizacija podjetja je bila potrebna, da bi na ta način ugotovili zdrave dele našega sistema. Prepričan pa sem, da lahko pride do ponovne združitve, ko bo pokazal čas. Trenutno je najbistvenejša razrešitev problema dezinvestiranje. Bilo bi napačno, če bi se zapirali v svoje okvire, misleč, da sugestije od zunaj niso potrebne,« meni Andrej Bele, direk- tor Polnilnice mineralne vode. Božo Kolar, dosedanji direktor delniške družbe Rogaški vrelci, ki je v podjetju že dve desetletji, je danes predsednik upravnega odbora in podpredsednik holdinga. »Po tistem, ko smo v Rogaški Slatini pred kratkim odkrili termalno vodo, bo zdravilišče vlagalo še v bazene in spremljajoče objekte ter s tem razširilo ponudbo. Strokovnjaki trdijo, da je rogaška termalna voda po- dobna tisti v enako znanem češkem zdravilišču Karlovih Varih. Če to drži, potem je bila narava Rogaški spet ra-’ dodarna. Na nas je zdaj, da to prednost izkoristimo,« zaključuje Božo Kolar. Anci Solan Prve litre je natočila Jožica Puhar, ministrica ALI BO ZARADI MALOMARNOSTI NAŠEGA MINISTRSTVA PRVI POSKUS PRIDELAVE SLOVENSKE PŠENICE NA MADŽARSKI ZEMLJI PROPADEL - KMETJE S POŽETO PŠENICO ČAKAJO NA MADŽARSKI MEJI MINISTER PRESPAL ŽETEV šest slovenskih kmetov se je v dogovoru z našo in madžarsko vlado lotilo pionirske pridelave slovenske pšenice na madžarski zemlji. Pšenica je na okrog 330 hektarih dozorela, vendar je kmetje niso upali požeti, ker naša država z Madžari ni sklenila dogovorjenih meddržavnih pogodb o brezcarinskem prevozu na Madžarskem pridelane pšenice. Da pridelek ne bi propadal, po približni oceni bi naj šlo za okrog 2.000 ton, so kmetje na lastno pest minulo nedeljo začeli z žetvijo. Ko afere nadomeščajo kruh Lansko jesen so takratni predstavniki naše vlade skupaj z občinsko vlado v Lendavi in predstavniki madžarske vlade uresničili pobudo o ponovnem aktiviranju madžarske zemlje, ki zaradi tamkaj propadajočih kmetijskih zadrug več ni bila obdelovana. V bistvu je šlo za ponovitev že utečenega sodelovanja z Avstrijci, ki so na enak način postali uspešni najemniki madžarske zemlje ob svoji državni meji. Lendavčani, tudi zaradi dvolastništva dobri poznavalci madžarskih razmer, so z idejo ogreli takratne predstavnike naše vlade, sledili so uspešni pogovori in dogovori, bilo je sprejeto precizno besedilo o načinu pridelave, prestopov meje, prevozu semen in zaščitnih sredstev, goriva in pridelka. Za najem madžarske zemlje se je odločilo šest kmetov, štirje iz lendavske in dva iz ljutomerske občine. V najem pa so vzeli skoraj 340 hektarov zapuščenih njiv v madžarski občini Lenti, ki meji z lendavsko občino in je preko mejnega prehoda na Pincah, na »dosegu roke«. Naši kmetovalci so pozno jeseni začeli s setvijo pšeni- ce in zatem koruze ter sladkorne pese. S kulturami, ki bi naj navzlic nepoznavanju madžarske zemlje in klime že v začetku dale spodbudne pridelke. Pšenica je lepo rasla, v domovini pa sta še hitreje naraščala strankarska nestrpnost in nezadovoljstvo s tedanjo vlado, ki se je končno morala posloviti. Kot je znano, se tudi danes stranke in vlada več ubadajo z raznimi aferami, med temi je najaktivnejša prav Podobnikova stranka, kot pa s teža- vami svojega članstva in vlada s problemi svojih vernih podanikov. Drugače si je namreč težko razložiti malomarnost, da predstavniki vlade, če že minister Osterc nima časa, v vsem tem času niso protokolirali z Madžari dogovorjenih okoliščin v zvezi z žetvijo in spravilom na madžarskem pridelane slovenske pšenice. Drag kruh, slaba vlada Medtem so naša ministrstva pridno tiskala zakone. Eden teh je, da kmetje ob • sobotah in nedeljah, dan pred in na sam praznik ne smejo s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji na vse - ceste. Drugi je ta, da je prehod v Pinci odprt samo od jutra do večera, prevoz naokoli čez dolgovaški prehod pa se s tem podaljša za več kot 50 kilometrov. Ker naše ministrstvo iz njemu znanih razlogov ni z Madžari uzakonilo omenjenih dogovorov, kmetje s pridelkom najverjetneje ne bodo smeli mimo, kot je bilo dogovorjeno, več kilometrov dolgih kolon tovornih vozil pred dol-govaškim mejnim prehodom. In tako je krog zaključen. V pogovoru s prizadetimi kmetovalci, ki nemočno ho- dijo na madžarsko stran gledati zrelo pšenico, smo izvedeli, da so na robu obupa. Kako tudi ne, saj ne gre samo za sramoto na samem začetku dobro zastavljene akcije za večji pridelek krušnih žit in drugih, doma primanjkujočih poljščin, gre za izgubo na sto tisoče mark denarja. Kdo bo kmetom povrnil Pred dnevi, ko je začela zoreti pšenica, so organizatorji »velikega kmečkega punta« na Goričkem pripravili srečanje svojih In drugih strankarskih veljakov, da bi se na koncu z vlado pomerili v - žogobrcu. Na pšenico se niso spomnili, na rakete proti toči tudi ne. Oboji so kot Brzl Gonzales odšli, od koder so prišli. najemnine, vrednost semen in zaščitnih sredstev, vloženo delo? Kmetje so akcijo zvečine gradili na kreditih, stroški po hektaru na Madžarskem obdelovane zemlje pa presegajo tisoč mark. In kaj zdaj? Mar si bomo res privoščili poleg sramote še razkošje, da na strnišču pustimo vsaj dva tisoč ton pšenice samo zaradi malomarnosti nekaterih naših ministrstev? Vse krivde namreč ne gre valiti samo na naše skrpucano la-borantsko ministrstvo za kmetijstvo, ki mu je več strankarski prestiš kot dejansko reševanje perečih problemov z našo prehrano, temveč tudi na ministrstvo za zunanje zadeve, katerega predstavniki in gospod minister sam so pozabili na našo pšenico na Madžarskem. Na kruh, ki ga oni v velikem kosu doma jedo. Očitno ti novopečeni gospodje živijo v starem prepričanju, da je in bo pšenica cenejša, če se po njo peljejo z velikimi dnevnicami in provizijami v - Ameriko. Naš kmet pa je že tako vsega navajen in mora biti tudi v svoji državi na vse pripravljen. Avstrijci so namreč svojo pšenico že poželi in doma spravili v silose. Janez Sever 21. julija STRAN 6 NOVf 4 SOBA PEJO PAŠIČ, DIREKTOR PODJETJA IMEKS VELENJE, JE OSUMLJEN VELIKE GOLJUFIJE - VPLETEN NAJ BI BIL TUDI ILIJA SIROVINA, AKTER AFERE SLOVIN - V OVADBI STOJI, DA JE PETERO PODJETIJ OSTALO BREZ PLAČILA SPANSKE HLAČE NAMESTO DENARJA Pejo Pašič, direktor zasebnega podjetja Imeks Velenje, naj bi z namenom, da bi sebi In solastnikom podjetja pridobil premoženjsko korist, spravil z lažnim prikazovanjem plačilne (ne) sposobnosti svoje firme v zmoto vodilne petih slovenskih podjetij. Gorenje Commerce, sedaj Gorenje GA, Gorenje MGA Nazarje, ERA Velenje, Iskra ERO d. o. o. iz Kranja in SIP Šempeter so mu v prvi polovici leta 1991 dobavili večje količine proizvodov, za katera baje niso dobila plačila. Možna goljufija se lahko v slovenskih tolarjih predstavi z natančno številko 14.572.199,29. Brez pripadajočih obresti, seveda. Začetek iz nič Po tistem, ko so Pejo Pašič, Franjo Kolenc, Ivan Blaznik in Stane Majhen leta 1990 ustanovili zasebno podjetje Imeks Velenje, je slednje začelo poslovati brez kakšnega večjega kapitalskega vložka. Firma, ki jo je pomladi 1991. leta zapustil solastnik Stane Majhen, naj bi se že od samega začetka ukvarjala zgolj z veleprodajnimi posli, pri čemer je skrbela, da so njeni dobavitelji pristajali na daljši plačilni rok. Sprva so menda poslovali solidno in svojim dobaviteljem plačevali v dogovorjenih rokih. Organi pregona so ugotovili, da je imel v podjetju, ki je ustvarjalo lažen vtis, da gre za solidno, plačilno sposobno firmo, v rokah vse vajeti direktor Pejo Pašič, ostali pa so zgolj izvrševali njegove direktive. Imeks Velenje je doživel prvo blokado predlanskega 22. aprila. (Letošnjega 4. marca je bila vredna 12.500.000 tolarjev.) Takrat naj bi direktor podjetja Kreis AG Basel, preko zagrebškega predstavnika Ulja Sirovi-ne, ki se ga spominjamo iz afere Slovin, namesto plačila svojih obveznosti Imeksu ponudil Pašiču plačilo v privatnih avtomobilih, zanj in njegove sodelavce. Tako so baje 23. aprila 1991. leta odpotovali Pašič, Hlastec in Kolenc v spremstvu Sirovinine-ga zaupnika Živojina Krajiš-nika — Žika v Muenchen, kjer so si v trgovini Mahag & Co volili vsak svoj avtomobil. Naslednjega dne naj bi podjetje Kreis Basel pri Bavarski banki v Muenchenu račun za štiri osebne avto-niobile znamke Audi 80 v višini 144.173 DEM tudi poravnalo. Audi 80 ni za—nič! Po petih dneh je menda ista posadka, okrepljena s hrvaškim državljanom in nosilcem obrtne dejavnosti na Hrvaškem Franjem Bračiče, sicer stanujočim v Velenju, spet odpotovala v bavarsko prestolnico in »dvignila« avtomobile. Bračič naj bi poskrbel, da so lastniki Imeksa avtomobile uvozili v Republiko Hrvaško na njegovo ime, nakar jim jih je fiktivno prodal. Za vozilom, ki ga je iz Muenchna odpeljal Živojin Krajišnik, sedaj državljan tako imenovane Republike Srbske, pa se je že takoj izgubila vsaka sled. Pašič je baje kljub plačilni nesposobnosti zablokiranega Imeksa in kljub temu, da kupci iz območja Hrvaške, Srbije in BiH niso plačevali že dobavljenega blaga, pri oškodovanih podjetjih še na- prej naročal nove pošiljke. Da je šlo za dobro organizirano goljufijo, kaže tudi to, da je Pašič, ko je ostal sam v podjetju, vložil predlog za izvršbo zoper podjetje Kreis Basel, Predstavništvo Zagreb, čeprav mu je bilo dobro znano, da je v hrvaški metropoli le fiktivni sedež podjetja — pisarna, vse blago in finance pa so v Banja Luki, kamor je vedno spremljal blago, in v Baslu, ugotavljajo organi pregona. Tako tudi sklep zagrebškega sodišča nima nobene veljave, saj na območju Banja Luke ni izvršljiv. Za direktorja je boljše, če ni za podjetje — nič v Imeksu odkrila, da Pašič v podjetju ni poskrbel za ustrezno evidenco, ki bi za- gotavljala vpogled v stanje in gibanje blaga. Preiskovalci sumijo, da je Pašič načrtno skrbel za plačilno nesposobnost svojega podjetja in prekanaliziranje njemu pripadajočega denarja drugam, kjer bi lažje uveljavil finančne zahtevke kot zasebnik in ne kot direktor Imeksa, kar potrjuje dopis, ki ga je poslal v zvezi izvršbe zoper Kreis sodniku Branimirju Majanoviču na Okrožno gospodarsko sodišče v Zagrebu. V pismu je menda navedel, da se ne strinja, da bi dolžnik kakršenkoli izterjani znesek nakazal na rezi-denčni račun, temveč naj izterjano nakažejo na žiro račun podjetja STRVM Zagreb. Je pa lastnica tega zagrebškega podjetja Dragica Filipčič, baje sestra Pašičevega prijatelja. « Kjer ni nič, še vojska ne vzame Pašič je menda neučakanim upnikom ponujal name- sto denarja plačilo z raznim nekonkurenčnim blagom. Španskih hlač in kvazizlatni- ne seveda nihče ni hotel sprejeti, kar pa je bil Pašiču dober izgovor, da je lahko odgovornost za nedokončane posle prevalil na upnike. Gorenju Commerce in Eri Velenje naj bi ponudil bianco obračunski ček, za katerega plačilo je bil zavezan Jumel iz Beograda. Era ga je poskušala vnovčiti preko svojega podjetja v Subotici. Neuspešno, saj naj bi bil Jumel insolventen. Podobno se je godilo Gorenju Comm-merce. Gorenje in Era iz Velenja sta zoper Imeks in vse lastnike za spregled pravne osebnosti in povrnitev škode vložili skupno tožbo. Ostala ogoljufana podjetja so vložila predloge za izvršbo na podlagi verodostojnih listin. Oboji pa za uspeh nimajo realnih možnosti, saj podjetje Imeks razen ustanovitvene vloge praktično nima premoženja. O. P. JE BOŠTJAN PODPLATAN, LASTNIK TURISTIČNE AGENCIJE PALČEK V CELJU,OGOLJUFAL TURISTE IN AVTOBUSARJE? SO V GLINU PROTIPRAVNO RAVNALI S POSLOVNIMI IN PROIZVODNIMI PROSTORI - BIVŠI DIREKTOR JANEZ ŽIVKO OSUMLJEN SKLEPANJA ŠKODLJIVE POGODBE Imeks naj bi oškodoval (brez obresti): Gorenje Commerce za 6.488.071,80 SIT Ero Velenje za 1.969.237,70 SIT MGA Nazarje za 4.925.224,40 SIT Iskro Ero d. o. o. za 659.612,80 SIT SIP Šempeter za 529.052,50 SIT TRIJE GREHI Na celjskem temeljnem sodišču teče kazenski postopek zoper lastnika turistične agencije Palček iz Celja. Obtožnica bremeni Boštjana Podplatana za več goljufij, na škodo uporabnikov njegovih uslug In avtobusnih podjetij. Boštjan Podplatan naj bi v zadnjih treh mesecih leta 1990 pri Certusovi turistični agenciji na Ruju naročil avtobusne prevoze v Pariz, Frankfurt in na Madžarsko. Lastnik Palčka pa je vožnje avtobusov, ki so trajale vse do takratnega Novega leta, baje pozabil plačati. Dolgega nosu so zaradi Palčka baje ostali tudi v koprskem Slavniku. Boštjan Podplatan naj bi za prvomajske praznike 1991. leta za izlet v Noret v Španiji najel pri Slavniku tri avtobuse. Je pa v Koper, kot so ugotovili organi pregona, Palček nakazal samo 50.000 takratnih dinarjev, na 70 tisočakov pa kar pozabil. Palček je menda zatajil tudi, ko se je predlani namenil organizirati izlet v Španijo in Amsterdam. Takrat je Podplatan sklenil pogodbo o sodelovanju s Turistično agencijo Columbos. Na podlagi dogovora je slednja razpisa- la ponudbo Turistične agencije Palček za sedemdnevne in petdnevne maturantske izlete v Španijo In Amsterdam. Odzvali so se maturanti I. in III. mariborske gimnazije. Columbos je, kot je razvidno iz dokumentacije, na Palčkov žiro račun denar sproti nakazovala. Prvi trije avtobusi veselih maturantov so se 28. avgusta 1991. leta res odpeljali proti Lloret del Mar v Španiji. Z njimi je odpotoval tudi lastnik Palčka. Je pa mladostnike na cilju čakalo presenečenje, saj so imeli od Palčka plačan samo aranžma za prvi dan. Ker menda drugega jutra ni bilo mogoče Boštjana Podplatana najti niti z žepno svetilko, je morala Turistična agencija Columbos plačati ponovno vse stroške aranž-mana. Več kot dobra reklama za podjetje, ki nosi tako nedolžno ime. A. S. MILIJONSKI PODPIS Janez Živko naj bi kot predstavnik oziroma direktor Gorenje Glin d. o. o. Nazarje sklenil pogodbo za v najem dane poslovne In proizvodne prostore ter osnovna sredstva z novo firmo Glin Pohištvo. V slednji je bila namreč obračunana nižja najemnina, kot so znašali dejanski stroški, povezani z obstojem osnovnih sredstev pri firmi ustanoviteljici. Živko naj bi s svojim podpisom povzročil Gorenju Glin večjo premoženjsko škodo. Gorenje Glin d. o. o. Nazarje je v predlanskem novembru ustanovila hčerovsko firmo Glin Pohištvo d. o. o. 1. marca 1992 je bila podpisana pogodba, s katero so bili novi firmi dani v najem proizvodni prostori in osnovna sredstva, ki so se še vedno evidentirala pri matični firmi. Da je najemnina zanje nižja od dejanskih stroškov, je bilo ugotovljeno s primerjavo dejansko nastalih stroškov — zavarovalnih premij, revalorizacije in amortizacije, ki bre- menijo matično podjetje. Šlo naj bi za skoraj polčetrti milijon tolarjev, ki jih matična firma za najemnino od aprila do septembra 1992. leta ni dobila. Organi pregona so mnenja, da je bil Janez Živko nedvomno seznanjen tudi s stroški, ki so bili povezani z osnovnimi sredstvi pri matični firmi, vendar je kljub temu podpisal pogodbo. So pa po Živkovem odhodu v novem vodstvu »starega« podjetja vso zadevo odkrili in Glinu Pohištvu napisali nov trebno na sodniji odgovarjati račun. To pa ne pomeni, da za svoj podpis. bivšemu direktorju ne bo po- A. S. fotostudlo Igor Rosina Vodnikova 7 * 63000 Celje * “S? 063/29-139 OB LJUBLJANSKI CESTI (PRI MARKETU SONČEK) SMO ODPRLI NOV FOTO-STUDIO IN TRGOVINO S FOTOMATERIALOM, KJER VAM NUDIMO IZDELAVO VSEH VRST BARVNIH IN ČRNO-BELIH FOTOGRAFIJ VSEH DIMENZIJ. POLEG TEGA SE PRI NAS LAHKO FOTOGRAFIRATE ZA VSE DOKUMENTE ALI SVEČANE TRENUTKE. NUDIMO VAM TUDI FOTOGRAFIJO NA TERENU IN REKLAMNO FOTOGRAFIJO. IMETNIKI DiamonD KARTIC IMAJO 10% POPUSTA! POKLIČITE NAS NA TELEFON 063/29-139 ALI SE OGLASITE V FOTOSTUDIO OLVMPUS! N0V/U90BA ŠKANDAL V MARIBORSKI BOLNIŠNICI: KAKO SO OSEMDESETLETNI UČITELJICI NEŽIKI CAFUTI NA POHORSKEM DVORU "OPERIRALI” SIVO MRENO NAMESTO SVETLOBE -NORIŠNICA Če si ljubitelj dobre kapljice, ne pomeni, da slabo vidiš — vsaj, ko si slučajno trezen. Bolne oči, seveda, niso nujna posledica ljubezni do dobre kaplijice. Alkoholizmu in starostni očesni sivi mreni je skupno le to, da nastaneta postopoma in ju je potrebno zdraviti. Mreno odstranimo z operacijo, alkoholizem pa z voljo, čeprav nekakšni Rugljevi zaprisežene! prisegajo na rusko metodo prisile in kolektivnega ustrahovanja. Nikjer pa se še niso lotevali operacije očes v psihiatrični bolnišnici, niti so alkoholike odvajali od pitja na okulističnih oddelkih. Se je pa v Mariboru baje dogodilo, da so osemdesetletno ženico, stoodstotno abstinentko, po tistem ko je prišla na operacijo očesa, »obtožili« alkoholizma in jo poslali na Pohorski dvor. Pri zdravniku po petintridesetih letih Zamislite si, kako se je počutila upokojena učiteljica Nežika Cafuta, ki že petintrideset let ni rabila zdravniške pomoči, ko se je znašla v specifičnem okolju psihiatrične bolnišnice Pohorski dvor. Pa nedvomno ne bi bila nikoli na tem čudnem mestu, če ji ne bi zagodla siva mrena, ki ji je pokrila oko v tolikšni meri, da ni mogla več vzeti knjige v roke. Sele na prigovarjanje domačih se je vendarle odločila za operacijo. Ko so Nežiko pospremili z napotnico na očesni oddelek mariborske bolnišnice, je na koledarju veljal zapis 6. julij. Ob osmi uri zjutraj so ona in njeni domači dobili zagotovilo, da bo morala pod nož čez dva ali tri dni. Če bi prišlo do kakšnih zapletov — Nežika si je vendarle nadela že deveti križ --je v bolnišnici skupaj s telefonsko številko Cafutovih ostala tudi njihova prošnja zdravnikom, naj ne skoparijo s telefonskimi impulzi. Nežikini so bili osmega julija že malce na trnih, kaj se dogaja z njihovo mamo, pa so poklicali. In niso mogli doumeti, kaj jim hoče zdravnik dopovedati na drugi strani žice. Nežike Cafute ni bilo več na očesnem oddelku. Odpeljali so jo v psihiatrično bolnišnico Pohorski dvor! Tja naj bi jo napotila dr. Breznikova. Dežurnega zdravnika je zanimalo, če Nežika pije, na vprašanje, zakaj te premestitve niso takoj sporočili, pa ni bilo odgovora. Kaj se je dogajalo z Nežiko po hospitalizaciji? Nežika se je po tistem, ko je izgubila iz vida svoje najbližje, ki so jo pustili na očesnem oddelku, počutila zane- Pohorski dvor - boljše, da ga gledaš samo od zunaj sljivo šila nesrečno, da ne re- ie nedvomno postala nemir-čemo nebogljeno. Na ljudi na in s' brez dvoma ni želela v letih sprememba okolja nič drugega kot domov med vpliva dosti huje, kakor na svoj.e spomine. Verjetno ni bolj prilagodljive mlade. Po doživela niti tolerance s stra-treh desetletjih in pol pači- ni bolnišničnega osebja, ki je entka, ki je bila vajena živeti ob takšnih primerih nujna, le v znanem ptujskem okolju, Znake zmedenosti nesreč- ne pacientke pa so maribor- injekcijsko akcijo. Krvava ski »okulisti« menda ocenili spalna srajca pa je pričala, kar za abstinenčne znake, ki da je že pred tem dobila par nastopijo pri alkoholiku. Dr. »pikic«. »Tu so vsi nori,« je Breznikova je tako, ne da bi bilo prvo, kar je lahko pove-se pozanimala pri Cafutovih, dala. Pogovor z zdravnico in najbrž na svojo roko po ver- že je bila Nežika na poti jetno pomanjkljivem znanju domov, o sindromu odvisnosti od al- Nežika Cafuta, ki ne pije kohola, Nežiko »določila« za niti kave, kaj šele alkohola, pijanko in jo »poslala« na se doma zopet dobro počuti. Pohorski dvor. V psihiatrični o operaciji očesa noče sliša-bolnišnici so novo pacientko ti. Ne razmišlja niti o tem, da seveda sprejeli po vseh pred- bi mariborske zdravnike toži-pisih. Med slednje očitno la za odškodnino in prestani spada takojšnje pumpanje strah. Dejstvo je, da ji terapi-z injekcijami in tabletami, da ja z injekcijami in tabletami se »norec« ali »pijanec« čim- ni koristila, saj zanje eno-prej pomiri in začne »sodelo- stavno ni bila pravi naslov, vati« s terapevti. Blage starostne skleroze se pač ne zdravi z močnimi pomirjevali, namenjenimi alkoholikom in psihotikom. Kot na dlani je, da Nežiki Silaka na starko Ko so Cafutovi zvedeli, kaj j ^ se je dogodilo z njihovo Ne- P? prihodu na Pohorski dvor žiko, so takoj pohiteli na Po- njenim »gostiteljem« ni bilo horski dvor. Do pacientke pa mogoče ničesar pojasniti, seveda niso mogli, ker vlada KartoN je že rekla, če je, so v bolnišnici posebna discipli- jemali, kot ponavadi, z rezer-na. Obiski so od štirih naprej v0- .Kot ^ v®eh norišnicah, so in nič drugače! Niti lahko vi- tud' ?a Pohorskem dvoru no-diš svojega človeka niti zveš, rt vs' razen osebja. Slednje kaj se z njim dogaja. Nežiki- se P° pripovedovanju »prezi-nim pa se je tako mudilo, da velih« drži pravila, da je naj-so bili na zaklenjenem oddel- boljši pacient -- pomirjen ku že kakšno minutko pred pacient. Slednji baje pod uro. Tako so bili priča, kako vplivom pomirjeval večino so hoteli pijanki po sili — dni preždijo v skupnem Nežiki dati dve injekciji za dnevnem prostoru. Injekcije pomiritev, baje predpisani, so v modi tudi pred obiskom. Kar niso mogli verjeti, ker sta Jako pacienti pozabijo na te-bila pripravljena tudi dva si- ^avn.e.. razmere v bolnišnici, laka, ki naj bi njihovo Nežiko n® domov m -- doma-»prijela«, medtem ko bi ji dim ničesar ne potožijo, bolničar dajal injekciji. Posredovali so in preprečili Oto Pust TREBČE: JOŽE NI HOTEL UBIJATI Z BERGLO UBIL PRIJATELJA Dne 08. 07. 1993 sta se v večernih urah pred stanovanjsko hišo v Trebčah št. 71, SO Šmarje, sprla Milan D., star 41 let iz Trebč št. 52 in Jože P. Iz Trebč št. 71. Povod za spor je bil finančni dolg Milana, saj je bil Jožetu dolžan 4.500 sit. Po prepiru sta odšla v kuhinjo, kjer se je prepir sprevrgel v pretep. Med pretepom je Jože s kovinskimi berglami večkrat udaril po glavi Milana, ki je padel po tleh. Po tem je Jože Milana pobral in posadil za mizo in ga še večkrat udaril z berglami po glavi. Zaradi hudih poškodb je Milan na kraju dogodka umrl. V jutranjih urah je Jože prosil svojega brata, da o dogodku obvesti Policijsko postajo Šmarje, sam pa je počakal na kraju. Zoper njega PS ni odredil pripora. Pravi policijsko poročilo za javnost. Trebče pri Šempetru pod Svetimi Gorami ali pri Podsredi. Odvisno s katere strani gledaš. Bivši spomenik, še vedno grižljaj zadaj, kakor se za Kozjansko pač spodobi, pa vendarle kar ličen motel ob cesti, znak moderne dobe. Seveda vseh pet gostov, domačinov, vneto spremlja hongkonški karate film iz videa nad šankom. Jožeta poznajo, na hribu ima hišo. Starejši možak pred garažo ravno odlaga škropilnico. Dober teden je minil od dogodka, zgodilo se je tu, v hiši, takoj za vrati vas pričaka miza in ob njej klop, na kateri je Milan izdihnil. Jože se je očitno vrnil k delu na posestvu. Pričaka nas z nič kaj neprijaznim pogledom, skoraj kakor da bi se razveselil nepričakovanega obiska, ki mu bo razbil samotne kozjanske urice. Predstavimo se, povabi nas v hišo in za sabo vleče v gips odeto nogo. Padel je pred hišo, policaji so mu vzeli berglo, ki jo je takrat uporabil, tako da si sedaj pomaga s palico pri hoji, ali če je treba tudi z metlo. Povabi nas, da sedemo na klop, rahlo je nervozen, pravzaprav bolj neroden. Kako preprost človek je to, pomislim, ko me vpraša, če bo treba kaj plačati, da smo ga prišli intervjuvat. Veste, denarja nimam, pravi. Milan me je napadel ISem sva se z ženo preselila leta 71, prej sem nekaj časa živel v Ljubljani, zaposlen sem bil pri IMV, sem namreč priučen vodovodni inštalater. Milana sem spoznal tukaj, saj mi je bil skoraj sosed, živel je par hiš stran, tu doli! Dvanajst let sem bil poročen, imava tri otroke, dva sina in najmlajšo. Ko se je žena odselila, je bila hči stara dve leti. Že dvanajst let pa živim čisto sam na teh šestih hektarih, tri sem pravzaprav dal v najem, saj jih nisem mogel obdelati. Delovne dobe imam osemnajst let in šele sedaj, kaže, mi bo uspelo dobiti pokojnino. Muči me tromboza na levi nogi, a vseeno sam postorim vse, si skuham, operem in pospravim. Tudi Milanu sem hodil pomagat, on je bil bolj bolan, mučila so ga pljuča. Nasploh pa ni bil najbolj za delo, ne spomnim se, da bi on meni kdaj pomagal. Živel je od socialne podpore, sam, prav kakor jaz in včasih je prišel naokoli, ponavadi če je kaj rabil ali pa samo na kozarček. Tistega dne je prišel okoli 19. ure, naj mu sklepam koso. Sedel je pred hišo na klop. Pa je rekel: 'Jože, imaš kaj za pit?' Ni bil ravno trezen. 'Seveda imam,’ mu rečem in prinesem krigl vina. Klepam mu koso in pravi: Tako sem zaspani' 'Pa se vleži, saj veš, kje je pograd!’ mu odvrnem. Pa ta hudiman seveda ni šel spat. Kadil je za mizo in ko sem prišel v hišo, reče: 'Danes te bom pa ferdirbal!’ Sicer sva se že kdaj skregala, pa nikoli fejst, odkar pa sem mu 20. januarja posodil denar, da je lahko plačal elektriko in še ene stvari, pa ga tako ni bilo dosti naokoli. Napotil sem se v kuhinjo, tedaj pa me je z metlo udaril za vrat. En hudič je bil v njem. Rekel sem: 'Milan, zakaj si me udaril?' Izpipal sem mu metlo, odložil berglo, metlo prelomil in jo vrgel v koš. Spet se je vsedel nazaj. Čez kake pol ure ga je spet prijelo. Kar zbrisal je mizo, da je frčalo naokrog. Ko sem mu drugič obrnil hrbet, pa je prijel flašo, kake pol litra je bilo še not in planil nadme! Jaz pa zamahnem z berglo in mu zbijem flašo iz rok, da mu je padla za vrat in na tla. Zadrl sem se: 'Zdaj pa dovolj!’ in še enkrat zamahnil. Padel je na tla. Pobral sem ga, posadil na klop in ko je prišel k sebi, sem ga na 'Marš ven!’ naganjal. Pa je začel govoriti: 'Misliš, da se te kaj bojim!' Ven pa ni hotel. Nato se je vlegel, jaz pa sem bil kar v kuhinji. Bil je pijan in zdelo se mi je nevarno iti kar spat, bi me ponoči gotovo zaštihal. Nato se je okrog enajstih prebudil in spet začel živci-rati. Začela sva okoli denarja, v žepu ga je imel, v srajci, da je ven štrlel, pa sem mu že prejšnjikrat rekel, vrni mi na obroke, če ne moreš drugače. Samo smejal se je. Ko sem mu rekel: 'Pa mi ga daj danes’, mi je pa figice pokazal! Takrat sem zamahnil z berglo, kar v trenutku mi je prekipelo in sem ga tretjič udaril. Hotel sem ga nagnati ven, a ni hotel nikamor. Potem je kar naslonil glavo na zmrzovalnik, še brisačo sem mu dal spodaj, tekel k bratrancu, sosedu, naj kliče rešilca, že prej sem šel k zgornjemu sosedu, pa jo rekel, da se noče vmešavati, k' bratu, naj gre na policijo in domov, da jih počakamo. Med čakanjem pa je Milan izdihnil. LucaS ŠMARJE: DO VČERAJ GOREČ KOMUNIST, DANES BOREC ZA OBRTNIKE - STANKO ŠRAML, PREDSEDNIK OBRTNE ZBORNICE ŠMARJE PRI JELŠAH: JANEZ SEVŠEK JE KONFLIKTNA OSEBA NA DRUGI STRANI LUKNJE Pred dnevi so nekatera časopisna uredništva prejela ogorčeno pismo obrtnika iz Šmarja pri Jelšah, v katerem je v svojem in v Imenu štiristotih obrtnikov trdil, da vodstvo šmarske obrtne zbornice zlorablja svoje poslanstvo, tajnik pa uporablja zbornične prostore kar za svoje podjetje. Pisca, obrtnika Janeza Sevška poznamo, predsednika Stanka Šramla tudi. Zakaj torej spor med šmarskimi obrtniki? obrtna zbornica, kriminalisti, šraml je prepričan, da po Sevškovi prijavi. Nepravilnosti niso odkrili. Zbor obrtnikov ni pravi naslov »Sklicati moramo sejo izvršilnega odbora obrtne zbornice, da se bomo pomenili okrog napadov Janeza Sevška. Kot na dlani je, da je Sevšek konflikta oseba. Ne morem pomagati, če mu, po običaju, nasprotuje dvanajst članov trinajstčlanskega izvršilnega odbora. Na zboru obrtnikov letošnjega 17. januarja je bilo nemogoče dajati podatke na Savškova vprašanja. SDK smo morali šele 28. februarja predati dokumentacijo. Sevšek že sedem mesecev vrši pritisk na organe zbornice in trdi, da ima peticijo s štiristotimi podpisi. Takoj, ko bo to tudi dokumentiral, bomo sklicali zbor. Sicer pa je pri zbornici organ upravljanja skupščina, zbor teh pooblastil nima. Ni res, da bi bil izvršilni odbor vedno nesklepčen. Garantiram, da ni bilo takšne niti ene seje. V začetku februarja je izvršilni odbor na pobudo Sevška predlagal skupščini, da uvrsti na dnevni red glasovanje o njegovi zaupnici. Ker se je šušljalo o različnih nepravilnostih znotraj odbora, smo skupščini posredovali vso dokumentacijo. V skupščini so z večino glasov zavrnili predlog, da bi se predlog o razrešitvi izvršilnega odbora sploh znašel na dnevnem redu. Odločeno pa je bilo, da bo prišla v kontrolo SDK,« pravi predsednik Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah Stanko Šraml. Pa so prišli v stavbo nekdanje postaje šmarske poli- tijske celice znotraj stanovske organizacije. Svoj neuspeh je Sevšek takrat pripisal tajniku Kopinču, kar mu je ob priliki tudi povedal. Imeli smo ga za človeka, ki je pripravljen delati znotraj zbornice. Leta 1990 smo ga kandidirali za predsednika, v obrtni zbornici po vsaki ce- vendar je na direktnih voli-ni ustanoviti partijsko celico, tvah pogorel. Dobil je šestin- Goreč komunist »V drugi polovici osemdesetih let je Sevšek želel V združenju šmarskih obrtnikov pa je bilo samo sedem članov ZK. Poklicali smo takratnega občinskega partijskega sekretarja in ga povprašali, kako je s to rečjo. Dobili smo odgovor, da ne obstaja nikakršna zakonska cije, kjer ima danes prostore osnova za ustanavljanje par- trideset glasov, jaz pa stoše-stinpetdeset. Vse to ima očitno za posledico, da deluje zoper našo stanovsko organizacijo in jo blati po časopisju. Le kako je mogel zapisati, da se je zbornica preoblikovala z zamudo? Imamo dokumente, ki dokazujejo, da smo bili celo dva meseca pred rokom,« trdi Stanko Šraml. V Šmarju ni uredništva Obrtnika Kar tiče dela Srečka Ko-pinča je Šraml z njim zadovoljen. Takšnega mišljenja so bili tudi vsi obrtniki do lanskega decembra, ko se je proti zborničnem vodstvu in Kopinču začela prava kampanja. Šraml se ob osebnih obtožbah na tajnikov račun samo nasmehne in pove, da mu je sam dovolil uporabljati službeni zbornični telefon tudi v podjetju Spektrum. Torej ni bilo nobene na črno v zidu napravljene luknje. Tenis Srečko Kopinč res zelo rad igra, vendar nikakor med službenim časom. Da bi moral imeti tajnik višjo ali visoko izobrazbo pa je predlagal, nihče drug kot, Janez Sev- šek. Kje pa je zdrava pamet, da bi metali človeka po petnajstih letih dobrega dela na cesto? Če pa nekdo ne dobiva revije Obrtnik, pa naj se javi kar na uredništvo le te, ki pa nikakor ni v Šmarju. _ Srečko Kopinč pa odgovori kar z vprašanji: »Kaj pomeni število obrtnikov na število zaposlenih v Šmarju? Kaj je bilo z organizacijo v zadnjih letih? Kaj je zbornica naredila za svoje člane?« Če se dokopljemo do odgovorov na le ta, bo jasna tudi slika njegovega petnajstletnega dela. Za pokušino tokrat mogoče samo en podatek. Šmarje kot nerazvita občina je v Sloveniji na sedemnajstem mestu po številu obrtnikov na prebivalca. Tekst in slika Franc Furland Janez Sevšek Je v stanovski organizaciji hotel imeti partij sko celico \ NE GRE LE ZA BABJI LOŽIČ (19) BOUŠA TUJA KAKOR LASTNA HVALA! Za to, kar menijo o Bojanovem medvojnem delovanju drugi ocenjevalci in sodelavci, so povsem odveč podrobnosti. Torej bom navedel le nekaj bistvenih ugotovitev in ocen nekaterih vodilnih sodelavcev NOG v Prekmurju in Prlekiji. Začnimo z Ivanom Nemcem - Vojkom, kateremu je bil dodeljen kot sospremlje- Mm. *ltUf 'Vi *"&*+**'! K***/ 4 ** .•.j**.--« iUA MUl j* AUMVfrj 5i *•' /r AM* tA, AA4t. jtA.ti fi-toO/l. A?., a/. At tUcti o aV- Mvm. a ^ /It Odlomek odgovora dijakov slovenskega razreda soboške gimnazije pod madžarsko okupacijo z dne 4. VI. 1942 (Jolanda Kuhar), v stavkih: »... pismo... prečkala nekaterim, nekaterim razložila želje in navodila slovenskih akademikov v Budimpešti... Z veseljem so poslušali in sprejeli ta dopis, še bolj pa nas je razveselilo to, da nismo sami, da nas ni samo ena peščica, en mali krog, ampak nas je mnogo...« dovolj zgovorno pove, kakšna Je bila že takrat povezava med budimpeštansklml pristaši OF in simpatizerji domai valeč, ko je ta jeseni 1942 odhajal na politično delo v Prlekijo, in na katerega se je Bojan skliceval, ko je 16. aprila 1944 prišel do mene. Vojko je v enem svojih pisem (Ferdu Godini) zapisal, da je nalog za odhod v Prekmurje zadnje dni decembra 1943 dal Jošku Talanyju - Janezu. Postavil ga je za sekretarja mladine okrožja Ljutomer, hkrati pa dal nalogo, da se čimprej poveže z levim bregom (Mure, op. p.) in začne tam z delom na vseh linijah. Naloge ni izpolnil in odšel v Prekmurje šele konec leta 1944... Ko se je Vojko potem ponovno srečal z nevarno ranjenim Bojanom na Novo leto 1944, je Bojan izrazil željo, da bi odšel na teritorij pod Madžari, je zapisal Vojko. In še: »Ko sem tov. Bojanu izrazil željo, da bi po okrevanju poizkušal z delom, nisem tega storil s posebnim nalogom, ker sem vedel, da je bil sicer zelo drzen hraber borec, za konspirativno organi-zatorično delo pa ni prav imel posluha...« Franc Alt - Milan, sekretar okraja OF za Štrigovo in Raz-križje v poročilu (fascikel Štajerska 1944 CK KPS, arhiv št. 4137): »... Mi smo tukaj dobili vezo januarja meseca (1944, op. p.). Lepo smo napredovali do meseca maja. Potem je prišlo do veleizdaje in zapiranja. A to zapiranje je povzročila Bojanova nekon-spiracija. Delo za ti dve občini je bilo februarja predano meni in sem tukaj začel delati po najstrožji konspiraciji ali mi je Bojan, kateri je imel Prekmurje, neprestano prihajal sem mešat v moje delo... To njegovo delo je prineslo maja meseca v teh dveh občinah do aretacij. Okoli šestdeset ljudi, a v Prekmurju še veliko več...Za Bojana se sedaj ne ve, kje je...« Miran (Dane Šumenjak, major VOS, narodni heroj) Tovariškemu PK KPS dne 28. 8. 1944: »Kar se tiče tovariša Bojana in njegovega dela tukaj (v Prekmurju, op. p.!), Vam bom sporočil čim bom natančneje vedel za vse. Vem le, da od njegove organizacije ne obetajo nič. Njegovo delo je bilo zelo lahkomiselno in je odbilo večino naših ljudi tako, da je več škode kot koristi...« Dalje prihodnjič Štefan Kuhar Maturanti slovenskega razreda soboške gimnazije pod okupacijo so bili v večini protiokupatorsko nastrojeni, sodelavci OF, številni zaprti, internirani, padli. Na fotografiji v Rogaševcih na Izletu v Porabje (Monošter) 3. julija 1942, od leve proti desni: 1. (?), 2. Jože Tivadar, 3. (?), 4. Jolanda Kuhar, S. prof. Jože Maučec, 6. Ilonka Sočič (sodelavka OF v Budimpešti), 7. Ančka Gregorc (OF Budimpešta, zaprta), 8. Joco Zadravec (padel 1944), 9. Franc Pentak - Pici (sodelavec v Budimpešti, zaprt, internacija Dachau), 10. Ljubči Deškovič (član OKOF Murska Sobota od poletja 1943, kurir Daneta Sumenjaka — Mirana, interniran v Dachau), 11. Franc Rešek SRBSKA MAFIJA JE V AMSTERDAMU PREVZELA NAJBOLJ DONOSEN POSEL: TRGOVANJE Z MAMILI SRBSKI MAFIJAŠI ZAVZELI AMSTERDAM Silil se neverjetno, a ie kako resnično: v Amsterdamu, Meki in sanjskemu mestu vseh narkomanov s turistično žilico, Je morala lokalna narko-matija prepustiti posle kon-kurentnejši podzemni organizaciji: srbski mafiji. Na podobno usodo čakata zdaj Berlin in Dunaj. Zgodba se seveda začne stvu, da so si na vse pretege na povsem drugem koncu Evrope, na Balkanu, ki je, pregret od političnega samo-drštva, nacionalnih evforij, nizkotnih živalskih strasti ter podprt z licemerno aroganco zahodnega sveta, že pred časom eksplodiral v vsesplošni moriji. Poleg vseh strahot, ki so sledile in poleg vseh stranskih pojavov, katerih pomembnost je zbledela ob silni neusmiljenosti vojne, je smrtonosni balkanski lonec izbljuval iz sebe tudi na tone vročekrvnih gangsterjev, ki jim vojno stanje kljub vsem možnostim vojnega profitar-stva ni več dajalo ljubega kruha. Nekateri so bili preprosto premalo vplivni in so pač morali prepustiti mesto močnejšim od sebe ter se izseliti, drugi pa so v vojni videli življenjsko priložnost - toda ne doma, temveč kot kriminalci na začasnem delu v tujini. Recimo jim kar - gangstarbajterji. Ravbarji, žandarjl in begunci Zahodne države, še posebej pa njihove policije, so bile na balkansko vojno kaj malo pripravljene. Kljub dej- želeli ohraniti vojno tam, kjer se je začela, je val nasilja pljusknil tudi preko njihovih meja. In če so zahodnjaki videli posledice tukajšnje vojne ie v brezdomnih beguncih, so jim gangsterji ušli pri zadnjem vhodu. Cinično, a vendar naivno misleč, da se bodo Zahodu nadvse nadležnih beguncev znebili že na mejah Evropske skupnosti, so spregledali dejstvo, da pravi in resnično nevarni kriminalci z Balkana sploh ne pripadajo tej migracijski skupini. Ko so evropski kriminalisti naposled spoznali, za kaj gre, je bilo seveda že prepozno. Trgovina z mamili je poleg gospodarskega kriminala ena izmed najbolj donosnih panog v širokem izboru nelegalnih poslov in hkrati najbolj brezvestna od vseh. Ne gre se torej čuditi, da so gangstarbajterji položili roko najprej na njo. Nizozemska, ki je nelegalen pretok mehkih drog omejila z legalizacijo le-teh, je vse doslej dokaj uspešno krotila mrežo drobnih preprodajalcev hašiša in marihuane. V zadnjem času pa so se na prizorišču pojavi- li novi »podjetniki«, ki so na hitro ustrahovali tiste preprodajalce, ki so se pustili ustrahovati in tiho odstranili one, ki se niso. Obveščeni viri navajajo, da novi gospodarji amsterdamskih preprodajalcev mamil govorijo srbsko. Ima prste vmes tudi Arkan? Govorice o obračunih v amsterdamskem podzemlju so sprožile val ugibanj med tamkajšnjimi prebivalci. Eno izmed njih je tudi, kdo sploh so ti novi Botri. Najpogosteje uporabljana inančica je vsekakor tista, po kateri je mreža organizirana preko lastnikov gostinskih lokalov, ki že dlje časa živijo na Nizozemskem, a so kljub temu obdržali stike z domovino in, seveda, domačim podzemljem. Za konkretne operacije naj bi uporabljali novopečene gangsterje, ki so pred kratkim prišli iz Srbije. Bolj drzne domneve celo namigujejo, da je na vrhu piramide sam Željko Ražnjatovič - Arkan, ki da iz varne oddaljenosti, preko svojih »poverjenikov« nadzoruje ilegalne posle. Toda ta ugibanja so prav tako nepreverjena in trenutno še krepko nedokazljiva, kakor tista, po katerih naj bi velik del dobička šel za obo- roževanje polzasebnih vojaških skupin, ki pod raznimi imeni v Bosni »branijo ogrožen srbski narod«. Še največ škode od tega imajo tisti srbski izseljenci na Nizozemskem, ki z vsem skupaj nimajo nič. DilerJI se lih bojllo kot hudič križa Kljub nepreverjenim govoricam pa je v vsem dimu le moč zaznati plamenček ognja, če že ne drugače po obnašanju drobnih preprodajalcev na ulicah Amsterdama. Piscu tega zapisa se je namreč pred nedavnim pripetila čudna anekdota, ko se je z znancem, ki že dlje časa živi v tem mestu, sprehodil skozi turistični del Amsterdama. Tamkajšnjim dilerjem ni težko prepoznati tuje govorečih turistov, zato sta se nanju kmalu »obesila« dva ulična preprodajalca, ki sta jima na vsak način hotela prodati hašiš, marihuano, LSD, Exta-sy, kokain in kar je še tega. Kljub temu, da se nista zmenila za njiju, sta jima dilerja vztrajno in že precej nadležno sledila po ulici in poskusila navezati pogovor. Ko pa je eden izmed njiju vprašal, od kod prihajata, se je amsterdamski znanec, vajen takšnega nadlegovanja, ustavil in suho odgovoril: »Iz Srbije«. Preprodajalca sta prebledela, zamomljala vrsto različnih opravičil, nekajkrat poudarila, da »nista hotela nikomur nič slabega« ter se v trenutku izgubila v množici mimoidočih. Pisec je kasneje od znanca izvedel, da se dilerji bojijo srbskih mafijašev kot hudič križa in da se v Amsterdamu na omenjeni način najbolj učinkovito znebiš nadležnih podrepnežev. Obračunavanie z orožjem Poleg nedolžnih znamenj, kot je strah uličnih preprodajalcev pred balkanskimi gangsterji, govorijo o novi podzemni ureditvi tudi obračunavanja z orožjem na amsterdamskih ulicah. Znana grožnja, po kateri naj bi nasprotnik »odplaval po kanalu«, je v zadnjem času že kar nekajkrat postala več kot grožnja. Lokalna mafija se kljub vsemu 'ne predaja kar tako. Eden izmed srbskih lastnikov gostinskih lokalov v centru Amsterdama, je bil poznan po tem, da se ni nikamor odpravil brez neprebojnega jopiča in avtomatske pištole. Vendar mu previdnost ni posebej pomagala, saj so ga pred kratkim našli ustreljenega v glavo. Storilcev policija še ni izsledila. Po pripovedovanju obveščenih virov je primer že zaključen pod šifro »nerešeno«. Presenetljivo? Pravzaprav ne, še posebej če upoštevamo dejstvo, da je šlo za enega izmed vplivnejših mož amsterdamskega podzemlja. Hja, bi lahko cinično dodali, ena skrb manj za Interpol. In prosto mesto več v hierarhiji amsterdamskih Botrov. Novih pretendentov bo vsekakor preko glave, kajti konkurenca je velika. Sicer pa Amsterdam ni edino mesto v Evropi, kjer so se v nečedne posle na veliko vključili tudi jugo gangstarbajterji. Na Dunaju in v Berlinu je veliko novih priseljencev iz bivše Jugoslavije in med njimi dovolj novo-komponiranih gangsterjev, ki so pripravljeni početi vse, kar se jim ukaže. Za plačilo seveda. Eden izmed temeljnih stebrov sicer nerazumljivega sovraštva do tujcev v zahodni Evropi in še posebej v združeni Nemčiji počiva prav na strahu pred uvoženimi kriminalci. Ki se jim bo izmed vseh tujcev gotovo godilo najbolje. Ve se namreč, da v takšnih primerih trpijo prav tisti, ki si to najmanj zaslužijo - poštenjaki. Adriano Ferrari ZAHODNA OBOROŽEVALNA INDUSTRIJA SE BOJI ZA TRG FANTASTIČNA PONUDBA OROŽJA Doug Schultz Je strasten pilot. Poklicno pilotira uslužbenec potniško letalo za ameriško letalsko družbo Delta Boeing, privatno pa sovjetsko bojno letalo MIG - 17. Vzorčna sovjetska reaktivna letala dobiš v ZDA že za 25000 do 50000 dolarjev. Več kot 20 so jih do seda) registrirali, večino kot šolska letala ali kot razstavna in muzejska letala. Niso samo ljubitelji, kot Schultz, 45, ki v Rusiji naročajo vojaške polete. In v ponudbi niso samo dotrajana letala. Vlada v Moskvi prodaja tudi v inozemstvo, ponudba pa sega vse od najmodernejših bojnih letal tipa MIG—29 ali 31 preko tankov in raket do pušk in municije. Od politične in gospodarske krize pretresena država nujno potrebuje devize. Toda industrija je propadla, njeni izdelki pa na mednarodnem trgu, z izjemo bojne tehnike, niso konkurenčni. Če ne upoštevamo olja in plina, je orožje za Rusijo edini resnični prinašalec deviz, pravi Siegfried Fischer z berlinske Akademije za varnost in sodelovanje v Evropi. »Orožja imajo dovolj in kar ponujajo, je relativno dobro«. Vlada v Moskvi je svojim oboroževalnim podjetjem odobrila v začetku preteklega leta pogodbe za izvoz orožja v vrednosti dveh milijard dolarjev, kar je v primerjavi z dobavami stare Sovjetske Zveze, ki je samo leta 1987 izvozila skoraj za osemnajst milijard dolarjev, relativno malo. Vojska lahko celo čisto uradno proda presežke bojne tehnike in s tem zagotovi oskrbo in nastanitev njenih oficirjev. »Rusija je na mednarodnem trgu zopet postala aktivna,« pravi Inštitut za mirovne raziskave in varnostno politiko iz Hamburga. Novi ponudnik skrbi za to, da na do sedaj trdnem oboroževalnem trgu povzroča občuten nemir. Prejšnja SZ za mednarodne prodajalce orožja ni predstavljala nobene konkurence: v prijateljske države so izvažali orožje predvsem iz političnih vzrokov, za orožje pa pogosto niso niti plačale. Današnja Rusija je z njenimi štiristotimi oboroževalnimi podjetji in vojaškimi raziskovalnimi postajami popolnoma zavila na kapitalistični trg. Skoraj vsaka država lahko dobi bojna letala ali rakete, ki jih plača s trdo valuto. Uradna ruska podjetja, pa tudi prodajalci na črno, tako ponujajo orožje iz Rusije po vsem globusu. Oboroževalni koncerni v Ameriki in Evropi se tako bojijo za svoje trge. Trgovina z orožjem cveti Z dampinškimi cenami Rusov ne morejo v korak. »Kdor razpolaga s trdo valuto, lahko pri Rusih sklene fantastične pogodbe,« pravi menedžer ameriškega podjetja Bell Helicopter, Textron Inc. Za ceno ameriškega letala F-18 lahko dobi kupec dve bojni letali MIG- 29. Tanki iz Rusije pa so za dve tretjini cenejši od ameriških. Takšne cene privabljajo celo kupce iz držav nekdanjih sovražnikov. Na jezo zahodnih podjetij za gradnjo letal, je kupila NATO država Turčije pri Rusih za petinsedemdeset milijonov dolarjev vojaških helikopterjev in druge bojne tehnike. Konec preteklega leta so podpisali pogodbo o dobavi orožja s Kitajsko. Indija, ki pomeni Jelcinu »kolosalen oboroževalni trg«, pa naj bi dobila vojaških naprav, med njimi raketnih pogonov, v vrednosti 650 milijonov. Podmornice bodo dobavili v Iran, tanki T-72 pa so predvideni za Sirijo. Tudi Združeni Arabski Emirati se nenehno zanimajo za rusko orožje. Za pospešenim izvozom orožja tiči nov politični kurz. če je sovjetski predsednik Mihael Gorbačov še načrtoval prehod mogočne vojaške industrije v proizvodnjo civilnih izdelkov, pa vidi njegov naslednik zadevo bolj pragmatično. Čeprav je pomembno, kot poudarja predsednik, preiti na proizvodnjo novih izdelkov, pa razum ukazuje, »da pri trgovini z orožjem ne smemo dopustiti vakuma«. Vpliv vojaško - industrijskega kompleksa je slej ko prej silno močan. Od proizvodnje orožja pa posredno ali neposredno živi petintrideset milijonov ljudi. Kdor prodaja orožje, mu ni potrebno prosjačiti za milijarde. To je najenostavnejše sporočilo stare sovjetske garde. Pritisk na vlado narašča, ker se upi hitre preusmeritve tovarn orožja v proizvodnjo civilnega blaga, kot so hladilniki in mikro valovne pečice, niso uresničili. Večina podjetij želi še naprej proizvajati tisto, kar najbolje zna. To je graditi orožje. »Nujnosti konverzije ne dojemajo in je ne sprejemajo,« pravi strokovnjak za Rusijo, Fischer. Poleg tega pa so izkušnje s konverzijo slabe. Menedžerji nekdanjih tovarn z orožjem bodo v revni Rusiji težko našli kupce za pralne stroje, ure ali televizorje. »Za izvoz na Zahod pa kvaliteta teh artiklov ne zadošča. Preusmeritev ogromne ruske oboroževalne industrije na civilno proizvodnjo bi Rusijo stala najmanj sto-petdeset milijard in nihče ne ve, od kod bi naj ta denar dobili,« meni Michael Malej, predsedniški svetovalec za konverzijo. Podjetja z oboroževalno dejavnostjo tako pritiskajo na vlado, da jim omogoči nove posle v podedovanih dejavnostih. Nujno potrebujejo nove odjemalce, ker so lastne oboroževalne sile njihova naročila drastično zmanjšale. Oskrba Rdeče armade je v preteklem letu upadla za sedemdeset odstotkov. Moskovski politik Pjotr Aven je pred nekaj meseci že občutil moč lobija z orožjem. Minister za zunanje gospodarske odnose je moral odstopiti s položaja, ker se mu ni posrečilo, da bi izvoz orožja povečal, kot je zastopnikom militaristično - industrijskega kompleksa to predstavil. Tako se politiki na dnevnem redu pritožujejo, da donosnemu ruskemu izvozu orožja nič ni bolj v napoto, kot upoštevanje strogega embarga na izvoz v Libijo, Irak ali na ozemlje nekdanje Jugoslavije. Komunistična Pravda očita vladi, da to zadrževanje nasprotuje ruskim interesom. S tem se je deželi izmuznila prodaja orožja v vrednosti šestnajst do osemnajst milijard dolarjev. Anatolij Sobt-čak, nadžupan oboroževalnega centra v Petrogradu, je zahteval od Moskve, da opusti to zadrževanje. »S tem samo dajemo posle v roke našim tekmovalcem v ZDA in v Nemčiji,« pravi nadžupan razsrjeno. Tudi mnogi politiki bi radi odvečni inventar spravili v denar. Po končani hladni vojni v Rusiji ne uporabljajo več preko tisoč šesto bojnih letal. Približno dvajset tisoč tankov in še več artilerijskih sistemov stoji povsem neuporabnih povsod naokoli. Skoraj šestino stare sovjetske mornarice bi lahko prodali pod ceno. Ponudba je naletela na močno skrčen trg. Konec konflikta Vzhod - Zahod je posle po svetu petih največjih izvoznikov bojne tehnike, med katerimi prednjači na tržišču ZDA, samo v letu 1991 zmanjšal za štirideset odstotkov. Z diskontnimi cenami pa imajo Rusi vendarle ugodno priliko. Predvsem v Perzijskem zalivu izrabljajo mogočniki ugodno priložnost, da bi se založili z orožjem in tako nabrali prednostne kondicije. Obrambni eksperti računajo s tem, da bo šest arabskih držav do konca te dekade namenilo oboroževanju vsa- ko leto deset milijard dolarjev. Vrhu tega pa je tu še azijsko - pacifiški oborožitveni trg, na katerem bodo po mnenju strokovnjakov v prihodnjem desetletju lahko iztržili dobrih sto milijard dolarjev. Seveda pa za vojaške dobrine Rusi ne dobijo vedno plačila v trdi valuti. Tako imajo Filipini velike interese po ruskih patruljnih čolnih in podmornicah. Govorice, da želijo Filipini zanje plačati z bananami, pa je neki visoki funkcionar ruskega obrambnega ministrstva zavrnil kot »novinarsko iznajdbo«. Dejstvo pa je, da želi otoška republika ladje nadomestiti z »rižom, zelenjavo in sadjem«. Prevod po reviji Der Spiegel, pripravila Nina Mom RAZSTAVA V DUESSELDORFU ZAHTEVA PRIZNANJE DEL AVSTRALSKIH ABORIGINOV KENGURU V AKRILU Slikala je Emily pravzaprav že zmeraj. Slikala je vzorce na pesek, kadar je pripovedovala ali prepevala, pa se pripravljala za kakšen obred. Slikala je za trenutek, za vsakdan. Do pred nekaj let. Potem pa je pričela slikati na platno, namesto na kožo ali pesek. Iz Soakage Bore, Iz nekega zaprašenega gnezda, so pristale njene slike v velikih mestih. Od takrat dalje žanje slavo in pobira denar, sedaj že stara gospa Emily Kame Kngwarreye, ki ne ve zagotovo, kdaj je rojena. Morda leta 1910. Slava In denar v deželi belcev, ki spoznajo sliko šele takrat za sliko, ko jo lahko kupijo, uokvirijo in obesijo na steno. Pri Aboriginih je lahko umetnost minljiva, pri belcih mora biti večna. Toda tudi če si dela Emily do večnosti ogledujemo, je beli opazovalec ne bo razumel. Plast za plastjo je stara slikarka nanašala na platno njene šifre, njene skrivnostne znake in povezave, ki so jih zmožni razvozlati samo tisti, ki so se prav tako kot ona posvečali tradicijam. Dolgo se je dogajalo to uvajanje, vedno le postopoma naprej, stopnjo za stopnjo više. Učenje vse življenje. Kdor je mlad, ne ve ničesar ali pa zelo malo in zato ne more ustvariti velike umetnosti. Šele kdor je star, pozna duhove in zgodbe. Kako lahko razume ta umetniška dela zahodnjaški strokovnjak za likovno umetnost? Kako izbrati? Kakšna estetska merila zanjo uporabljati? »Seveda smo se morali zanesti na lastne oči,« pravi Ulrich Krempel. In z izborom so se Aborigini le deloma strinjali. Krempel je šef razstave umetniške zbirke v Duessel-dorfu in Bernhard Luethi, avstralski umetnik, ki prav tako živi v Duesseldorfu, sta v dolgoletnem delu pripravila prvo veliko evropsko razstavo, ki dela Aboriginov ne predstavlja kot ljudsko umetnost, temveč »Aratjara - Umetnost prvotnih Avstralcev«. Zanesla sta se na njihove oči, na učinek, ki te nenavadno tuje slike iz nenavadno tujega sveta, izžarevajo. Na njihovo lepoto, ki se nikoli ne predstavlja zahtevno, temveč zadržano, skoraj vedno v oker, črni, rjavi ali beli, to- rej v barvah pokrajine, iz katere je ta umetnost zrasla. Pokrajine duše, spominov, mitov in »dreaminga« - so mnoge med slikami. Pokrajine, v katerih prebivajo mavrična kača, medena mravlja in duh Lumaluma. S klasično tradicijo se hranijo te slike, s tradicijo, ki iz pradavnih časov sporoča tista pravila umetnosti, po katerih so se Aborigini ravnali vse do danes. Pogosto njihove slike razširijo kar na tleh in slikajo sede. Drža, prav zaradi katere so njihove slike tako drugačne od tistih, ki so nastale na slikarskem stojalu. Kdor je odraščal na severu dežele, se je učil »Rarrk«, križna šrafura, ki obvladuje skoraj vsa dela. Kdor pa je ustvarjal v notranjosti dežele, pa na svoje slike nanaša na tisoče majhnih pikic. Michael Nelson Tjakamarra, ki se je rodil 1946, je s pomočjo svoje kolegice nanesel več kot dva kvadratna metra pikic. Tako kot Didjbaralkka Narroldol, ki na sliki izganja zlega kaibalskega »duha Na-kidjakidja«, poslikavajo mnogi umetniki skorjo, ki jo skrbno lupijo z dreves in gladijo ter trdijo z oker barvo. Nekateri so sicer prešli na akril in platno, vendar so tudi oni ostali stari gostje. »Antropologija in estetika spadajo skupaj,« pravi Krempel, »če hočemo razumeti Aborigine«. Razstava prikazuje pravo estetiko. In v tem je storila prav. Umetnost Aboriginov, kot si jo je predstavljalo okoli 90 slikarjev in kiparjev, se je uveljavila proti vsem podcenjevanjem. Da pa je zahod do sedaj še ni opazil, je popolnoma »simpatično za našo razstavno dejavnost, ki se geografsko in vsebinsko samodefinira in svetovno umetnost in bo jo nadzorujejo ozke dagma- s pomočjo te razstave doka-tične meje«, pravi Luethi ki zal, da tudi lahko obstaja, te meje hoče odpreti. Želi Dolgo nikomur ni prišlo na TUDI NA URALU POSLIKANE VOTLINE Od nekdaj tako v strokovni kot ljubiteljski javnosti vlada nekako zakoreninjeno prepričanje, da so slikarije In risbe v votlinah najlepše med njimi so nedvomno v španski Altamiri In francoskem Lascauxu, tipičen način likovnega In kultnega izražanja srednje in zahodne Evrope, četudi Je že od leta 1959 znano, da so podobne motive našli na Uralu. Leta 1980 so sovjetski arheologi v uralskih votlinah naleteli na nova odkritja, risbe, stare 14.000 let, vendar se Zapad za to ni kaj dosti menil, šele ko so se pred kratkim tjakaj odpravili nizozemski raziskovalci, obiskali podzemne jame in ugotovili, da niso le Izjemno vznemirljivi, pač pa potrjujejo dejstvo, kako daleč se je razprostirala kultura kamene dobe. Nizozemci so obiskali votlino Ignatievska, kakšnih sto kilometrov jugozahodno od Jekaterinburga, ki je sestavljena iz dveh delov oziroma dveh jam Velike in Daljne, ki sta med seboj povezani z dvema hodnikoma, dvema galerijama. Risbe v Veliki votlini prikazujejo živali, mamute, bizone, konje, jelene in nosoroge, ob njih je vrsta črt, znakov, zavitih potez. Po mnenju Vladimirja Sirokova, enega od arheologov, ki so jamo odkrili, so podobe ver- jetno simbolne narave, hkrati pa naj bi pečina bila prostor, kjer so fantiče poučevali umetelnosti lovskih veščin. Tam naj bi se učili prepoznavati posamezne živali in po njihovih sledeh ugotoviti njihovo težo, obilnost. To naj bi bil ceremonial zrelostne preizkušnje, čas, ko so fanta sprejeli v druščino mož. Te predpostavke potrjuje tudi manjša Daljna votlina. Do nje se je treba plaziti po nizkem, temnem, mrzlem, šest metrov dolgem hodniku, do tesnega vhoda, nad katerim kaplja z vlažnih sten in nenavadne oblike votline, v katero ne prodre niti žarek svetlobe vzbuja v obiskovalcu posebno razpoloženje. Na stropu je zaznati dve skupini risb, ena v črnem, ki prikazuje spet živali, mamute, konje,. celo kamelo, ki tedaj gotovo ni več živela na Uralu, pač pa jo je moral po spominu narisati kakšen od prastanoval-cev, ki je zašel v toplejše kraje. Nenavadno je, da so nekatere živali namerno narisane napačno, denimo, mamut ima eno človeško nogo. Druga skupina slik je narejena z rdečo barvo, prikazuje pa samca bizona in zelo stilizirano žensko z bujnim oprsjem. Med njenimi bedri so narisane tri pikčaste črte iz 28 pik. »V kolikor te pike označujejo število plodnih in neplodnih dni, bi bilo to seveda nekaj revolucionarnega, saj bi to pomenilo, da so že ljudje tistega časa poznali delovanje reproduktivnega sistema,« razmišlja Širokov. Nadalje meni, da so te slikarije odslikavale pravila v skupnosti in v svetu nasploh. Črne in rdeče risbe bi lahko simbolizirale življenje in smrt ali nebo in pekel. Eksotične in napačno naslikane podobe živali so močan kontrast rdečemu bizonu in ženski, povezanost med njima bi na nek način lahko pomenila nenehno obnavljanje življenja. Obnavljanje in spolnost vidi arheolog tudi v drugem povezovalnem hodniku. Nekoliko od nizkega vhoda, skozi katerega se je moč preriniti le čepe, je odprtina, ki spominja na rodišče. Meni, da so se v votlino po trebuhu plazili dečki, da so spoznali skrivnosti življenja in smrti in sveta, v katerem živijo, od tam pa bi jih iz zgornjega prostora potegnili na svetlo, kar bi pomenilo ponovno rojstvo v skupnosti. misel, da bi umetnost Aboriginov jemali resno. Zatirali so jih, izganjali iz njihove dežele, preganjali in uničevali, odkar so v Avstraliji naselili prve bele kaznjence. Doktrina kolonialne politike, ki je predvidevala ponuditi Aboriginom »blazino smrti«. Toda preživeli so in se zoper to, da so jih nekoč spregledali in poteptali, na proslavi dvestote obletnice obstoja države leta 1988, silovito uprli. Danes obstaja upanje. »Poskusil bom naslikati sliko, ki bo spremenila svet, pred katero bodo pokleknili tudi najbolj ozkosrčni in zakrknjeni rasisti,« pravi Aborigin Gordon Bennett. »Seveda je to precej neumno in sam sem tepec. Toda kaj pa lahko zgubim, če samo poskusim?« Po reviji Der Spiegel prevedla Nina Mom DVESTOLETNICA LOUVRA Pariški Louvre, že doslej največji muzej na svetu, praznuje konec tega leta dvestoletnico svojega delovanja in za to svečano priložnost bo pričakal še razkošnejši. 30.000 sedanjih kvadratnih metrov razstavnega prostora bodo domala podvojili. Projekt Veliki Louvre traja že več desetletij, s prvo fazo obnove pa so pričeli leta 1989 s Peisovo stekleno piramido, ki je postala nov muzejski vhod. Dela na širitvi so pričeli pred štirimi leti, ko se je iz severnega Richelieuovega krila izselilo finančno ministrstvo, ponovno pa so jih zaupali Peisu. Zgrajen kot kraljevska rezidenca je bil Louvre doslej svojevrstni muzejski anahronizem, s spremembami do konca stoletja pa bo zagotovo izgubil nekaj svoje kraljevske veličine. Ko bodo končali s predelavami v južnem krilu, nič razen velike grške zbirke ne bo ostalo na starem mestu. Vzporedno s posegi, ki jih financira državni proračun, gradijo zasebniki podzemske garaže, konferenčne dvorane in trgovine vse do parka Tuilerie. Da bi investicijo lažje speljali, se je Louvre v začetku leta osamosvojil, izstopil iz Združenja francoskih muzejev in osnoval svoj upravni odbor. Direktor Louvra je podrejen neposredno samemu kulturnemu ministru. Država je dala letos za obnovo 300 milijonov frankov, v muzeju pa bodo poskrbeli za dodatna sredstva s predavanji, koncerti in drugimi prireditvami. RISA KAKO REŠITI POŠEVNI STOLP Bolj ko se približuje čas, ko bodo pričeli v severni del poševnega stolpa v Risi vgrajevati okoli šestdeset ton jeklenih palic, vse bolj glasna so opozorila, da je takšna protiutež precej tvegana zadeva. Na nevarnost je prvi javno opozoril Piero Pieroti, docent zgodovine arhitekture in srednjeveškega stavbarstva na Univerzi v Piši, njegovemu mnenju pa se je sedaj pridružil tudi prof. James Beck z univerze Columbia v New Vorku, utemeljitelj organizacije za spomeniško skrb Artvvatch International. Oba strokovnjaka menita, da je protiutež zelo tvegana, saj bi lahko povzročila nasprotni učinek in zaradi posega v temelje se bi stolp lahko zrušil. Vendar predsednik komiteja za rešitev stolpa Michele Jamiolkowsky zavrača takšna opozorila in trdi, da se bo z vgraditvijo zmanjšal pritisk na južni del stolpa, s čimer bodo zaustavili njegovo nagibanje. Po tem posegu bodo napravili projekt za njegovo popolno stabilizacijo, stolp se bo malce poravnal in preživel še najmanj sedem stoletij, kolikor šteje danes. 44. DUBROVNIŠKI POLETNI FESTIVAL PREKO TRIDESET PREDSTAV RAZSTAVA STOLOV TUJIH OBLIKOVALCEV V INFORMATIVNO-DOKUMENTACIJSKEM CENTRU V LJUBLJANI - ITALIJANSKI DESIGN BIO V ZRAKU V informacijsko - dokumentacijskem centru za oblikovanje v Ljubljani so v sodelovanju z Elexom in nekaterimi manjšimi firmami, ki se trudijo, da sl Je tudi pri nas moč ogledati in kupiti dobro oblikovane izdelke, pripravili razstavo stolov znanih italijanskih oblikovalcev, katerih imena v tujini mnogo pomenijo, eksponati pa so tudi tržni izredno zanimivi in donosni. Razstava je pomembna še toliko bolj, ker doma očitno upada zanimanje za kvaliteten design, saj je v prihodnjem letu postavljena pod vprašaj* celo takšna prireditev, kot Je Bienale industrijskega oblikovanja BIO. Nedavno arheološko odkritje na Bodenskem jezeru na plaži letovišča v Frie-drichschafnu je v marsičem spremenilo dotedanja predvidevanja o razširjenosti kulture v mlajši kameni dobi. Naselje je pred 5800 leti uničil požar, mulj pa je zelo dobro ohranil tisto, kar je od njega ostalo. Zanimive najdbe, lončevina, poslikan omet in zidni okraski so razstavljeni v arheološkem muzeju v bližnjem Konstanzu. Najdeni kosi zidu dokazujejo, da so bile stene belo pobarvane, medtem ko so bi V upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije, združenja, ki je bienalni prikaz najboljšega v domačem in tujem oblikovanju ustanovilo, so namreč sklenili, da v prihodnjem letu le temu ukinilo podporo in bati se je, da lahko to ogrozi ali vsaj bistveno okrne BIO. S to razstavo so želeli oživiti razstavno dejavnost v centru in opozoriti na vlogo Informacijskega centra za oblikovanje ter gospodarstvenike in tistem, ki oblikujejo globalne smernice ekonomskega razvoja opozoriti na dejstvo, da kakovostno oblikovanje dviguje izdelkom ceno, jim daje dodano vrednost in majhna ekonomija z malimi serijami bi se tega morala v večji meri zavedati. Eden glavnih očitkov na račun BIO je, da stroka sicer poskrbi za dobre izdelke in jih na bienalu predstavi, ne poskrbi pa, da bi bili dosegljivi kupcem. Razstava je tudi zanimiva primerjava, saj so se z oblikovanjem stolov doslej precej ukvarjali tudi slovenski oblikovalci in njihovi dosežki niso bili zanemarljivi. Tokrat so na ogled izdelki Enrica Baterija, Carla Bartolija, Gi-andomenica Belottija, Maria Botta, Carla Forcolinija, Vica Magistrettija, Alberta Mede, Antonella Mosce, Paola Riz-zatta, Philippa Starčka in Hannesa VVettsteina. Večina teh oblikovalcev je že sodelovala na ljubljanskem Bienalu industrijskega oblikovanja. Poznavalci so nad kvalite to enajstih razstavljenih ek sponatov navdušeni, man navdušeni pa bodo verjetne kupci s tanjšimi denarnicami, ki pa jim tako in tako niso namenjeni. Design ima svojo ceno. Stoli, ki so tudi naprodaj v ljubljanski Metalki, čez nekaj tednov pa bodo na voljo tudi v novem prodajnem prostoru Elexa, veljajo od 15.000 do 50.000 tolarjev. K. L. REKA: 80 UMETNIKOV IZ OSMIH SREDOZEMSKIH DRŽAV BIENALE MLADIH »Libertas« na Orlandovem stebru S tradicionalno svečanostjo na trgu Sv. Vlaha so tudi letos pričeli vsakoletni Dubrovniški poletni festival, tokrat že 44. po vrsti. Organizatorji so napeli vse sile, da bi v goste privabili umetnike iz tujine in v dobršni meri jim je to tudi uspelo. Na prireditvah, ki bodo trajale do 25. avgusta bo nastopilo okoli petsto ustvarjalcev iz Avstrije, Portugalske, Slovenije in Hrvaške. Predstavili bodo preko trideset gledaliških, glasbenih in folklornih prireditev, festival pa se bo programsko nadaljeval z jesenskim nastopom znamenitega hrvaškega pianista Iva Pogoreliča v Bruslju. KULT ŽENSKIH PRSI Tudi letos so v Moderni galeriji in v Malem salonu na Reki pripravili tradicionalni Bienale mladih, ki so ga zaradi političnih sprememb preimenovali v Bienale mladih ustvarjalcev evropskega Mediterana, na njem pa se od začetka Julija do konca septembra predstavlja okoli osemdeset umetnikov iz osmih sredozemskih držav. v glini in postavljene kot stenski okras. Podobne so našli v Aziji in vzhodni Evropi in spričo podobnih odkritij v Turčiji, je moč sklepati, da so služile izvajanju magičnih obredov plodnosti in bile posvečene boginji materinstva. V vasi je bilo nekje do štirideset stavb in še več slojev najdb dokazuje, da so tam po požaru nastale nove naselbine. Naleteli so še najmanj na šest plasti iz mlajše kamene dobe in zgodnje železne dobe. Arheološka odkritja ob Bo- Pomembno likovno prireditev so zasnovali že leta 1960 in je torej dosegla že častitljivo starost. Zaradi spremenjenih razmer so organizatorji spremenili zasnovo in se včlanili v Mednarodni komite Bienala mladih ustvarjalcev sredozemske Evrope, kamor vsako leto sprejmejo kakšnega novega člana, kot, denimo, lani ljubljansko galerijo Škuc. Bienale mladih na Reki je razstava, na kateri bodo vsaki dve leti, med dvema velikima bienaloma, razstavljali likovniki, ki se zkvarjajo s slikarstvom, kiparjenjem, videom in multimedialniml projekti, instalacijami, ambienti, akcijami, performances in raznimi drugimi sodobnimi umetniškimi oblikami. Cilj manifestacije je povezovati in promovirati mlade sredozemske ustvarjalce, med katere vsakič prihajajo novi zanimivi avtorji. Sveža slovenska imena na Bienalu 1993 so Mihaela Ciuha, Marko Jakše, Vladimir Leben, Mojca Oblak - Crovvther, Žiga Okorn, M. Mojca Pungerčak, Nika Špan, Jure Zadnikar, Zemira Alajbegovič, Neven Korda in Jasna Hribernik. Razstavljene eksponate je ocenjevala mednarodna žirija (iz Slovenije je bila v njej Alenka Pirman) in podelila enajst enakovrednih nagrad. Dve sta romali v Slovenijo in sicer Marku Jakšetu in Niki Špan, med hrvaškimi avtorji so odličja prejeli Goran šti-mec, Robert Šimrak in Nela Ružič, med Italijani Nadia Fi-lippini, Antenor Rovesta in Martin Scavenozzi, on njih pa še španska skupina Equ-ipe Liimite. V sekciji videa so nagradili Simona Bogojeviča - Naratha iz Hrvaške in Marina Renoufa iz Francije. OB STOLETNICI ROJSTVA PETRA I. ČAJKOVSKEGA JEVGENIJ ONJEGIN ZA SLADOKUSCE ii predmeti okrašeni s črtami, križi, trikotniki in pikami. Edinstvena med najdbami so povsem realistično narejene ženske prsi, oblikovane denskem jezeru pričajo o tem, da so ljudje mlajše kamene dobe, ne glede na to, kje so prebivali, pripadali istemu kulturnemu krogu. V letošnji program so v beneškem gledališču »La Fenice« uvrstili tudi šest opernih predstav Jevgenija Onjegina, s čimer so se poklonili stoti obletnici rojstva Petra I. Čajkovskega. Kritiki so navdušeni in menijo, da Je to nedvomno najboljša predstava sezone, delež k uspehu pa so prispevali tudi člani slovenskih opernih hiš v Ljubljani in Mariboru. V beneškem gledališču je po prihodu novega umetniškega direktorja Francesca Sicilianija zavel nov veter. Mož je na tem položaju nekdaj že bil, potlej je dolgo časa oblikoval repertoar v milanski Scali, v florentinski operi in na nekaterih festivalih. Imajo ga za največjega glasbenega strokovnjaka, zato napovedujejo, da bo ta sezona v Benetkah ponovno na zavidljivi umetniški ravni. Dirigent opere Jevgenij Onjegin Vladimir Delman iz St. Petersburga je imel na riški baritonist Dwayne Croft, ki je bil pred kratkim zaradi svojega lepega glasu in širokih registrov, pa tudi privlač- Ana Pusar kot Tatjana in Dwayne Croft kot Onje-gin na odru beneikega gledališča »La Fenice« voljo vrhunske pevce iz šte- 'nega videza, pravo odkritje vilnih držav. V naslovni vlogi v Metropolitanski operi. Naje v Italiji debitiral mladi ame- povedujejo mu bleščečo ka- riero in v milanski Scali zanj že iščejo primerno vlogo. Za glavnim junakom ni prav nič zaostajala partnerka, ljubljanska sopranistka Ana Pusar, glasbenica svetovnega slovesa, ki v glavnem poje na vodilnih odrih po Nemčiji, Italiji, Avstriji, Švici, Španiji... Med številnimi pevci so kritiki opazili tudi ukrajinskega basista, ki je bil v tej sezoni član mariborske opere - Valentina Pivovarova. Kot rečeno, tako občinstvo kot strokovna javnost sta nad predstavo navdušena, to pa v Benetkah veliko pomeni. Razvajena publika ne mara povprečnih predstav in nič nenavadnega ni, da svoje nezadovoljstvo izraža z žvižganjem. Tako so na primer s protesti pospremili z odra predhodno uprizoritev Belli-nijeve Norme. HOVC^OBfl 21. julija STRAN 12 13. STRAN 21. julija NOV^OBA RES JE... - da |e v Sloveniji čez pet tisoč mož v modrem. Ni pa res, da so takšni tudi v glavi. - da Slovenci ne damo niti pedi svoje zemlje. Problem pa je v tem, ker je ne odstopijo niti Hrvatje. - da Kovačič, direktor HIT-a, noče poslanske imunitete. Je niti ne potrebuje, saj že boleha za nalezljivo boleznijo — afero. - da je letošnjega poletja vreme ponorelo. Ljudje so že prej. - da je Kučan dal Antonu Krkoviču dve napačni stvari. Brigadir je odlikovanje že vrnil, čina pa, na žalost, še ne. - da smo Slovenci naposled izpolnili želje toliko rodov biti sam svoj gospodar, nikomur podložen in nikomur odgovoren, kar je menil ljubljanski župan. Jože Strgar je očitno mislil nase. - da se lahko Slovenija gospodarsko okrepi, pri tem pa začnemo Slovenci govoriti nemško, kot je povedal Sergij Pelhan. Torej se minister s slovenskimi kulturniki spet ne bo mogel sporazumeti, ker bo najbrž govoril italijansko. ALEKSANDER FERDIH IN SILVO ZUPANC, ISTOSPOLNO USMERJEN PAR, BI SE RADA POROČILA IN POSVOJILA OTROKA - MOŠKI + MOŠKI = OTROK? OČKA, KJE JE ATI? HUNllfTUO Vsake toliko časa se nad zemljo na različnih koncih pojavijo na nebu neznani leteči predmeti. Pred kratkim se naj bi to zgodilo na skrajnem zahodu Kitajske, kjer je nedoločen leteči objekt prestrašil posadko nekega potniškega letala. Med poletom so videli nekaj podobnega svetleči zvezdi, ki se je bliskovito približevalo, pojavilo se je kot svetla pika in naraslo v bleščečo kroglo. Gibalo naj bi se tri tisoč metrov nad letalom, ki je letelo 11.000 metrov visoko in osvetljevalo pilotsko kabino, kot da bi bil dan. Posadka je spustila vozilo na 7.000 metrov višine, neznani leteči predmet pa je znenada izginil. Letalo je bilo v stalni zvezi s kontrolo letenja, od koder so jim sporočali, da je nebo čisto. Uradni kitajski viri so že nekajkrat poročali o incidentih z neznanimi objekti na nebu. BREZ DLAKE NA JEZIKU Vsi vemo, da morata za poroko biti dva. Za zdaj je zaželeno, da sta različnega spola. Če pa bi svojo ljubezen pred oltarjem rada okronala tudi dva homoseksualna partnerja, nastanejo problemi. Slovenska ustava namreč ne določa, da lahko zakonsko zvezo sklene Istospolni par. Ker je niti ne prepoveduje, sta dva, ki ju le to zadeva: Aleksander Ferdih in Silvo Zupanc, člana Neformalnega združenja homoseksualnih parov Voldashimm, predlagala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije presojo ustavnosti In zakonitosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Trdita, da jima slovenska ustava, splošna deklaracija človekovih pravic In mednarodni pakt o državljanskih pravicah, dovoljujejo matičarjev »blagoslov«. Ni nujno, da sta različnega spola V pismu ustavnemu sodišču z dne 15. marca 1993. leta se prizadeta gospoda, ob nezmožnosti njune uresničitve temeljne človekove pravice — pravice do poroke in ustvarjanja družine, sklicujeta na 14. člen nove ustave, ki izhaja iz predpostavke, da so vsakemu priznane enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Pod slednjim terminom naj bi se razumela tudi istospolna usmerjenost, kar je bilo jasno izraženo tudi na delu Komisije za ustavna vprašanja ob obravnavi 57. člena dne 24. julija in 24. septembra 1991. leta. Pišoča sta v pismu poudarila, da v 16. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah v 23. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih oravicah ni določeno, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola. To ni opredeljeno niti v 53. členu Ustave RS. Gospoda Ferdih in Zupanc sta tudi opozorila, da je zakonodaja, ki priznava določene pravice in dolžnosti le delu heteroseksualne populacije, homoseksualnemu pa odreka, v izrazitem nasprotju s 63. členom Ustave Republike Slovenije, ki med drugim navaja, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti. Moški in ženska ni isto kot moški ali ženska Ustavno sodišče je bilo po prejemu tega pisma očitno v popolni temi, saj je zaprosilo za pomoč ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Slednje je s svojim mnenjem nastopilo pred vlado, ki je menila da je Perdih--Zupančeva pobuda neutemeljena. Bistvo je baje v tret- stvo in vlada zavrnili pobudo, pri čemer ju ustavno jamstvo enakosti v pravicah ne glede na katerokoli osebno okoliščino sploh ne zanima. »Formalno in vsebinsko najbolj trhel pa je argument, ki ustavnost zakona utemeljuje z zakonom samim. Pri tem kaže na določbo, ki se sklicuje na zasnovanje družine, kar da daje zakonu družbeni pomen zveze med osebama istega spola, ki bi skrbeli za otroka, pa naj bo eden od njiju biološka mati oziroma biološki oče ali ne, večji od zveze med moškim in žen- na dnevnem redu parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. S šestimi glasovi v podporo vladi in ministrstvu ter sedmimi proti, so se poslanci odločili, naj ustavno sodišče vendarle sproži postopek za oceno ustavnosti zakona. Dr. Mateja Kožuh Novak je opozorila na statistične podatke, ki so pokazali, da je v Ameriki po ureditvi statusa homoseksualcev drastično upadlo število nalezljivih bolezni, in se vprašala, ali istospolno partnerstvo res deluje moteče na posameznika in na družbo. Ireni Oman, ki jo je zanimalo, ali je za otrokov razvoj dobro, če odrašča v istospolni družini, pa je odgovorila, da »nas je ogromno zraslo v istospolni družini, denimo v družini brez očeta.« Na Havaje k poroki Pobuda ni slučajna. Sledi razvoju dogodkov v nekate- jem členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da je družbeni pomen zakonske zveze v osnovanju družine, ki jo je država dolžna varovati. Slednje opravlja v materinstvu, očetovstvu, otrocih in mladini. Med omejitvami zakona sicer spol ni naštet, se pa iz dikcije, in lahko bi rekli navade, razume, da gre za zakonsko zvezo med moškim in žensko. Mednarodni pakt o državljanskih pravicah daje moškemu in ženski, ko odrasteta, kumulativno pravico do sklenitve zakonske zveze in ne alternativno moškemu ali ženski. Vlada je na koncu Ustavnemu Sodišču RS priporočila, naj predlog zavrne kot neutemeljen. Zakaj ustavno sodišče potrebuje mnenje ministrstva, ko odloča o pobudi za preverjanje ustavnosti nekega zakona, zakaj sploh tako dolg premislek o smiselnosti pobude in kaj ni dvom o ustavnosti zakonske določbe dovolj, da ustavno sodišče preveri njegovo upravičenost, je v Sobotni prilogi z dne 5. junija zanimalo Metko Mencin iz Poslanskega kluba LDS. Slednji ni bilo čisto jasno, zakaj sta ministr- Aleksander iz Tolmina in Silvo iz Štor sta se spoznala med Študijem v Ljubljani. Ko sta se prvič videla, si menda nista bita najbolj všeč. Usoden je bil 3. marec 1983, ko sta na rojstnem dnevu skupne sošolke pripravljala palačinke v kuhinji. Takrat se še nista poljubila, do česar pa je prišlo po dvanajstih dneh. V apartmaju na ilirski se nista mogla objemati, šla sta na balkon. Ker je bilo vražje hladno, je Silvo Aleksandru posodil plašč. Po dveh dneh je Silvo Aleksandru ponudil, da bi prespala na Gerbičevi. Naslednjega dne se je Slivo preselil k Aleksandru na Ilirsko, čez poletje sta ugotovila, da gre zares... sko, ki nočeta ali ne moreta imeti otrok,« je zapisala Metka Mencin. Družina matere in hčerke brez očeta je istospolna? Ferdih-Zupančeva pobuda se je 15. junija znašla tudi rih evropskih državah in ZDA. Nekatere pravice homoseksualcev in lezbijk so najprej priznali na Švedskem, a so jih s tem pravno še bolj getoizirali. Pred štirimi leti so zakon, po katerem lahko osebi istega spola skleneta registrirano parner-stvo, ki ima iste posledice kot zakonska zveza, sprejeli Danci. Z izjemo. Posvojitev otrok, skupno skrbništvo in uradna cerkvena poroka niso možni. Podobno zakonodajo so letošnjega aprila sprejeli tudi Norvežani, na Švedskem pa se prilagajajo. Medtem ko v Nemčiji teče postopek, ki bo privedel do priznanja registriranega partnerstva, je v ZDA vrhovno sodišče zvezne države Havvai razsodilo, da se homoseksualni pari lahko poročijo. Razsodbo bodo posledično lahko uporabljale tudi druge države ZDA. Evropski parlament je pred osmimi leti priporočil članicam, naj odpravijo diskriminacijske zakone, ki zadevajo homoseksualce, lani pa je KVSE dodala pobudo, naj se tovrstna zakonodaja prilagodi v smislu priznanja isto- spolno usmerjenih zakon- SS skih zvez. Skratka, enotnega zakona, SŠ ne evropskega, kaj šele sve- SS tovnega, ni. Na Kitajskem ho- S« moseksualnost zdravijo, ŠS v nekaterih delih sveta jo ŠŠ preganjajo. _ S V Sloveniji se je o homo- jS seksualcih (pedrih) bolj še- §5 petalo kot glasno pogovarja- »c lo. Zgodovina pomni vse pol- s* no šikan, izkoriščanja, izsi-Ijevanja, zasramovanja in §8| zgražanja. — SS Kakorkoli že, najverjetneje je, da Aleksander Ferdih in S* Silvo Zupanc s svojo pobudo §8! pri ustavnem sodišču ne bo- S* sta uspela. Še naprej bosta SR morala živeti na koruzi, kjer SR živijo tudi mnogi »mešani« Sr pari. Brez otrok, seveda... Oto Pust DISKOTEKE V NEW VORKU DOŽIVLJAJO SEX-BOOM TRAK PRED AIDSOM POJENJA Videti je, kot da so ljudje spojeni v eno samo zibajoče in potno telo, ki se čudno počasi odziva na trde tehnične ritme. Tu se bok dotika boka In zadnjica se drgne ob penis. Samo med skoraj golimi zgornjimi deli telesa je še nekoliko prostora za združitev pogledov, ki potem, nekoč in nekje, končajo s popolno združitvijo telesa. Mjmmhm Iabm iramtUKVstere0 953MHz • V nedeljo zjutraj ob štirih in v apokaliptični dekoraciji underground diskoteke Shelter, kjer zaudarja po potu, mamilu in petardah, najdejo Njujorčani nekaj, čigar obstoj so ob koncu prvega desetletja aidsa že skoraj pozabili - seks. Kdor gre poleti 1993 ven, ne želi v klubu le plesati, temveč se sem in tja tudi zabavati. »Seks je najpomembnejši,« pravi Janet Infi-nita, 22, ki je v tesnem oprs-niku pod reflektorji na lovu. »Seks je tisto, zaradi česar gremo v disko.« Z republikancema Reaganom in Bushem se je poslovil tudi delček puritanstva. Bill Clinton, ki je nastopil z imid-žem mladeniča ter kot liberalni in optimističen kandidat, je mnoge Američane popeljal v veselo razpoloženje neobremenjenosti, ki je dala polet novi seksualni revoluciji. »Celotna atmosfera se je spremenila, ljudje se zopet veselijo,« pravi princesa Di-andra, njujorška transvestit-ka, ki na privatnih zabavah nastopa v črni obleki iz šifo-na in medtem ko prepeva pesmi, dovoli, da ji dolarske bankovce zatikajo v izrez, ali pa jih gostom poljublja z usti. »Nočno življenje se je ponovno rodilo,« se usti Di-andra, post generacija Ma- donne, ki je nenadoma tako odprta. »Posebno mešanje,« je osemnajst do petindvajsetletnike vseh ras in slojev opazoval John Palomino, 29, eden vodilnih figur njujorške klubske scene. Pri prvi generaciji, ki je odrasla z aidsom, je strah pred boleznijo popustil. »Kaj je kondom, sem vedel, še preden sem sploh pomislil na seks,« pravi Ravis, 19, ki je prišel v disko v večerni obleki in z biserno ogrlico. Njegov spremljevalec pa ni imel na sebi drugega kot visoke lakaste škornje, jopič gradbenega delavca in čelado. »Varen seks ni nobena znanost, temveč le odločitev,« pravi Reavis. Vsi so navdušeni nad varnim seksom, pravi Palomino, samo da si je vsak pripravil lastno teorijo o tem, kaj pod tem razumeti. Če vprašamo deset ljudi, dobimo deset različnih odgovorov. Nekateri odklanjajo poljubljanje, drugi pa imajo celo oralni seks za nevaren. Velja splošno pravilo, dokler se varuješ, lahko izživiš toliko užitkov, kot si jih želiš. Da temu primerno cvetijo tudi posli s seksom in erotiko, je dokaz v oglasniku Super gu-ide to New York sex, čigar naklade naraščajo ali v Strip - Etablissements, katerega število je skokoma poraslo. Ali pa v Clubu USA, mega diskoteki na Manhattnu, ki sprejme do 2500 gostov. Leži v bližini Times Sguare in s svojimi seks kinotekami in porno trgovinami vabi obiskovalce. V privlačnosti neona kupljivost posnema z njihovo dekoracijo. Poleg plesišča stoji meter visoka ženska plastika, katere oprsje se dviga iz črnega steznika, na stropu visijo reklame za kondome in trije svetleči japonski znaki, ki pomenijo »sprememba spola«, nad barom pa izrezane slike iz porno revij. Norost in naslada »Če se je v osemdesetih letih vse vrtelo okoli denarja, je tema devetdesetih let seks,« pravi Peter Gatien, 39, lastnik kluba, ki so ga odprli šele pred nekaj meseci. »To se vidi ljudem že na obrazu.« To je vrnitev sedemdesetih let, ko so gostje lahko vstopili v Studio 54 le z razgaljenimi prsmi in o aidsu še ni bilo govora. Gatijevo plesišče, kjer se včasih zabava tudi Madonna, je mešanica norosti sedemdesetih, komerca osemdesetih in telesnih užitkov devetdesetih let. Obiskovalci se ne drenjajo pred točilnimi mizami, temveč pred video kabinami v prvem nadstropju, kjer za petindvajset centov na minuto prikažejo, kar so gostje načrtovali za rano jutro: seks v vseh različicah in kombinacijah. Nekaterim sploh ni do tega, da bi čakali tako dolgo, da pridejo domov. »Šele pred kratkim sem se zopet ljubil v diskoteki,« pravi Joh-ny Angel, ki v mini hlačkah iz jeansa in v majici brez rokavov kroži z boki na plesišču. V velikih klubih se po njegovih izkušnjah vedno najde tudi prostor za kakšen Oickie. Od znotraj zaklenjena vrata ter napis »Safe seks only« (samo varen seks), kot je na začetku obstajal le v video kabinah, jih je spodbudil k Live - aktu (dejanju v živo). Čeprav so vrata med tem od- stranili, pa so tu še vedno stranišča. Pogosto so znaki »ženske«, »moški« tako ali tako izgubili svoj pomen ali pa popolnoma izginili z vrat. Kot v Jackie 60, kjer na odru lezbijke animirajo svoj seks kot predstavo za posnemanje. Dvojice takšnih spolnih kombinacij se postavljajo v vrsto, da lahko potem skupno izginejo v toaleti. Nihče ne godrnja, če kdaj traja tudi dlje. »Smo seks generacija,« in tudi do desetkrat na uro jo ogovorijo moški z jasnimi nameni, razlaga gost Janiče Alfonzo, 21. Seveda pa niso samo moški tisti, ki se agresivno odpravijo iskat prijateljico za noč. Tudi ženske začenjajo in vzamejo zadevo v roke, razlaga. »Potešitev ameriške popularne kulture s seksualnim sporočilom, temami in slikami.« je odgovorna za nove apetite po seksu toži konzervativni magazin Time. Mladostnikom, ki povprečno sedijo pet ur na dan pred televizorji, predvaja »Center for population Options«, in vidijo na leto okoli 14000 spolnih aktov, od katerih skoraj nobeden ne traja dlje kot nekaj sekund. Objemanje Seks kot potroina dobrina »Seks prodaja in privlači ljudi,« pravi go-go plesalka Mini, 19, ki na plesišču pod žarometi pleše v usnjenem nederčku in kratkih hlačkah. na video posnetkih glasbenih oddajnikov MTV, erotične reklamne slike z Marky Markom in spodnjimi hlačkami, enoglasni Rap — Songs, kot uspešnica »Rump Sha-ker« Wreck-N-Effect, čigar posamezne vrstice besedila se glasijo »Ali I wanna to do is zooma zoom, zoom, zoom in the boom, boom (vse, kar želim početi, je zuma zum, zum, zum, v bum, bum). Vse to vodi mladostnike v prepričanje, da je seks potrošna dobrina in življenjski nazor, ne pa ljubezen. Nova seksualna revolucija Drugo seksualno revolucijo so uvedli homoseksualci, ki so že vedno bili avantgarda promiskuitete. Obljube Billa Clintona na volitvah, da bodo sprejeli v vojsko tudi homoseksualce, so razumeli kot signal: »Če že najvišja avtoriteta v Ameriki pravi, da so homoseksualci v redu,« razlaga Palomino, »potem nam to daje novo energijo tudi za posteljo.« Ker pa je med tem že vsak spoznal, da aids ne bo odpravljen, tako piše v Village Voice Michael Musto, 34, je prišla iz mode tudi abstinenca. Precej šokantno pa misli da je, kar se dogaja v Gay - klubih, tudi tam živeči Nemec Markuš Luetzenkirchen. »Vroči časi v temi,« obljublja mazagin homoseksualcev Homo extra za »Res - Erec-tion«. Zabava v reflektorski svetlobi pa dostavlja podoben opis za klub Earl Hall: Udergrads and grads meet for meet«, (nekako začetniki in napredni so vroči na meso). »Ljudje seksajo,« pravi Luetzenkirchen, »kot da bi bilo zadnjič pred menjavo tisočletja.« »Če se mi kaj zgodi, se pač zgodi,« pravi študent Mark Schaefer, 19, z opazno mešanico fatalizma in naivnosti. Če bo kdaj »dobil aids, ga bodo že tako znali pozdraviti«. Po reviji Dar Spiegel, prevedla Nina Mom — da sta Slovenija In Avstrija zaradi morije na Balkanu povezani, kot nista bili nikoli doslej, kar menijo na Dnevniku TV Slovenija. Včasih sta bili namreč v isti državi, danes trenutno še nista. — da je velikih tem konec, v kar je prepričan Franci Zavrl. Le velikih igralcev je že zdavnaj zmanjkalo. — da Je Janez Janša po ustavi vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil Se pa tako vede. - da Janez Drnovšek in Clarc Gable nimata nič skupnega. Oba imata podobne brčice in sta - igralca. - da so bile Melodije morja in sonca slabe. Pa ne po zaslugi Blagnetove, temveč Sophle Iz Nizozemske. - da so poslanci letos zaslužili počitnice. Smo si jih pa zato volivci, ki smo morali prenašati celoletno parlamentarno govoričenje. - da Je Ivan Maček - Matija imel sedem življenj. Enega samega, ki pa ga Je odlično preživel. - da Slovenci nimamo morja. Ker ga hočemo imeti vsi, pa v njem ne moremo plavati, saj je - prepolno. - da bi bilo slabo, če bi tudi Slovenci Imeli kardinala. Tako nam ne bi bilo treba na Sveti Geri samo somaševati. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO ATOMSKI BUNKER, KI NI ZAŠČITA PRED OBOŽEVALCI ZGOVORNO RAZKOŠJE PRESENETUIVA POROKA Hlia naj bi izdajala lastnikov značaj, gotovo pa življenjski ki je razdeljena v tri bungalo-stil, bivališča znanih osebnosti pa predstavljajo poglavja ve, je več ali manj vse v njeni zase — veliko povedo o nagnjenjih in strahovih svojih priljubljeni črni barvi, od kav-lastnikov. Nekatere so pravcati dvorci, a s kletmi kot atom- čev in zaves, do omar in pre-skiml zaklonišči. prog. Nasprotje temačnih barv je Whitney Houston je bila kar pa se je preneslo tudi na prevladalo v nekdanji hiši v otroštvu tako siromašna, evropske dive v Ameriki. Silvestra Stallonea (pred ne-da je lahko jedla le najcenej-. Steffi Graf je takoj po priho- davnim prodani za samo štiri polovični delovni čas. Med vsemi puščobnimi prostori, ki jih je zapustil filmski Ram-bo, je njenim otrokom najbolj pri srcu hiša za igranje na vrtu, narejena v obliki skulpture debele krave, ter kinodvorana v kletnih prostorih. Vila Whitney Houston šo hrano, danes je tako bogata, da si lahko privošči hišo, vredno štirideset milijonov dolarjev. Dekle z zlatim glasom želi samo najboljše, tako je armatura v kopalnici izdelana iz čistega zlata, straniščna deska pa iz plemenitih kovin. To je le utrinek iz palače, ki so jo gradili pet let, in v kateri ni videti niti enega vogala, kajti Whitney ima najraje ovalne zidove. Vila, ki je v ameriškem mestecu Trenton, ima osemnajst spalnic, snemalni studio, video center, igrišča za tenis, ko-talkarsko stezo, gimnastično dvorano, košarkarsko igrišče, zunanji in notranji bazen. Prebivalci ogromne vile so trije: devetindvajsetletna Whitney, njen pet let mlajši mož Bobby Brovvn in njuna štirimesečna hči Kristina. Otroška soba spominja na trgovino z igračkami, postelja šarmantne lastnice pa se po želji ogreva kot tudi vibrira. Na zidovih so izobešene slike Marylin Monroe, zavese in luči pa se regulirajo z daljinskim vodenjem... Znano je, da živijo ameriške zvezde zelo razkošno, du na Florido dala zgraditi vilo s 600 kvadratnimi metri, z bazenom in palmami v Boca Ratonu. Od številnih kvadratov jih je nemška igralka milijone dolarjev), ki jo je Goldie Hawn prebarvala v rožnato barvo z odtenkom zahajajočega sonca. Igralka živi v hiši z možem Kurtom Hiša na hribu: za radovedneže Je bolj priporočljivo, da ne silijo na posestvo Warrena Beattyja, saj bi lahko končali kot divjad na minskem polju tenisa uspela okupirati samo Russelom, mamo in tremi sedemdeset, medtem ko so otroki in ima kljub devetsto-preostali namenjeni njenim tim kvadratom le eno hišno staršem in prijateljem. V hiši, pomočnico, zaposleno za Kinodvorane so običajen oziroma obvezen del hišnega načrta pri vseh hollywo-odskih zvezdnikih, kot tudi gimnastične dvorane. Tudi Gregory Pečk ima vse našteto v svoji hiši s štirinajstimi sobanami na Bel Airu, nimajo pa vsi tega, kar si lasti znani igralec -- zbirke starih mojstrov in impresionistov, od Piccasa in Matissa do Renoirja. Njegovo bivališče krasijo ogromni zimski vrtovi za vzgajanje vrtnic in orhidej. Zaradi starosti uporablja bazen in igrišče za tenis bolj poredko. Paul Nevvman je pobegnil iz Hollywoda v Connecticut, njega in soproge Joan Wo-odvvard ni skoraj nikoli mogoče videti v vili, stari dvesto let, kateri so še pozneje dogradili nekaj dodatnih kril, da bi vanje namestili njegove zbirke starih avtomobilov, dograjen je tudi bazen in prostori za osebje. Tudi VVarren Beatty se ni mogel upreti vili z najmanj dvajsetimi sobanami, saj jih niti slučajno ne čisti soproga Annete Bening, oba skupaj pa predstavljata simbol v glavnem mestu industrije sanj. Nekdanji lomilec ženskih src je v zasebnem življenju precej negotova in prestrašena osebnost, zato je namestil vsepovsod na treh hektarjih zemljišča alarmne naprave, da bi se zaščitil pred vlomilci in nezaželenimi obiskovalci. V kletnih prostorih pa so ob gimnastični dvorani tri sobe, napolnjene z omarami, v katerih so shranjena odvržena oblačila. Največje presenečenje pa je nedvomno skrito za vrati ene od omar, gre skriti vhod v atomsko zaklonišče. Najverjetneje zato, da bi slavni zvezdnik v primeru atomske vojne preživel hollywoodsko konkurenco... LORNA LUFT IN LIZA MINELLI SESTRI TUDI PO SRCU Lorna Luft in Liza Minelli nista pravi sestri, le polsestri, ki ju je njuna mati želela kar najtesneje povezati že v rani mladosti, oblačila ju je v enaka oblačilca, kar je kasneje v Lomi rojevalo številne komplekse v prepričanju, da je po Lizinem uspehu v show businessu le pomanjšana verzija starejše sestre. Kljub temu sta ostali najboljši prijateljici, ki med seboj nimata skrivnosti. In neverjetno, čeprav sta v mladosti sovražili enake obleke, se zdaj obe vse pogosteje v javnosti pojavljata v podobnih črnih oblačilih. Po tridesetih letih sta se ponovno skupaj pojavili na letošnji podelitvi Tonyja na odru New York City Gersh-win Teatra. Pred tem sta skupaj nastopali v televizijskih show programih, v katerih je bila zvezda njuna mati Judy Garland, kasneje sta njuni karieri, četudi sta obe začeli na Broadwayu, krenili v različne smeri. Liza je postala mednarodna filmska in pevska zvezda, medtem ko je Lorna igrala v gledališču in na televiziji, tako da se dolga leta sploh nista srečevali, o osebnih in drugih težavah sta se pogovarjali le po telefonu. V sedemdesetih letih sta se ponovno sešli v New Yorku, kjer sta pripravljali različne projekte. Lorna je sestro prepričevala, naj se osvobodita odvisnosti od mamil in alkohola, kar sta z zdravljenjem leta 1984 tudi dejansko storili. »Liza je moja najboljša prijateljica in edini človek, ki mu lahko zaupam prav vse,« pravi Lorna (40), hči Judy Garland in njenega tretjega moža, producenta Sida Luf- ta. »Nikoli me ni izdala, nikoli obsojala mojih dejanj. Edina je razumela tudi moje slabe strani, zato je postala del mene,« trdi Liza (47), katere oče je filmski režiser Vincent Minelli, drugi mož Judy Garland. Pravzaprav so si bliže kot le sestre, intimno povezane in v uteho druga drugi. Zanju je značilno popolno razumevanje, ki ga Lorna po ločitvi od svojega moža, glasbenika Jaka Hookerja, s katerim je bila omožena petnajst let, še kako potrebuje. (Liza se je ločila trikrat in je trenutno poročena z glasbenikom Bil-lyjem Stritchom.) Različne obveznosti in načrti sestri pogosto ločujeta, Liza Minelli se pripravlja na poletno turnejo, najprej s Charlesom Aznavourjem in kasneje sama, medtem ko Lorna Luft vadi vlogo gospe Adelaide v »Guns and Dolls« s potujočim gledališčem. Liza je postala mednarodna filmska zvezda in pevka, Lorna igra na televiziji in v gledališču. Julia Roberts se je poročila! Njen izbranec je Lyle Lo-vett, skladatelj in pevec co-untry glasbe, veliki ameriški zvezdnik, ki je bil v letu 1989 nagrajen z »Grammyjem« kot najboljši country pevec. Mladoporočenca sta se spoznala na snemanju filma, vendar niso novinarji izvohali v zvezi z njunim razmerjem niti ene malenkosti, zato je poroka veliko presenečenje. Televizijska postaja CNN je objavila, da sta se poročila v Indiani, petintridesetletni Lovett in deset let mlajša Julia sta se za poroko odločila v dveh dneh. Sicer pa je igralka znana* po svojih naglih odločitvah, tako je po dolgoletnem razmerju in hrupnem najavljanju poroke s Kieferjem Sutherlandom ves spektakel nenadoma odpovedala. KAZEN ZA LAŽ Whitney Houston zahteva šestdeset milijonov dolarjev odškodnine od »New York Posta«, ker so sporočili lažno vest, da so pevko nujno odpeljali v bolnišnico v Miamiju zaradi prekomernega uživanja dietnih tablet. Njen advokat Sheldon Platt je na televiziji demantiral vest in izjavil, da se počuti pevka iz- vrstno, predvsem pa da ni v bolnišnici, pač pa v Was-hingtonu, kjer se pripravlja za nastop na dobrodelnem koncertu demokratov. Whit-nej so dezinformacije o njenem privatnem življenju zelo razbesnele, zato je posegla po ostrejših pravnih sredstvih. ® :Wm. ‘Sil asP DINOZAVRI STEVENA SPIELBERGA NAJ BI ZASLUŽILI PREKO MILIJARDE DOLARJEV RISANKA ZA ODRASLE Še preden so natisnili knjigo petdesetletnega književnika Michaela Crichtona, je filmska hiša Universal za poldrugi milijon odkupila njeno ekranizacijo. Zgodba s svojimi detajli, grobimi sporočili in nevarnimi asociacijami na današnje in nekdanje zakonitosti narave, njenega rastlinskega in živalskega kraljestva je domala idealna predloga za film, za katerega so potem potrebovali le še Spielber- govo neomajno domišljijo, s vdihnil filmsko življenje. Odgovorni v Universalu, ki sedaj pripada japonski korporaciji Machushito, vedo, da je Spielbergu treba v vsaki stvari pustiti odprte roke, kajti z nezmotljivo intuicijo zaznava želje občinstva. Konec je zanimanja za grozljiva nasilja in policijsko nasil-stvo, zato so si zamislili neke vrste družinsko risanko z igrano filmsko dramaturgijo. V film so vložili kakšnih šestdeset milijonov dolarjev. Dinozavri so resnično nevarni. Zagrabijo džip in ga zalučajo v drevo, ubijajo ljudi, vendar so se pri snemanju namenoma ognili natančnejšemu prikazu teh grozot, pri montaži so izrezali takšne prizore in iz prvega plana odstranili prikazovanje žrtev. Kljub temu režiser pravi, da naj si otroci mlajši od osmih let filma ne ogledujejo, ne le zaradi morebitnih travm, pač pa zato, ker ga ne bi razumeli. Komu je torei film name- katero je »Jurassic Parku«. njen, odraslim, ki so otročji, ali otrokom, ki so dozoreli. Po velikanskem zanimanju zanj je moč reči, da smo mi vsi nekoliko pootročeni. S pomočjo spretnih Spielbergovih sporočil odhajamo v svetove preteklosti in domišljije, se bojujemo z nekimi davnimi strahovi in pozabljamo na vsakdanje skrbi. Zatorej se ni čuditi fantastičnemu uspehu »Jurassic Parka«, ki je že v prvih desetih dneh prikazovanja v blagajne prinesel čez sto milijonov dolarjev. V Universalu pričakujejo, da bodo z njim zaslužili več kot milijardo zelencev. Ogromne dobičke naj ne bi nabrali le s prodajo vstopnic, pač pa tudi s številnimi izdelki z oznako Jurassic Park, od najrazličnejših lutk, preko kap, majic, okraskov, posteljnine, otroških igrač, do hrane in napitkov... Glavne zvezde filma so nedvomno dinozavri z vsemi potrebnimi filmskimi značilnostmi. Njihov kreator Stan Winston, ki je znan kot avtor sluzave kraljice v Osmem potniku in po sijajnem animiranem pingvinu v filmu Bat-manova vrnitev, ni hotel pošasti iz preteklosti, zato je svoje like približal sedanjosti. Modeliral jih je s pomočjo slonov in krokodilov ter jih delil mesojede in rastlinojede prazgodovinske zveri. Za njihovo strašljivost je poskrbela ekipa »Light and Magic« Georgesa Lucasa, Spieldberovega prijatelja in partnerja. Njegovi strokovnjaki so s pomočjo prav za to priložnost programiranih računalnikov napravili najrazličnejše vrste dinozavrov in jih neposredno animirali v filmsko sliko, z izjemnimi tehničnimi možnostmi so se poigravali z njihovimi vizualnimi in značajskimi razlikami. Najprej se je zdelo vse skupaj nemogoče, kako povezati ljudi, avtomobile, lutke in risane vizije, po letu izjemnega dela jim je imenitno uspelo. Kljub vsem čudežem tehnike ta po prepričanju ustvarjalcev v filmu ni najpomembnejša, to je predvsem film o ljudeh in živalih in njihovih medsebojnih odnosih. Dinozavri niso fantastični domišljijski liki, temveč se nam zdi, kot da so zašli v džunglo in v njej srečali živali, ki tam dolga leta živijo skrite pred očmi civilizacije. Za zunanja prizorišča so izbrali razkošni in do tedaj nenaseljeni havajski otok Ka- saui, ki po svojem naravnem bogastvu spominja na podnebje zahodne obale Costa Rice, kamor je Crichton postavil dogajanje svoje knjige. Iz avtorjevih izjav in na koncu odprtega dogajanja bi lahko sklepali, da namerava napisati tudi nadaljevanje »Jurassic Parka«. Ob dinozavrih je v filmu še nekaj znanih igralcev. Opazna je vloga sira Richarda At-tenborougha, režiserja, dobitnika oskarja, ki igra lastnika parka, med drugimi pa nastopa še Sam Neill, avstralski igralec, ki smo ga videli v filmih Okrutno morje, Krik v temi, Podmornica Rdeči oktober in v letošnjem zmagovalcu Cannesa, filmu Klavir. ARNOLD SCHVVARZENEGGER: POSLEDNJI HEROJ BREZ POMISLEKOV VELIKAN, KI JE »ZASUŽNJIL« AMERIKO Kakor hitro je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu ena od glavnih zanimivosti postala napihnjena orjaška postava Arnolda Schwarzeneggerja - velikanski balon, Je bilo jasno, kaj se dogaja v svetovni filmski produkciji. Po vesteh Iz Hollywooda so bili šefi v Columblji pripravljeni pristati prav na vse pogoje, da bi dobili Arnlja, kajti jasno Jim je bilo, da se bo v letošnjem poletju le on lahko zoperstavil Spielbergovemu najnovejšemu filmu. In prav so Imeli. :ilm Last Action Hero v re-i Johna McTiernana pov->ča strahovito gnečo pred tgajnami ameriških kine-itografov. Kritiki se po-lehujejo, množica dre v ki-. V najnovejšo akcijsko stolovščino nepremaglji-ga Arnolda Schvvarzeneg-rjao so vložili čez osemde-t milijonov dolarjev. In tako je vedno, kadar gre tega močnega človeka, mdar Arnold Schwarze-igger ni močan le zaradi ojih mišic in videza ogrom-iga poneumljenega macho naka našega časa in jutriš-sga dne, pač pa je dejan-o močan človek, še pose->j v filmskem svetu, pa tudi •še, saj svoje poslovne inte-se razpreda naokoli, na ra-čna področja, od športne >reme do fitnessa. S projektom Last Action ero je preveril svoj vpliv in se pomeril s treznimi in zelo vztrajnimi Japonci. In surovi gornik iz okolice Gradca jih je uspel prepričati, vsilil jim je svojo voljo in svoje poslovne pogoje. In opazovalcem se je verjetno mnogo bolj v spomin vtisnila njegova pogajalska prepričljivost kot Arnijev filmski lik. Pa tudi trenutek, ko je še pred podpisom pogodbe in začetkom snemanja filma vsem sodelavcem samozavestno kot pravi Boter dejal, da hoče sodelovati pri vsaki najmanjši podrobnosti filma, od začetka do konca. Tako je tudi bito. Schvvar-zenegger je postal ne le glavni igralec, pač pa tudi izvršni producent, ki je odločilno vplival na izbiro režiserja in odločal o partnerjih in se po- sebno o zasedbi vzporednih vlog, ki jih je dodelil na primer Tini Turner, Chavy Chase in Sharon Tate, pa tudi svoji soprogi Marii Shriver. V Columbii so bili silno zadovoljni. Arnold vselej pritegne svoje celotno občinstvo, ob tem pa je človek, ki do popolnosti obvladuje načine, kako najučinkoviteje reklamirati samega sebe. Ta 45-letni Avstrijec je sebičen, častihlepen, hladen in ambiciozen prav tako kot nekateri njegovi liki - roboti, ki jih je upodobil v številnih filmih. Le tako je mogoče pojasniti bliskovito kariero, kjer ga nista ovirala niti trd nemški naglas niti videz koščenega androida impresivne moči in zastrašujoče odločnosti. Morebiti je res videti neumnen, razmišljajo Američani, ki ga obožujejo, vendar je eden najuspešnejših filmskih delavcev sedanjosti, oče dveh hčera in tretjim otrokom na poti, mož prekrasne talentirane žene, potomke ene najmočnejših ameriških družin, Marie Schriver Kennedy, prijatelj številnih vplivnih politikov... Last Action Hero je zgodba o fantiču brez očeta (igra ga talentirani Austin 0'Brien), ki pride k filmu, da bi spoznal svojega idola, heroja Jacka Slatera, prepletata se igra in resničnost, film in domišljija, Arni pa je ves čas v ospredju. V eni od scen se v grozo kritikov pojavi kot Hamlet, a velikanu je vsaj v Ameriki očitno vse dovoljeno. Schvvarzenegger priznava, da se je naveličal vlog nasilnežev, s katerimi je zaslovel. Pravi, da je v filmskem svetu kot v politični areni, nenehno je treba zaznavati, kaj občinstvo želi in pričakuje. Amerika se obrača proti nasilju in je zgrožena nad dogajanji v mestih. V filmu The Last Action Hero je zatorej manj nasilja in je bolj komične narave. O svojem zasebnem življenju močni mož poredko govori, čeprav je vedno na voljo medijem. Na izzivalna vprašanja novinarjev, da si je silo- vito želel sina, hladnokrvno odgovarja, da je bilo v pričakovanju prvega otroka morebiti res tako, a po dveh deklicah, s katerima mu je tako lepo, ko čuti njune majhne dlani na svoji rami in mu namenjata nežne nasmehe, si ne želi ničesar drugega. Pomemben je otrok, ne njegov spol, pravi sedaj. Ljudi zanima, kdaj je nazadnje jokal. Tudi joče od časa do časa, priznava, posebno ob gledanju kakšnega pretresljivega filma, kajti resničnost ni nikoli tako prepričljiva kot filmske drame. LASULJA NEODVISNOSTI Ameriška igralka Marisa Tomei, dobitnica letošnjega oskarja za najboljšo stransko vlogo, se je pojavila zelo drugačna: namesto dolgolase črnolaske kot kratkolasa plavolaska. Seveda je vzbudila pozornost novinarjev, ki so spremenjen zunanji videz takoj povezali z morebitno novo vlogo. Nakar je Marisa povedala naslednje: »Svojo neodvisnost rada kažem skozi spremembe - četudi z lasuljo.« 21. julija STRAN 16 Dodajamo piko na i § Odslej vsebujejo naši bencini dodatek plus5. Plus5 bistveno izboljšuje lastnosti goriva in ponuja uporabniku ob enaki ceni pet pomembnih ugodnosti: manjšo porabo goriva boljše zgorevanje zaščito motorja pred korozijo brezhibno delovanje motorja v vseh vremenskih pogojih čistejše okolje bencini z dodatkom PETROL NOVfiDOBA ____y ~' STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI GEORGE SOROS: ZA MINUTO 5000 DOLARJEV NAJBOGATEJŠI HAZARDER Ameriški Madžar židovskega porekla s stalnima bivališ- skuša zbijati vrednost nem-čema v Londonu in New Vorku in številnimi delovnimi ške marke, vse večji pa je mesti na vseh svetovnih finančnih borzah, George Soros je tudi njihov vpliv na dogaja-po prepričanju poznavalcev najbolje plačan finančnik na nja v postkomunističnih reži-svetu. Na seznamu revije Financial VVorld je prvi med mih ter v utrjevanju ameri-stotimi z dobički zasutimi ljudmi. Lani je ustvaril 650 milijo- ških interesov v Evropi. Šele nov dolarjev dobička in tako so mu zračunali, da zasluži čez leto ali desetletje bo jas-v eni minuti 5000 dolarjev. no, v kolikšni meri so ti fi- Tudi njegovi uslužbenci ni- va|j s SVojo denarno in poli- nančniki vplivali na svetovno so revni, v primerjavi z njim tjčn0 jgr0, Soros na primer globalno politiko, pa gre za bistveno nižje zneske. Njegov glavni valutni trgovec je lani zaslužil 110 milijonov dolarjev, njegova pomočnica, tridesetletna Elisa-beth Larson pa 8 milijonov, s čimer je 68. na seznamu najbolje plačanih na Manhattnu. Sorosu sledi neki Michael Steinhardt z 250 milijoni in famozni Bruce Kov-ner, ki je pred petnajstimi leti svoj investicijski fond zasnoval na račun kredita s pomočjo kreditne kartice v skromni višini 3000 dolarjev. Večino tega denarja so finančni mojstri zaslužili v času evropske denarne krize, ko so špekulativno napadali angleški funt in italijansko liro. Milijarde dolarjev, mark in funtov, .ki so jim ogrožene centralne banke skušale ohranjati vrednost, so končale v žepih volstritskih hazarderjev. Mnogi med njimi so kot Najvplivnejši svetovni igralec na borzi, nedoumljivi Soros postali radodarni George Soros, je po ocenah poznavalcev finančnega sponzorji, hkrati so nadalje- sveta najbogatejši finančni hazarder POBEGNIL IZ SUŽENJSTVA Enajstletnemu kitajskemu v Wuhanu. Prodala sta ga kot treh mesecih našel domov, šolarju je uspelo skoraj ne- sužnja nekemu kmetu v od- Suženjstvo, ki so ga komuni-mogoče. Ubežal je iz suženj- daljeni provinci Henan. Ta ga sti leta 1949 prepovedali, se stva in se vrnil domov po poti je mučil in kasneje preprodal v zadnjem času spet pojavlja dolgi okoli tisoč kilometrov, drugemu kmetu v provinci in v tisku je vse več vesti Fanta sta zgodaj pomladi Hebei, od koder je fantič o zlorabljanju žensk in otrok dva moška ukradla iz šole z nekaj drobiža v žepu po kot suženjske delovne sile. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Pg Lahko se zgodi, da boste morali £^Uprebroditi precej neugoden teden, možni so spori v družini, odlaganja obveznosti in zastoji pri delu. Ne načrtujte predaleč naprej, saj vas lahko realne okoliščine hitro postavijo na trda tla. Previdno torej. Srečne številke: 2, 5, 7, 18, 28. Rak 22. 6.-22. 7. |Če se odpravljate na potovanje, _____(potem vse skrbno preverite in načrtujte, saj so možna odlaganja ali manjši zapleti. Četudi se boste ukvarjali z morebitnimi nesporazumi v ožjem družinskem krogu, se vam obeta dokaj soliden teden. Pokažite ustvarjalnost. Srečne številke: 5, 6, 8,19, 22. Bik 21. 4.-20. 5. Bliža se vam ugodno obdobje, v katerem si lahko finančno opomorete in učvrstite poslovne vezi, a ne dovolite si, da vas zanese izven zastavljenih načrtov. Možne so težave v družini oziroma partnerjevo nezadovoljstvo, ki pa ne bo dolgotrajno. Srečne številke: 1, 4, 9, 10, 27. Lev 23. 7.-23. 8. Na prvi pogled je vse lepo in prav, lahko pa se pojavijo nekatere vsakdanje omejujoče okoliščine, ki bodo slabo vplivale na vaše razpoloženje in zdravje. Nekateri stari, nejasni simptomi vas bodo znova aktivirali. Denar lahko ustvari težave. Srečne številke: 2, 6, 7, 15, 29. nančno opomorete, zato se bolj posvetite delu, ki ga opravljate. Varujte se nekontroliranih čustvenih izbruhov. Srečne številke: 3, 4, 7, 14, 25. imate svoje razloge za nemir in nezadovoljstvo, na drugi strani pa vas bodo mnogi znali podpreti. Srečne številke: 2, 4, 5,17, 23. Tehtnica 24. 9.-23. 10. jobkrožali vas bodo nekoliko J prenapeti odnosi z okolico, tako v domačem kot službenem krogu. Posvečali se boste finančnim zadevam, ki vas pestijo že kar nekaj časa. Skušajte se nekoliko sprostiti, in če je le mogoče, se odpravite na krajši dopust. Srečne številke; 1, 7, 9, 13, 27. Škorpijon 24. 10.—22. 11. [J^tHČe se vam bo uspelo upreti glo-■UilSbokim razmišljanjem o minljivo- sti življenja, o ljubezni in varnosti, boste preživeli dokaj ugoden teden. Ne računajte pa, da boste na vseh področjih uspeli uresničiti načrtovano. V ljubezni boste doživljali tiho srečo. Srečne številke: 3, 4, 7, 10, 28. Kozorog 22. 12.-20. 1. Preplavilo vas bo razjasnjevanje IttM kaotičnih ljubezenskih odnosov, življenje vam lahko zaplete obujanje starih spominov, ki pa so zdavnaj minili in z vašo sedanjostjo nimajo nobene zveze. Pokažite razumevanje, pri delu pa voljo in ustvarjalnost. Srečne številke: 4, 6, 9, 16, 20. Vodnar 21. 1,—19. 2. V ljubezni boste doživljali nekatere spremembe, če ste vezani že dalj časa, predvsem pridih nove romantičnosti. Ne bežite pred novimi izkušnjami, izkoristite čas, ki je ugoden za sprostitev in morda tudi potovanje. Spomnite se na prijatelje. Srečne številke: 2, 7, 8, 19, 23. Dvojčki m KšSilr Dvojčka 21. 5.-21. 6. Jpremostiti boste morali določe-Ine ovire, ki bodo napoti vaši sreči v ljubezni, kar bo v naslednjem tednu vaša poglavitna skrb. Želite si, da bi postalo vse idealno, vendar s svojim ravnanjem to hkrati zanikate. Pokažite več potrpežljivosti. Srečne številke: 3, 6, 7, 12, 21. Devica 24. 8.-23. 9. B^JNe obremenjujte se preveč l^iJIs srčnimi zadevami, saj nastalih problemov na ta način ne boste uspeli rešiti. Morda je nastopil čas, da si fi- Strelec 23. 11.-21. 12. Kako boste preživeli prihajajoči teden, je v naj večji meri odvisno od vaše pripravljenosti, da k življenju pristopite s svetlejše strani. Seveda Ribi 20. 2.-20. 3. JJJjNi vam treba z glavo skozi zid, na drugačen način lahko pridete do novih spoznanj, predvsem pa ne vztrajajte v odnosih, ki vas ne izpolnjujejo, in v katerih niste sproščeni. Izprašajte se in pokažite, kar čutite. Morda bi si privoščili krajši oddih. Srečne številke: 4, 5, 8, 11, 26. ----- ■ I _ OBČINSKI BORCI ODBOR ZZB O BORCIH NOV CELJE DANES Spoštovani! Obveščamo vas, da smo na volilni skupščini delegati naše občinske organizacije dne 17. junija in na zboru borcev in udeležencev NOB, ki prebivamo v občini Celje, dne 22. junija, namenjenem tudi spominu na Dan upora in Dan osamosvojitve, sklenili seznaniti pristojne in odgovorne organe z naslednjim: 1. Tako kot je bila osvoboditev 1945. leta, je tudi osamosvojitev 1991. leta nesporno veliko dejanje. Oboje je bilo hoteno od večine Slovencev in obakrat so zmagali aktivni udeleženci upora zoper okupatorja in boja za osamosvojitev, podprti z voljo in s podporo ljudstva. Na obe zmagi smo ponosni! 2. Večina življenjskih problemov, s katerimi se skupaj s pretežnim delom prebivalstva RS srečujemo dnevno, je nerešena. Njihovo reševanje smo z volitvami naložili poslancem in vladi v republiki in v občini. Vse politične stranke so v svojih medsebojno si zelo podobnih programih zagotavljale odpravo slabosti prejšnjega sistema in odpirale perspektivo v boljše življenje. Nismo nerealni, vendar smo sedaj priče zastojem, odrekanju podpore in blokadam za sprejem projektov, katerih očitno tudi primanjkuje, ki pa bi utegnili pospešiti in zagotoviti uresničevanje obljubljenega. Ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da so bile borcem NOB, po enem letu osamosvojitve zmanjšane nekatere pravice in da Ustavno sodišče RS po izteku drugega leta še ni rešilo zadevni ustavni spor, čeprav bi se mu bilo mogoče izogniti s spremembo zakona. Zlasti pa so prizadeti bivši interniranci, ukradeni otroci in izgnanci, ki še vedno zaman pričakujejo odškodnino in druge ugodnosti, ki jih tem kategorijam dajejo evropske države in jih v zadnjem času še povečujejo. 3. Motijo nas ponavljajoči poizkusi razdora in delitve državljanov na »naše« in »prejšnje«, kar zaznavamo v delovanju zlasti nekaterih političnih strank. Logično in naravno pa bi bilo, da bi nadgrajevali dobro z boljšim s sočasno odpravo slabosti - vse ob podpori in s sodelovanjem vseh, ki jim je volja in želja pomagati pri napredku naše domovine. Tako bi bila tudi hitreje premagana objektivna in subjektivna neizkušenost pri upravljanju države. 4. Afere, iskanje notranjega sovražnika, medsebojna obtoževanja, poveličevanje zaslug enih na račun zmanjševanja zaslug drugih dobivajo razsežnosti političnih in osebnih spopadov, kar slabi notranjo stabilnost države in njen ugled v svetu. Podpiramo in pozivamo pristojne državne in pravosodne organe kot poklicane k hitremu urejanju in reševanju nastalih in zaznavnih negativnih pojavov. Le tako bo naša nova država lahko postala resnično pravna država. S spoštovanjem! Za občinsko organizacijo Predsednik RISTO GAJŠEK Prlekija 1941-45 Žalostno, da včasih ne znamo ceniti minulega dela in težke prehojene poti naših staršev, dedov, skratka generacije, ki je dala svoj prispevek v okviru OF, bodisi kot aktivisti, kurirji, udeleženci borbenih enot in vseh tistih, ki so z dajanjem zavetja, hrane, lastnega trpljenja, kot izseljenci ter številni taboriščniki in žrtve fašizma prispevali svoj doprinos k pokončnosti in neomajni volji slovenskega naroda, da noče biti suženj nikomur. Sem generacija, ki se je rodila po vojni in nisem obremenjen s takratnimi dogodki. Vendar čutim v sebi moralno odgovornost, da posameznike spomnim, na ponos in lastno držo. Ogledal sem si številne muzeje NOB, prebiral številne zapise, knjige s to tematiko. Kot nekdanji predsednik Ko v KS Pod gradom in član občinskega odbora v Celju, sem prisostvoval pri številnih razgovorih udeležencev NOB v posameznih dogodkih, celo ustanovitelji OF, med njimi naj omenim vsaj tri: Franc Leskovšek - Luka, Peter Stante - Skala in Mitja Ribičič (pri otvoritvi plošče SZDL pri Stegu v Zagradu). Številne razgovore sem opravil z borci s področja Prlekije, Slov. Medjimurja in iz Prekmurja zame izredno cenjenim prvoborcem g. Štefanom Kuharjem, katerega smatram kot poštenega pisca in borca. S svojim pravilnim pristopom, tankočutnim in korektnim pisanjem odkriva pravo resnico o razvoju NOB v Prekmurju in nasploh. Ob tem, ko razkrinkava hudo kompromitiranega, medijsko poznanega Staneta Črviča - Bojana in mu dokazuje vse njegove laži, ki so izvor vsega besa ter zgodovinskega poneumljanja. Bralcu daje občutek realnega pisca, ki je zgodovinsko dobro podkovan in ki najde pravo obliko v tovrstnih polemikah. Ob tem se s spoštljivostjo vrača nazaj do padlih sotovarišev, kot so narodni heroj Dane Šume-njak - Miran, Jože Kramar - Juš, Franc Alt - Milan ter številnih drugih žrtev, ki so dali svoja mlada življenja za domovino, bodisi v ječah, borbi ali taboriščih. Stane Črvič - Bojan, ki je glavni krivec vseh poneumljanj je s svojim lažnim pričevanjem celo zavajal zgodovinarje in samo organizacijo NOB, ki nosi vso moralno krivdo do teh nepotrebnih polemik preko medijev. Del krivde pa nosi vodstvo borčevske organizacije v Ljutomeru, ki je njegove sedaj potrjene laži tudi zagovarjalo zaradi ozkih interesov ali še iger iz časov enopartijske neumnosti. Prosim vse pisce, ki opravičeno polemizirate s Stanetom Črvičem - Bojanom, da v prihodnje ne žalite svojih sotovarišev in organizacije NOB, oz. OF na sploh, kajti kaj hitro lahko postanete podobni raznim Črvičem. S spoštovanjem in razumevanjem do vaše bolečine vas prosim, da sprejmete to mojo pripombo dobronamerno in vas prijateljsko pozdravljam! LENART HORVATIČ, Celje REPLIKA NA PISMO HAJMERLE VLADKE »KRIVICA DVAKRAT BOLI« Kljub dolžnemu spoštovanju do gospe Vladke Hajmer-le in njenih življenjskih izkušenj, je dejanski stan, ali kot temu pravi gospa »resnica« o zadevnem dogodku, nekoliko drugačna, kot jo opisuje v pismu z dne 23. junija 1993. Dejstvo je, da je ga. Vladka dne 16. marca 1993 na Ljubljanski cesti v Celju prečkala vozišče v času, ko je na semaforju za pešce bila prižgana rdeča luč. Med postopkom je policist, zaradi ugotovitve identitete, zahteval osebno izkaznico, kar je sprva odklonila in dodala nekaj žalitev na račun njegove mladosti. Ob preverjanju podatkov, ki jih je nato navedla, je prišlo do zapleta, saj je v evidenci prebivalcev naveden drugačen rojstni datum. Zaradi tega sta se policista odločila preveriti njeno istovetnost na kraju bivališča, ki je bilo blizu kraja postopka. Po ugotovitvi njene identitete, je policist izdal plačilni nalog, ki pa ga je strgala in »zataknila za sireno« službenega vozila. Ker na plačilni nalog v zakonitem roku osmih dni ni podala ugovora (kar je seveda pisalo v »pravnem pouku« na raztrganem plačilnem nalogu), je PPP Celje po običajnem in zakonitem postopku predlagala izterjavo kazni. Šele potem, ko je prejela izvršilni sklep, je gospa prišla na UNZ in podala pritožbo. Na koncu kaže opozoriti še na poplavo terminov, s katerimi gospa opredeljuje ravnanje policistov, kot so: protizakonito, kaznivo dejanje, kriva ovadba ipd. V pravu in še posebej kazenskem, je pomen in vsebina terminov izredno precizno določena, njihova uporaba pa občutljiva, zlasti če ni podkrepljena z argumenti. Po naši oceni je bilo ukrepanje policistov in PPP Celje povsem v skladu z zakonodajo. Drugo vprašanje seveda je taktnost in vljudnost postopka, kar pa je odvisno tudi od stranke v postopku. Gospa je kljub svojim nasprotnim navedbam, že v preteklosti kar nekajkrat imela konflikte s policisti in svojimi sostanovalci. Spoštovana gospa Vladka Hajmerle in gospod urednik, dandanes, ko imamo vsi polna usta pravne države in demokracije, storimo tudi sami nekaj, da bi dosegli te ideale. Spoštujmo red in zakonodajo in pustimo institucijam, kot so policija, organi za pregon prekrškov in sodišča, da pošteno in korektno oprav- PISMO DR. FRANCU ZABOŽNU Po začetnem zmagoslavju ob podpisanem sporazumu med LS in predstavniki vlade je vse kmetijce obšlo upanje, da je končno vzpostavljen dialog med vlado in kmetijskimi proizvajalci. Upali smo, da živali, ki so poginile med blokado, niso nekaj dni zaman trpele. Prepričani, da bodo odločnost, pogum in vztrajnost slovenskih kmetov vlili vsaj osnovno spoštovanje politikom v pisanih kravatah in teniških copatah, smo zopet dočakali hladen tuš. Tuš je prišel v obliki pravilnika o kakovosti mleka. Spremenjena merila sicer nepoučenemu opazovalcu vlivajo lažno upanje, da bo končno užival kvalitetno mleko in da bo mlekarska industrija s pomočjo večje kvalitete osnovne surovine lahko prodrla tudi na zahtevnejše trge. Toda to je žal le lažno upanje, pravilnik ima namreč osnovno slovensko napako, ni ga možno izvajati oziroma ne v vseh delih Šlo-venije. Pravilnik, na snovi osnovnih meril za kakovost mleka določa ceno, ki bo v takšnih okoliščinah za 3 do 5 odstotkov nižja od tiste pred velikim kmečkim puntom. Če odmislimo sporno vzorčenje, kadija te toži, kadija te sodi, moramo Slovencem povedati, da je za kontrolo kakovosti mleka in za kontrolo super vzorca zakonsko pristojen edino in samo Mlekarski inštitut Slovenije. Dejstvo je, da štirje popolnoma enaki vzorci, analizirani na štirih koncih Slovenije, ta trenutek dajo štiri popolnoma različne rezultate. Rezultati se recimo med ŽZ Murska Sobota, ŽVZ Celje, Mlekarna Arja vas in institutom BF razlikujejo tudi do 1000 odstotkov, to pa pomeni, da bo kmet za mleko lahko dobil tudi do 50 odstotkov manj, kot je njegova osnovna cena. Za omenjeno trditev imam pisni dokaz, saj sem nekajkrat nosil mleko na omenjene štiri kraje. Takšnim rezultatom ne botruje neizkuše- nost laborantov, marveč različna opremljenost laboratorijev. Plastično bi razlike v opremljenosti lahko primerjal s kolesom na eni in jaguarjem na drugi. Sodoben bactoscan, naprava za kontrolo mleka, namreč stane pri proizvajalcu celih 26.000.000 SIT in ob pomanjkanju denarja se kontrolorji pač poslužujejo metod, ki so daleč od natančnosti. Za mleko, vzeto direktno iz vimena ene same krave ob istem času, so mi na omenjenih krajih dokazovali od 0 do 5 odstotkov vode, kar pomeni 30 odstotkov razlike v ceni. Gospod Kračun ob podpisu imenovanega pravilnika tega verjetno ni vedel, vedel pa je to sopodpisnik oziroma strokovnjak, ki je dal soglasje in nosi zveneči naziv kmetijski minister. Nedvomno pa je o dejanskem stanju poučen tudi prof. dr. Zagožen, ki je postal medijska zvezda ob kmečkem puntu, kar je konec koncev žal tudi edina korist le-tega. O tem so se prepričali tudi konjiški kmetje, ki se ne morejo načuditi, da njihove Šeke, Liske in drugo nič krivo živinče danes po celjskih merilih daje neoporečno mleko, po arjev-ških pa gnojevko, že jutri pa se stvar za isto mleko zrcalno obrne. Plačevanje po kakovosti ob taki opremljenosti za kontrolo je, spoštovani gospod profesor Zagožen, zelo vprašljivo in kmeta bistveno pomembnejše od rušenja ministra Kozinca ali vaše medijske promocije. Pozivamo vse slovenske proizvajalce mleka, naj dvignejo svoj glas in zahtevajo za izvajanje omenjenega pravilnika enotna merila in ustrezno opremo. Po novem letu se pripravlja ponovna poostritev pravilnika, kontrola pa bo takšna, kot bi se z gledališkim daljnogledom šli astronomijo. Za politično neopredeljene proizvajalce mleka SREČKO ČATER Ijajo svoje delo. Policija se zelo trudi odpreti se javnosti in sprejema utemeljene kritike njenega dela, ne sprejema pa vloge dežurnega »pljuvalnika«!!! BORIS OSTRUH, v. d. načelnika uprave, Celje SAMI PROTI SEBI Vrnjena odlikovanja, pa kaj Sem preprost upokojeni delavec, pa ne morem razumeti, kaj je hotela šesterica politikov doseči s tem, da je v vrečki kar najbolj ponižujoče vrnila prejeta odlikovanja. Baje so protestirali zaradi sedanjega stanja v Sloveniji. Protestirali so proti edinemu in največjemu krivcu g. Kučanu, ki kakor je videti, sam sprejema vse zakone, vodi notranjo in zunanjo politiko, sam odloča, kdo dobi in koliko pokojnine, sam odloča, kdo bo dobil odlikovanja in kdo ne, odobrava državljanstva, razporeja in prodaja stanovanja, prodaja naše tovarne tujcem, meče delavce na cesto ipd. Če je tako, je razumljivo največji diktator v vsej zgodovini človeštva, v kar pa jaz, preprost človek, ne verjamem. Čemu imamo potemtakem parlament, vlado in celo vrsto komisij, ministrstev in ministrov? V vseh teh organih oblasti so bili in so še ravno podpisniki glavni. Protestirajo tako rekoč sami proti sebi in proti rezultatom svojega delovanja. Imeli so vse možnosti storiti več, bolje in drugače, ker je nekaj očitno narobe. Ni zadovoljstva v zdravstvu, šolstvu, kulturi, protestirajo kmetje in delavci, da o armadi brezposelnih in upokojencih sploh ne govorimo. Da ni tako, kakor bi moralo biti, so ti gospodje zlahka ugotovili, in namesto da bi se potrkali po prsih, mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa, so šli v napad, ker je to najboljša obramba, in s prstom pokazali na g. Kučana. Za kako naivne pa nas sploh imajo? Ni jim šlo za dobro naroda, saj tega naroda in njegove stiske pri svojih bajnih prejemkih sploh ne morejo razumeti; gre jim samo za oblast in prestiž, in ker so jim volivci jasno pokazali, kaj si o njih mislijo, so otročje užaljeni tako smešno reagirali. Verjetno so mislili, kako se bo »raja« razburila in kaj vse se bo sedaj zgodilo, če oni, naši odrešitelji, ne bodo imeli teh odlikovanj. Prava figa! Jih pač ne bodo imeli, kaj se to nas tiče! Če bi teh šest za eno leto poslali v tovarno za stroj, tekoči trak in normo in bi (če bi) konec meseca dobili kakšnih 30.000 SIT plače, bi se kaj hitro streznili in bi jih minile vse oslarije. Imeli bi toliko skrbi za svoje preživetje, da bi jim bilo kaj malo mar (tako kot ni nam), ali »nekaj man- deljcev tam gori« ima neka odlikovanja ali ne. URBAN MLAKAR, Cirkulane NI OSNOVE ZA OBVEZNO PRIPENJANJE V AVTOMOBILIH! Lani me je blizu Razvanja ustavila prometna policija in ugotovila, da nisem bila v avtu pripeta. Na vprašanje, zakaj nisem pripeta, sem odgovorila, da zato, ker se pripeta čutim negibna - utesnjena, nesvobodna in zato tudi bolj ogrožena... Miličnik je rekel, da opravljajo le svojo dolžnost in še pripomnil, da varnostni pasovi ohranjajo življenja in zmanjšujejo invalidnost in da so to ugotovili strokovnjaki na razvitem Zahodu, prek statističnih podatkov. To ni prav. Odrasel, normalen človek ima po ustavi pravico in dolžnost, da sam odloča o svojem življenju v okviru družbenega sožitja. Torej, moja ne-pripetost drugih ne ogroža, meni pa daje občutek večje varnosti - manjše ogroženosti. Zakaj bi potem morala biti po vsej sili pripeta - v svojo škodo? Navsezadnje imam tudi pravico, če si želim vzeti življenje, to storiti s sredstvi in metodami po svoji izbiri. Če bi si tovrstni zakonodajalec res prizadeval za zavarovanje življenja, zakaj potem ni obveznega pripenjanja v avtobusih, vlakih...? V teh prometnih sredstvih se vozi mnogo ljudi, med njimi dosti otrok. Kadilci in pijanci ne ogrožajo samo sebi zdravja oz. življenja, kar ni samo statistično, temveč tudi medicinsko dokazano, pa se vendar za tako ogrožanje, ki je res ogrožanje, policija ne zmeni. Statistični dokazi o večji varnosti, če si pripet, so tarifah. Res je, da pripetost lahko omili posledice nezgode, lahko pa je tudi obratno. (Pri večji nesreči se lahko mehanizem odpenjanja opokvari, lahko se roka poškoduje, in se sam ne moreš odpreti, da bi, recimo, lahko pobegnil iz gorečega avta...) Druga skrajnost: prepoved pripenjanja bi bila tudi nesmiselna. Človek naj se ravna po svojem občutku. Če se hoče in kadar hoče, naj se pripne, zato so varnostni pasovi v prometnih sredstvih potrebni. Jezi me že, ko berem ali poslušam, da moramo posnemati razviti svet - Zahod. Zanesimo se na svoje možgane, ki mislijo realno. Naj nam računalniško industrializirani mozeg razvitega sveta ne zamegli še zdrave, od narave dane pameti in zato ne postanimo robotniške papige »na gumbke« I MARTINA STOJKO, Limbuš NOVA OT DOBA isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju » * * * * * * * » * * ♦ * * * * * . * * * "OVC 4 90BA KATALOŠKA PRODAJA KUPUJTE CENEJE * * » * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 . 4 4 4 NOVJ|#OBA 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * * » 4 4 * 4 4 * 4 » 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 AVTO IONIZATOR RAZPRŠI in NEVTRALIZIRA vse težke delce v vašem avtu. (Nevtralizira CIGARETNI DIM, OSVEŽI ZRAK) Enostaven priklop, na na vtičnico vžigalnika ENOSTAVNO, HITRO in EKONOMIČNO do svežega zraka v vašem avtomobilu. CENA: 1.920,00 SIT + poštnina 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 NIČ VEČ ZAKAJENIH PROSTOROV EKOLOŠKI PEPELNIK GO-GO Prijatelj kadilcev, predvsem pa NEKADILCEV. S posebej vgrajenim dvojnim filtrom (karbonski granulat in sintetična tkanina, ki absorbira dim) skrbi za čistejši zrak v prostoru. Za delovanje potrebuje dva 1.5 V baterijska vložka (nista priložena) POSKRBITE ZA PRIJETNO POČUTJE IN ZDRAVO BIVANJE VAS IN VAŠIH OTROK. CENA: 2.880,00 SIT + poštnina < 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 , 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ; 4 ************★*★******★★*★*★★★**★★***•******★*★★•*★***★★*★*★**★****★*★*•*★★★★**•*★*★♦********** •***«*■***★*★* 4 * 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 DEKLETA IN ŽENE - LAHKO STE ŠE LEPŠE SAMOLEPILNE TREPALNICE iz naravne dlake; odlično pristajajo vsaki ženski od 14 do ... let. Priloženo lepilo vam omogoča trajnejšo uporabo. CENA: 1.584,00 SIT + poštnina UMETNI NOHTI v različnih barvah s priloženim lepilom. Lahko vam ponudimo: 3 vrečke po 20 kosov v treh barvah in to: ROŽNATA, BISERNA in RDEČA. CENA: 540,00 SIT + poštnina 4 * 4 4****W****************************************'*****y************************************** ************4 : ALARMNA SVETILKA - ------------------------------*------------- 5 S SENZORJEM Varuh vašega premoženja in denarja. Samodejno se prižge ob prvem mraku ali kadar se ji kdo približa. Še posebej je primerna za verande, garaže, poslovne prostore, vhode v stanovanja in gospodarska poslopja... ZA VAŠE VAROVANJE IN VARČEVANJE CENA: 6.600,00 SIT + poštnina 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 VSE NAVEDENE IZDELKE LAHKO NAROČITE V NOVI DOBI Z NAROČILNICO ALI PO TELEFONU /063 - 441 606 ali 441 215/ ali po telefaksu /063 - 26 903/ in po pošti na naslov: NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Naročilnica Priimek in ime: Moj naslov: kosov izdelka po ceni Naročam po ceni — po ceni. Plačilo po povzetju. , s » mmmmmMmm mmt-. j j S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. NOVJ^BOBA naročilnica Ime..................priimek................. naslov....................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP Šempeter, 16 m3, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 069/ 46-392 KOZE Z MLADIČI ali posamezno prodam. Božo Breznikar, Stara Bučka 32, 68275 Škocjan, tel.: 068/ 76-087 AVTO FORD, star do 10 let, Jugo 55, letnik 91, prvi lastnik, kupim. Naslov Petrovče 235, 63301 Petrovče VVARTBURG, letnik 1979, prevoženih 70.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 069/ 48-374 ŽELITE DOBER NASVET, predračun, ki vam bo pomagal pri odločitvi, potrebujete strokovno vodstvo in nadzor pri gradnji vašega novega doma, potem je naslov »DOM 2000« pravi naslov. Tel.: 0601/ 21-471 MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV:_________________ Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. DVE NEMŠKI OVČARKI, stari deset tednov, čistokrvni brez rodovnika, podarim. Marjana Požlep, Zvodno 21 B, 63000 Celie POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA B-6, lepo ohranjeno, prodamo. Cena 310.000 SIT. Dijaški dom Ptuj, tel.: 062/ 771-144, dopoldan STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ob asfaltni cesti na Goričkem prodam. Tel.: 069/54-136 DVOSOBNO STANOVANJE, 58 m2, v središču Murske Šo-bote, prodamo. Tel.: 062/ 29 -443 v soboto ali nedeljo po 20. uri RDEČE VINO, (jurko, kvin-ton) prodam. Pristava 21 a KOVAŠTVO ANDREJA MUŠIČA, Loka, Testenova ulica 47, 61234 Mengeš, tel.: 061/ 738-619, izdeluje in prodaja kultivatorje z ježi in valji, okopalnike, osipalnike, izru-valnike krompirja, medvrstne dognojevalnike, planirne deske, sadilnike krompirja. Stroji so namenjeni za vse vrste traktorjev. Plačilo na dva čeka. VEČJO KOLIČINO JEČMENA prodam. Drago Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 56, tel.: 062/ 774-840, zvečer GOTOVINSKI HIPOTEKARNI KREDITI tudi za fizične osebe pod ugodnimi pogoji. Faks in tel.: 069/ 82-743 R 4 GTL, letnik 90, registriran do 2. 1994, prodam. Božo Breznikar, Stara Bučka 32, 68275 Škocjan, tel.: 068/ 76-087 RENAULT 4, letnik 86, zamenjam za novejši, letnik 91, z doplačilom, ali prodam, ter motorno kolo ČZ 175, neregistrirano, prodam za 200 DEM. Tel.: 065/ 53-559 IZ NOVIC O DOMAČIH LJUBLJENČKIH ŠOK OB IZGUBI I Veliko ljudi se v prvem šoku ob Izgubi štirinožnega prijatelja odloči, da enostavno ne bodo več imeli malih živali. Nočejo še enkrat preživljati mučnega slovesa. Glede na bolečino, ki sl je prizadeti pogosto ne more predstavljati, je takšna odločitev povsem razumljiva. NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MA&E in OSTALA DRUŠČINA OBVESTILO O NOVEM NASLOVU Po določenem času pa bi morali tehtno preudariti in primerjati kratko obdobje globoke žalosti z mnogimi leti veselja, ki ga takšen prijatelj človeku lahko podari. Tudi pri tem lahko dobrodejno učinkuje pogovor z veterinarjem ali z drugimi lastniki. In pogosto se človek vendarle omehča ob prvem pogledu na kodrastega mladiča v parku ali priliznjeno muco pri sorodnikih... Mnogi lastniki skušajo preventivno lajšati bolečino slo- vesa s tem, da si pravočasno preskrbijo še drugega štirinožnega cepetljavčka. Če to storimo na pravilen način, lahko tako pri stari kot pri mladi živali dosežemo pozitiven učinek. Starejša žival mora pri tem imeti vtis, da je obdržala svoj prostor v družini in zato ne sme biti zapostavljena. Tako bo na primer starejši pes brez težav prevzel vzgojo mlajšega - s tem pa tudi dobil novo moč in voljo do življenja. O tem, če je to prava reši- Društvo za odgovoren odnos do malih živali, Štihova 7/11, 61000 Ljubljana, c/o lATLANTIKl, tel/fax 324 - 457 aoeooooooeoooeoaoooc tev za vas, se pogovorite predvsem s svojim veterinarjem. S svojo izobrazbo in izkušnjami vam bo pomagal ne le pri medicinskih vprašanjih, temveč vam lahko posreduje tudi dragocene nasvete za skupno življenje človeka in hišnega prijatelja. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE i Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-02209 PRED KRATKIM JE BILO USTANOVLJENO NAŠE PODJETJE Z NALOGO, DA VZPOSTAVI KOMERCIALNE VEZI MED SLOVENIJO IN JEMNOM. V JEMNU JE VELIKA KOLIČINA SUROVE NAFTE IN JE CELOTNA DRŽAVA ZELO ZANIMIVO INDUSTRIJSKO, TRGOVSKO PODROČJE. ADEN BO REZCARINSKA CONA. POZIVAMO VSE FIRME IN PODJETNIKE, KI ŽELIJO INVESTIRAT SVOJO TEHNOLOGIJO ALI SREDSTVA, NAJ SE PISMENO JAVIJO: MUNI-BARI ENTERPRESES, D.O.O. LJUBLJANA, ŠTREK-UEVA7, 61111 LJUBLJANA, TEL-FAX. 061/226-320. Naziv : MUNIBARI EVVFAR-PRESIS Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61111 Naslov : ŠTREKLJEVA 7 Telefon : 061/226-320 Telefaks : 061/226-320 Teieks * Kontakt: MUNIBARI HASSAN 2. SL003—02211 ČEŠKO PODJETJE PONUJA PISALNE STROJE, DELE ZA TRAKTORSKE MOTORJE IN SISTEME ZA REGULACIJO OGREVANJA IN HLAJENJA. Naziv : REMAGG s.r.o. Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : UVŠKOV Pošta : 68214 Naslov : SOCHOROVA 592 Telefon : 42-507/414-111 Telefaks : 42- 507/414-126 Kontakt: KAREL PALAS 3. SL003-02212 SLOVAŠKO PODJETJE PONUJA TESNILA ZA VODOVODNO INŠTALACIJO, RAZLIČNIH DIMENZIJ. Naziv : VVROBA TESNENI Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : PIEŠTANV Pošta : 92101 Naslov : DOMINOVA Č. 35 Telefon : Telefaks : Teleks i Kontakt: IVAN JURIČEK 4. SL003-02217 STROJI ZA IZSEKOVANJE, ODSEKOVANJE IN PREBIJANJE PLOČEVINE. STROJI ZA KRIVLJENJE CEVI IN PROFILOV. BRUSILNI STROJI ZA KOVINO. Naziv : LITOSTROJ TOVARNA PREOBLIKOVALNE OPREME Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : LITOSTROJSKA 36 Telefon : 061/193-001 Telefaks : 061/558-982 Teleks : Kontakt: MARJAN ŽELE 5. SL003-02218 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI PO KONKURENČNIH CENAH ČRPALKE VSEH VRST ZA OSEBNO, INDUSTRIJSKO UPORABO IN V KMETIJSTVU. PROTIPOŽARNE MATERIALE, VENTILE, ELEKTROMOTORJE, PREDMETE ZA OBDELAVO LESA, STROJE IN OPREMO ZA VRTANJE VODNIH ODPRTIN, VSE NOVO ALI RAB-LJENO Z GARANCIJO, STROJE ZA ODSTRANJEVANJE SNEGA IN POTRESA-NJE S SOUO. IŠČEMO PODJETJA ZA PRODAJO IN IN-STALIRANJE NAŠIH IZDELKOV. Naziv : MAGINI SNC Dl ZAN-DONELLA G. E STEFANEL G. Država : 380 ITALIJA Kraj : MANZANO /UD/ Pn4t» • 33044 Naslov : VIA DEL CRISTO NO 26 Telefon : 0432/750-722 Telefaks : 0432/750-722 jeieks * Kontakt: STEFANEL GIAN-LUCA 6. SL003-02219 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI BLAGO - JERSEV Z MEŠANIM BOMBAŽEM IN POLIESTROM. Naziv : ITERTRADE, S.A.S. Država : 380 ITALIJA Kraj : TRIESTE Pošta : 34147 Naslov : VIA CABOTO 23 Telefon : 40-381-556 Telefaks : 40-381 -376 jeieks i Kontakt: FEDERICO CARDA-RELLI 7. SL003-02220 IŠČEMO PROIZVAJALCA KOVINSKE GALANTERIJE, KI PROIZVAJA SKLEPNE SPONE DIMENZIJ 30. 40, 50, 60, 70, 80, 90 IN 100 MM. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219- 536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA 8. SL003-02221 - AVTOMATIZACIJA PROIZVODNIH PROCESOV - INŽENIRING MERILNE IN RAČUNALNIŠKE OPREME - PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA ELEKTRO POSTROJEV. Naziv : TAM - TRONIC, D.O.O. Kraj : MARIBOR Pošta : 62000 Naslov : PTUJSKA 184 Telefon : 062/412-031 Telefaks : 062/412-031 TaIaI« • Kontakt: RUDOLF PE- ČOVNIK 19. SL003—02235 NIVO ZNANJA ZAPOSLENIH NAM DOPUŠČA ZASTOPANJE FIRME, KI PONUJA IZDELKE VIŠJE TEHNOLOŠKE VSEBINE. NUDIMO TUDI MONTAŽO IN SERVIS. Naziv : TAM - TRONIC, D.O.O. Kraj : MARIBOR Pošta : 62000 Naslov : PTUJSKA 184 Telefon : 062/412-031 Telefaks : 062/412-031 TAlAkQ ’ Kontakt: RUDOLF PE- ČOVNIK 20. SL003—02237 ŽELIMO VZPOSTAVITI POSLOVNE KONTAKTE S PODJETJI S PODROČJA PROIZVODNJE IN PREDELAVE KOVINE IN PLASTIKE. PODROBNEJŠE 84 INFORMACIJE POSREDUJEMO PO TEL. 061/315-539. Naziv : CLAIR, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA - BEŽIGRAD Pošta : 61113 Naslov : DUNAJSKA 47 Telefon : 061/315-539 Telefaks : 061/315-539 Teleks : Kontakt: BORIS KOŽEU 21. SL003-02238 PRECIZNI ODLITKI IZ CIN-KOVIH ZLITIN /DO 500 G TEŽKI/ S POUDARKOM NA MEHANSKI OBDELAVI /STRUŽENJE, REZANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH NAVOJEV, POVRTAVANJE..7 IZDELANI PO KUPČEVIH NAČRTIH. PO POTREBI SO TUDI GALVANSKO OBDELANI. VGRAJUJEJO SE V AVTOMOBILSKI, ELEKTRO, POHIŠTVENI IN V OSTALI INDUSTRIJI. ORODJA PROJEKTIRAMO IN IZDELAMO SAMI. Naziv : DIFA, D.O.O. ŠKOFJA LOKA Kraj : ŠKOFJA LOKA Pošta : 64220 Naslov : KIDRIČEVA 91 Telefon : 064/632-013 Telefaks : 064/631 -543 Teleks * Kontakt: BORUT AŽMAN 22. SL003-02240 NUDIMO ZASTOPSTVO ZA VSE VRSTE USMERNIKOV TEMPERATURNIH REGULA- TORJEV, TIRISTORSKIH REGULATORJEV IN NAPRAVE ENERGETSKE ELEKTRONIKE. IZVAJAMO MONTAŽO NAPRAV, NJIHOV ZAGON IN SERVISIRANJE V GARANCIJSKEM ROKU IN IZVEN. Naziv : UTRIS INŽENIRING USMERNIKOV, TEMPER. IN TIRISTORSK IH REGUL. Kraj : MIRNA PEČ Pošta : 68216 Naslov : ŠPANGA 28 Telefon : 068/78-211 Telefaks : 068/78-211 Teleks : Kontakt: JANEZ ZUPANČIČ 23. SL003—02241 ROMUNSKA TOVARNA »ELECTROMOTOR« IZ TE-MIŠVARA ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI. TOVARNA IZDELUJE VSE VRSTE MOTORJEV, GENERATORJEV, ELEKTRO OPREMO ZA KMETIJSTVO, GOSPODINJSTVO IN DRUGO TER STORITVE NA TEM PODROČJU. Naziv : ELECTROMOTOR S A Država : 642 ROMUNIJA Kraj : TIMISOARA Pošta : 1900 Naslov : 21 BLV. REPUBLICII Telefon : 40/96/190-083 Telefaks : 096/192-003; 192-001 jeieks * Kontakt: DANILA PETRUS 24. SL003—02243 TELEFONSKI SISTEM DOMINO 1-4 SMO NAMENILI TELEFONSKIM NAROČNIKOM. KI ŽELIJO UPORABLJATI VEČ TELEFONOV NA ENI TELEFONSKI LINIJI DO 4 APARATE /FAX.../. SISTEM OMOGOČA ENOSTAVNO KOMUNICIRANJE V JAVNEM PTT OMREŽJU, KOT TUDI V INTERNEM PROMETU, OMOGOČA IMPULZNI IN TONSKI NAČIN IZBIRANJA /NOVOST NA NAŠEM TRGU!/, JE ENOSTAVEN ZA UPRAVLJANJE IN IMA STANDARDNO VGRAJENO PRENAPETOSTNO ZAŠČITO NA PTT VODU IN MREŽNEM DELU. ATEST PTT/RUT ŠT. 19/92. Naziv : ELEKTROTEHNIKA JAMNIK KRANJ, D.O.O. Kraj : KRANJ Pošta : 64000 Naslov : OPREŠNIKOVA 62 Telefon : 064/223-096 Telefaks : 064/211-096 Teleks 2 Kontakt: PETER JAMNIK 25. SL003—02244 IŠČEJO POSLOVNEGA PARTNERJA ZA DISTRIBUCIJO IZDELKOV ZA DOM /PORCELAN, STEKLO, KRTAČE ITD./ PREDMETI ZA ČIŠČENJE IN OSKRBO HOTELOV. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAH-PRODAJA NAJBOUŠIH PONAREDKOV SVETOVNIH MOJSTROV - IMPRESIONISTOV. ORGANIZIRAMO RAZSTAVE - IŠČEMO IN VZAMEMO NAJBOUŠE IZVAJALCE. Naziv : AGLA ART, D.O.O. Kraj : POSTOJNA Pošta : 66230 Naslov : MALO UBEUSKO Telefon : 067/22-158 Telefaks : 067/25-302 Teleks * Kontakt: BORIS TINTA, MARCEL VALENTINI 9. SL003-02222 VABIMO K SODELOVANJU NA PROJEKTU MODA VSE ZAINTERESIRANE INVESTITORJE ALI KREDITODAJAL-CE - DOLGOROČNO NA PODROČJU NOVE BLAGOVNE ZNAMKE ZA TEKSTIL, PARFUME IN MODNE DODATKE. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 84 Naslov :SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA 10. SL003—02223 IŠČEMO ZAČETNI IN OBRATNI KAPITAL ZA MREŽO MENJALNIC. POGOJI PO DOGOVORU. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 11. SL003—02224 PONUJAMO TEHNOLOGIJO IN OPREMO KOVIN - PRE-DELAVOVALNE STROKE ZA MANJŠE PODJETJE ALI OBRTNIKA. TRŽIŠČE ZAGO-TOVUENO. Naziv : INPO, LJUTOMER, D.O.O. Kraj : LJUTOMER Pošta : 69240 Naslov : PREŠERNOVA 7 Telefon : 069/82-487 Telefaks : 069/82-593 Teleks i Kontakt: ANICA IVANIČ 12. SL003-02225 NA ATRAKTIVNI LOKACIJI V LJUTOMERU RAZPOLAGAMO S PROSTORI, PRIMERNIMI ZA PREDSTAVNI- ŠTVO, ALI TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠO PROIZVODNJO V VELIKOSTI 400 M2. Naziv : INPO, LJUTOMER, D.O.O. Kraj : LJUTOMER Pošta : 69240 Naslov : PREŠERNOVA 7 Telefon : 069/82-487 Telefaks : 069/82-593 Teleks i Kontakt: ANICA IVANIČ 13. SL003-02226 PONUJAMO POLŽE, ANGLEŠKI HIBRID, ZALIZANE. LETNE KOLIČINE CCA. 40 TON. Naziv : INPO, LJUTOMER, D.O.O. Kraj : LJUTOMER Pošta : 69240 Naslov : PREŠERNOVA 7 Telefon : 069/82-487 Telefaks : 069/82-593 Teleks : Kontakt: ANICA IVANIČ 14. SL003-02227 ŠPANSKO PODJETJE ZIR-CONIO - KERAMIKA ŽELI NAVEZATI POSLOVNE STIKE S SLOVENSKIMI PODJETJI IN TRGOVINAMI /KERMAIČNE PLOŠČICE/. VSE DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GORNJEM NASLOVU. Kraj: PTUJ Pošta : 62250 Naslov : 5. PREKOMORSKE BRIGADE 11 Telefon : 062/775-389 Telefaks : 062/775-389 Teleks * Kontakt: ZORAN MILIČ 15. SL003—02228 POVPRAŠUJEMO PO PLATNENIH ZRAČNIH BLAZINAH - GUMA PREVLEČENA S PLATNOM. Naziv : HERBA, D.O.O. Kraj : ANKARAN Pošta : Naslov : LARISOVA 7 Telefon : Telefaks : 066/38 -356 Teleks *. Kontakt: SANDI KARAŠ 16. SL003—02229 STROJ ZA MEŠANJE IN INJI-CIRANJE MALT ALI PODOBNIH MATERIALOV V GRADBENIŠTVU, ZA GRADBENE OBJEKTE IN ZEMLJINE. Kraj : HOČE Pošta : 62311 Naslov : PRI HABAKUKU 28 Telefon : 062/772-283 Telefaks : Teleks : Kontakt: IVAN KLANEČEK 17. SL003-02231 - AVTOMATIZIRANI MERILNI SISTEMI ZA MERJENJE NOTRANJIH PREMEROV, OVALNOSTI IN OBLIK OKROGLIN; - AVTOMATIZIRANI MERILNI SISTEMI ZA MERJENJE RAZDELILNEGA KROGA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ZOBNIKOV - LASERSKI MERILNI SISTEMI NIVOJEV, - VSE VRSTE AVTOMATIZACIJ MERILNIH SISTEMOV ZA MERJENJE V PROIZVODNJI IN LABORATORIJU. Naziv : TAM - TRONIC, D.O.O. Kraj : MARIBOR Pošta : 62000 Naslov : PTUJSKA 184 Telefon : 062/412-031 Telefaks : 062/412-031 TaIaI«; * Kontakt: RUDOLF PE- ČOVNIK 18. SL003-02233 KO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA. TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, ovpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih odjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na azpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem ZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-02158 PONUJAMO ZAŠČITNO OBUTEV /ENERGETIKA, GRADBENIŠTVO, METALNO, LESNO INDUSTRIJO ITD./ Naziv : INTEREURO Kraj : TENETIŠE Pošta : 64204 Naslov : GOLNIK, TENETIŠE 75 Telefon : 064/46-486 Telefaks : 064/46-486 Teleks : Kontakt: FRANC PERAIČ 2. SL003-02159 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI KOMPLETNO OPREMO IN ORODJE ZA GAŠENJE POŽAROV. KATALOG Sl JE MOŽNO OGLEDATI V INFORMACIJSKI PISARNI. KATALOG Sl JE MOŽNO OGLEDATI V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv : AMATORI - GRUPPl ANTINCENDIO OLEODINA-MICI BREVETTA Tl Država : 380 ITALIJA Kraj : NUORO Pošta : 08100 Naslov : ZONA INDUSTRI-ALE PRATO SARDO - LOT-TO N. 30 Telefon : 0784-294022 Telefaks : 0784-294023 Tdloks * Kontakt: MASSIMILIANO AMATORI JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠKI 3. SL003-02162 NUDIMO IZGRADNJO IN MONTAŽO ŽERJAVOV - DVIGAL OD 0,2 DO 50 TON PO MERI IN ZAHTEVI. PROJEKTIRANJE NA PODLAGI ZAHTEV. Naziv : SUNSHINE CON-SULT, S.R.O Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : CHRUDIM Pošta : 53701 Naslov : MESTSKV PARK 274 Telefon : 42-455-47240 Telefaks : 42-455-47205 Teleks i Kontakt: DUŠAN KOZELV - KUNDIČ JEZIK SPORAZUMEVANJA: SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI, IT. 4. SL003-02163 KUPUJEMO VSE VRSTE POHIŠTVA. Naziv : SUNSHINE CON-SULT, S.R.O Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : CHRUDIM Pošta : 53701 Naslov : MESTSKV PARK 274 Telefon : 42-455-47240 Telefaks : 42-455-47205 Teleks : Kontakt: DUŠAN KOZELV - KUNDIČ JEZIK SPORAZUMEVANJA: SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI, IT. 5. SL003-02164 NUDIMO ZASTOPANJE TUJIH FIRM V ČEŠKI REPUBLIKI. Naziv : SUNSHINE CON-SULT, S.R.O Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : CHRUDIM Pošta : 53701 Naslov : MESTSKV PARK 274 Telefon : 42-455-47240 Telefaks : 42-455-47205 Teleks : Kontakt: DUŠAN KOZELV - KUNDIČ JEZIK SPORAZUMEVANJA: SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI, IT. 6. SL003-02165 KUPUJEMO VSE VRSTE PREHRAMBENIH PROIZVODOV. Naziv : SUNSHINE CON-SULT, S.R.O Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : CHRUDIM Pošta : 53701 Naslov : MESTSKV PARK 274 Telefon : 42-455-47240 Telefaks : 42-455-47205 Teleks : Kontakt: DUŠAN KOZELV - KUNDIČ JEZIK SPORAZUMEVANJA: SLOVENSKI, HRVAŠKI. ANGLEŠKI, IT. 7. SL003-02166 REŠEVANJE PROBLEMA ODPADNIH VODA - GNOJNICE NA FARMAH. PRODAJA SISTEMA ZA ELEKTRONSKO NEVTRALIZACIJO GNOJEVKE. Naziv : 0’PARA, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : LIVADA 1A Telefon : 061/453-003 Telefaks : 061/171-275 Teleks * Kontakt: ROMAN OPARA 8. SL003—02167 POUSKA DRUŽBA ZA INŽENIRING IN TRGOVSKA DRUŽBA ZA ELEKTRARNE IN INDUSTRIJSKE PROJEKTE NUDI VSE VRSTE STORITEV, VKLJUČNO UVOZ IN IZVOZ RAZLIČNIH PROIZVODOV Z VSEH PODROČIJ. V SLOVENIJI IŠČEJO ZASTOPNIKA ZA SVOJO FIRMO. Naziv : MAGADEK Država : 616 POUSKA Kraj : A.MICKIEVVICZA Pošta : 63 Naslov : STR. 01-625 WARSZAWA Telefon : 331 -894 Telefaks : 333-731 Teleks : 816041 MGX PL Kontakt: JOŽEF KOCHANSKI JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA 9. SL003-02168 , TRANSOCEAN POUSKA LADJARSKA DRUŽBA IN TRGOVINA Z RIBAMI ŽELI IZVAŽATI V SLOVENIJO PREDVSEM RIBE, MESO IN CITRONE POD POKROVI-TEUSTVOM FAO. Naziv : TRANSOCEAN Država : 616 POUSKA Kraj : SZCZECIN Pošta : 70-952 Naslov : UL. ODROVVAZA 1, P.O.B. 631 Telefon : 04891/22 - 27-20 Telefaks : 04891/02-19-44 Teleks * Kontakt: KRZVSZTOF BANI-EVVICZ JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA 10. SL003-02169 FIRMA SAT IZ SLOVAŠKE JE ZAINTERESIRANA ZA IZVOZ ŽIVIH ŽIVALI PREHRAMBENIH IZDELKOV /SIR, JAJCA ITD./ GRADBENIH MATERIALOV, ELEKTROINŠTALA-CIJ. MATERIALA, ŠIVALNIH STROJEV »LADA«. Naziv : SAT Država : 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj : BANKA BVSTRICA Pnita - 97401 Naslov : PARTIZANSKA 85 Telefon : 088/42-257; 088/ 44—063 Telefaks : 088/42-257 Teleks i Kontakt: MR. CHABADA 11. SL003-02170 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ORGANIZIRA NASTOP SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA NA MEDNARODNEM JESENSKEM GRAŠKEM SEJMU OD 2.-10.10.1993. SLOGAN NAŠE PREDSTAVITVE BO »VSE ZA DOM IN TURISTIČNO PONUDBO«. ZAINTERESIRANA PODJETJA KOT TUDI POSAMEZNIKE VABIMO, DA JAVIJO SVOJ INTERES A/ PRIJAVI NAJ FIRME NAPIŠEJO ŽEUENO KVADRATURO IN IZDELKE KATERE NAMERAVAJO RAZSTAVUATI/ IN POŠUEJO NA NASLOV: GZS - G. ROMANU VERA-SU. Naziv GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kraj : UUBUANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks * Kontakt: ROMAN VERAS 12. SL003—02171 ŽELIJO ZASTOPATI V ITALIJI SLOVENSKEGA PROIZVAJALCA PAPIRNATIH VREČK - SHOPPING BAGS. Naziv: CARTABIANCA S.R.L. Država : 380 ITALIJA Kraj : TREVISO Pošta : 31100 Naslov : VIA FELTRINA 264 Telefon : 0422/431 -300 Telefaks : 0422/431 -382 Teleks * Kontakt: MARCHESINI REN-ZO 13. SL003—02172 BANKA RAIFFEISEN SALZBURG AVSTRIJA S SVOJO HČEROVSKO FIRMO HOLDING SERVICE, D.O.O. NUDI SLOVENSKIM PODJETJEM POMOČ PRI PRODORU NA TUJIH TRGIH, OS VZHOD - ZAHOD. IŠČE POSLOVNE PARTNERJE. DODELAVNE POSLE. NUDI SERVIS PRI USTANAVUANJU KAPITALSKIH DRUŽB V TUJINI /JOIN-T-VENTURE/. Naziv : HOLDING SERVICE, D.O.O. Kraj : UUBUANA Pošta : 61000 Naslov : KOLODVORSKA 7 Telefon : 061/121-145 Telefaks : 061/131-284 Teleks i Kontakt: BARBARA SBRIZAJ 14. SL003-02173 SKIRO NA MOTORNI POGON NA TRI KOLESA, ZLOŽ-UIV. MOŽNOST UPORABE, IGRIŠČA, KAMPI, TOVARNIŠKI PROSTORI, MARINE IPD. Naziv : TORI, D.O.O. Kraj : GORNJI GRAD Pošta : 63342 Naslov : ATTEMSOV TRG 9 Telefon : 063/842-007 Telefaks : 063/842-041 Teleks i Kontakt: TONI RIFEU 15. SL003—02174 INVALIDSKO VOZILO NA ŠTIRI /4/ KOLESA Z BENZIN-SKIM MOTORJEM. PRIMERNO ZA INVALIDE, KI IMAJO TEŽAVE Z NOGAMI, ZA STAREJŠE UUDI, ZA ZDRAVILIŠČA IPD. Naziv : TORI, D.O.O. Kraj : GORNJI GRAD Pošta : 63342 Naslov : ATTEMSOV TRG 9 Telefon : 063/842-007 Telefaks : 063/842-041 Teleks i Kontakt: TONI RIFEU 16. SL003-02175 ZA TUJE FIRME, KI PRODAJAJO V SLOVENIJI ELEKTROMOTORJE. ČRPALKE ALI DRUGE STROJE IN NAPRAVE, NUDIMO SERVIS ALI ZASTOPSTVO. PRAV TAKO SMO ZAINTERESIRANI ZA KOOPERANTSKO DELO. Naziv : ELKOSTROJ DIRN-BEK ANTON Kraj : ROGATEC Pošta : 63252 Naslov : ROGATEC 49 Telefon : 063/827-129 Telefaks : 063/827-129 Teleks i Kontakt: ANTON DIRNBEK 17. SL003-02177 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI POSTEUNINO IZ ČISTE STRIŽENE VOLNE ALI POLIESTRA - PRALNO V PRALNEM STROJU IN PREVLEKE ZA ŽIMNICE IZ MEŠANIH TEKSTILNIH VLAKEN ALI ČISTEGA BOMBAŽA. PROIZVAJA IN PRODAJA PODJETJE POVVERFILL. Naziv : POVVERFILL, D.O.O. Kraj : UUBUANA Pošta : 61000 Naslov : VOJKOVA 63 Telefon : 061/186-416 Telefaks : 061/185-048 Teleks i Kontakt: VERENA JUSTIN 18. SL003-02178 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI KVALITETNA POLNILA ZA ŽIMNICE IN OBLAZINJENO POHIŠTVO IZ POLIESTRA, VOLNE, BOMBAŽA IN SVILE. MATERIAL JE KEMIČNO, MEHANSKO ALI TERMIČNO UTRJEN. Naziv : POVVERFILL, D.O.O. Kraj : UUBUANA Pošta : 61000 Naslov : VOJKOVA 63 Telefon : 061/186-416 Telefaks : 061/185-048 Teleks * Kontakt: VERENA JUSTIN 19. SL003—02179 BRITANSKO PODJETJE IŠČE PODJETJA V SLOVENIJI, KI BI - SESTAVUALA SESALCE IN DROBNE GOSPODINJSKE APARATE - SE- STAVUALA PLASTIČNE IGRAČE. IŠČEJO TUDI DISTRIBUTERJE VITAMINSKIH IZDELKOV, ZELIŠČNIH IZDELKOV IPD. 84 Naziv : MARKETING ASSOCIATES INTERNATIONAL LIMITED Država : 826 VELIKA BRITANIJA Kraj : PORT ST. MARY Pošta : POB 4 Naslov : ISLE OF MAN: 1M99 5QQ Telefon : 9944-624-834-631 Telefaks : 9944-624—Š35—034 Teleks * Kontakt: MR. GEORGE T. EGEE 20. SL003-02184 ITAUANSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO USNJU ZA POHIŠTVENO OPREMO, GALANTERIJO TER ZA OBLEKO. Naziv : SONJA JAURIC Kraj : UUBUANA Pošta : 61000 Naslov : VIDOVDANSKA 3 Telefon : 061/323-157 Telefaks : 061/321-505 Teleks * Kontakt: SONJA JAURIC JEZIK: SLOVENSKI 21. SL003-02192 OB LETNI KONFERENCI PREDSEDNIKOV KMETIJSKO GOZDARSKIH ZBORNIC AVSTRIJE, KI BO OKTOBRA 93, BO PREDSTAVITEV AVSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV ZA GOZDARSTVO. INTERESENTI NAJ SE OBRNEJO DIREKTNO NA PONUDNIKOV NASLOV. Naziv : LANDVVIRTSCHAFT- SKAMMER FUER OOE. Država : 40 AVSTRIJA Kraj : LINZ Pošta - A—4091 Naslov : BERGSCHIOESSL- GASSE 7 Telefon : 0732/6902-431 Telefaks : 0732/6902-444 Teleks i Kontakt: ARNOLD GERNOT 25. SL003—02200 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE PRODAJNE AGENTE ZA TEKSTILNI IN KOZMETIČNI SEKTOR. DOBRO IN ZANE-SUIVO PLAČILO. Naziv : LAMPO, D.O.O. Kraj : ŠMARTNO PRI LITIJI Pošta : 61275 Naslov : STARETOV TRG 24 Telefon : 061/881-590 Telefaks : 061/881-590 Teleks i Kontakt: MAGDA GROSNIK DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, UUBUANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/ 219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE FOTOREPORTAŽA: PIVO IN CVETJE BOG UUBI LAŠČANE