Naročnina za Avstro-Ogrsko; V4 leta K 5; V2 'eta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna Jtevilka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Štev. 13. V Ljubljani, v sredo 27. marca 1918. Leto V. Teliki železniški most eez reko Tiliiient (Tagllamento) pri S. Daiiielii v Benečiji, porušen in odrezan od železniškili predorov. Manica Romanova: Aleluja! Probuja se narava in zeleni že plan, kot kralj čestitljiv bliža se nam Vstajenja dan. Iz zemlje se dviguje stotisočeri cvet, v poljubu žarkov solnčnih mladi se širni svet. Kot kralj čestitljiv bliža se nam Vstajenja dan,-kedaj pač ti iz robstva vstal boš, — Jugoslovan . E. G. Brat Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 34. nadaljevanje. Dodd je odšel obedovat, nato se je umaknil v svojo hotelsko sobo. Dolgo je stopal gor in dol ter razmišljal: „Nevaren sovražnik je tale sodni svetnik; nikdar ne laže in vendar ne pove nikoli vse resnice. V zapisniku in v svojem poročilu je navedel točno vsako dejstvo . . . niti minute vrzeli ni pustil ... In poročilo ravnatelja Franzelta se strinja z njegovim do pičice. Toda svetnik in Polly sta vzlic temu domenjena z Bellom: o tem priča tajno pismo s številkamj,. Bržčas sta tudi milijona skrita v vili! Če sta, ju prav gotovo najdem.' Potem pa hajd za Bellom! — Ta lopov nikakor ni duševno bolan, zato ne pojde v sanatorij, nego v ječo. Pogodba s Polly je pretrgana. Glede sredstev in potov je Dodd zdaj popolnoma svoboden." Ko se je zmračilo, je telefoniral v vilo na Poljsko cesto. Imel je srečo: oglasila se mu je Marta. „Še nocoj moram govoriti z vami!" je dejal. „Kdaj odhaja vaša gospoda spat?" „Okoli 11.," je odgovorila Marta. „Ali naj vas počakam." „Okoli '/2 12. potrkam rahlo na kuhinjsko okno," i je odgovoril. In tako se je zgodilo. Dodd je prinesel s seboj debele copate, ki si jih je nataknil preko čevljev, da je hodil neslišno kakor mačka. Z električno svetiljko je pre-iskal podstrešje in klet vztrajno, sistematično in brez najmanjšega hrupa. Izpustil ni nobenega kotička, nobenega trama, nobene opeke, nobene omare niti zaboja, ne sodov, ne steklenic za vkuhano sadje, niti stekel s kislimi kumaricami. Ob 3. zjutraj je bil gotov, a brez najmanjšega uspeha. Našel ni prav nič sumljivega, in o milijonih nikakega sledu. Sila utrujen se je zavlekel spat, a že zgodaj dopoldne je bil pri državnem pravd-ništvu. Sprejeli so ga zelo hladno. Vtikanja privatnega detektiva v javne uradne posle niso radi gledali. Urad občuje le z uradom, ne pa z zasebnim detektivskim podjetjem, ki si dela reklamo in bega za dobrim zaslužkom. Toda bili so ž njim zapeto uljudni. Dali so mu citati akt, s katerim je brezplodno ubil tri ure. Ko je začel sumničiti svetnika, so mu odrezali besedo: nobenega vzroka ni, dvomiti o kristalnočistem poštenju tega vzornega sodnika. Njegovo vedenje v tej aferi je korektno do skrajnosti. Dokazano je, ,da ni slutil nihče, kdo je zaprt pod imenom Emila Poppra. Niti ravnatelj Franzelt, niti državna policija. Natančno je dognano, kdo in kako je povabil svetnika v jetniščnico in na kakšen način se je posrečilo uiti Jacku Bellu iz ječe, v kateri je sedel čisto po nedolžnem, a tudi povsem prostovoljno. Vsak hip je imel svetnik priče, I in v vili ga je prvi pozdravil ravnatelj Franzelt. Oba izpovedujeta kongruentno do I zadnje pike. Vsak korak, vsaka beseda je znana in ugotovljena po paznikih ter po celi vrsti najtemeljiteje zaslišanih prič. „A kdo je pomagal uiti Popru?" „Jack Bell gotovo ne, ker'je paznika vrgel edini Popper ob tla in ga zaklenil!" „A kdo je bil neznanec, ki so ga videli isti večer na trgu v družbi učitelja Vossa?" „Tega neznanca ni poznal niti stari Milzer niti Voss. Ali ga poznate morda vi?" „A kako, da je bil Bell, false Popper, zajet baš za Vossovo šolo?" „Ker je šel pač k učitelju krast oble- ko! To je Bell stražmeštru priznal vendar" sam!" „Bell bo kradel pri ubogem ljudskem učitelju?!" „To je njegova stvar!" „A če sta Voss in Bell morda prijatelja in sta delovala pod isto odejo?" „Zoper koga? Zoper'našo državo nikakor ne! Voss je kvalificiran kot vzgledno izvrsten učitelj in kot vzorno patrijotičenj mož, poštenjak in nad vse ljudomil človek. Malo takih učiteljev! Vsega spoštuje, starši in otroci ga naravnost obožujejo. In tak mož naj bi se pajdašil z zločinci?" „A če ima zločinec s seboj dva mili- jona? — Kolikor je meni znano, so učiteljske plače silno ponižne in življenje ljudskega učitelja je naravnost bedno!" „Ali, gospod! Surnničiti je možno na ta način vsakogar! Toda kako to sumniče-nje dokažete? — V ostalem pa: za nas Jack Bell ne obstoja — državljan Zjedinje-nih držav je, — ne Nemec, niti Avstrijec stran 138. TEDENSKE SLIKE Stev. 13. Laška cerkev t Benečiji, bolnica našili vojakoT. Naše vojaštvo deli hrano med prebivalstvo zasedenih laških krajev. ali Oger — torej nas vsa zadeva pravzaprav uradno prav nič ne briga. Vi ste privatni detektiv in prostovoljno angažirani. Kar se je storilo v vašem interesu, se je storilo le iz uljudnosti do državljana Unije — nikakor pa ne iz dolžnosti. Več — ni mogoče." „A če bi dokazal, da si Jack Bell še danes dopisuje s svojo ženo?" „Nam nič mar. To je pač njuna stvar: zaljubljena sta, mlada, kajpada dogovorjena. Saj je ona tudi resnično krasna ženska! Ampak — kakor rečeno — za tukajšnje državno pravdništvo je zadeva rešena." Na nedvomen način so vrgli Dodda moralno skozi vrata. Besen je odšel v hotel. Toda ostal je v Strenovem. Dokler ne odpotuje Polly, ni imel vzroka se umakniti. Na dan je prihajal le še v mraku in ponoči. Shajal se je le z Marto ter pozvedoval in žrtvoval za njene čenče še marsikak desetak v nemških markah. Marta je bila kajpada vsak dan nav- dušenejša za Dodda, on pa je upal in vztrajal, čeprav mu je bilo že strašno dolgčas. XXn. Medeni dnevi v Berolinu. Vratislava. ki leži na obeh nabrežjih Odre, je krasno mesto prostovoljnih rene-gatov in prisilnih potujčencev. Nekdaj sto-lica čeških kraljev, odločna zastopnica češkega husitstva, je postala žrtev slovanske nesloge. Ljubosumni Poljaki so jo iz mržnje do samozavednih, napram nemštvu neizprosnih Čehov izročili Nemcem. In iz češke Vratislave, poljske Vrodlave je postala fanatično šovenistična Breslau. Vse ceste in ulice so poimenovane po nemških pruskih cesarjih, kraljih in generalih, in njihovih kipov je vse mesto polno. Jack si je z velikim zanimanjem ogledoval staro mesto s krasnimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi domi. Ob tržnih dneh je slišal po ulicah mnogo slovanske govorice, imena meščanov so večinoma pokaženi slovanski priimki, in kamorkoli je stopil, je videl sledove neizbrisne slovanske preteklosti. Vztrajal pa ni dolgo. Poslal je stricu kožuh in naočnike nazaj ter pisal Polly. Nato se je odpeljal proti severu. Znano je, da je dobiti v Berolinu za denar vse, česar si človek želi. Nemška prestolica noče v nobenem oziru zaostajati za Parizom in Londonom. Niti v najboljšem in najlepšem, niti v najslabšem in najpod-lejšem. Berolin hoče biti pač svetovno mesto prvega reda. Zato pa je Hans Lehmann, profesor iz Vratislave, recte Jack Bell, blagajnik iz Chicaga, izlahka našel prijaznega moža, ki e posredoval, da je dobil — seveda za epo svoto — dobre legitimacijske papirje: pristno tiskovino s ponarejeno štampiljo in ponarejenimi podpisi. Uradnika-poštenjaka, ci je imel tovarno za take potne liste na Rusko, niti ni videl. Papirji so prešli že troje, četvero rok, predno so dospeli v njegove. Prejel je dve izkaznici: nov potni list na ime ruskega študenta Ivana Ivanoviča Hljestakova ter staro vojaško knjižico za slugo Franca Ksaverija Seeligerja iz Feld-wochinga pri Monakovem na Bavarskem. Predno naj bi izginil preko ruske meje, se je želel na vsak način še enkrat sniti s Polly. A hotel je prebiti ž njo vsaj par dni in ne več le kar tako na hitro, na skok. Doživljaja v Hamburgu in v Strenovem sta mu le vzbudila neutešno hrepenenje. Premišljal je mnogo, kam bi ženko povabil; končno je uganil, da bosta v velikem hotelu najvarnejša in najkomodnejša. Hodil je od hotela do hotela ter se ponujal za slugo ali za kakršnokoli delo. Toda povsod so imeli osobja dovolj. V hotelu „Imperial" pa je imel srečo. Generalni ravnatelj je bil eleganten starejši gospod, ki je govoril gladko petero svetovnih jezikov, samo nobenega ne slovanskega. Ko ^ mu je torej Fr. Ks. Seeliger naštel poleg angleščine, francoščine, laščine in nemščine še ruščino, poljščino, hrvaščino in slovenščino, je bil zanj takoj navdušen. „Kje ste bili naposled v službi?" je vprašal. „Na amerikanskem parniku kot višji steward," je izjavil Jack-Seeliger. „Pri rtu Hatteras se nam je ladja razbila na podmorski kleči ter se potopila. Izgubil sem vse, kar sem imel s seboj. Rešil me je nemški parnik za premog in pripeljal do Hamburga." ,,Sicer je pri nas osobje kompletno, a najamem vas za poskušnjo kot slugo in sicer za prtljažni lift ter za sobe 100-140." »Zadovoljni boste z menoj, gospod ravnatelj!" je dejal Jack ter takoj opasal zelen predpasnik in se pokril z zeleno čepico z ravnim senčnikom, nad katerim se je svetil v zlatih kovinskih črkah napis „Hotel Imperial." V veži in na hodnikih III. nadstropja ie bil poslej od šestih zjutraj do šestih zvečer njegov delokrog. Prevzemati je moral kovčge in košare, vreče, nahrbtnike, kartone in zavoje s hotelskih vozov in kočij, jih prenašati do lifta, se voziti ž njimi kvišku do III. nadstropja ter jih ondi raz-našati po sobah 100—140. Ali pa jih je moral pobirati po sobah - ter po liftu od-premljati zopet na vozove. Težko, enolično, a tudi zanimivo delo ! za človeka krepke volje in bistrih oči. Marsikaj je slišal, videl in uganil, kar bi dalo novelistu zahvalnih snovi za novele in i povesti, Jacka pa je le zabavalo ter mu ubijalo čas, da je lažje čakal ure, ko vidi zopet svojo težko pričakovano ženko -. . . (Dalje prihodnjič.) stev. 13. TEDENSKE SLIKE Stran 139 Z ruskega ujetništva vračajoči se naši častniki, nekateri še v ruskih ublekali. Prijateljsko trgovanje med ruskim in našim vojaštvom na fronti. Marčni dnevi leta 1848. Nobene pomladi ni bilo evropsko človeštvo tako navdušeno veselo ko leta 1848. Vse je upalo in verjelo, da je revolucija na Francoskem prinesla prerojenje in pomla-jenje držav in narodov. Avstrija (takrat še ni bilo imena Avstro-Ogrska) je stala pred finančnim in duševnim polomom Kruti ab- solutizem Metternicha, Kolowrata, Sedlnic-kega in raznih vsemogočnih nadvojvod je zatiral vsakršno svobodo. Bilo je tako, kakor n. pr. leta 1914 — 1916: prepovedano ni bilo le svobodno pisati in tiskati, nego celo s svojo glavo svobodno misliti in s svojim srcem svobodno čutiti. Vse je moralo biti nemško in suženjsko vladno. V trgovskem in obrtnem oziru je bila država poslednja v Evropi. Vse reforme so se pokopale v grmadah aktov. Toda narodnostno vprašanje, zatirano po padcu cesarja Napoleona I., se je vzlic vsem oviram okrepilo. Sami Nemci so zahtevali večjo kulturo in socijalno svobodo, na severnem Laškem (takrat še pod avstrijsko vlado) so se puntali proti germanskim uradnikom in častnikom, v Galiciji so bili Poljaki radikalno narodni, Hrvatje so imeli še iz ilirske dobe živo narodno zavednost in Čehi so bili že polni duha naprednosti in svobodoljubja. Med Slovenci je bilo največ narodne zavesti na Spod. Štajerskem (Slomšek), na Dunaju in Gradcu, a tudi na Kranjskem so bili že posamezni odločni rodoljubi (Luka Jeran, Lovro Pintar, Anton Žakelj, Janez Bleiweis i. dr.). Vrelo pa je najhuje na Dunaju. Dne 13. marca so izbruhnili veliki nemiri, ki jih vojaštvo in policija nista mogla zatreti, ker složni so IJili vsi stanovi in vse narodnosti. In zbežati so morali Metternich, Sedlnicky in drugi stebri avstrijskega berištva in avstrijske cenzure. Razglasila se je svoboda tiska, ustanovila narodna straža, obljubila ustava. Po ulicah se je prepevalo v vseh jezikih, slovanski — med njimi tudi slovenski — študentje pa so s trobojnicami na klobukih in prsih prepevali „Hej, Slovani - z refrenom: „Tam na Ural,' tu na Tatri, tu in tam so moji brati; in kjer teme je Balkana tud' tam je vlast Slovana!" Cesar Ferdinand in cesarica Zofija — prej brez upliva in moči, ker Metternich je bil državni bog — sta se vozila po ulicah med vriskajočim občinstvom, ki se je veselilo, da je konec davečega absolutizma in da je napočila svoboda. V slovanski kavarni na Bauernmarktu na Dunaju so si slovan- ski visokošolci baš pripenjali kokarde, ko je narod sam peljal cesarsko, kočijo mimo. Jugoslovanski akademiki so stekli na cesto ter vrgli v kočijo celo perišče belo-modro-rdečih kokard. Dr. Kuretič je pojasnil ce- sarici, da so trakovi v narodnih barvah jugoslovanski, in cesarica si je sama pripela na prsi kokardo z našo t r o b o j n i C o. V Ljubljani so zvedeli o dogodkih na Dunaju šele 16. marca in hitro so imeli vsi Ljubljančanje na prsih bele trakove v znak veselja in narodnosti. Zvečer je bila svečana glediška predstava in vse mesto je bilo razsvetljeno. Ponoči pa so neznani zlikovci sneli podobo Metternichovo iznad neke prodajalne ter jo vrgli v Ljubljanico; županu Fischerju so razbili vsa okna ter ga hoteli v gledišču pretepsti. A župan je pobegnil na Vrhniko. Nato so napadli mitnice ter razgnali mitničarje. Razgrajanje je trajalo do 3. ponoči, nato šele je vojaštvo škodljivce razpodilo. Kakor povsod so tudi v Ljubljani osnovali „narodno stražo" iz meščanov, licejskih študentov, profesorjev in plemičev. Dne 18. marca jih je bilo že 1006, a kmalu se jih je oglasilo za 7 kompanij. Ker se' je obenem začela vojna na Laškem, je imela narodna straža resno nalogo, skrbeti za red in varnost po mestu. A te straže niso bile narodne po jeziku in duhu, nego večinoma nemške, cesarske. Dne 20. marca je guverner grof Welsersheimb naznanil kranjskim stanovom, da je cesar dovolil tiskovno svobodo in ustavo ter popoldne še mestnemu zboru in meščanom. Dne 24. marca je bila slovesna maša, zvečer slavnostna glediška predstava, razsvetljava mesta z godbo po ulicah. Po vseh mestih je vladala sloga med Slovenci in Nemci; „hoch" in „živio" sta bila enakopravna. A tudi po čeških in poljskih, hrvatskih in laških mestih je vladala tiste dni silna radost, edinost in bratska složnost. Veselje pa je vladalo tudi med kmeti, saj je obetal cesar z ustavo konec tlake, desetine, odpravo kmetske podloščine, začetek popolne svobode kmetov od grajščin in plemstva. Toda ponekod so kmetje mislili, da je zanje zdaj sploh vseh dolžnosti kdnec in da ni treba odslej nikogar več ubogati in spoštovati. Svoboda jim je stopila v glavo in začeli so se maščevati za nekdanje krivice. Nevedni hujskači so kmete zapeljali k nerednostim in zločinom. Tako so n. pr. ižanski kmetje naskočili grajščino Sonnegg ter napravili dosti škode; tudi Hammerstil pri Želimljah so oplenili. Huzarji iz Ljubljane so jih razgnali. V trebanjskem okraju so posekali gozde lansprežke grajščine, župniku na Vinici so zažgali gospodarska poslopja, a tudi na hrvatski in ogrski meji, v Sevnici, Brežicah in drugje so delali kmetje izgrede ter so Stran 140. TEDENSKE SLIKE Stev. 13. V parUu Tojiic akademije cesarja Franca Jožefa na Dnnajii i)(ilag-aj() temeljni kamen za bodoči spomenik padlim našim vojakom. Jlaršal nadvojvoda Friderik ndarja s srebrnim kladivom na temeljni kamen. Kardinal IMftl pozdravlja maršala nadvojvodo Friderika v parku vojne akademije. morali vojaki stražiti grajščine. Hudega pa se ni zgodilo nikjer nič. Dne 30. marca se je zbrala v Frank-furtu nemška pripravljajoča skupščina, da se posvetuje o ustavnih osnovah. Načelo narodne samoodločbe je zmagalo popolnoma, vsaj — za par mesecev. Dne 25. aprila je cesar uvedel državni zbor z dvema zbornicama poslancev in „gospodov" temeljem posrednjih vo- litev, — s čimer pa ljudstvo ni bilo zadovoljno. "Zahtevalo je neposrednje volitve in odstranitev gosposke zbornice. Dne 15. maja je bila na Dunaju zopet revolucija, in uspeh ni izostal. Še isti dan je dobila Avstrija parlament z eno samo zbornico na temelju splošnega glasovanja. Dne 22. julija se je na Dunaju sešel prvi državni zbor, ki je o d p r a vi 1 t la k o. Tako so bili marčni dnevi 1848 za razvoj ustave in narodne misli v Avstriji največjega pomena. Seveda je prišla za to pomladjo zopet ostra slana: toda vsega ni zatrla ter ne zatare nihče več. Jugoslavija. Jugoslavija iii Italija. V Italiji je izšla brošura z naslovom »Jadransko vprašanje«, ki sta jo spisala znana italijanska publicista C. Maranelli in G. Salvenini. Namen te brošure je, dobiti modus za spo-razumljenje z Jugoslovani. Po načrtih imenovanih publicistov naj bi Italija dobila Trst, Goriško in Istro, izvzemši izhodni del z Vo-losko, Opatijo in Lovrano. Celo okrajno glavarstvo Voloska bi torej pripadalo po tem načrtu Jugoslaviji, tako tudi Reka. Vendar zahtevajo za reške Lahe posebno ustavo pod italijansko garancijo. Tudi za Italijane v Zadru, ki bi pripadal s celo Dalmacijo Jugoslovanski državi, zahtevajo posebne pred-pravice. Otoka Čres In Lošinj naj bi pripadala Italiji. Po tem načrtu bi prišlo približno 400 tisoč Jugoslovanov pod laško gospodarstvo. Pa bili so časi, ko so Lahi zahtevali tudi Reko in vso Dalmacijo ter celo Notranjsko. Naše geslo pa je: Tujcu ni pedi naše svete zemlje I Proslava Petra Prera(lovi<3a. 19. t. m. je poteklo sto let, kar se je rodil hrvatskemu narodu eden njegovih največjih sinov, slavni pesnik Peter Preradovid. Za ta jubilej se je pripravljal ves jugoslovanski narod, da ga dostojno proslavi. Policija pa je najvažnejše dele programa prepovedala v bojazni, da bi prišlo do manifestacij za jugoslovansko idejo. Vsled tega je pripravljalni odbor vso proslavo odpovedal z namenom, da jo izvrši. ko bode zapihal ugodnejši veter. Kljub temu je pa narod proslavil jubilej po svoje, brez programa. Na slavnostni dan so bile v Zagrebu zaprte vse trgovine in raz strehe so plapolale jugoslovanske zastave. Narod je romal na pokopališče kar trumoma ter zasul pesnikov grob z venci. Čehi so poslali svoje zastopnike, ki so bili oduševljeno pozdravljeni: okoli Preradovičevega spomenika na .Akademskem trgu se je kar trlo občinstva od jutra do večera, ki je polagalo vence s hrvatskimi, srbskimi "i-n slovenskimi trakovi ter pelo jugoslovanske rodoljubne pesmi. — Po- licija je bila vsa alarmirana, toda do nemirov ni prišlo. Tako slave bratje Hrvati svoje duševne velikane. llazgiednice načelnika „Jugoslovan- ' skega kluba" dr. Korošca je založila »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Dobiček je namenjen za dr. Krekov spomenik. V proslavo Preradovi^a bi se imela na slavnosti predstavljati v zagrebškem gledališču Preradovičeva igra »Kraljevič Markoo. Vsled policijske prepovedi se predstava ni mogla vršiti in gledališče je ostalo ta večer zaprto, uprava gledališča pa je v proslavo jubileja izročila Jugoslovanski akademiji in znanosti 2000 kron. Narodni tabor v Žalcu. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil v Žalcu pri Celju velik ljudski tabor, kojega se je udeležilo nad 7000 oseb iz bližnje in dalnje okolice. Zbrani narod je pozdravil župan Fran Roblek. Govorila sta poleg posl. dr. Korošca in posl. dr. Ravniharja tudi zastopnika Hrvatov in Srbov Ivan Persič in dr. Srdjan Budisavlje-vič. Na koncu shoda so izročili celjski Slovenci dr. Korošcu velik lovorjev venec s slovenskim, hrvatskim in srbskim trakom. Ljudstvo je navdušeno manifestiralo za jugoslovansko idejo. Novice. Kurent. V Ljubljani prične izhajati šaljiv list »Kurent«. Izhajal bo tedensko. Sodelovali bojo najboljši slovenski umetniki karikaturisti in naši najboljši humoristični pisatelji. Rokopise sprejema uredništvo »Kurenta« v Ljubljani, Križevniška ul. 9, 2. nadstropje. Slovenska Matica. Za predsednika Slov. Matice je bil izvoljen ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Trockij je odstopil kot ljudski komisar za zunanje zadeve. Zlat in srebrn denar s podobo cesarja Karla izda država v najkrajšem času. Tobačni nasadi na Štajerskem. Tobačna režija je dovolila, da se sme na Štajerskem pridelovati tobak. Za leto 1918 se bo za poskušnjo nasadilo 20 ha. Če se bo obneslo, bo ta panoga poljedelstva vir novih' dohodkov. stev. 13. TEDENSKE SLIKE Stran 141. Po slavnosti defilirajo Tojni altademiki pred nadvojvodu Friderikom. Ostanka dveli ogromnih granat i/ največjili laškili topov. Aprovizacija. Nemiri rsled pomanliaiija liraiie so se pojavili v nel^aterih krajih Dalmacije. Draga gos. Prošli teden je bila v Sarajevu na trgu prodana gos za 250 Kron. Gos je tehtala 7 kg. Cene mesa v Zagrebu. Govedina je po 16, 18 in 20 kron kilogram, teletina pa po 14 in 16 kron. Zagrebškim mesarjem se pa zdijo še te cene prenizke, zato jih hočejo zvišati za 2 kroni pri kilogramu. Živila iz Ukrajine. Ukrajinska delegacija se je obvezala, da bo dala do 25. aprila centralnima državama 30.000 vagonov žita, 2000 zmrzlega mesa in 1000 vagonov sadja, torej vsega skupaj 33.000 vagonov, kar bi bilo 3,300.000 meterskih stotov. Po tem računu bi prišlo na vsakega prebivalca Nemčije in Avstro - Ogrske po 2^/4 Kilograma. To pa je presneto malo. Razne vesti. Zračna pošta Dunaj-Kijev. V petek, 20. t. m. se je otvoril zračni promet med Dunajem in Kijevom v Ukrajini. Vsak dan zjutraj odpluje eden poštni aeroplan iz Dunaja v Kijev in eden v obratni smeri. Vožnja traja 12 ur. Med potom se vstavi v Krako-vem in Lvovu. Vojna in velikonočni apostoli. Po starem običaju je zagrebški nadškof dvanajsterim starčkom, katerim je na Veliki četr- stran 142. TEDENSKE SLIKE Stev. 13. Iz Ukrajine: Vas. — Pravoslavna procesija. — Pravoslavna cerkev. — Kapelica. — Vaške koče. — Vaška hiša. tek umil noge, podaril vsakemu novo črno obleko, čevlje in jedilno orodje, katero so rabili pri pogostitvi v obredu umivanja. Letos pa bodo dobili ti »apostoli« mesto obleke in čevljev vsaki po 200 kron. Umrl vsled glada. Prošli teden se je v čakalnici IIL razreda drž. železnice v Zagrebu nenadoma zgrudil neki 67 let stari Izak Pavlic. Zdravnik je konštatiral, da je umrl vsled glada. Novi monopoli v Rusiji. Z ukazom vrhovnega gospodarskega sveta v Petrogra-du se je uvedel monopol za vžigalice, sveče, riž, kavo in še nekaj drugega špecerijskega blaga. Kanal skozi Rusijo. Berlinski »Lokal-anzeiger« propagira idejo, da bi se zgradil kanal od Baltiškega do Črnega morja, torej preko vse Rusije. Tak kanal, ki bi bil velikanskega gospodarskega pomena ne le za Rusijo in Ukrajino, marveč tudi za sosednje države, bi stal približno dve miljardi. Silna eksplozija pri Parizu. V mestu Courneuve pri Parizu je eksplodiralo skladišče za streljivo. Mesto, ki je štelo 5000 prebivalcev, je popolnoma razrušeno. Tudi del Pariza je poškodovan. Koliko je mrtvih, se še ne da točno določiti, ranjenih je bilo okoli 1500 od teh 200 smrtno. V Parizu je toliko šip pobitih, da vsled pomanjkanja stekla zadelavajo okna s v olje namočenim papirjem. A'ellkost evropejskili pristanišč. Največje pristanišče v Evropi je London. Tja došle ladje so vsebovale leta 1913. skoro 19 milijonov ton. — Za Londonom največje je Lieverpool, za tem pa Antverpen. — Med pristanišči, ki pridejo v poštev za preskrbo takozvane srednje Evrope, zavzema prvo mesto Hamburg, čegar došle ladje so obsegale 14 milijonov ton. Za njim so se druga ev-ropejska pristanišča vrstila tako - le: Rot-terdam (13 milijonov ton), Marseille (10 milijonov ton), Neapelj, Genova (7 milijonov ton), Haver, Trst (51/2 milijona ton), Bremen (5 milijonov ton). Reka (3 milijone ton) in Benetke (2 milijona ton), Split, Zader, Pulj in Opatija (po 1 milijon ton), Gruž in Šibenik po ^/^milijona ton). Bogastvo gozdov v Srbiji. V stari Srbiji se ceni, da je gozdov nad U/2 milij. hehtarjev, kar znaša skoro 1/3 cele dežele. Največji posestnik gozdov je država, kateri pripada okoli '/3 vseh gozdov (550.000 ha), druga tretjina (650.000 ha), je v rokah mestnih in kmečkih občin, 17.000 ha imajo cerkve, samostani, 300.000 ha gozdov posamezne osebe. Več kot polovico državnih gozdov je bukovih, nadaljna četrtina je hrastova, igli-často drevje pa tvori komaj šestino državnih gozdov. Največji gozd, ki meri več kot 27 oralov, leži v severnem delu dežele v okolici kraja Miroča. Vsled pomankanja gozdarskega osobja in slabih prometnih sredstev je po mnenju nemških strokovnjakov v Srbiji uvedba umnega gozdarstva zelo težavna. Stev. 13. _ TEDENSKE SLIKE Stran 143. 3z Ukrajin«': i*ra\oslaTni popi. —1'arniK ua Volgi.— Vaško pokopališče. — ..liu n.i vcUt. — ('Oi-cia nkr.i.j i !i>ka \ as. — Begunci. Razkosanj«' zapadno Rusije. Vsled miru, ki so ga boljševiki podpisali v Brestu Litovskem, izgubi Rusija skoraj tretjino svoje evropejske posesti. Nemčija bo iz nekdaj zapadne Rusije organizirala sedem držav: 1.) Ukrajino, ki obsega nekdanje ruske gu-bernije, Volinsko, Podoljo, Kijev, Jekateri-noslav, Harkov, Poltava, Cernigov; 2.) Litvo, katere obseg še ni znan. Najbrž bo sestojala iz gubernij Kovno, Grodno in Vilna ; 3.) Poljsko, ki obsega 10 gubernij; 4.) Kuronsko : 5.) Finsko; 6.) Estonsko in 7.) Livlandijo. Poleg tega so se na Ruskem osamosvojila sledeča ozemlja; Besarabija, ki jo imajo danes zasedeno Romuni, Krim, ki je v rokah Tatarov, uralska republika, v okolici Kaspi-škega morja, Kavkazija, o kateri smo slišali, da je ustanovila svojo vlado. Nadalje se je tudi Sibirija konstituirala kot posebna republika in poroča se,- da so tudi donski in kubanski kozaki organizirali svojo posebno avtonomijo. Dajte svojim domovom, svojim stanovanjem novo lice! Pretvarjamo svoje misli in dejanja po jugoslovansko. Drobno delo za narod cenimo dandanes kot pred vojno, zavrgli pa smo brezpomembne zahteve v tem velikem času. Visoko se dviga naša jugoslovanska zastava, krepko in samozavestno korakamo za ¦ njo, vehka so naša gesla in' veliki naši cilji v združeni Jugoslaviji. Če pa stopimo v stanovanje našega meščana ali kmeta, vidimo v njem malo domačega, kar bi bilo vzklilo iz lastne slovenske duše, kar bi vzgajalo v našem ljudstvu ono globoko ljubezen do lastne narodne bi-tosti, do domačih običajev in navad, do resničnega življenja po naših domačih selih in mestih. 01.,x+>. xtx. xjx. xjx xtx x!> xtx xtx )l( = Mazilo za lase t varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Kolodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje. Izbomo sredstvo za rast las. — Za gotovost se jamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. Kislo vodo, vino :: in sadjevec :: razpošilja A. Oset, p. Guštanj, Koroško. Kupim vse vrste zamaške, ^= steklenice in sode. Josip Jug, pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št. 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. :: — Solidna in točna postrežba. — LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Rezervni fond okroglo 1,500.000 kron. STRITARJEVA ULICA ST. 2. :: DelniSka glavnica 10,000.000 kron. ;: Podružnice v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun (t. č. v Ljubljani) in Celju. ter jih obrestuje najugodneje. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. 4% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tisk ,,Zvezne tiskarne" v Ljubljani.