Mir na Balkanu. V nedeljo, dne 10. avgusta, so odposlanci balkanskih drža,v v Bukarešti podpisali mirovno pogodbo. Iz utrdb so naznanili topi Bukareščanom, da se je mir nepreklicno sklenil; vsi zvonovji so zvonili, godbe so korakale po mestu, ki je bilo okrašeno z zastavami. Rumunija, Srbija, GrCija so z mirovnimi določbami zelo zadovoljni, le Bolgarija žaluje. Da bi olajšali Bolgarom težavno stališ6'e, priskočili sta jim Avstrija in Rusija na pomoč ter javno naznanili svojo voljo, da se namrec bukareščainska pogodba od velevlasti pregleda in popravi. Bdlgare posebno peče. ker so morali Grkom odstopiti toliko zemlje v Malcedoniji in najlepši kos morskega obrežja z velevažno luk!o Kavala. Toda malo upanja je, da bosta Avstrija in Rusija s svojim mnenjem prodrli med drugimi velesflami, a tudi Bolgarija nima več moei, da bi si šla po Kavalo.. Za to je naše mnenje, da bukarešeanski mir, v koliikor se tic"e nezadovoljnosti med Bolgari, ni sedaj v nevarnosti. Da trajen ni, da bodo Bolgari pozneje kedaj, ko si zopet opomorejo, zopet šli po svoje brate v Makedonijo, je za, vsakega jasno. Avdijence grofa Berchtolda in vojnega ministra Krobatina te dni pri cesarju zaradi te;ga go^ovo nimajo pomena, "kakor da bi" se pripra,vljali na kako vojno pomoč Bolgarom, ampak gre se za to, da se odpustijo naši rezervlstl na meiali in vrnejo za stalno na svoje domove. Rumunski kralj se je brzojavno zahvalil nemškemu cesarju, da ga je taJco krepko podpiral v zadnjem dasu (ko se je Rumunija odtujila Avstriji ter oropala in ponižala Bolgarijo), a grškega kralja je nemški cesar imenoval za feldmaršala nemške armade ter mu s tem poka,zal svoje veselje nad grškimi uspehi nasproti Bolgarom. Nemčija je v tem boju poskusila vse, da Avstrija ne žanje na Balkanu nobenih uspehov, tudi s podpiranjem Bdlgarov ne, ampak da se pdvsod osovraži in tako ostane še nadalje igračica v šapah nemškega medveda. Toda kaj bo z Odrinom? Turki noffejo več iz Odrina, kljub temu, da so jim vse velevlasti to na-svetovaje. Enver beg je prevzel poveljništvo čez tur-ške čete v Odrinu in okolici ter sedaj razglaša, dane samo ne bo zapustil Odrina, ampak da bo vpar del v kratkem v staro Bolgariio ter si šel še po bolgafsko mesto Plovdiv. Ho6e se maščevati nad Bolgari ter njeno sedanjo stisko izkoristitH,. Niti Rumuni-ja, niti Srbija, niti Grčija noče pomagati ve6 Bolgarom proti Turkom, dobile so svoj plen in jim je bolgarska stiska deveta briga, Samo odlofien nastop Rusije bi mogel ustrašiti" Turčijo in pomagati Bolgariji iz zagate. Zeleti je, da se vrne popolen mir na Balkan. Ne samo balkanske države so trpele vsled vojske, ampak tudi sosedne države smo občutile slabe njene gospodarske nasledke, posebno mi v Avstriji, ki smo imeli na vzhodu in jugu svoje meje mocno zastražene z velikim številom rednega in rezervnega vojaštva. Velika potrtost y Bolgtriji, Na Bolgarskem sklep miru saveda ni izzval navdušenja in veselja, ampak žalost in potrtost. Bolgarska armada je šla v vojsko, da reši svoje bolgarske brate v Makedoniji izpod turškega jarma. Turški jarem je razbit, a bukareški mirovni sklep jim je večino odvzel ter prisodil Grčiji in Srbiji. V vojski so si izvojevali Odrin, tudi tega so iim zopet odvzeli Turki, in vsa posredovanja velesil pri turški vladi so ostala dosedaj brezuspešna. Največ so ti> peli v vojski proti Turkom Bolgari, dobil^ sa' najmanj. To mora vzbuditi med ljudstvom trpka čustva. Se bolj trpka pa pri vojažtvu kot pri ljudstvu. Danes je neoporečeno dokazano, da bolgarslcih neuspehov v zadnji vojski ni bila kriva armada, ampak bolgarska vlada pod dr. Danevora, ki armadi ni zasigurala hrbta napram Tiurčiji in Rurauniji, a proti Grkom in Srbom ji ni pustila prodirati ter celo izdala njihov bojni načrt. Grki ne bi nikdar upali prodirati s tako drznostjo, ako bi jim ruski poslaniki ne izdali, ka,ko majhna je armada, kalteri poveljuje general Ivanov. Nasproti Srbom je general Sav^ določil, da mora Ratko Dira(itrie^ prodirafi čez Pirot, Niš proti Vranji in Stiplju. Ko so bolgarske čete dosegle prve uspehe na srbskih tleh, posegel/ je dr. Danev vmes in bolgarske cete so se morale umikati. Ko se bodo vojaki vrnili z bojišča in zvedeli za celo nesreco svoje domovine, zvedeli, da so zastonj trpeli, krvaveli in umirali, zvedeli tudi za izda.jalstvo, balti se je v Bolgariji resnih ncmirov. In ogorčenje se ne bo zadovoljilo samo z dr. Danevom. Že sedaj so se slišali posamezni glasovi: ,,'Dr. Danev ni glavni krivec, ampak car, ki ntu je vse verjel!" Ko se je car Ferdinand med vojskio še branil odpustiti dr. Daneva, bili sta dve armadi pripravljeni, da marširata v Sofijo. Se le ko je car izvedel za to nakano, pustil je pasti dr. Da^neva in poklicaT novega mindstrskega predsednika dr. Radoslavova. To je bilo prvikrat, da je pošast revolucija skušala dvigniti svojo glavo. Ko se je skregal general Savov v mini- strskem svetu z dr. Danevom in mu očital izdajstvo, hitel je Savov k carju ter mu predlagal mlinistrstvo itz samih generalov. Takrat še mu je car Ferdinand pokazal vrata, Savov je moral oditi, toda ko je zvedel za nakano vojaštva, da hoče marširati v Sofijo, tedaj se je car trenotno odločil in odslovil Daneva. Ze kroži zopet po Bolgariji vprašanje starega poveljnika bolgarskih band Jana Sandanskega: ,,Zakaj imamo carja?" Car Ferdinand je duševno popolnoma pobit ter v svojih odločbah nesiguren. Nikomur več prav ne zaupa. Piše se, da bo odstopil od prestola na Ijubo svojemu sinu careviču Borisu. Toda to ni verjetno, in ne daje poroštva, da bo potem Bolgarija ostala mirna. Le ako bo pokazal dr. Radoslavov mofino roko in ako ga bo podpiral general Savov, M vživa med vojaštvom neomejeno zaupanje, se še more Bolgarija obvarovati velikih notranjih nemirov in prevratov. Nov zemljevid balkanskega polotoka. Mir na Balkanu je sklenjen in razmerje med posameznimi državami na Batkanu je tako-le: Ti u r č i j i ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoee 170.000 kvadratnih kilom&trov, z vec kot 6,000.000 prebivalci, samo še ozemlje, ki meri pribli- gžno 20.000 kvadratnib. kilometrov in šteje 1,400.000 Pprebivalcev. Kaj bo z Odrinom i'n oni^n ozemljem y  Traciji nad črto Midia-Enos., ki je sedaj zasedeno že  zopet po Tiurkih, se še sedaj ne ve nič natančn^ga. Velevlasti sicer vplivajo grozeče na Tlurčijo, naj od- rine 6ez črto Midia-Enos nazaj, a kakor znamenja kažejo, se širokohlači Turek ne bo dal z lepa spra- viti z Odrina in Tracije. B o l g a r i'] a odstopi Rumuniji ozemlje Turtukan-Dobrič-Balčik, ki meri okrog 7000 kvadratnih kilometrov'in šteje 260.000 prebivalcarv,. Dobi pa: ostali del odrinskega okrožja s 23.500 kvadratn. kilometri in ,650.000 prebivalci, del solunskega vilajeta v izmeri 12.000 kvadratniii kjilometrov s približno 260 tisoč prebivalci, in del kosovskega vilajeta v izmeri 5000 kvadratnih kilometrov in s 150.000 prebivalci. V celem je torej Bolgarija ^dobila 40.000 kvadratnih fcilometrov z 1,060.000 prebivalci. Ako odštejemo ono ozemlje, ki je je morala odstopiti RumilnsTii, se je Bolgarija povečala za 33.000 kvadra,tnih kilometrov, in bo štela 800.000 prebivalcev več, kakor pred vojno s Tiureijo. Bolgarija zahteva za-se Ka^ailo, katera ima velevažno trgovsko pristanišče in šteje 20.000 prebivalcev. Avstrija, Rusija in Italija bodo skoro gotovo skušaile sklenjeno raejo tako v prid Boligarom spremeniti, da bf Kavala slednjim jwipadla, a trmoglavi Grki gotovo ne bodo hoteli lo privoliti, ker lajb.ko spremenijo Kavalo v mofino bojno luko. Bolgarom po tem takem osita,ne samo 110 kilometrov dolgo morsko obrežje ob Egejskem morju. S r b i j a dobi: veeji del kosovskega vilajeta v izmeri 18.000 kvadratnih kilometrov s 620.000 prebivalci, del bitoljskega vilajeta v izmeri '9000 kvadratnih kilometrov s 320.000 prebivalci in del solunskega vilaoeta v izmeri okrog 5000 kvadratnih kilometrov s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija ;32.000 kvad. kilometrov z 1,110.000 prebivalci. Srbiji ostaneta mesti Kocana in Stiplje, katteri so hotelii. imeti Bolgari, a Strnmico so Srbi v zadnjem trenutku vendar-le odstopili Bolgarom. C r n a. gjo r a dobi del novopazarskega sandžaka, zemlje okrog Gusinja; in Plave, Pe6, Djakovico in del skadrskega vilajeta, kakor ga je dolofiila poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem krog 7000 kvadratnib kilometrov z 230.000 prebivalci. G r š k a dobi: otok Kreto, Epir, del južne Macedoniie, Solun z ozadjem, Seres, Drajtno in Kavalo s 45.000 kvadratnih kilometrov in 1,52,0.000 prebivaVci. Poleg tega dobi še Grška večino Egejskih otokov. Nova kneževina A 1 b a n i j a -bo obsegala večji del skadrskega vilajeta, severni del janinskega vilajeta in dele bitoljskega in kosovskega vrlajeta, torej ozemlje, ki bo štelo okrog 32.000 kvadratnih kilometrov in štelo okrog 880.000 prebivalcev. Povečane balkanske države bodo po sklenjenem miru merije: 1. Rumunija 138.000 kvadraitnih kilometrov (doslej 131.000); 2. Bolgarska 129.000 kv. km (doslej 96.000 kv. km.); 3; Grška 110.000 kvadr. km (doslej 65.000); 4. Srbija 80.000 kv. km (doslej 48.000); 5. Crnagora 16.000 kv. km (doslej 9000). Kar se tiče prebivalstva, bo štela: 1. Rumunska; 6 mil. 260.000 prebivalcev (preje 6,000.000); 2. Bolgarija 4 mil. 600.000 prebivalcev (preje 3,800.000); 3. Grška 4 mil. 100.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 4. Srbija 3,600.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 5. Crnagora 4S0.000 prebivalcev (preje 250.000). Iz teh podatkov je razvidno, da se najbolj poveča Grška, najmanj pa Srbija, Bukareške zanimivostl. Besedilo mirovne pogodbe so podpisali zastopniki različnih držav z zlatim peresom in sicer z istim, s katerim se je podpisala mirovna pogodba med Rusijo in Japa,nom. Rumunski kralj je hotel vsem zastopnikom na bukareški konferenci podeliti odlikovanja, a bolgarski zastopniki so prosili, da se naj njih prezre, ker povodom tatega mirovskega sklepa ne morejo sprejeti nobenih. odlikovanj. Za mirovno pogodbo se je predlagalo besedilo, da bo odslej med balkanskimi državami vladal mir in soglasje. Bolgarski za^stopniki pa besede soglasje niso hateli sprejeti. Nazadnje so se zjedinili na besedo: prijateljs;tvo, namesto: soglasje. Srbi so na bukareški konferenci najodločnejše odklonili, da bi se narodnostimi in verskitn izpovedafnjem v Makedoniji zasigurala šolska in verska svoboda, dočim so se druge države pokazale v tem oziru zelo spravljive. Za to je tudi malo upanja, da bodo Srbi katolikom dovolili versko prostost, "kajkor so preje razglašali, ko še so bili v negotovosti glede ozemlja. V stari Srbiji se sme samo v avstrijskem poslaništvu katoliško maševati.