V Maribor«, 'dne 3 1 . T I T : M -» rfK m * tf» v F ^ F P v i v M r * m m — Tnwmrcr ...................... «nwB«am^mau£3sinH Bajka o čudnih hi.jih na Pohorju MORSKE DEKLICE ALI VILE. 3il je viničar in bival v takozvani dim­ nici. Imel je pa navado, da je rad na peči ležal. Ko se nekoč bliža polnoč, pride božja deklica in začne gibanice delati in jih pozneje peči. Večkrat je pogiedaia gor na peč, viničar pa je tudi pogledal ns .božjo deklico, še mileje pa na gibanice. Deklica mu je dala velik kos, rekoč: »Ne povej nikomur, kar si videl!« Z veseljem je začel kos povživati; bila ie presladka gibanica, — pa toliko je je bilo, da ni mogel vse povžiti. Ostanke je dal drugo jutro domačim in neizrečeno so se jim do- padli. Hoteli so pa sedaj tudi vedeti, od­ kod je dobil to slaščico. Nekoliko časa je tajil, potem pa je le povedal. Drugo noč je božja deklica zopet prišla in ;e zopet gibance pekla; osorno je pogledala vini­ čarja in mu očitala njegovo klepetavost, slaščice pa ni dobil nikoli več. Kadar se gre spat, se mora kamen v kuhinji skrbno osnažiti pepela, drugače pride božja deklica kurit. — V mraku se ne sme hoditi na ribnik prat, ker takrat hodi Vila, ali tudi od nekaterih ho?ia de­ klica imenovana, izpirat tja svoje perilo. Morske deklice se prikazujejo svojim ljubimcem kraj rek in kraj morje, najrajši zvečer ob mesečnem svitu. Napol so ribe — napol ženske. Pridejo pa vsako sedmo leto na obalo prepevat. Nekdaj so bile okoli Središča in po Su- mah divje devojke, ki so vse žito po po­ lju požele, divjaki pa so jim snope rezali: videl jih nikdo ni. Gosnodinje so jim vča­ sih na polje nosile jesti, ker drugecra pla­ čila niso imele. Odkod so te devojke prišle, se ne ve, pokanje z biči pa iih je pregnalo. Na Štajerskem pravijo to-ie od »divjih dekel«. Enkrat se dogodi, da bi rade nekega fanta utopile; to pa sliši neka stara žena, ki je k mlinu zrnje nesla in to je bila njegova mati. Ona sliši iz vode: »Ura je vun ali Ivana še ni tu!« Tako začuje trikrat. Počasi prijaše njen sin Ivanek na svojem belem konju, pa mu reče njegova mati: »Čuješ, ti moj lju­ bi sin, jaz sem slišala trikrat tebe klicati iz vode, gotovo te divje dekle kličejo, pa te hočejo utopiti.« »Mati, ravno zdaj bom moral črez vodo k našemu mlinarju!« — »Ne idi, dragi sin, tebe hočejo divje dekle utopiti!« »Kaj bi zdaj draga mati?« »Konjske podkove obrni nazaj, in stapi naprej; mislile bodo, da si že preit od­ šel!« Nato hitro skoči preko vode. Vila mu pa nadene na nogo zlati lanec in on ga odnese, pa sliši trikrat: »Če ne daš lanca nazaj, napravimo da bo voda /a teboj tekla!« On vrže hitro lanec nazaj v vodo. Zato pa so mu obljubile dolgo živ­ ljenje in mnogo bogastva od njih. Vrvi ne smemo na kolovratu pustiti, si­ cer pride božja deklica prest. Vila je prišla k nekemu kmetu in re­ kla: »Sej bob! Sej bob!« Bilo je to rano pomladi. Kmet jo posluša in naseje bob. Ko je pa začel rasti, se je kmetu zdelo, da iz njega ne bo nič. Hlapec pa ie kme­ ta le pregovoril in pustil ga je do žetve. Ko so pa bob mlatili, namlatili so ga to­ liko, kakor nikoli poprej. Ravno temu kmetu je prinesla Vila štreno preie in mu je rekla: »Ovijajte to prejo v klobči­ če ;a če se vam utrga, ne recite: »Konec sem izgubil, ampak nitko sem izgub’!.« In tako je imel kmet vedno veliko platna od one štrene. Kadar je imel kdo čas, se je moral vsesti in navijati prejo. Vsi so se že 'naveličali. Enkrat torni le hlapec spregovori: »Konec sem izgubil!« — in od tistega časa je bilo vse preč. 5očobne iskre in utrinki V dobi, kakršna je današnja, ko se vse. vrednote prevrednotijo in izredn >ti- jo, so dobile tudi razne besede čisto drug pomen. Evo, kratek prispevek k sodob­ nemu besedoslovju: človek — egoizem vojak — mehanizem življenje — martirizem poštenje — anahronizem ljubezen — sofizem nežna ženska — paradoksizem umetnost — kubizem administracija — birokratizem cerkev — anatematizem narodna vzajemnost — antagonizem konstitucijonalna država — absolutizem šola — Leyerkasten »Ljudski glas« izhaja v nemškem jeziku »Enakost« je slovenska »Slov. Gospodar« je rimski bakšiš je turški parlament je balkanski Saxophon je zamorski bašibozluk je pristno naš. Kdor ne verjame, da je tako, naj vpra­ ša profesorja klasičnih jezikov, doktorja Petrefakta. * • Ali ni ččudno, da je bil Strossrftayer Hrvat, Bleiweis Slovenec, Dežman pa Nemec. * « Meščan se kaj rad postavlja pred de- želanom. Pa je med obetna samo tolik­ šna razlika, kakor je med poljsko In cer­ kveno mišjo. Zadnja ima le bolj »nobel« luknjo. * * Kronski penzijonist je človek, ki se je z lepim uspehom poglobil v umetnost — živeti brez para. Ce umre, ga pokopljejo na občinske stroške, kar popolnoma od­ govarja uradnemu socijalnemu čutu. • * Mariborska opera bo ukinjena. Knj zato! Samo da nam ostane še vedno Glavnjača. • • Naši državni krniilarji hočeio odpraviti prostitucijo z zakonom. To sredstvo se mi zdi ravno toliko vredno, kakor wsta za brke. Maribor že dojrlo nima Veneri­ nega svetišča — pač pa’Stevi!o nje~»ih svečenic strahovito narašča. Prvi zoološki vrt v Sloveniji je bil u- stanovljen po prevratu v Mariboru na policijskem komisarijatu. Tamkaj dobiš vse ptiče od orla do čuka ter zverine od medveda do povha. t * * Zveza kulturnih društev v Mariboru predvaja »Napoleona«. Mrko in prezirlji­ vo gleda v kaos, ki ga je ustanovila re­ volucija ter z železno pestjo ustvarja »avtoriteto« in dvigne Francijo. Ali bo našel Jugoslovan svojega Napoleona, do­ kler je še čas? Avtoriteta je že dolgo mr­ tva — samo da »slepci« tega ne vidijo. Ljudska uniuerza u (Tlariboru V pondeljek, 2. aprila, koncert »Fran­ coske glasbe«. Pianistka Jadviga Poženel iz Ljubljane. Predprodaja- vstopnic pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. Prihodnji teden nas obišče svetovna potovalka in pisateljica gdč. A. Kar'hi iz Ce-ja, ki je preživela mnogo let na K:r< ij- skein, Japonskem, v Avstraliji itd. in v največji meri spoznala življenje tamkaj­ šnjega prebivalstva. Gdč. Karlin je edin­ stven pojav prave romantične, strastne potovalke, ki jo miče tembolj daljni svet. čim je grozovitejši in nevarnejši! V torek. 3. aprila, ob 7.30 predava v Studencih (deška šola) o »Delovnih prili­ kah in delavskem položaju širom sveta in sicer na podlagi lepih rk'optičnih slik. V sredo, 4 aprila, prodava ob 8. uri (v Mariboru. S!om?kov trg 17) o velein- teresantni toni' »Dve leti m avstralskih otokih« na podlagi lenih .skicntifinih s ik m Volnena obleka. Vse, kar je izvorne , se da %o6ist i t i z Edi­ no ne pozabi te , da Je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno posto- jpati Volna ne pr sne s e vro­ če, vode ker ji vročina str­ di vlakenca. lorej: RADION razstopi v mrzli vodi kot zrni raj in v tej razstopini malo pr zmečka j inpregnject volnene stvari. RADIOM bo odpravil čisto sam vsako nesnago. Vo . nene^stvciri se ne smejo pri sušenju obe­ siti ampak razprostreti po cistern platnu. S tako metodo boste očistili., vse kar je iz volne, torej svoj jumver, sv.ojo p let enov kapo in vse sl i čno. Barva­ ne stvari bojo po­ novno pokazale svoj e drazesti kot da so nove. Šaljapinoua u la — dečji sonatorif Naši čitatelji se še spominjajo na spor. ki je nastal med svetovno zna­ nim ru?l