iov poglejte n* Lova za dan, ko i. V teh časih cen, potrebuje. Skušajte »j plačano.
GLAS NARODA
No. 246. — 9
Dsf slovefisJBfi delavc&rv AmerilcL
IMi st the PMt Oftte* al New X«k, M. L,
Act mi CaagrcM mt Hvtk tri 1819.
U NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivate • • • C 'GLAS NARODA9'
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM aaidjte
ČITAJTE, KAR VAS ZAHMA
I
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 16, 1942— SREDA, 16. DECEMBRA, 1942
RUSI ODPRLI NOVOIFRONTO
* -—-»g.
VČERAJ SO RUSI VDARILI NA SOVRAŽNIK A NA NOVEM KRAJU MED STALENGRADO M IN RZEVOM TER S TEM ODPRLI NOVO FRONTO. — JU2NO OD VORONE2A SO ZE ZAVZELI VEC STRATESKO VAŽNIH KRA JEV. — VORONE2 SE NAHAJA KAKIH 300 MILJ SEVEROZAPADNO OD STALINGRAD A, KJER SO RUSI POLETI VSTAVILI NEM3 KO PRODIRANJE
Rusko vojno poroc&lo pravi, da je rdeča armada "preskušala nemške utrdbe."
Nepotrjena osiška poročila pravijo, da je bil ta novi ruski vdar podoben onemu, ki se je 22. novembra pričel pri Stalim-gradu ter okoli Rževa in Veliki jih Lukov pred 17 dnevi. Ako je temu res tako ali ne, ta ruski vdar kaže, da morejo Rusi vfcak čas na različnih krajih vdariti z veliko silo, kateri Nemci niso kop.
Močna nemška armada se še vedno nahaja v predelu med Donom in Volgo in se ne mCre izvleči iz zagate. Poslužujejo se močnih tanenih napadCv in do-važ&jo ojačenja s transportnimi a e rop lani, da bi prebili močni ruski obroč, toda Rusi vse te napade odbijejo in transportne aeroplane večinoma u-ničijo. Včerajšnje rusko poročilo naznanja, da je bilo zopet razbitih 33 nemških transportnih aeroplanov in v osmih dnevih je bilo uničenih 256 transportnih aeroplanov.
V Stal i ograda in severoza-padno od njega so Rusi neko-
Okoli Bfteva in VeHkijtb lin kov Nemci silovito napadajo. Tn Reuterjevo poročilo pravi, da se bijejo iboji v notranjosti take nemške črte, katere je nedavno irmrli graditelj nemških črt Todt rekel: " Raaspredelba na širokost mora biti taka, da se sovražnik, ako prebije eno
črto, znajde pri vsakem koraku v bolj in bolj zapleteni mreži utrdb.
Vesela poročila o ruskem položaju prinašajo Nemci sami.
Angleška radio postaja je vjela poročilo nemškega generala Deitmara, ki je rekel:
'•V svoji ofenzivi pri Stalin gradu s*o Rum-dosegli precejšnje uspehe v svojih napadih. Neka j časa so celo vstvarili zelo resen položaj."
"V nekem predelu na osrednji fronti je rdeča armada napravila globoko vrzel v naši črti."
General Dietmar je nato nemški narod posvaril, 4a naj nikar ne pričakuje, da oi bila vojna z Rusijo lahka in kratka, temveč da bo še mnogo hudih bojev. Brisi imajo še vedno mnogo vojaštva in vojnega materjala. Rekel je,* da stoje Nemci nasproti po število mnogo močnejšemu sovražniku. Očitno je, da i je skušal Diet-
■marnemški narod priprmjvMI fe1 g^^gg*^ je v to sritt-
■ -zda rdeča trata a urada nem-
na mnogo hujše novice.
Vplivni nemški list ."JFrank-furter ZeHung" prav^pl*
"Dogodki zadnjih tednov so porušili vsako upanje, ki se jef dvignilo v naših srcih. Priprav ljeni moramo biti, da bo vojna z Krasijo trajala še več let.*'
PRESENEČENJE ZA NACUE
Razkol med guerilci v Jugoslaviji
Moskva. — Ob priliki 25-le-tnioe ruske revolucije so nudili gueriiei pri Smoleiisku nemškim zasednim četam nepričakovano presenečenje, ko so se ki se obe borita proti osiščii, medtem, ko politične razlike naenkrat pojavile vsepovsod med tema grupama pretresajo zamejno jugoslovansko
rdeče zastave. Vihrale so vrh' vlado oziroma njene predstavnike v Londonu in v Ameriki.
spomenikov, na strehah, ob va-1
sikih vodnjakih, na postajah in' Gnerltako "desno krilo",	* "
raz telefonskih drogov. Nemški pod poveljstvom D raze Miha j-! go v svojem govoru v San vojaki so se bali dotakniti teh loviča in "levo krilo", pozna- Franci scu pozval jugoslovan-
New York. — Kakor se je glasilo poročilo INS., ki je bilo
te dni priobčeno v nekaterih listih v New Yorku, obstoja,! ^bington neki jugoslovanski
. . _ , .,. ,	... ..... . . ' polkovnik ki ie Dnsel iz Sred-
ti sedaj v Jugoslaviji dve nasprotni si guenlski skupini, ^Jega Vah'oda>J JT je z letalom
ponesel razne vojaške potrebščine guerilcem v Jugoslaviji. Pri tem je letel čez svoj rodni kraj in je rekel, da je z lahkoto razločil znane mu ulice, ker mesto ni bilo zatemnjeno. Potrebščine, ki jih je spustil so
zastav, kajti spominjali so se,j010 Pp<* imenom Partizani, sta sko vlado v zamejstvu, da Be M Mihajlovičevo vojsko.
H O OA K i I n I nr« pL»a lni^ _ ~ „4____ ti <v)ini T7 /»ni cam! ofrori in o!_i rlnln?>nn W.iaxri orltwlo svni i Vi »vi.1 _ . , . ,	1 1____.___- t >
da so bile lansko leto zastave vaba k rmastreUbi skrbno prikritih min, katere &o raznesle mar. kikaterega nacija, ki je hotel v svoji divji nacijski gorečnosti takoj izpuliti ali odstraniti rdečo zastavo Sovjetov.
Mladi partizani so delali cele •tedne, da so pripravili nacijem to lepo presenečenje in dekleta so na skrivaj šivala zastave, včasih skoroda pred nosom na-cijev, ki pa niso kljub temu o-tpazili nič sumljivega. Barvila za zastave so si mladi ljudje dobili kakor so pač mogli — v
si edini v eni sami stvari in si-} določno izjavi glede svojih po-
cer v sovraštvu do osiščnikov. j vojnih ciljev. Dejal je =
ht^i	•	"Vsi oni, ki se bore proti
'Neka odgovorna oziroma po-' TJ.,, . * ,	..t ,
iicana osebnost v New Yorku! Hlt!°T' zasluz1^0	<**
BOMBNIKI TEPEJO ROMMELOVO ARMADO
Rommelova poražena armada (Afrika Korps) beži pred osmo angleško armado mimo slanih močvirij ob Sirte zalivu proti zapadu,-na njenem begu pa jih neprestano bombardirajo in obstrclju jejp o zavezniški aeroplani.
Bojna Črta okoli E1 Agheile je bila močno utrjena, toda
Ladje faBondi
feldmaršal Rommel jo je opustil brez boja. Sodeč po zadnjih neuradnih poročilih, je 'bežeča nemška armada dospela že do En Nofilije in mogoče oelo že do prašne Sirte.
O prvih bojih je le malo poročil; najbrže sploh ni drugih bojev, kot da bombniki mečejo bombe na bežeče Nemce. Ameriški in angteSri aeroplani Nemcem ne dovolijo nobenega odmora. Sirta nima vode; le
■ta in sto ladij, ki bodo v kratkem dograjen*. Mnog« »o ie bile splavljene In jih sedaj pripravljajo 1» izdelujejo, da bodo nastopile pot ie« morja. Ogrodja drugih so ie tudi postavljena in Izgleda, kot da bi bila pri tem roka. ki slaca in sestavlja
Herkulova
ladje, ki bodo vozile potno* in tolaibo vsem svobodo ljubečim narodom.
Skrbeti moramo, da bodo imele na&e armade in armade na&ih zaves nikov dovolj zalof in samo ml jih moremo zalotiti s vsemi potreb&i —al s svojimi naravnimi viri.
Vojni bond. Id ca I ste kupili ta mesec, bo pomagal graditi ladje in Ac ve« ladij . . . ladje, ki bodo premosti le globino, ki je največja zapreka do hitrega kon osvobodilne vojne.
Pomagati moramo t a d 1 stradajo «1 m i n tlačenim narodom. Ta katerih so junafti in* utrjeni mornarji in Id so bile zgrajene s sredstvi, ki M« jih prispeli sa vojne boode, bo premagal vse ovire in bo pomagal prinesti svobodo celemu sveta.
Udi j.
V ameriških ladjedelnicah jO v deluj mal0 studencev in vodnjakov,
zato se Rommel tam ne bo mogel vstaviti.
Pri Serti režejo daleč v notranjost puaca/ve dolge, suhe struge, ki pa ob deževju nastanejo drv^ji hudourniki, nato pa blatne kotanje. In ravno sedaj dežuje, kar armado generala Moratgomery-ja zelo ovira. Deževna doba v tem letnem ča*?u pa je le kratka. Prvi pripravni kraj, kjer se more Rommel vstaviti, je Misurata, vzhodno od TripOMsa, glavnega mesta Libije.
Montgomervjevi vojaki, ki prodirajo po najbolj suhi pu-šavi na svetu, pa si želijo, da bi se kaj dlje časa deževalo. Na tem kraju Afrike dežuje vsako leto komaj dva tedna, toda to zadostuje, da se puščava premeni v obširna blatna polja.
Dalje proti zapadu pa Amerikami in Angleži igrajo^ «uno postransko vlogo ter drže osi-ško armado v ozkem pasu ob obrežju Tunizije.
Včerajšnje poročilo zavezniškega glavnega stana pravi, da . . . Nadaljevanje na 2. str.
škega poveljnika.
Poleg zastav je bilo morda še večje presenečenje to, da se je razneslo in razdalo na tisoče kopij Stalinovega govora — te kopije eo bile narejene po partizanih, ki so se naučili govora na pamet, ko je bil oddajan po radiju, ter so ga potem razširili. Stenqgrafirali pa so Stalinov govor v varnejšem kraju ki so si ga mogli omisliti in sicer na domu ruskega uradnika, ki je bil zaposljen pri nemškem poveljniku.
Nelki partizanski oddelek je dobil oelo nekaj izvodov "Pravde**, ki je bila .opuščena na tla •po roških letakih. "LiM je nato krožil po vaseh v okrožju Vitebsk in prehajal iz roke v roko.
Kitajslri vladni uradniki pravijo, naj bi se priredilo maano bombardiranje J aponske
klicana
je izjavila, da preti zamejnemu kabinetu Jugoslav! je v Londonu spričo razkola med guerilci huda kriza.
General Mihajlovic je po mnenju obeh skupin konservativec, toda v nobenem taboru se ne dvomi o njegovi lojalnosti do zaveznikov, kljub nedavnim dbdolžitvam, da je pričel voditi politiko sodelovanja, z os iščem. ^ 3
"Mihajlovič ni demokrat." je dejal neki partizan, "toda izdajalec prav gotovo ni!"
Ta zagovor Mihajloviča je bil podprt tudi po izjavi predstavnika jugoslovanske vlade v Londorm, ki je dejal, da po "komunistični" elementi, kate ri bi radi t^ronobili Mihajloviča, poi skušal i očrniti njegovo ime in njegovo delovanje.
Kitajski minister za finančne zadeve, dr, H. H. K^ung, je vprašal Zdr. države, naj bi poslale Kitajski še več bombnikov in letal, da bi se tako moglo vprizoriti masne bombne napade na japonska industrijska središča. Minister je rekel, da je bombardiranje važnih in zelo centraliziranih japonskih središč za enkrat važnejše, kakor pa zavzetje Burme.
Kung se je pohvalno izrazil o ameriškem bombardiranju Hong Ko mara, Cantona in drugih važnih baz v Indokini. Dejal je:
"Dobro nam de, da moremo udariti nazaj in vrniti milo za drago v&aj sedaj po petih letih razdejanja, ki so nam ga orizadevali Japonci z bombar-dirangem.' *
Kung je izjavil tudi, da Ki-jtajska Reli imeti boljše odnoša-je z Ameriko po tej vojni, ter da. bi bilo potrebno setaviti "Pacifiški čarter", kateri bi razčistil politično situacijo na Pacifiku in oslabil japonsko propagando.
Po druari strani pa je zagovornik partizanov dejal, da je obžalovanja vredno, ker se je njihovo gibanje krstilo za komunistično, četudi je res*, da se je nekaj mesecev nazaj označevalo kot partizane rnsfce gue-rilce. — K partizanom, trdijo njihovi pripadniki, spadaio člani vseh mogočnih (oolitičnih strank ali f rakci i v Jugoslaviji, tnidi komunisti.
M. Nincich, zunanji minister
Iv zamejstvu, je na čelu Mihaj-lovičeve ali konservativne skupine v kabinetu, a dr. Ivan Su-basich, bivši ban Hrvatske in sedaj bivajoč v Ameriki, nače-ljuje liberalni ali opozicijalni skupini.
Ban Subasich je pred nedol-
svoje domovine in od zaveznikov. Ostro obsojam vse, ki povzročajo pogubne razkole med jugoslovanskimi guerilci."
Partizani cenijo svojo o-boroženi silo na 250 tisoč do 300 tisoč mož, pravzaprav pravijo, da je od teh četrtina ženskih bojevnic. Trdijo tudi, da partizani sedaj kontrolirajo najboljše predele Bosne in mnoge druge ''svobodne otociČe" v
"Naša fronta sega že v razdaljo 100 kilometrov," je dejal predstavnik partizanov, "in ko bodo zavezniki v redu, da in vadi rajo Evropo, ter odpro drugo fronto, bodo našK v Jugoslaviji pripravljene baze." K tej kontroverzi glede spora med jugoslovanskimi uporniki proti osišču, je prilil olja go vor dr. Ante Pavelicfca v New Yorku, ki je dejal, da Mihajlo-vich sploh ne vodi več gverilskih bojevnikov. Pavelich je bil prej tajnik hrvatskega gover-nerja ali bana.
Ostali jngoflovanski vladni uradniki tukaj, so ogorčeno zavrnili Paveličeve trditve, ter izjavili, da je general še vedno v akciji.
Partizani pravijo, da je Mi-.hajlovic dajal prednost sibstvu ter je diskriminiral proti Hrvatom, Mihajlovičevi pristaši pa pravijo, da partizane domi-nrrajo Hrvatje.
.Dejal je, da med skupinami, ki se bore v Jugoslaviji proti na-ci-fašistom, ni nobenih konfliktov. Mihajlovič se bori na pozicijah v smislu zavezniškega tehničnega vojnega načrta in ima sto tisoč mož pod orožjem, lahko pa po potrebi dobi nadaljnih 200 tisoč vojnikov.
Jugoslovanski minister Potic o Mihajloviču
Jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič je v svojem pismu na'magazin March o£ Time p o>t a vil "na^lazT zatrdilo Ante
PaveKča, bivšega jugoslovanskega diplomata, da general Mihajlovič ne vodi vec četnikov Fotič je rekel, da Pavelič v svojem poročilu po radio 10. decembra ni zastopal nazorov in informacij, ki jih ima jugoslovanska vlada. Vendar pa glede Četniškega voditelja ni podal nikakega pojasnila.
Kot pravi Fotic, je bil Pavelič nekoč tajnik jugoslovanskega poslaništva v Švici in je svoje diplomatsko mesto brez vladnega dovoljenja zapustil ob času napada na Jugoslavijo in jugoslovanska vlada ga je v maju 1941 odslovila.
Radijsko poročilo
New York, 15. dec. — Po radijski postaji CBS je bila podana vest, da je dospel v Wa-
Standley se bo vrnil v Rusijo
Admiral William H. Stand-ley, ameriški poslanik v Rusiji, ki je bil zdaj nekaj časa doma v Ameriki, se bo zopet povrnil na svoje mesto v Moskvo. Meni se, da bo odpotoval enkrat tekom drugega tedna. V zvezi z njegovim odhodom, sta imela s? predsednikom Roose-veltom zasebne konference.
MESTO V AFRIKI V ANGLEŠKIH ROTKAH
Pogled Jna Bengazi v i
ki Libiji, ki ga je, zavzela an gleška osma armada
VOLUME L. — LETNIK I>
O HRVAŠKIH POMORŠČAKIH
London, 6. doc. (Radio pre-jemna skŠba.) —. Mirko Baj-kovič, jugoslovansik časnikar, na londonski radio oddaji govoril naslednje:
Hlapci fašistov Pavelič in njegovi tovariši so ponovno pozvali svobodne hrvaške mornarje, naj ockplujejo s svojimi . ladjami v nevtralne ali prijateljske luke. Podli in pokvarjeni ustaši imajo v mislih ''prijateljska" italijanska in nemška pristanišča, ter ona, ki so le Nemčiji naklonjena.
Da te pozive ravno zdaj tako marljivo ponavljajo, nas ne preseneča. To je le posledica strašno neprijetnega položaja, v katerega je zablodi! papirni admiral Goeftibels, ki je s svojimi govori že večkrat potopil vso zavezniško vojno in tovorno mornarico ter vrim tega še proglasil, da s ozavezniki za iz-krcavanje večjega obsega preslabotni. Ne bomo ge čudili takS nim izjavam, ako ppmislimo na oaromno število potopljenih la-1 dij, o katerih poroča nemška propaganda kadar poroča o svojih podmornicah. Slične govorice so širili ravno v času, ko so zavezniki pripravljali orjaški konvoj od 850 ladij, ki so na tako sijajen način izvedle iArcanje v Severni Afriki. Na tisoče ladij je šlo ravno takrat preko Atlantika, a izgubljena je bila le ena sama ladja.
Ne bomo se zgražali nad to propagando, ker smo že leta in leta vajeni nemških laži, Toda
nemški uspehi na papirju se
zdaj maščujejo. Zdaj se Nemčija oklepa svojih zadnjih u-pov in poziva svobodne hrvaške mornarje, naj se jim pridružijo. Kar nas tu preseneča, je neverjetna propalost nsta-ških izdajalcev, ki se v svoji pokvarjenosti ne sramujejo, pozvati svobodne jugoslovanske pomorščake, naj po<Jpirajo režim suženjstva, pod katerim vzdihujejo zdaj njih otroci, starši in bratje, d očim so oni na vseh sedmerih morjih v boju proti nacizmu in fašizmu.
Odveč bi bilo povedati, da se jim nikdo ne bo odzval — oni le predobro vedo, kje je rešitev njihove domovine in njihovih dragih. V ogramnih konvojih, ki vsak dan prihajajo v ruske, afriške in pacifiške luke, se nahajajo tudi naše ladje. Naši izkušeni mornarji prevažajo blago v one kraje, kjer je najbolj potrebno. V Stalingradu, v Afriki in v zraku nad laškimi mesti, so krila in bombe, katere so prinesli na bojišče naši j<ugoslovanski mornarji in njihove ladje. To je jasni in zgovorni odgovor, ki ga daje hrvaški pomorščak ustašem in njihovim gospodarjem.
Ustaške p ropa lice naj se zanesejo na to, da nobena naših ladij ne bo sledila njihovemu poeivu in zapustila zavezniška pristanišča, da bi odplula v morja, ki so njim prijazna. To vam sporočajo naši mornarju Vi pa, bratje v domovini, njihovi roditelji in prijatelji, bodite ponosni na naše mornarje, ki se sirom vseh sedem morja bore za vašo svobodo.
— Poroča J. L C., N. Y.
Vsaka država ima takoimeno- * no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega za. služka ali dohodkov za var* no bodočnost neodvisnost va* še družine t
____ _ ____
. .i ■<■
VSTANOVLJEN L UM
Owned asa PoMttted by Prask Stkaer, President; Place Of traahMM at the
PabttsWn^ Ooapany, (A Corporation) Hude, Treeaurer; Joeepb Lapeba, Sec.
of above officer*: N. I.
Year
"Olaa Naroda" la laaoed every day except Saturdays, Stmdaya and Holidays.
Subscription Yearly ft.	AdTnttmMal on Agreement.
Za celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado «0.— ; n pol leta ti.—t sa fietrt leta flJSO- — Za New York aa celo leto |T.—; sa pol leta fS.00.
Za tnoeematvo aa celo leto 97.— ; aa pol leta 9&00. ^_
"Glaa Naroda" labaja veakl dan tmeol sobot , nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA", ti«
18tb STREET, NEW i CHeleen %—VUt
N.
virov v Egiptu
tffcedn« odločitve na vseh frontah.
NEW YORK BREZ ČASOPISOV
Pondeljek je bil prvi dan po 19 letih, da Newyorčani niso mogli brati časopisov. Zastavkalo je namreč 3600 prevajalcev listov, vsled česar listov ni bilo ves dan na stojnicah. .Mnogim, ki so šli na delo, se je eudfto zdelo, da nikdo ne prodaja časopisov in niso vedeli, kaj naj to pomeni. Šele polagoma se je po anestU razvedek), da so razvažalei zažtrajkali.
Ako hočemo izvedeti za vsakdanje novice, za katere smo posebno v tejji času tako radovedni, tedaj moramo poslušati radio. Nekatere radijske postaje pa eo tudi pokazale svojo veliko ulj udu ost s tem, da pogostejše, kot navadno naznanjajo ve*ati o važnejših dogodkih tpo svetu.
Na stavko je tsla New York Newspapers and Mail Deliverer '6 Union proti New&paiper Publishers Association, h kateri pripada 8 največjih newyorakfli dnevnikov.
Vea dan v pondeljek in dolgo v noč so se vršila pogajanja med izdajatelji in razvalalei ča sopisov, toda ni prišlo še do nobenega spofazuma.
Liste je mogoče kropiti samo v tiskarnah posameznih listov.
Poglavitna zahteva razvažaleev časopisov je večja plača, Li j*m mora biti plačana tudi za nazaj od 1. julija, vsakoletne počitnice in check-off za unijska plačila.
Vlada se zaveda, kako važno je, da je javnost poučena v tako resnih časih, kot so sedaj, o vseh važnejših dogodkih, zato je tudi War Labor Board .naprosil unijo, da tako j razvaza (časopise,
"Prenehanje dela krši zaobljubo delavcev, da tekom vojne ne bo stavk in naj bodo vsi spori poravnani z mirnimi sredstvi/' je brzojavil uniji James D. Ewing, nadomestnik tajnika WLR.
"V interesu javnosti je važno, da je ta stavka takoj končana in da so vse sporne zadeve med imijo in Publishers Association {poravnane pravim potom po načinu, ki ga je določila
vlada v ta namen.**
Ko so časnikarski poročevalci vprašali Joseph Simonsa, predsednika unije razvažalcev, kaj meni o stavki, je kratko odvrnil:
"Vič. Samo ostal bom pri stavki."
Iz te izjave se tedaj lahko sklepa, da v New Yorku še nekaj tfni ne bo nobenega večjega lista.
Ta stavka je prizadela samo liste, ki pripadjo k New York City Publishers Association, ki so: Daily News, Mirror, The New York Times, Herald-Tribune, New York Post, Sun, Journal-American \n World-Telegram.
To so največji newyorški dnevniki, katerih nekateri izhajajo zjutraj, drugi pa popoldne in skoro vsaki v več izdajah na dan.
Edini list, ki ne pripada društvu lastnikov in ki je jako razširjen, je list PM. Tudi brooklynski K.st Brooklyn Eagle ne pripada društvu in vsled tega v sfavki ni prizadet.
Obe nasprotni stranki sta vodili razgovore v uradih lista New York Times in vsaka stranka je afoorovala v svojih prostorih. Zastopnik zveznega, delavskega urada Frd Croxton pa je hodil ^ ene afborovalnice v drugo. Sele po dveh urah sq se zastopniki obeh strank sestali v skupni dvorani. Iz zboroval-nice so skoro vedno prihajali zastopniki te ali one stranke in teo telefonifali po navodila, v svoj urad.
£tavkerjl so se že šest mesecev shajali v Webster Hall in bo razpravljali o obnovitvi pogodbe, ki je potekla 1. julija.
Po poteku je bila pogodba podaljšana za dva meseca in ko še tedaj ni prišlo do sporazuma, je bil George W. Matheson, dekan juridične fakultete St. John's vseučilišča izvoljen za posredovalca.	. ^
Z* ozirom na zahtevo unije, da se delavcem zviša plača za 15 odstotkov, to je, da dobe poleg sedanje plače $44 na teden se $6.60, je Matheson razsodil, da naj bi dobili $3 povišanja. Unija s to odločitvijo ni bila zadovoljna in je razglasila stavko.
(JIO.) — V poročilu obravnava "'Bazivica'* glasilo Slovencev v Egiptu, najprej situacija na bojiščih, nato pa prehaja na notranje fronte in piše dobesedno sledeče:
"Raarveseljive spremembe pa se niso izvršile 6amo na bojiščih tudi ndtranje fronte so za-(vSMhle znatno ugodnejše smeri.
("Rekli urno že zjgoraj. da kažejo vsa poročila iz Nemlčije, da je tamkaj zavladala nervoea. S tetn seveda še daleč ne mislimo, da bi zamogla nastati kaka -seneaciotnalna preusmeritev. Ves piusijatiki narod je za Hitlerja in njegove bandite. O tem naj nihče ne dvojni. P»*od dnevi se je razvila v tukajšnjih francoskih listih zelo zanimiva polemika o tem, kaj naj bi ipo končani vojni naredili s Prosijaki. Med mnogimi se je seveda oglasil tttdi neki tako-zvani "svobodni Prusijak" in na polna usta trdil, da nemdki narod hi kriv svoje esdanje nesreče, ^pac pa ga je v njo nagnalo hitJe*<vSko nasilje. Ta croapo^ očitno poaabil, da so Prusjald, privolitvah, ki jim nihče ne more odrekati svobode z 95 odNtot. glasovali za Hitlerja. Sedanjega stanja v Nemčiji in po vsesn ostalem we sedanjega gorja in trpljenja je kriv ves prasjački 80 milijonski nancki. .
Ravno tako so sedanjega stanja krivi prav vsi Lahi a grofom Sforzom vred. Če. je torej na pruski notranji fronti vznemirjenje, še to ni in ne more biti znak kesanja, pa tudi, ko bo keeaje nastalo, ne bo in ne sme biti odpraSčenja. To velje za c(ba naroda napadalca.
Tudi v Italiji vre. To vemo. Samih pravovernih fašistov se oprijemffje paničen strah. Saj imajo pa Lahi zato tudi dovolj razlogov. Milijon njihovih ro jakov je ali v ujetništvu, al pod zemitjpi ali pa na dnu morja. In zakaj vse tof Zato, da bo faajstoveki imperij izginil
tega sveta kot balonček iz mila, zato da bo Italija izšla iz te vojne ponižana do zemlje, iz-žeta do ko&tv izropana do dna.
Izšla pa bo iz te vojne tudi osramočenega za stoletja. Ffosta la bo za vise večne čase primer najgršje podlosti, hinavsčine, beaedolomstva in nečastnih delanj. Laška država in z njo vse laško pleme bo v bodoče za
Evropo omalovaževanje, pre-ziljivast in sranjdta. To bo o-Stalo, pa naj se laški kameleon spreminja kolikor hoče. Vein jemo, da. teanu, plemenu tudi grof SSforaa ne bo režil kože. Zavreto bo v Italiji, to je res, aaujpak samo toliko^ kolikor bodo tja dopustili Hrasjaki. Ti pa pra<v dahnp vedo iz laetne iz-knianje, da ko bo padla Italija, je tudi njim že odbila zadnja ura. Zato bodo kahe držali v kleščah vse do zadnje ure njiho tvega lastnega pogina..
'Razveseljiva sprememba pa se opaža tudi na naši jugoslovanski notranji fronti. .
Jugoslovanska misel, ki je v zadnjih mesecih ck£avljala tu pa tam — pa tudi med nami — težje preizkušnje, je zbopet zavladala s svojo polno veljavo. Narodni junak iDraža Mahajlo-vič, je na moj zmagoviti pi*a-por napisal besede: Ve&ika Jugoslavija!** V Londftnu, na Srednjem vzhodu in tudi v A-smeri s katerimi so nekateri za t^a pa gotovo vse separatistične smeri s katerimi so nekateri zaradi drugačne nezaposlenosti vznemirjali Jugoslovane. Že vookrat smo dejali, da bodo dogodki in predvsem narod, ki se v zemlji bori, temeljito pomedli s takimi; kratkovidnimi vaflri-mi politikanti. Tudi tam, kjer so tolikokrat z velikim pompom ndkojpavali jugoslovansko idejo, tam, Iger so zavladali razbojniki in kraljevi morilci, raste in se krepi poživljena in nctnlajena jugoslovanska mise4. Še dospe .pa kak histerični krik tam iz Amerike — ne iz sloven dfe -— ki režnje z zadnjimi br-erfmi separatistične tendence. AH li kriki so kriki obsojenca na »mri.
Kakor vidimo, nam je po tolikem ti^je^ju in tolikih preizkušnjah vendarle zopet enkrat zasijal žarek upanja v sko rajšnje cfcvobojenjev Da bi nam stal v tem upanju Bog ob strani!
HllUlHU»HiftftUilKlfllllHUIIlllllftllllftftHWi»
JBP1
Teeestnka Polka
Na pUnlneah—valtek Štr. M Clf
TAMBI7R1CA —• Ur. M 071
Ea toa. cenik ln cene ploflft m obrnite na: JOHN MARSICH Inc. MS Wert «M Irtti Mam M
način okrajšane pisave tako, da ga smatrajo moderni stenogra-fi za praočeta stenografije. V srednjem veku so rabili krati-oe v pisavi tako pogosto, da je njaral izdati Filip Lepi več na-iedb. iki so prepovedale rabo teb znakov vsaj v uradnih, pravnih in zdravniških aktih.
V nekaterih deželah so takrat rabili tako pogiosto kratice samo z začetnih črk in inci-j*, ki naj bi izražale ne samo poedine besede, temveč ce}o cele Skupine besed, da so posiale nekatere listine tudi v besedilu nerazumljive in še zdaj imajo učen jaki mnogo preglavic ž njimi, Če jih hočejo prebrati.
In vendar naloga in namen t«eh kratic ni bil napraviti jih nejasne in nerazumljive. Sčasoma, so naspucfcno, zlasti v znano 6ti in umetnosti, posebno v algebri, kemiji, medicini in glas-fnad glavo.
KongTes je za nami. I.
bi, služ3e za razjasnitev istih pojmov, da so bili takoj razam, ljivi. Od začetka zgodovine so:
Ker sem se zelo zanimala za Slovenski kongres, la se je vršil v Cleveland« :prej,^ ne bo škodilo, ako podam nekoliko misli o njem tudi sedaj, ko je stvar srečno za nami.
Kongresa sem. se udeležila, kot delegatka od Združenih slovenskih društev v New Yor-ku, dalje kot predstavnica lista ^Olas Naroda** in končno tudi kot odbornica za referat št. 2. Vse te časti sksvpaj mi niso prinesle toliko, da bi imela plačano vso vožnjo, torej smem reči, da sem nekaj žrtvovala za stvar, ki se mi je zdela tako potrebna Ln važna, da bi se bila kongresa udeležila tudi docela na lastne stroške, to pa zato, da bi na lastne oči videla. Če smo ali nismo zmožni nastopiti skupno, kadar nam gori streha
Predvsem in najprej pa hočem odložiti z duše eno stvar, ki me muči odkar sem v ponedeljek po kongresu zvedela, da je bil Kongres,u in meni poslan po "special delivery'* "O 1 a s Naroda", ki je za to narodno Zborovanje prinesel zemljevid Jugoslavije, kakršna bi morala biti, ako bi nas ne bili radodar-razsekali in podariU spPe-
iZa skupnost smo pokazali nekaj smisla, saj smo se vsi na-tnoč tolerantno zadnžali v vseh
nastajale te kratice takjo. da so* o«irih, če izvzamem nekaj in-jžh sestavljali zlasti iz zičetnih Centov, ki so pokazali, da i-imen. Zgodovinsko nastarepsi nuwno pač različno mnenje o monogram IBS — Jezus Hotni-j *em in enepi, ter se ne bojimo nam Salvabor (Jezus, odresenik "^ga kar naravnost pokazati, človeštva). Ta monogram se Posledice naj vrag pocitra — jo največkrat pojavljal na kra- zakaj pa niso mislili na more-ijevsflcih pečatih daleč tja v ^tne posledice eni, ki so skuš-srednji vek. Od tistih časov' njavo poleg pripeljali? «o bili podobni monogrami ved- Tekom kongresa sem si napi-
KEATIOK V STA&EM VEKU
Učenjaki povedo, da so že stari Egipčani rabili racfcier-ne kratice, sestavljene po sedanjih pravilih. Od njih so jih polagoma prevzeli Grki in potem Rimljani.
Znana je zgodba Tirona, ki si je za Cioenona izmislil nekakšen
sala precej beležk in iz teh bom povzela kar se mi bode zdelo važno, zabavno ali pa tudi ne ranno, ker bilo je vsega dovolj za tista dva dni govoranc, glasovanj, resolucij, itd
no pogetetejši. Iz Kristrcove <iobe poznamo se drugo značko IN!RI — Jezus Nazarenus Rex iSudaoorum — kar je bila prva histiorična značka te vrste, ki si jo je bil izmislil Pilat, ko je obsodil Jezusa na smrt Kad po rt ali srednjeveških cerkva so
^pojavljale navadno tri črke y Srbiji x^plecjujejo oku DOM, kar poraem, da je cer-i
kev posvečena D^o Optimo Ma- P**0^ t	jjroosianos.
ximo (Bogu najvišjemu in naj-
veqjenm) ali štiri črke AJO** (jm) _ Xedi6ev ^ «N<wo kar pomem, Ad majorji ^ Vreme» ki ^^ v Beograd«, Oloriam (V največ^ bcx^o sla-: ^^<fale 4 ^^ ^
tu ». -J* -x^-ju =a_ t • | vni komisar gospodarstva v Sr-^	^^ ^ biji izdal dnem sept. razglas,
BOM MS L
Nadaljevanje ■ 1. atr. ,
je artilerija v nedeljo uspešno obstreljevala o&iško karavano trnkov severovzhodno od Me-djez-Baba na cesti v Tebourbo, bombniki pa so zopet bombardirali Bizerto in Tunis. V po-
nedeljek pa so bombardirali Sfax, kjer je nastalo mnogo požarov. Sfax so bombardirale a-meriške leteče trdnjave, ki so izmed devetih Messerschžnid-tov, ki so jih napadli, izstrelili tri. Vsi ameriški bombniki šo se vrnili nepoškodovani.
V E S T F KOMU
POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA
u. S. O.

Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENŠKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
fiSS«
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki ... Posluje že 48. leto Clan«tvo 37.800	Premoženje 95,000,000
SOLVBNTNOST K. S. K. JBDNOTB ZNAŠA 127.24%
»moj aa prt te nadeelventnl fdpenri erganltaHJi, KRANJSKO SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjtr aa lahke »varuje« n
SLOVEN-
K. & K. JBDNOTA
ed lf. de M. leto;
pa tekaj pa rojstvu In de IS. leta pet aveje ekrOja. a K. JEDNOTA izdaja
& K. dEDNOTA je te laaatae te
CeteakdOan
GLAVNI 351-353 Ko. Chicago Street,
U E A D
Joliet, BHnois
oGsnačevale mogočno rimsko (gjospildstvo okoli vsega Sredo-zenisfeeiga morja tja daleč za Honav in do današnje Galije, so znane Štiri čtfke SPQB (Senatu« popuiusque Bom anus) kar pomeni: Senat in ljudstvo rimsko. Te črke so bile tudi ofi-cielni znak Rima in z njm ae je koričal fvsak uradni akt rimske države..
Poleg teh atirih čik: je nam zapustil stari Bim še oficieini siak OB, kar pomeni Civis Ro-mamis <rimski državljan.)
Naša doba je pa posegla v rabi kratic rekord. Dvajseto stoletje je v znamenju teh o-kraJSav, ki so ee polagoma razširile na vse stroke, na vsa polja državne in javne uprave. I
isli-l
v katerem naročaje kmetom, da oddajo ves preostanek žita. S tem naj bi se doseglo:
1. prehrana srbskega prebivalstva — 2. prehrana nemških zasedbenih čet. — 3. prehrana rndanskih in železniških delavcev. — 4. prehrana orožni-(štva v Srbiji. — 5. prehrana prebivalstva v Beogradu. — 6. povrnitev onih količin turisčiee katere si je vrhpvni gospodarski komisar izposodil lani sa piteiirano Beograda in važnih državnih podjetij. — 7. da ae preostanek da na razpolago vrhovnem«; komisarju.
Novo Vremerazglaša ta ras^U« z naslednjimi hinavski mi besedami: "'Bistri sribeki kmet bo adaj
. . ! ,	. .. .z lahkoto raasodil in zavrnil
Zdaj si sploh ne moremo nusli- |hlldabno ^^ da oWast
ll	^tic, pa naj zapleirinje tančico in da bo mo
ze gre: zapora ustanove, ^	^^ti. Ba^no
l^JLi^S^t • ^TP ^ na^tno, namen te^a pobralo že obsežne slovape, v katenh ^ je, da se vsakom^ Jai^K je vec tiscC kratic v mnog^i | ^^ prefcmiK>	^
svetovnm jecikih. Najbogatej-" so Zbirko kratic ima Bnsija, kjer mora biti Swvek temeljito podkovan v tem novem načinu izražanja, če se hoče vsaj približno spoznati v njem.
no
dom na treh straneh, dalje besedilo Atlantske izjave is zanimiv članek dr. Čoka, kar vse je bilo zelo primerno za tako priliko, kot je bil narodni kon-gr»f, na katerega smo se zbrali z željo, da ukrenemo nekarj, kar bo pomagalo, združiti enkrat v bodočnosti našo staro domovino v celoto, ki ne bo vedno služila drugim v plen, ampak se bo lopo razvijala svobodno na svojih tleh.
Jaz sem sicer park rat pogledala ea odrom, če j£ prišel liftt, toda, ko nisem vidtela ničesar, sem zaključila, da je bii H%t poslan najbrž prepozHo &'dostavo v soboto, v nočejo šte ne dostavLjajo. l^JU na flčii-sel mj ni prišlo, da hi ne bila točno obveščena, ako bi Kst prispel, saj srno imeli na odru tajnike in druge kongrese uradnike, ki so bili vsj videti, kot | da so kos takim nalogam. Poleg tega pa tudi vem, da posta mora bSti dostavljena naslovljene«, ker to določa federalna postava. Če me m pr. poštar ne najde doma. ko mi prinese "•special de&very", pride še enkrat, če me tudi takrat ni doma, poiskusi spet ali pa mi pusti noto, ki veli, naj pridem Mima iskat tako in tako pismo ali zavoj. ,
Prepričana sem, da vedo take sSvari fcodi vsi, ki so hneK na kongresu v rokah vodstvo zborovanja in vse, kar je spadalo zraven. Zato pa ne razumem zakaj nisem prejela zavojčka, ki je bil naslovljen name in kateri je, kot sem zvedela v pondeljek, dospel na kongres še v soboto in to najbrž med časom, ko sem jaz bila na sestanku odbora za referat št. 2, katerega članica sem bila.
Tasti zavojček je vseboval deset izvodov "Glas Naroda", drugi zavojček pa 50 izvodev, ki so bili namenjeni kongresni delegaciji. .
Izgovori pri tem ne bo^o držali nobeni, kajti, na kon&resu nisem bila tako nejpocsnana, da bi oni, ki so list dobili na oder, ne vedeli, da se nahajam v dvorani in poleg vsega smo imeli na odru močan zvočnik, ki je včasih tulil, da bi mrtve prebudil. pa bi se bili lafeko po-sl ožili tega zvočnika, ako bi drugače ne bila slišala, da je zame prišla "posta iz New Torka. od lista, pri katerem sem nposljena, kot sonredpica.
. . . Dalge jutri.

illllllUllillllllllllllllllllllllll!lllll||||||||||||||||||||HHlWlHlll|||«|||||inUN
HHIHUIIIIillUtlllllHIIiUUIHillllUIIIIHil
I Z d E L dE
SLOVENSKI KOLEDAR
U p Je ladate urecteBtv«
"AVE MARIA*'
v LEMONT, ILL.
Koledar Ima bogato ln zelo zanl , mlvo vsebino; članke o /ugoela tIJI In mnogo slik.
CENA IS CENTOV NmiUe prt : "AVE MAMA" P. a Bo* MS, Latetj BL
ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE
V VAfil BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŽE NAROČEN HA SLOVENSKI DKEVHIK. —KOT ZAVEDNI SLOVttBC, ALi MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V S VRBO, D*
V8TAN01
Llt>3
I

II
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovene!
I
SIdvswcl
v Jiamtdi
V POMOČ NAŠIM REVEŽEM.
BALKANSKI NABOM BODO 1 NASTAPUJ PROTI KABS-BUBiKEMU NAdBTU.
(JIC). — Dne 12. dec. je znani radio komentator Arthur' Kale govoril na poeta j i WOB naslednje:	<
Demokratični predstavniki
l4ame Bruce je opisat zanimivo poiočilo o severno-kanad [lavci, KI t::*1. ri.;.» v tem kraju, rikih delavcih, ki pomaga.ic pri imajo za »Ograditi 1 milj co-grajenju znane ceste preko Ka- £te, katero širijo ob straneh nade in Alaske. katera je bila! izravnavaj \ Napraviti »aora-sioer uradno že otvorjona pred jo tudi štiri zasek? skozi skalo, nekaj tf-dni, toda kljub temni tSej ni dovršena, dasi s? po nji žt-j pomikajo tovorr.i konvoji za zavezniške oziroma ameriške, vojake. .
Kanadski civilni delavci —; piše poročevalec — so delali na trig, se je nekdo potrudil da, na cesti že vse poletje in sicer jih je šal povprašat kako se jim od Dawson Creeka, do St. John zdi ta vojna in kdaj mislijo, da trdnjave, grade« stalno cesto j se<bo končala, pa načrtih ameriških inamir-j Kaj so farmarji poročevalcu jev, ki so zgradili najprej "pi- povedali, ni zabeleženo, toda
rW*. i vidno if rln cn fwrmnvii orlr»-
™	„	onih narodov, katere so nekdaj
_^ A 1__1	Tu I>ril<>aeno V0*11!*™ money »atirali Habeburžani, prinašajo
ste preRo Alaske [^^^jr^
i r I-' '	T7TT #	i ?la	m P^^a bi zaprli pot monarhiatičnim
---------: Jeto m ostal« $4 pa	korktokivcem ki bi hoteli upo-
Delavci pravijo, da je delo in- J^i P^ate v pomožni sklad j rabiti v svoj prid ^a^tev tereeautno in so zelo dobre vo-,^,^ v atari domovini. i avstrijske legije v okviiju voj-Ije. Klima je v tem kraju bolj j"**? ro-^kl m rojakinje, ske Združenih držav, topla, kpt pa v nekaterih kra- 0dr^ite ^ P^ebnp tisti, kate-| -Spominjali se bo«te, da je
jčH.v severnem Qnfco;iju.
Farmer ji o vojski
'\Ko%o prišli farmarji z^fciiijjič *-% \ ^ S i i-^-i
j v niste še nič pričevali in pri-; Bagel to prerekanje neki Oton spevajte vsak po *voji moS v, Habsburški, ki si je preskrbe! s pomožni sfclad, kajti pomoč je BtraJli	tu^ft* RHnv^
Drugi farmar je na vpraša-
Btrani vojroega tajnika Stinaso-na pismo, ki pozdravlja kot dobrodofšilo pomoč Habsburža-
nujno potrebna,
N<*via tu ni runogxx Dela se vsakdan. Tut je zlatf radplk ^ pri branju legije." Oto-ine£im vte3 bl^m, ^	n(yvi p^^ so takoj zgra-
__^f"	<Pf< 7kl	bili priliko in začeli zlorabljati
nje, kdaj da bo po njegovem obratovali pred enim letom, pato pismo, češ, da je ž njim ep«*!
mnenju končala .vojna, od»> j	_!!, 1*	teza Habsburških sanj, da
se z Otonom na čelu obnovi sta-
Razveselite £a !fe o ž t y .
svojega prijatelja!
■ * v » i * Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem
imenu pismeno voščili božične praznike,
poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri me*
sece "Glas Naroda/*	'
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in
božičnega daru resnično vesel.
* Uporabite ta naročilni listek
l'"GLAS NARODA""" } 216 West 18th St., New York
i — —■ — — — ■
voril poredno:	* |delalo brez preeianka, ker ima-
Prej ali slej." Poročevalca'	da lahko delav1oe
jonir»koM pot ali za-seko skozi goei<V*ve in planjave.
Pri konstnikciji je
očividno je, da so farmarji globoko vkoreninjeni v »voji zcintern
zanosi^-' P® V	in tudl P°
, tšodijo svetovne in po^ebn
sta brž šla od njegove stojnice, ker se jiana ie zdel prebrisan.
Več drugih farmarjev se je strinjalo Z nazori prvega far
vzamejo.
Vreme imamo pa že mizlo, pnega	Zdaj vasCim vsem
čitateljem tega lista vesele Bo^
ro avstro - ogrsko cesarstvo,; kar je ee^eda izzvalo ostre pnorl >ste. ..
"'Vojni tajnik Stimson je«(d-' govoril »a enega teh protestov
Pošljite za
meseca (cev) "Glas Naroda"
j na naslov:
o b WPrja, da je v bibliji odgovor:^e,J^^>	s pismom, v katerem je razložil,
vojne dogodke. .	(za vse syetonie probleme, ven-
PJdenN<>d farmarja je rekel <Jar so nekateri bili mnenja, da
let**	Naroda" pa
dbilo nspeha v novem leto.
Louis Pechnik, Zeballcs, B. C.
ČEZ STO OSEB JE NABLO SMBT V OGNJU.
da mu je dobrodošla pomoč ne i ie onega, ki ga je naaval "nadvojvodo Otona,** temveč podpo ra vseh Avetrijkjav. Avstrijski delavci komite je odgovoril tajsniltu Stknsonn in izdavil po^ leg drugega: 'Konstitucija Av-Fretefclo soboto ie izbruhnil ^f^ fP»Mike ni nikdar pri požar v Knight of Coluujbue	n™*™*?- nadvojvodo ali
nih 11 kanadskih firm, pod nad zcrstvom R. Melville Smith Co.
iz Toronto Delo se sedaj »ctni1 T f TTT •	- Y> , , jra prati t i«rd. j porocevalcu, da bo koa*e vpjne mara človek dandanes vdanih ^
_ • . .. '	J enferat v febriaarjn aU mar<ju sa*p ne^cliteo misliti in ugi-
Kanadcani spijo v šotorih, to prihodnje letq. To da je pro- bati, kako in kaj ie s tesn poda dela se načrte, da se bo po- na^el iz biblije in sicer v knjigi kljastbn svetom in njegovtoii stavilo hišice ah barake iz lesa. razicujetij. Poročevalec ga je problemi . Visokih imajo delavci toploto vprašal, kaj bo napravil, akp Farmarji so tudi ,po večini m hrana ^ dobra ter obilna, se njegova prerokba ne Tiresni- prepričani,, da bo vojni sledila
delo pa tudi ni pretežko in pla- či in farmar je mimo dejal, da gospodarska depresija in so Hv^nni	»ličnega, ker je bDa zgrajena
ča je primerno visoka, ako se ^ .bo napravil ni«, pa* pa ft. zadovoljni, ^a Z vaj na zemlji FouS^o^o L™^ &Z ™ ^	^
k-ier se kaj pridela da v^aj la-jin	r^np poslmšaU radij- k°r ^T^fit Zdniženai dr"
janiz avditorija..	^ , pa m mbdar hotei priznati kon-
Ogenj je začel v drugem nad- J1^« .^ demokratične de-stropjn iH ljudje so hoteli m
naerikrat iz gorečih prostorov,	* prekoračil
kar je psnrzrocilo, da se ie
avoje s^to leta.'
glavnem vbodu in pri drugih' 144 Na vajam se nekatera druga radiodih zadušilo mnogo oseb, zanimiva dejstva, ki sem jih ki bi drugaoe lahko ostale pri prejel od avstrijskih skupin, življenju.	i	j Oton ima zdaj 30 let. a dozdaj
Ned žrtvami nesteee je bilo niso niti on sam, niti njegova več ameriških in kanadskih vo-! dva mlajša brata pokazali no-ja^ tv in častnikov, toda 'benega zanimanja Za boje v
Moje ime je: Mej naslov:
i
to primerja s kanadskimi nla- vel in delal naprej. Dejal je cvui)i"	j tudi. da ne pripada nobeni ven-
CasnLŠki porooefvalci, ki so ski sekti, ker smatra, da se te potovali po novi cesti, so se vedno iprwSkajo in obdelujejo ustavili pri delavskih Šotorih med seboj, namesto da bi bile za južino, ter m tudi prenočili edine kot bi morale biti. On v taborišču, ki »e nahaja 165 je reikel, se zanese le na biblijo, milj zapadno od Port Nelson n. J v Brrtski Colonabiji. Por*>čali| ro, da se tu sestali največ z delavci iz okrajev Kirk*£B.d in Tunimnsa v severnem Onta 'i-jo. Dosti jih je bilo tudi »z Dundalka. .
J Tukaj priložim M. O. za $--—
J Pričnite pošiljati dne	.■■■■
J Za 4 mesece $2.— J Za pol leta $3,— • Za oelo leto $6.—
■kote ni treba trpeti.
Glede Nemce»v so farmarji, ki fo bili o tem vprašani, izrazili mnenje, da ne morejo prenesti wraza. aaln se bodo se borili z "reo trmo.
Oaswell taboi i|oe slo .; po izredno dobri kuhinji zato «e v
Razmere v zlatih rudni-izboljšane "
Narodni naborni odbor
čala v tej oddaji o izmeni pisem med vojnim tajnikom Stim soncsn in Otonom Habsburškim pretendeufccm na avstrijski prestol.
Dorothy Thompson je razložila nato predagodovino vse habstbuiitške intiige, podčrtala napisal in kot je bila nerazmriljivoet njegovega tuša, ker ima kot begunec di-t*6
"SPANISH la St LBVBON8"
- f*iMM > J* L'ONtiM.
Ta knjiga je po»o4m ta Pt»* pt% krajiana. Od prve Oo nulnje atnud > je popolnoma lata, tot jo J«
n.
njem ustavljajo vsi potniki, ki prepovedano vsem lastnikom
zlatih ludnikav v Britski Ko-
________.	_	|	—	ta ker je ptoateU epelN nllle oe-
je( __________jal^:lv in častnikov, toda nji,|benega zanimanja Za boje v Plooiataki potni list jsastavljen no.
odredil, da ae prekliče določba MAJHNA KORVETA KES I- hova imena eo zadržana do ča-!pn<i Atriji, akoravno je že belgijske vlade in zamota-1 \ Po tej pripre«* stopnjevana metodi l-o^i-; « k;i rv —	i^f«^ T.a iok O i vri	v a	w t---j--«-- i---•• -	—J A--nio™«:«« poklžaja na-,Tam Oorinta pomaga, da ae lahko na*
•po kate-ri je bilo v juniju letos
imajo opiavka na novi cesti, bo difi kot potniki, trgovci, al poslovni J;n vrsdni ljudje. De
ejjiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiig
m&smm^hshw^i
Note i
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
BREEZES OF SPiUMO-" TIME OF BLOSSOM (Cfetnl Ca*) 8iX>VENliKl FANTJE VSE BOM PRODALA
lumlbiji in v drugih provincah; kjer se koprje zlata ruda, da M Atlanlbkega oceana,
naj t (ima li nove delavoe. .
LA 195 ŽIVLJENJ NA MORJU.
^lajhna kanadRka konreta,
sa, bo bo podrvzerta inwestigaci- Štiri leta od tega, odkar je Hit- nost njegovega ^-v™^« jn. ^	jler zasedel Avstrijo. Mogli bi P1"8™ Ameriki, avstrijski legiji j0611®
lepod razvalin so doczdaj do- "»e biJi vpisati najmanj v pol m Avstriji. Nato je poudarila
ki je bila na patrulji v vodah biK 104 n^rtvih trupel, katere ducata vojsk, ki so v boju s neprijetnost mednarodnih ho-
' " '	---* " " j pa, kw o	je povzročilo Oto- ^,^
ro praktično oCenje Ima kar najmiquj nezanimivih te aapleteaih aloeailnJb «« karti pwttt t*, j*. Spoosko.	-f
Najemanje ndvih delavcev se
rim se je adelo, da odjedajo zlati rudniki potrebne delovne sile..
Po novem odloku oziroma preklicu prejšnjega odloka, je
_	je rešila skušajo identificirati. Kanje- Hitlerjem. Zdaj Pa, u «um j - - — . — -	.
195 oseb, ki so bile prepuščeno nrh je bHo 130 £*seb. Vtsrok ^ zdraženih narodov ne more i^vo epletkarnjenje in protest)	_______
(biti več nobenega dvoma, b^ AmeriSkega Slovanskega Kon-!
Oton hotel postati agent za	katerega 3anstvo je ek^ortne	tvnike po o*u» sretu.
hiranje avstrijskega polka, in predvsem poljskega, češkega	prtpwato ta
' alova^kega, jugosjrvanskega
tr-
malih rešilnih čttln^i <vniia ni enan
je smatraj za Škodljivo » vidi-''	^
ka produkcije drngihpotrebnih ^^ temeljnih kovinskih rod. kate-
Med r esenci, katere je kor-veta srečno izkrcala v nekem pristanišču je bilo 36 žensk in 14 otrok. Ostali so bili člani posadke tonpedirane ladje.
Korveta je imela sioer normalno prostora samo za 60 oseb
-T!____J- v:* .	_
in so bili vk^julb temu vsi sreč-' no piip^jai^ v pristanišče; ^ij
THEY SHALL HAVE BREAD
VO JEZEftU KOLO
Mi —
OBIO V4fUI
BTLVIA POLKA_
TAM NA VtrtT4l GRADT M ARI BOB WALjBI
SPA VAJ MILKA MOJA QjRPHAM WlLTt DEKLE NA VETO
CM. MAKlCKA, FEQLJAJ Mi^rn KAPgrAJfB
mxo
NA STAJEKSKO
ftTAJERIfl_'
HAPPY POLKA '
0e sa
35 centov komad _ 3 »SI,
MOJA DEKLE JE
M
HNJI6ABNI
8L0WN1O 21« Wert 18th St-.
en
New Vm*
K^^lSSlWmWIHI^IUl
I
soditi, da je vlada spoznala ali v sili »e je dalo stlačiti *va-kakenof škodo se je priaadeja-'lOQ s]*co trikrat toliko ljudi k* krajem, ki so odvisni od kopanja zlate rude s tem, da se je obratovanje drastično omejilo, mnoge rudarje pa se je poslalo v droge rudnike, kjer v premnogih slučajih zanje sko-ro da prostora ni bilo in se jim ie često nudila inferijorfljo- delo kljub temu, da so bili izvrstni rudarji. .
iTiprajca Bri tiske Kolotnbije je kakicr nekatera dr^kga alaia <y kwja, za»»tavilo svojo besedo fca zboljšanje stanja V pogledu obrata zlatih, rudnfeov. tat je bil povojen in rftamere so se takoj priiele izboljševati. l. Ker se noiv odlok tiče zlatih okronaj, se pričakuje, da bo k4 tega imelo koristi prebivalstvo v tozadevnih okrožjih Manitobe. Ontario in Quebeca.
V Winnipegu je bilo pretekli teden nezaposlenih 2500 delavcev, kateri so navadno dn-biJi delo- v zlatih rudnikih, ^ jih ^spričo junijske regulacije rudniki niso zaposliti. Se daj;pa bicx situacija j^boljšana ia marsikateri potreben farm^r ia ne^apeeljea aH le 4slq0 poslen delavec BftAriht. ; ■■
Rojake prosimo,' ko pošljejo za naročnino, da se poshtinjejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MQN»Y ORDER,
ako je vam le priročno
to kljub temu, da se vedno ne .
vemo, da li namerava on sam!m makega porekla. Tisoči iz-aktivno sluzitL	j med njih so prišli v to deželo,
"Oton se baje nahaja v tej ^a 86 Tešijo habsburškega že-dfželi na podlagi belgijskega j ^ Omenila je nato Slovan-diplorhatskega potnega lista.]Kongres v Detroita in po-Tako mu je uspelo, da se iaog- j	ogromni prispevek A?
ne vpekliou v vojaško službo, merikanoev slovanskega porek-a neobjasnjeno je ostalo, kako ^ k vojnemu naporu'Amerike, je mogoče da on zastopa Belgijo v kateremkoli diplomatic nem poslu. Nejasno je tudi, ali sta njegova dva brata tudi "•diplomata" ali i^poetavljeoa v^oklieu v vojsko. Oton igra d eni; kra ta, obenem pa ei na-devlje časten naslov, katerega
sploh ni in a veseljem pristaja torjev v tej deželi . .»
kUe Se
Prodanlk Je CortiBorlk kaji«.
Ce vas ta knjiga saatailva. jo lab-ko naroSte prt
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 Weet IStL Street New Xort. N.I.-OW),
"Ti ljudje pa m neiepresai pripadniki demokracije i» ra-4<V Wa^iisigtonu cenijo.	%odovino Amerike kot
50/ckist. vsega znoja, ki gre v	za svobodo, a^kakhiawfe.
naš vojni napor dajo delavci datjevanje in iapolnitev Bort* slovanskega porekla; ti revni a ^ w^bodo, katero so vodili miaičaeti izs^ljeniki in njihovi
armerikanizirani otroci in vnuki, so že od nekdaj delali v rudnikih, plavžih in tovarnah mor
ftjruie*e tatavo ae že pripravljajo,
na to, da se ga nazivHe Nj,e-®ovq "VMičanstvo. Videti je, da ei> edine osebe ki žele, da Oton pride zopet na prestol, njegova mati, takozvana cesarica Žita, njegovi bratje in oni monarhisti, ki pričakujejo velike koristi v slučaju obnove oeearsftrva.
^Ka^d misli priproeto ljudstvo onih krajev, katere je nekdaj zatiral Babeburšfei trinog, je dobro povedal hrvaški duhoven, ki je izjavil na radiu naslednje: "V tej uri najstraA-nejčegn trp^jea^a smo mi, Jogo-Slovani jv> svojem najglobljem prepričanju primorani, da odkrito molimo iuogocneira Boga, • da nas jofovaruje povratna Habs bureke zalege in vseh takih o4-^es€^nik}cfv,,,
*
line 13. de«, je govorila o t«r? da bodo preskrbela zadevi na radio poetgii WJZ
bo we* imel **** * md&Jfr**ip	nacijskim in m^.B/^ISj!^' ^^
jarmom, s Ornim, lca4ar bode osvobojeni.
Najnovejša Mala splošno znane slovenske koračnice ..
SOLDIERS ON PARADE
JMLADI VOJAKI)
Prifdili® PIANO HARMONIKO
Jernr W. Koprivšek
Gena 40 centov
'e •
Naročila lahko pošljite na
81ovenic Publishing Co 216 W. 18tkStu, N.Y.a
I J-ttv
-I ti
Pred tremi ted?ii sem poro-1
njihovi stari domovim ajilMrai dedje in pradedje. A aaajf^ii habebuiiBka monarhija simbol nazadnjaška ki zatiranja. ^ "Prav umestno je, da siata-vimo vp»Žanje, da-H Je hsfc-rakaH korist Id bi nam jo-m£-gli prinesti napori Otaaa Babs burškega, vredna sraeStajm ki jib je on zanesel med nil^o^ slovanskih delavcev v naši da-želi."
VAŽEN ADAWC1V
Prod n^cajj ledni je Lcmfe AdamSa v u This » magazhm ofejavU članek j^d
nad^om "After Victory
Whatt" in smo tadt Mej o njem ratapravijaji v lyvo^ni^
"GBaaa Naro^." .
-Claužk je br*l t*M newyor-«3ki župan Iol Guaxdia, ki ie Je o njem ijzrafidl nasleAaje:
"Najveqji pewaevi k JSOr ri. — Ujpan*. da ^o ~ ^ eednik Boqseve^t brs^ nek. Dpom, da ^a " tudi mnogi Qndje in i, ^ državnem departenemi*! kongresa.** t

■tJtr:^1

<
tik
V3TAN0 VLJEN L. 1

slandski ribič
BOMAU — Spisal PTEBBE LOTL
Razprostrl je bil vse to pred ubogo starko, ki se je začela tresti, vsa zzmedena. - Spoznala je dve pismi, ki jih je pisala namesto nje Marjetica njeuemiu vnnkiu in ki eta prišli nazaj neodprti. Isto se je zgodilo tudi dvajset let poprej, takrat, ko je umrl njen sin Peter. Pisma so bila takrat prišla iz Kitajske na gospoda komisarja, kateri jih je potem vrnil njej.
Cital je sedaj z učenim glasom:
"Ivan Marija Silvester Moan, vpisan v Painapciu, folio 213, številka matice 2091. Preminil na krovu "Bien Hoa."
44Kaj? — Kaj se mu je pripetilo dobri gospod?"
* 'Preminil. — Preminil je," je ponovil še enkrat.
» Moj Bog, saj tako zloben gotovo ni bil, ta pisar! Ce je povedal to na ta'k sirov način, je bilo temu krivrol pomanjkanje bistroumnosti, kar ni bilo nič čudnega pri tem nerazvitem človečku. In ko je videl, da stariea ne razume besede, ji je rekel po bretonsko.
"Marw eo!"	»
"Maiw eo! — (Umrl je.)
Ponovila je te dve besedi za njim s s"wctjim tihim, od starosti oslabelim glasom ka^gotr bi ponovi lelalboten odmev odmev brezpomembno fraze. .
Pač je že takoj v začetku na pol razumela in takrat je ea-ino vztrepetala. Sedaj pa. ko je bilo gotovo, je biljoi videti, kakor da je to nič ne razburja. Njena občutljivost je bila v i t snici vsled starosti že nekolikia oslabela, zlasti zadnjo zima Bolest se ji je več pojavljala v prvem: trenutku. Poleg tega *-e je v tem hipu tudi nekaj zmedlo v njenih možganih, za-ttivnjala je Silvestnovo smrt z chrogimi; saj je bila izgubila že loll':o sinov! Treba ji je bilo neka] trenutkov, predho se je dobro zavedla, da je bil to njen zadnji, njen ljubhpiček, oni, V .lie; emu 5 o bile posvečene vse njene molitve, vse njeno življenja vse njeno pričakovanje, vse njene misli že nekoliko otorn* nele od bližajoče se "cfcročje starosti."
To jo je bilo-sram, pokazati temu majhnemu gospodu, ka-£a se je bala, svoj Obup. Ali se na taksen način naznani ■Lci sn;rt njenega vnuka? Ostala je pokoracu predjnizo. cor otrpla, ter mečkala franže svoje rute z ubogimi, starimi ..tam, razpokanimi od pranja. .
In kako daleč od djdma se je čutila! Moj Bog, vsa ta pot jo bo morala prehoditi, gotovo prehoditi, pretimo pride do *voje '.oče, kamor bi se ža tako rada zaprla — kakor ranjena žival, ki se skrije v svojo luknjo, da pogine. In zato se je tudi trudila, da ni preveč mislila, da ni še d*:bro razumela, ker t je zlasti bala tako dolge poti.
Izročili so ji nakaznico za trideset f rankonr. katere je pri-ncsl a prodaja Silvestrovega premoženja, potem pisma, izpričevala in škatljo z vojno medaljo. Pobrala je nerodno vse te stvari s svojimi posti, ki so ostali teegnjeni, ter jih prekladala i7. ene roke v dmj^of keT ni mogla najti žepa.
V Paianpolu se ni nikamor ozrla, nikogar pogledala. Ha-1cla je dalje, sklonjera naprej, kakor bi hotela pasti Čutila je, kako ji vre kri po trseeih. Podvizala se je, kolikor je le mogla, kakor star stroj, ki ga spuste še zadnjikrat z vso hitrostjo, ne meneč se za to, če se peresa pojetmijo. .
jPri tretjem kilometru je bila vsa upognjena, upehana; od časa do časa, kadar je zadela s čevljem ob kamen, je začutila v glavi silen, bolesten sunek. In hitela je dalje, da bi Fe čim preje skrila v ^vojo kooo, ker se je bala da bi padla, da bi jo morali pobrati in nesti domov. ..
ter Lp kai
k
KAMPANJA ZA POSOJILO ZMAGE 9 MILIJARD JE V TEKU!
AM se bodo rodoljubi
NEW YORKA
odzvali temu pozivu?
TO JE poziv na patriotizem največjega, mesta sveta.
Tekom decembra si mora vaša vlada izposoditi devet milijard dolarjev za vojno. Na tisoče moških in žensk raznih družb z vredno-tnicami in bank je prostovoljno ponudilo svoj čas in delo Odboru Posojila Zmage, da zberejo sklad.
Prihodnje dni se bo mogoče kateri teh delavcev zglasil pri vas m vam bo razložil pomen Victory 2J/2% Bondov in drugih vred-notic, ki* jih je izdal Zakladniški Urad Združenih držav, da zadosti vsem zahtevam investitorjev. Ako ga zgrešite^pojdite na banko ali pa k trgovcu z obveznicami.
Mnogo Newyorcanov je že umrlo za našo domovino v tej vojni. Mnogo drugih pa se še bojuje na naših raztresenih frontah.
Morete pomagati prinesti zmago bližje s tem, da še danes investirate do vaše zmožnosti.
KUPITE TE 2Yz% SONDE ZMAGE ZDAJ
■ v ■	--
featindvajMtletiil 2* odstotni bond! bad* dosonU 15. d»-eoabra, 1968, vpoklidjivi pa 15. deocmbra. IMS. V kupon* aid ali -registrirani obliki. Obrati plačljive poletno. Pripravni za trgovanje. Sprejemljivi pri bankah za enako vrednost. V slučaju smrti kakega lastnika m boa# plačajo 1M odstotno ln nabrane obresti za plačilo zveznih zapuščinskih davkov.
Obveznosti na krajši obrok
194 odstotni boodi dozoreli 15. junija, 1948, in % odstotni certifikati zadotžb, zapadli 1. decembra, 1943. Te vrednotite se morejo dobiti za snbslcripeije za vse razrede investorjev— posameznike, korporirane ali ustanovne.
Druge Zakladnike Vredno tiče
katere nudi Victory Fund Committee, so, Treasury Tax Savings Notes, Serija A iniC in United State« Savings Bonds. * Serije F in g.
Pomnite, to je vaša dežela . va . . . vaša zmaga.
Naj se bojujejo vaši dolarji.
vaša zade-
JICTr
VICTORY FUND COMMITTEE
(ODBOR ZA SKLAD ZMAGE) SECOND FEDERAL RESERVE DISTRICT
(Odbor, ki ga je postavil Zakladniški Tajnik% in ki vključit je bankirje, trgovce z vrednoticami in druge).
' ■ Stara Ivonna se je opila. .
Padla je bila in pob je so tekli za njo. Da se ji je zgodilo, ko je stopila v Ploubazlanec, kjer stoji takoj na konen vasi vse polno hiš ob oesti. Imela je vendar še toliko moči, da se j6 dvignila ter drsala dalje s svojo palicoT
In mladi nesrammeži so jo zijali ter se ji smejali v obraz. Njena ruta je stala čisto po strani.
Bilo jih je nekaj med temi fantiči, ki niso bili v srcu bogve kako zlobni — in ko so ugledali od blizu, ta obupani, postarani obraz, so se vrnili žalostni in tginjeni, in »česar več se niso upali reci.
Ko je zaprla za seboj vrata svoje koeioe, se ji je izvil i® prei obupni krik, ki jo je hotel zadušiti. Zgrudila se je v kotu na tla ter naslonila glavo na zid. Avba ji je bila zlezla na
. vrgla jo je po tleh — svojo ubogo lepo avbo, katero je m- .. ,T _ __ -.vaših tako čuvala. Njena poslednja nedeljska obleka je bila} ™ca,SI1AJI Ne^York. Tmies vsa blatna, in izpod rute ji je gledal šopek rumenkasto belih' P°rocaPotom APvesUizKa. las, da sta bila videti nered in beda se večja.
Tako jo je našla zvečer aMrjetiloa ki je prišla pogledat, r«o razmrfieno, s pcibešeninta rokama. glavo naslonjeno na ste-i o. Njen obraz je bil izpremenje-n, in ihtela je tiho, tožene,
Ta ocias aa poklonile TRGOVSKE BANKE IN
t TRUST KOMPANIJE V MANHATTANU IN BRONXU
i: •
- i> Ltl
NEMŠKA STRAHOVLADA V JUGOSLAVIJI
kakor majhni otijctci. Jokati skoro ni mogla vec, prestare babice nimajo vae solz v ovojih izsušenih očeh. .
"Moj vnuk je mrtev."
Tn vrgla ji ie pisma, papirje, svetinjo pred noge.
Z enim samim pogledom se je Marjetica prepričala, da povori babica resnico: pokleknila je k molitvi.
Ostali sta obe akoro f-z/mi, dočim je padal zunaj junijski 7" tisti mrak* k* je v Bretaniji tako dolg in ki na Islandu ? " voe ne neha. V kaminu jima je cvrčal muren, ki prinaša IltKlem srečic; in <pkozi oikence je prihajala rumena večerna luč v to kočico Moanov, katere je vse ujgralbilo morje, ki so bili K>daj izumrla družina.	*	' .
Slednjič je izipregovorila Marjetic^
"Jaz se preselim k vam, doibra babica, prinesem svojo posteljo, ki so mi jo postili, čunala vas bom, in vam stregla, da ne boste čisto sama.	'	•
Bolgari v jugoslovanski
Obžalovala je svK(jega mladega prijatelja Silvestra, toda v svoji žalosti se je čutila nehote raztreseno, ker je mislila na Bolgarski časopis "Utro" nekoga drugega — na onega, ki je bil odšel na veliki ribji lo** poro&a v svoji številki od 17.
„ ; ■. #	** - j oktobra, da bodo Nemci posla-
(Nadaljevanje prihodnjič.)	I li domov vse one jugoslovan-
ire iz dsae 10. decembra, da so Nemci v zadnjih tednih zagnali novo ofenzivo čiščenja ter v Slavoniji poklali skoro 10,000 S ribo v in popolnoma razrušili tri vasi v okolici Beograda. Te vesti prihajajo iz uradnih krogov.
General Aleksander Loehr, nemški vrhovni poveljnik, je baje zagrozil, da bo dal odvesti v Nemčijo ali Poljsko vse moške od 17. do 50. leta, ako v Jugoslaviji ne bosta zopet zavladala mir in red.
Gospodarski položaj v te j od osišča zasedeni deželi je obupen.	—JIC.
Odpor jugoslovanskih patriotov ovira oskrbo Italije
Rim, 9. oktobra (Triibune de Geneve) — Grof Ciano in bolgarski minister za trgovino sta podpisala v Rimu: pomemflmo tn dalekosežno gospodarsko p6godibo, ki naj bi povzročila znatno povečanje izmene itaK-jansfeo-rbolgarske trgovine.
Največja ovira za razvoj trgovskih odnošajev med tema dvema državama je seveda vprašanje transporta, kajti vse prometne proge gredo skozi jugoslovansko ozemlje, na katerem motijo promet uporni juigoslovansfki svotoodoborci. Položaj je dames tak, da je postal celo prevoz preko morja nezanesljiv in nevaren.
Italijani in Bolgari eo sklenili, da bodo čimprej mogoče
ske vojnfc ujetnike, ftd so se sicer nahajali v moštvu jugoslovanske armade, a, so bili bolgarske narodnosti —JIC.
zopet uvedli stari načrt prometne zveze skozi Albanijo in Južno Srbijo. V zapadni Albaniji in Bolgarski obstojajo baje že zdaj dobre ceste, tako da bi bil poglavitni problem ureditev odgovarjajočega dela cestnih zvez skozi Macedonijo. Stroške nameravajo Italijani in Bolgari razdeliti med seboj.
—JI€.
Nemška, jtveratva proti Židom
New York, 9. dec. (JIO.) — V poročilo, katero so židovski prvaki včeraj predali predsedniku Rooseveltu glede Hitlerjevih pokoljev Židov v Evropi, najdemo mnogo podrobnosti, med katerimi je tudi naslednja vest o zatiranju Židov v Jugoslaviji :
"V Jugoslaviji, kjer je živelo približno 100,000 Židov, so bili razvem 400, ki so se rešili v Italijo, vsi ostali deportirani, obiti aH pa vržeffTv koncentracij ska taborišča. —JIC.
Stroge kazni za .¥ , "črno borzo"
Iz Berna poroča 9. decembra AP, da na Hrvaškem je policija v Zagrebu polovila v teku preteklega meseca 400 prekupčevalcev s hrano na takozvani "črni borzi."
V	Niau, v Sibiji, je bilo. pet takih prekupčevalcev obsojenih na javno bičanje.
V	Beogradu pa so nacistične oblasti odredile, da se zapro vse kavarne. -	—JIO.
Največji krii v Italiji so ženske
Potniki, ki so dospeli iz Italije v Istanbul poročajo, da so bile v mestih Severne Italije velike demonstracije, kar je fašističnim oblastim povzročilo hode probleme in težave, ker med izgredntki 'je bifo mnogo žensk, ki so imele s seboj svoje malčke, radi česar fašistični miličniki niso mogli streljati na množice, ker so ee ba3r-pri£eti z pobijanjem žensk in otrok do-
ma, čeprav v zasedenih krajih to vree brezobzirno.
Šestdeset hišnih lastnikov obdolzeaifa navijanja najemnii)dh con
j
Kriminalne obtožbe kršenja zrvetznih najemninskih regulacij so bile/vložene proti 60 hišnim lastnikov v predelih vojne i&doBtrije, ko je OPA pričela s splošnim uvajanjem najemninskih "stropnih cen." Devet obtoženih gospodarjev je v severnem predelu New Jersey.
•Najvišja kazen za kršenje" tozadevnih regulacij je plača-nje globe v znesku $5000, ali pa ^no leto zapora.
V New Jersey je pred civilnim sodiščem OPA obtožila devet perutninskih trgovcev na debelo, da so zvišali ceno perutnini preko določene regularne cene. "
V«ak dolar, ki -ga prihranite in invwtirAte v vojnih bon-^ dih -pomagat 4opohnti kvoto določeno za važo državo.