?/-yjr.'^^&?j Št. 7. V Goricij dne 18. jamrrafja 1900. TeCaj XXX. rstf&ia trikrat na teden t Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri po« poldne, in staae z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom* z novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, sli gld. 600 polleta . . „......6 B 60 , ; , 3-30 ' četrt leta ..-».. . . v-*3-^-*0 „'-.*«,.» 1'70. Posamične številke stanejo 10 vin. --.-.-- Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer;'ob*nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposliino iuu-»čiiiii<* se ne oziram«. .^PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak pe'tek in stane vse leto 3 irtorK ali*gid. l'f>0. «SoČa» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8cliwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tohakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izda nje). Uredništvo . » se nahaja v Gosposki ulici .5t 7 v Gorioi v L n&dstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8.' do* , 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, u> praznikih od 9. do 13. dop. Up ravnili vo, ' se nahaja v Gosposki ulici 8t 9. Dopisi naj so poSUjaja le uredništvu. Naročnina, reklamacije in. druge ieči, kateTe ne spadajo v delokseg- uredništva, naj se pošiljajo le' uprnvništvu. ¦ J "¦¦ Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo, ______ Oglasi In poslanic« se računijo po pethVvrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., a-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. _ Naročnino in oglase Je plačati loeo Gorica. „GorI6ka Tiskarna« A. Gubrscek tiska in zalaga razen eSoče* in »Primorca, še -Slovansko knjižnici, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5; do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in za). Dr. Stanič - kandidat za državni zbor. Pozno sinoči smo prejeli ta-le oklic na volilce: Volilei/ Volitve v državni zbor so pred durmi. Opazoval sem dosedaj hladnokrvno v ozadju volilno borbo. Upal sem do danes, da si narod sam najde izhoda iz žalostnega, prežalostnega položaja, v kateri ga je spravil 'neki malenkostni, osebni, ni po načelih niti po smotru kakor si bodi opravičen boj. Vsak boj v lastnem taboru slabf, ponižuje, demoralizuje. Nikdar nas pa ni nobeden dosedanjih bojev, kar smo jih, žal, imeli, tako poniževal, tako slabil, kakor ta, ki je nastal v našo nesrečo brez potrebe prav sedaj, ko sila potre-bujeuo združenega sodelovanja v borbi za svojo narodnost, za svoj obstanek, za svoj raz vitek in napredek proti tako mogočnim nasprotnikom, ki nas obkro-žujejo od vseh stranij ter prežijo na trenotek, ko bi nas mogli popolnoma pogoltniti. Glavni namen bodi torej, da na tej volitvi storimo konec temu pre-žalostnemu — kar naravnost rečeno — sramotnemu položaju. Izvolitev katerega si bodi pristaša ene ali druge bojujočih se strank pomeni po mojem mnenji nadaljevanje in cek> poostrenje tega nemoralnega boja. Temu mora biti konec! Preprečiti nadaljevanje in poostrenje tega boja ter omogočiti kak izvinek iz njega, je poglaviti in odločujoči namen in pomen moje kandidature. Nič, prav čisto,.nič me ne vabi na Dunaj, in prav za prav vežejo me vse moje koristi na dom, in vsakdo ve, da mandat pomeni zame materijalno žrtev. Materijalne svoje koristi pa rad podrejujem narodnim, akojekaj upanja, da jim morem služiti. Brez zveze s komur si bodi in p r o.t i komur si bodi, stopam povsem samostalno pred Vas, ne — kandidat na poskušnjo, ampak kot MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso Grosst (l)ab;e) Tu se je nekoliko oddahnila, a na to vzdihnivii je nadaljevala: »Ubogi človek, Že vem, vem dobro, kaj vas podi od našega kraja l Oh, saj tudi zame isti nima več nekedanje vrednosti. Pred najino nesrečo, kadar je Še tisti naš ubožec... Bog mu daj večno luč!... Pa kaj se hočeva že zopet jokati! naj bo po volji božji.... Kaj sem že hotela reči?... Ali mislite, Če ostanete daleč od našega kraja, Če ne bodete videl naše vasf, da ga boste mogel pozabiti! — O, gotovo ne! In jaz rečem, da tudi Če bi bilo to mogoče, bi vi sam tega ne maral. Poslušajte mene, Miha! Tam bova skupaj živela, mislila bova nanj, molila zanj, hodila bova klečat im molit tje pred njegov križ, dokler naju Bog stalen vstrajen delavec, ki hoče, kakor se je dosedaj oddaljenega držal od vsega javnega življenja, odslej posvetiti vse ; svoje moči javnemu delovanju, vso- j stranskemu blagru in napredku svojega ! naroda. j Podrobnega programa Vam raz-vijati pač ni treba. Program svobodo- ! miselnega in svobodoljubnega narod- j nega poslanca je in ostane vedno isti. Nasproti nekaterim krivim prerokom, ki ne stoj d pa — kakor vem iz avtentičnega vira ~ v nikaki zvezi z merodajnimi cerkvenimi krogi, čutim vendarle potrebo, posebno poudarjati ono točko, ki je bila vedno prva in poglavitna našega narodnega programa. Vero, njene nauke in oznanjevalce teh naukov sem vedno spoštoval. Vsak slovenski politik mora uvaževati dejstvo, da je naš narod vseskozi katoliški, in da mu je vera svetojša od vseh posvetnih blaginj, in po tem mu je urejevati svoj program in svoje delovanje. K1 o r i-kalec nisem, to je res; toda toliko »krščanski mož«, kakor kateri si bodi dosedaj proglašenih kandidatov, som tudi jaz. Nič več, pa tudi nič manj. Vera je tu le pretveza, pod katero se hoče nadaljevati neki sramoten iti po-hujšljiv boj, ki krščanski — gotovo ni. Če govorim o klerikalizmu, menim ono strujo, ki pod krinko vere zasleduje le strankarske namene.nadvladanja enega stanu, kar je gotovo protivno kardi-nalnim krščanskim načelom, ki slone* na povsem svobodni podlagi. Nisem pa nikak neprijatelj onemu stremljenju, ki dela na t6, da bi se tudi v javnem in sploh v vsem človeškem življenju oživela in obistinila prava krščanska na-j čela, ona nravstvena načela, ki so v | jedru tako lep6 izražena v samo štirih i zares divnih besedah, najdivnejših, kar i jili je sploh kedaj zvenelo na človeško t uho; »Ljubite se med seboj!« ! Kakor samovlastnim izrastkom vla- ' doželjnega klerikalizma, sem odločen protivnik brezverskemu pseudo-li bor ali z mu. Pravi liberalizem pri-' znava vsakemu svoje ter stremi le po tem, da se pripomore narodu do svo- | pusti še na tem svetu, da se bova pokorila za svoje grehe. In kadar naju Bog pokliče k sebi, bova vsaj imela to tolažbo, da naju pokopljejo zraven njega*. Ko je žena končala, si je Miha obrisal oči in je rekel: «Prav govorite, Marta, pa ste vendar čudna žena! Vedno mi pravite, da se je treba potolažiti in udati se božji volji, me karate, kadar me najdete, da jočem, a potem, začenjate sama tak6 govoriti«.... Konečno sta se tudi ona dva odločila, da odrineta s svojimi sovaščani. Uboga žena je torej, kakor smo že rekli, prišla z malo culo svojega blaga pod pazduho, da bi se poslovila pri grof o vi družini. Poklonila se je hišnemu gospodarju, poljubila roko gospodinji, katera se je pogovorila Ž njo jako prijazno, kar je imelo tem večjo vrednost, ker v tedanjih Časih so bili razni stanovi človeške družbe mnogo bolj ločeni med seboj kakor dandanes, kajti v tisti dobi so občno mnenje, dolgotrajna navada in tudi postave, rušile vsako čutstvo jednakosti med plemeni-taši in priprostira ljudstvom, kakor da bi ne bili prvi in drugi iz iste snovi. bbdnega napredka, do prave človeške kulture in da se ga osvobodi vseh spon in, predsodkov. Gospodarskih vprašanj imamo toliko in tako nujnih, da se človek kar zgraža pred mislijo, da se tako brezskrbno zapuščajo in zanemarjajo, ker ni časa, kakor za neki boj, ki nima ni namena, ni pomena. Vipavska železnica, žal, ni niti pričeta, predeljska ali bolje soška Železnica je Še vedno pereče vprašanje, ki vpije -- zaman po rešitvi. Breme za Šolske potrebščine je preveliko in krivično razdeljeno. Učitelj stvo zahteva po vsej pravici, da se mu izboljša gmotno stanje, kakor se jo izboljšalo skoro vsem stanovom, pri* čonši od duhovnika do najnižjega državnega služabnika. Priskočiti mora tu v prvi vrsti na pomoč država, ki ima po državnih zakonih eel<5 to dolžnost, kar bi bilo že itak preobloženim deželam gotovo v veliko olajšavo. — Vinogradniki v deželi bodo uničeni, ako jim ne pride v kratkem podpora. Skoro vsak a o b č i n a v doželi ima kako po-solmo potrebo: tu potrebujejo vodnjakov, vodovodov, cest in poti, tam uravnanja hudournikov, izboljšanje poljedelstva, živinoreje in s a d j o r o j o, odstranjenje zaprek, ki s«., iiamoravajo napraviti sadjerejcem zlasti s kupčije na Nemško, odstranjenje sitnosti na čolnih mejah proti Italiji, izdatnejše državne podpore po ujmah in drugih nezgodah povzročenih Škod, pravičnejše in izdatnejše odpisovanje davkov in naklad i. t. d. Blagostanje kmeta ni v zadnji vrsti odvisno od obrtnikov in trgovcev, ki tudi Še iz drugih (političnih) razlogov zaslužijo posebno pozornost, zlasti mali obrtnik, kateremu je treba pridobiti tudi od vlade primernih podpor. Kar se kmeta tiče, sem ves na njegovi strani. Kmečki som si n, kmet mo živi, za koga naj bi torej imel srce, in kojemu naj bi - ako no njemu - obrnil v korist svoje skromne moči.....! Nočem prikrivati, da bi bil moj ideal, povzdigniti kmeta in Grofica je bila že izročila na skrivnem župniku dobro pest srebrn jakov, da bi preskrbel ubogo Martino družino z vsemi potrebščinami. Zanesla se je nanj, da on — ki je dobro poznal občutljivost svojih ovčic sploh, in še vzlasti Martino, katera je bila nekako ponosna na svojo pošteno revščino — bo znal opraviti to na najprimernejši način, ne da bi se ona čuge Biče, katera rojena in izrejena med vami, se je nadejala, da po prestanih težavah tega življenja položi svojo trudno glavo k počitku v rodni, zemlji milovana in objokovana od svojih rojakov*. delaVcev nam tako z lahka ni mo5i nadomestiti. Na obe strani vežejo me prijateljski odnošaji, i» to daje mi srčnosti in nade, da si pridobim za narod vsaj to jedno zaslugo, da stolom konec bratomorski borbi. Borba za vodstvo je puhla. Mi nimamo ni voditeljev ni vladarjev, mi imamo le poslance, ki imajo zastopati narodove koristi v državnopravnih zastopstvih in pred vlado, ki imajo poizvedovati želje in potrebe naroda ter se po njih ravnati, zatajevaje vsa osebna stremljenja. Tako tolmačim jaz dolžnosti narodovega zastopnika, in ta načela bila bi mi vodilo v javnem življenju. Ako se Vam zdim dostojen Vašega zaupanja, izkažite mi je. Ne silim se, tudi se ne skrivam. Ce me potrebujete, sem Vam na razpolaganje; če me ne potrebujete — tim bolje. Če se -- po dolgem premišljevanju in premaganjem samega sebe — oglašam, oglašam se le zato, da bi pripomogel do tegas da so stori konec po-hujšljivemu in vse razdirajočemu boju. Najlepše zadoščenje bi mi bilo, ako bi moja izvolitev pomenila tak konec. Pod to zastavo nastopam svojo kandidaturo. Odločite Vi, možje volilci, v katerih rokah bi bila boljša prihodnost. V Gorici, na dan sv. Ant. puSOav. 1900 1. Dr. Jožef Stanič odvetnik. Ta volilni oklic si ogledamo pobliže prihodnjič. Danes le rečemo, da je jasen dovolj in da priča, s koliko resnostjo in treznostjo namerava dr. Stanič izvrševati imenitne dolžnosti državnega poslanca. Volilcem priporočamo, naj pazno Čitajo in premišljujejo besede dr. Staniča. Ako se jim pa zdi potrebno, da stopi kandidat še osebno pred nje, da jim z živo besedo obširneje razloži svoje nazore in namere, naj ga le pozovejo na volilni shod. — Proglas dr. Staniča mora narediti na naše ljudstvo najboljši vtis. In mi smo uver-jeni, da bo dr. Stanič tudi izvoljen. — Iz onih občin, od koder prihajajo odločni glasovi edino za dr. Turno, povabimo odločujoče može na poseben pogovor, da jim razložimo svoje stališče. — Somišljeniki! Ne bodimo v tak<5 kritiških časih polni malenkostnih ozirov! Pokažimo raje svojo moč že ob tej priliki I Bodimo možje, da bi se nam ne smejali v pest nasprotniki! Toliko za danes! DOPISI. Iz Dornberga, dne 16. jan. — Županstvo v Dornberga je sestavilo prepptrebno prošnjo, navedoč razloge c. kr. želez, mini-sterstvu zato, da v najkrajšem času razpiše dražbo za oddajo zgradbe vipavske železnice. Ob enem se je tudi sestavila druga prošnja c. kr. trgovinskemu ruinisterstvu, v kateri je statistično dokazano: 1. Koliko vina se je po znižanju carine izvozilo iz Italije v ogromno škodo produ-centom vseh vinorodnih pokrajin širne Avstrije. 2. Da vsled vinske klavzule peša blagostanje, da hirajo in ekonomično propadajo posestva v vseh vinorodnih krajih, ker na eni strani so ogromni stroški za obdelovanje trt, za obnovljenje vinogradov na ameriškilr podlagah, za neprestano borbo proti trtnim škodljivcem, za davke — na drugi strani pa mrtva kupčija s prodajo vinskih pridelkov itd. Prošnja se konečno glasi, da naj visoka vlada zato skrbi in v to zastavi vso svojo avktoriteto, da se pri obnavljanju trgovinske pogodbe z Italijo po vsakem načinu odpravi vinska klavzula ali izdatno po-vekša carina italijanskim vinom, ki se bodo uvažala v našo državo. Prošnja za zgradbo železnice bode v podpis osebno predložena vsem županstvom občin vipavske doline, a prošnja za odpravo vinske klavzuie tudi županstvom vseh vinorodnih občin v Brdih in na Krasu. Zadostoval bode torej na prošnjah le podpis dotičnih gg. županov ali njih namestnikov in uradni pečat. Tako bodo odpravljeni ob enem vsi.shodi v ta namen. Nabiranje podpisov v občinah se je danes .pričelo po vipavski dolini* ter upati se sme, da. ne bo, glede na javne koristi, nobenega podpisa manjkalo. 1. B. Kambreško-Srcdnje. —(Žled 14. dcb. 1899.) — Smatram za dolžnost, da sporočim o ogromni škodi, katero je povzročil usodni žled dne 14. dec. na Srednjem-Kambreškem. Dne 14. dec. je snežilo tukaj ves dan. Zvečer ob 7. uri se je pridružil temu še dež ter trajal do 6. ure v jutro. Mraz pa je bil tako hud, da ga ne pomnijo tukajšnji prebivalci uže 17 let takega. Kamor je padla deževna kaplja, tam je zmrznilo v istem trenutku. Vso noč je tudi razsajal strašen vihar, in sicer v smeri od severa proti jugu. Drevje je dobilo hitra močno, debelo ledeno skorjo ter začelo ječati vsled velikanske teže ter je strašansko pokalo in se lomilo. Ko sem šel drugega dne 15. dec. na Srednje po navadni poti, ki pa je bila ta dan smrtno nevarna, se mi je odprl gaze-čemu po snegu strašen prizor. — Na tleh je ležal skoro en meter visok sneg. Vse gozdno in sadno drevje je imelo 5—7 cm. debelo ledeno skorjo ter ležalo na tleh ali popolnoma zlomljeno ali pa izruvs*no. Zdaj pa zdaj se je slišal strašanski tresk, in močno zazvenivši je padla velika hruška ali jabolka na oledenela snežena tla. Da ce!6 najmočnejša drevesa; kostanj, smreke, meeesni itd. niso mogla vzdrževati velikanske teže ter, ako se niso popolnoma zlomila, so pa nagnila svoje vrhove do tal. Vse je zvenčljalo in rožljalo ter pokalo, kakor da bi bile vse na-ravske moči zbesnele ter hotele uničiti je-dihi up ubogega gorskega kmeta. Opomniti tudi moram, da je bila drugega dne po Srednjem in Kambreškem nenavadna megla, katera je bila t:tko gosta, da se ni videlo niti dva koraka pred seboj. Pozvedoval sem, kolikor mi je bilo mogoče, b narejeni škodi, — toda koder sem hodil, vse je opustošeno in uničeno, Ubogi ljudje, vsi tožijo in jadikujejo, kajti močno, močno so zadeti, ker kruta elementarna nezgoda, hujša od toče, jim je odvzela vse, kar jih je hranilo in živilo. Res, ni mogoče popisati ogromne škode, katero je provzročil usodni žled. Naj zadostuje, ako omenim, da samo dvema kmetoma tukaj je naredilo ne glede na gozdna, ampak samo na sadnih drevesih, vsakemu več nego 200 gld. škode. Grozna je nesreča, ki je zadela uboge Srednječane, kateri se žive samo s sadjerejo. Obupni pričakujemo pomoči od države, dežele i n od kmetijske družbe. Iz Prage.— (V rokopisnem boju zmaguje resnica nad »narodno4 lažjo. — Druge vesti.) Danes poročam o važnem dogodku za češko narodno življenje, zato moram, da bi bila stvar jasna, poseči nekoliko nazaj. Leta 1817. je presenetil češki in ostali svet knjižničar Vaclav Hanka, ko je našel t. zv. kraljevodvorski rokopis (imenovan po mestu, kjer ga je našel). Ta rokopis obsega lirične in pripovedne pesmi baje iz XIII. stoletja. Leto potem 1818. je našel Hanka drugi rokopis, t. zv. zelenogorski, obsegajoč dve nedokončani pripovedni pesmi baje iz IX. stoletja. Kraljevodvorski in zelenogorski rokopis naj bi pričala, kako razvito narodno literaturo so imeli Cehi že v 1X.-XIII. stol. Iz teh pesmij odseva vse tedanje socijalno in kulturno stanje češkega naroda. Velikansko navdušenje je zavladalo povsod za te dragocene narodne ostanke, Nemci sami (Goethe, Grimm), Francozi in drugi so bili polni občudovanja. Rokopisa sta se prevela skoro v vse evropske jezike. Le dva moža svetovne slave, oba slovanska jezikoslovca in nenavadno bistra kritika, sta takoj dvomila o pristnosti teh rokopisov. To sta bila Ceh Do-brovsky" in naš Kopitar. Dobrovsk? je takoj slutil, da je rokopise morebiti ponaredil Hanka stin. Kopitar si je nakopal jezo Čehov. Proti pristnosti so se oglasili potem tudi Nemci Budinger, Wattenbach, branili pa so pristnost Čehi Jungmann, Palackj, Sa-fafik, Tomek, Jireček, Hattala, sami slavni zgodovinarji in jezikoslovci. Boj je za nekaj let ponehal. Vnel se je pa iznova z nenavadno osirostjo, ko so nastopili proti pristnosti rokopisov profesorji mlade, češke univerze: Gebauer, Masarvk in Goli. Ti trije so podkopali tla rokopisom, in sicer Gebauer z jezikoslovnega stališča, Ma- sarvk z družboslovnega (socijologičnega) in Goli z zgodovinskega. Zlasti gre zasluga Ge-bauerju, da je izpodbil vero v pristnost. Toda koliko zasramovanja je moral prebiti za to on in pa Masarvk! Češki narod se je razdelil na dva tabora: na eni strani je stalo časopisje, ki je zaznamenjalo z narodno Iz-dajico vsakogar, kdor ni slepo veroval v pristnost rokopisov, ter blatilo nasprotnike ; na drugi strani pa so bili oni, ki jim je resnica ljubša nego morebitna narodna korist, pohajajoča iz nepravega vira. Gebauerja so malodane popolnoma ubili, za dlje časa je izginil s površja, šele v najnovejšem času je dobil mož, brezdvomno eden največjih sedaj živečih slovanskih jezikoslovcev, nekoliko zadoščenja za prejšnje psovanje in zasramo-vanje. Postal je dvorni svetnik in bil jzvoljen v tem šolskem letu za rektorja. (Cul sem, da profesorjem pravniške fakulte menda ni bilo to prav po volji, češ da je Gebauer preveč Masarjiovec). Rokopisa sta bila torej razglašena za falzum, za ponarejena. Zagovorniki so imeli pa še vedno močno oporo v tem, ker ni bi!o dognano, kdo je ponarejalec, dasi so imenovali Hanko. Sedaj pa upamo, da je i to vprašanje rešeno. Gebauerjev časopis »Fiiologieke Li3iys (1899,, zvezek VI.) je priobčil članek prof. Dolanskega, v katerem se dokazuje, da se je Hanka sam izdal za ponarejalca. Kako to? V zelenogor.skem rokopisu v pripovedni pesmi, nazvani »Libušina sodba", je tudi ena vrstica, ki obsega samo dve besedi (namreč »slavni zbor"), drugo je pa popisano z ne-umevnimi znaki. PalackJ je mislil, da so ti znaki le okraski, kakršnih je več, s katerimi se je dotičnik igral. Pri tem je ostalo. Prof. Dolansk^ pa je zasledil, da so ti znaki umetno prevržene črke, katere pravilno sestavljene značijo: V. Hanka fecit — V. Hanka je to delal. Ko so rokopis kemično preiskovali, so našli, da je povsod ista snov, torej tudi ti okraski, oziroma te črke morajo biti od dotičnika, ki je pisal ostalo. Zelenogorski rokopis je torej ponarejen od Hanko, isto moremo sklepati o kraljevodvorskem rokopisu. To je važno spoznanje. Laž se moru umikati resnici, tema svetlobi. V dokaz resničnosti kake stvari se sklicevati na to, da že velika večina veruje, je nepravilno in nezadostno,-kakor nas poučuje zopet ta slučaj. —i Z odpravo časnikarskega koika se je napovedovalo mnogo dnevnikov, doslej izhajajo kot novi dnevnik samo »R a d i k a 1 n i L i s t y", ki so začeli z malini kapitalom 15.000 gld. Tudi mladočeška stranka se nekaj pripravlja za svoj list, kajti »Narodni Listv* so zasebno podjetje. V Načhodu, kjer se je izgubila neka krščanska deklica, pri kateri so »antisemiti" že vohali zopet ritualni umor, se jim za enkrat to še ni posrečilo. Deklico so našli utopljeno, obdukcija ni našla ničesar sumljivega. Obnovila se je preiskava o umoru Marije Klimove, umorjene v istem kraju kot Ana Hriizova. Da je boj sedanjega antisemitizma proti židovskemu vplivu na tisto napačni poti, to spoznavajo tudi boljši katoliški krogi. V dokaz tega bom poročal o članku, ki ga je priobčil katoliški list »Hlidka* o antisemitizmu, da se pojmi zbistre. S praznimi sumničenji in nepremišljenimi »šlagerji* se ne smemo dati ustrahovati. Ako se hočem s kakim vprašanjem vspešno baviti, moram znati zgodovino tega vprašanja, ki me pouči, v koliko je ta ali oni faktor kriv neugodnih razmer. Potem je pa treba poboljšanja na vseh straneh. Tega mi ne poznamo, zato enostranski boj, zato samo enostransko sum-ničenje brez globljega razmišljanja — odtod mali aH sploh nobeni vspehi. Domače in razne novice. Osebne vesti. Dež. višja sodnija v Trstu je premastila pisarniškega oficijala Jos. Ker s a in kancelista Iv. Grego na okr. sodnijo v Poreču. — Upravitelj vodstva pošte in brzojava v Trstu vit. Felicetti je imenovan višjim poštnim ravnateljem in mu je podeljena čast dvornega svetovalca. Grof Coronfni — zopet kandidat It --. Pa porečejo, da grofovska beseda kaj velja! Tisti grof Coronini, ki je pobegnil z Dunaja v Afriko, ko je bilo treba zagovarjati teptane Slovence; tisti grof, ki je s kazni vredno vrtoglavostjo odložil mandat in vzročil ves ta nepotrebni volilni dirndaj in narodu škode najmanj 10.000 gld.; Usti mož, ki je odstopil radi preglavice, katero so mu vzro- čili maloštevilni zdražbarji, kakor je imenoval v svoji grofovski oblastnosti nas »So-čane", ki je odstopil radi neznanja slovenskega jezika itd.. — tisti grof Alfred Coronini menda komaj čaka, du bi mu volilci zopet ponudili kandidaturo. Tak6 je namreč posneti iz zadnje »Gorice", kije pozvala volilce, naj mu ponudijo kandidaturo, katero utegne sprejeti. »Gorica* bi pač ne potisnila c. kr. profesorja Janeza Ber-b u č a v stran in govorila zopet o grofu C, ako bi ne bila ž njim že dogovorjena. Tak6 je bilo tudi za volitev v velepo-sestvu: ako bi došla deputacija veleposestnikov in ga milo prosila, naj se zopet usmili Slovencev in naj gre v deželni zbor, sicer da nam bo gorje, tedaj bi bil sprejel. — Ker so veleposestniki odklonili Jako za„ Slovence nečastno komedijo, jo skuša dr. Gregorčič izvesti pa ob volitvi v državni zbor!! Vprašamo: Kdo ima pravico, ponujati kandidaturo grofu Coroniniju P Posamični volilci smejo govoriti le v svojem imenu! Da bi se ne našla v deželi trojica volilcev, ki bi šla h Coroniniju po Gregorčičevem receptu, o tem nočemo dvomiti! Grofu C. je torej svobodno, sprejeti kandidaturo iz takih rok! Ako pa to stori, ako kandiduje vkljub grozoviti blamaži z zaupnicami in vkljub zloglasnemu odpovednemu pismu, po katerem je stališče »maloštevilnih z dražba rje v" še trdnejše, tedaj dokaže le, da je v njem pač malo aristo-krala in še manj moža, ki nikakor ne zasluži, da ga naš narod pošlje na Dunaj! »Gorieanske* bande sicer ni že nič več sram, saj je preobrnila že dovolj kozolcev, ali njih število bi se pomnožilo z zopetno kandidaturo grofa C. Zat6 iahko mogoče, da jutrišnja »Gorica* pride že na dan s kandidaturo grofa C. vkljub temu, da so doslej izvršene volitve volilnih mož že porazile »GoriCuisko" barako, kateri naj bi prihilel na pomoč — grof. C. s svojo kan didaturo! Mi pa pravimo: Volici, ne dajte se slepariti dalje, kakor so Vas dovolj sle-parili doslej! Ostanite trdni in pripravljeni, da oddaslo svoje glasove le kandidatu, ki ni omadeževan po letošnjem grdem razkolu! Volilno gibanje. — Na Tolminskem so bili izvoljeni poleg že naznanjenih 20 glasov za dr. Staniča še 3 na Ponikvah in 5 na Št. Viški gori. — Z Bolškega nam poročajo, da tam Berbuču na sploh huda prede vkljub duh. agitaciji; včeraj so imeli v Čezsoči posvetovanje. Mi se zanašamo na vse bolške glasove! V goriškem okraju je boj po večini prav hud; toda več se agituje za dr. Tonklija nego z i B e r b u č a. — V Č r n i č a h, v rojstni županiji Berbučevi, so izvoljeni 4 odločni »Sočani"; pritisk od znane strani je bil prav hud. — V Vrtojbi, odkoder je tudi prišla »Goričanom" zaupnica,pozneje pa protizaupnica »Soči" odstrani mladine, so zmagali včeraj vsi 4 naši! Slava! — V Solkanu izvoljeni 4 za Tonklija ali Berbuča ? ?! Na Krasu so volitve večinoma bolj mirne; velika večina bo naša. V Dutovljah sta že 2 »Sočana*. Vseh volilnih mož je 291; trije so italijanski (v Ločniku); doslej je izvoljenih, kolikor nam je sporočeno, že 49 »Sočanov*. Prosimo somišljenike, naj nam pošljejo imena vseh volilnih mož, naj bodo katerekoli stranke. To neobhodno potrebujemo. Jako bomo hvaležni. Da bi iz enega kraja ne pisalo več njih, naj se sporazumejo glavni možje, ki navadno take reči opravljajo. Fikfakovstvo aH ne tič ne miš! — Opozarjamo čitatelje, liberalne in klerikalne, na konec članka v »Gorici", ki nosi naslov „0 naših razmerah" in je bil poslan — veruj, kdor moreš! — »z dežele*. Tam se pred vsem potrdi ono, kar smo povedali že mi, namreč, da klerikalne čete so se oklenile dr. Gregorčiča in pozneje njegove »Gorice" edino zato, ker so upale, da klerika-lizem objame vse goriške blovence in da bo uničena »Soča*. Dr. Gregorčič je slišal večkrat svarila iz ust rodoljubov pred hinavci, ki so se mu jelš obešati za kuto po znanem razgnanem krščansko-socijalnem shodu v Št. Petru; svarili so ga, naj ne sklepa zvez z ljudmi, ki eno mislijo drugo kažejo, da bi se le vtihotapili v »Slogo" in do nadvlade v deželi; povedali so mu, da klerikalci sami obrnejo Gregorčiču hrbet, ko ga ne bodo več potrebovali. Dr. Gregorčič ni slušal takih svaril, marveč na svojo pest, kakor je bil vedno vajen, je sklenil s klerikalci zvezo ^^^t^f^Mf^rrvimjm^i in njim na ljubo je hotel žrtovati klerikalni samovladi edina nevarna protivnika — dr. Turno in Gabršceka s tSoco* vred! Torej i ta namen je prišla Gregorčičeva klerikalna falanga, pomnožena z učitelji, ki takrat niso poznali teh zakulisnih spletk, na zbora .Sloge" 25. maja in 20. julija ! Dr. Gregorčič se je bil torej udal najivni misli, da*bo on rešenik goriških* sVdvSncev predli bera H zrnom in klerikalizmom (hm ! 1) ter da nas stlači vse v en ža.kelj, da ne bomo ne tič ne miš,-— in take ideje je imel ta prvak koncem 19. stoletja! Ali pa morda mož ni vedel, da s t»*a.za jLS.elej utrdi nadvlado — klerikalizmu ?! Saj so se le klerikalci vtikali v vse volitve, v vse županske in druge posle, posvetni možje so se vsega že ogibali; na shodih »S 1 age" je bilo vse črno klerikalcev, odličnih posvetnih mož ni bilo zraven! Take razmere bi se še bolj utrdile! — Zdaj imajo naši Čita-telji dokaz iz Gregorčičevega lista, za kaj se je šlo, ko sta bila »P. L." in »Gorica" složna v boju proti nam! (Več pride.) ,11 Frinli orieiitale* silno vznemirja tista trohica enakopravnosti, ki se izvršuje na okrajni sodniji v Gorici, in napada zate-gadel slov. uradnike najako predrzen način. Prihodnjič mu posvetimo, kakor mu tiče. Doznali smo, da taki napadi prihajajo iz pisarne odvetnika — dr. Raimonda Luz-zatta v šolski ulici, na kar opozarjamo njegove slovenske klijente. Oosp. dr. Henrik ....T uma je poslal nam izjavo kot odgovor na infamijo v zadnji »Gorici*, da je »klečeplazil krog vlade, da bi ga ista vnovič sprejela med c. kr. uradnike", ild. Izjavo priobčimo prihodnjič; iz nje bodo razvideli čitatelji, kako ljubi resnico dr. Gregorčič v svojem glasilu (er kakih nizkih sredstev se poslužuje, da bi le uničil dr. Turno! Via Carlo Favetti. — Tako srčno radi bi prekrstili ulico Vetturini v Via Carlo Favetti, ali ker menda doslej le ni mogoče še, da bi v Gorici, ki stoji vendar na avstrijskih tleh, dopustile višje oblusti, da bi se ime-no vala kaka ulica po takem ultra-Ualijani', kakoršen je bil Carlo Favetti, se zadovoljujejo naši goriški italianissimi s tem, da so napisali na več hišah v ulici Vetturini na zid »Via Carlo Favetti"; dalje se zadovoljujejo, da Seppenhofer. od slučaja do slučaja v mestnem starešinstvu povzdigne svoj glas, zahtevaje, da naj se konečno prekrsti ulica Vetturini v Via Carlo Favetti« kar vzame župan vselej na znanje — goriški magistrat pa si drugače pomaga. Ker na javno ne sme rabiti imenovanja Via Carlo Favetti za ulico Vetturini, si pa privošči rabo takega imenovanja v svojem notranjem uradovanju. Došla je narn slučajno v roke listina izza zadnjih dnij, na kateri stoji koncem uradne opazke Via (Vetturini) Carlo Favetti. Uradnik se je bil »zmotil", da je napisal Vetturini, kar je hitro popravil s tem, da je vložil Vetturini v oklepaje, tako da se čita čisto: Via Carlo Favetti! Ne pišemo nič komentara. Naši Čitatelji vedo, kdo je bil Carlo Favetti, vedo, kako usiljujejo italianissimi to ime za ulico Vetturini, in sedaj vedo, da slavni naš magistrat rabi v svojem notranjem uradovanju tisto slavno ime za že navedeno ulico — in to je značilno. Iz tega se vidi, kakšen duh veje na goriškem magistratu ter sploh med Lahi v Gorici 1 Nove poŠte rastejo v deželi kakor gobe po dežju. CeI6 vsiljujejo jih, kjer za nje ne marajo (kakor v Podgori). Zdaj so dobili poŠto ceI6 v D r e ž n i c i pri Kobaridu, v Batah in Banjšicah pa trikratno zvezo s pošto v Grgarju. — Kdo ve, da se ne bodo te pošte svetile v vencu zaslug —- dr. Gregorčiča, kakor ona v R o b i č u, katero so bile vsilile nujne potrebe?! Zopet nor škandal. - Govori se, da je odbor .Sloge" — izključil iz društva tudi g. Gabršceka, torej moža, ki je največ storili da je prišlo društvo 1. 1890. v Gregorčičeve roke in je bil 9 let duša društva kot marljivi tajnik, kakoršnega ni bilo praj ne poslej. Vse društveno delovanje je slonelo na njegovih ramenih — o čemer bomo še govorili: zdaj pa ga je dosegla čast, da je iz društva izbacnjen kakor prej dr. Turna. — Dr. Gregorčič se gotovo boji, da bi Gab. prišel na kak zbor »Sloge* ter tam razkril mar-sikako lumparijo! Na vse pozive v »Soči" --molči, a na zboru bi moral odgovarjati. Resnice govoriti bi ne hotel, lagati bi bilo težko — zatč je najbolje, ako se Gab. izbacnet Divnol Le tako naprej, saj bo itak kmalu konec teroristov v »Goričanski bandi*. Zanimivo pripoznanje. —'. Kdor je bil na zboru »Sloge* 25. maja, je slišal, kak6 je govoril dr. Gregorčič o dr. Turni in Gabrščeku. .V jedni zadnjih »Goric* pa čitamo, da takrat „je hotela dr. Greg. stranka'odstraniti oba provzročitelja ¦obstoječega- raMaorja". — Kar je govoril dr. Gregorčič, proglaša ,Gor." zdaj za — 1 s ž. Nič čudnega! Čirdež bi bil, ako bi mogli sploh potrditi kako r e s n i-c-o v .besedah in dejanjih »narodnega voditelja". Sama laž, samo hinavstvo! • Nesramnost. — V dodatek k poročilu pod tem naslovom povemo danes, da je prišel uradnik »podpornega društva'' g. H r o-v a t in grozit g. Gabr^feur'da~~~^b>elb~ zdaj vso resnico, kakd je neki delavec naše tiskarne ostal društvu dolžan, kar bi moral Gab. doplačati itd. Dobil je seveda dovoljenje, da — smejo povedati vso resnico. Ker je pa v »Goričanski" bandi glavno orožje 1 a ž, kar smo neštetokrat dokazali, smo jako radovedni, kakošna nova ostudba bo tista »resnica". Delavce, ki so Člani tega društva, opozarjamo na te nesramnosti, ki morejo postati za društvo uso-depolne. Tak odbor zasluži, da ga pošljejo v neprostovoljni pokoj! C. kr. prof. Janez Berbuč — pogorel. — Njegove slave je bilo kmalu konec. Zadnja »Gorica" se je le malo bavila ž njim; saj dobrega niti nima kaj povedati, »farbati" pa vendar ne more mnogo, ker tudi iznajdljivost ima neke tn^je! Da prihajajo »Slogi* ugodna poročila za prof. B., kakor pravi »Gor." — je le pobožna I a ž, ker znano nam je, da je dobila prav opoprnnih odgovorov, za prof. B. pa so glasovi kaj redki in še ti so brez pomenil! To so »Goričanski" kolovodje tudi spoznali in so si že odprli vratca, skozi knten naj bi smuknili od prof, B, nazaj h grofu C. — O zmagi »kvintala mrtvo, prazne, neporabne mase, kateri je slučajno ime prof. Berhuč", toroj ne more bili niti govora. Zntd, tudi ni nevarnosti, da hi se moral ta preklicani An* drej Gabršček obesiti na Travniku, in »Gori-čanska" bandn, ki se boji za njegovo življenje, lahko torej mirno spi I KriNtJtiiisku nsmlljeitost. — Pišejo nam : Iz Špitala ob Dravi je bila neka obi-telj od ondolnega županstva potirnim potom poslana domov na Ponikve, ker je oče umrl in mati ni mogla za 4 otročice skrbeti. Iz Bovca jih je poslala ondotna potirna postaja kar peš z enim spremljevalcem do Kobarida, — ali uboga mati, katera je morala prtljago nositi, in slabotni otročiči, kateri so tudi vsaki svojo culico nosili, so opešali — ter niso mogli nikakor dalje. Hodili so iz Bovca do Kobarida dva dni. — Vsem so se smilili, katerikoli so videli te borne reve v tako hudi zimi, slabo oblečene trudno po cesti krev-sati. — Vprašanje: Ali ni bovška potirna postaja od dežele plačana, da take borne ljudi in majhne slabotne otroke do bližnje postaje vozi ? Hoče menda Slediti ? Kje je kristjanska usmiljenost ? Večkrat se • pa vidi mlade zdrave vlačuge voziti, ker te so že toliko premetene in zvite, da nočejo hoditi. Izgubljeno — najdeno. — V petek zjutraj se je našel na Solkanski cesti zavitek, kateri je zgubil kaki voznik ali pa pošta. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi na Solkanski cesti št. 9. Razgled po svetu. Cesar v pogovoru z dvema Češkima poslancema. — V soboto je na delegacijskem dineju cesar govoril s posl. Stranskim. Ta je namreč pri proračunu za armado imel prav oster govor, in zato se je sukalo govorjenje cesarja s Stranskim okoli »zde"-vprašanja. Med drugim sta govorila: Gesar: Glede zde-vprašanja sem neizprosen proti Vašemu stališču in sem v stanu razglašati celo naglo sodbo, če se ljudstvo v tej stvari ne pokori. V armadnih zadevah ne poznam nikake šale in že danes Vam povem, da ne pomilostim nikogar. Stransk^: Mi branimo in zagovarjamo stališče celega češkega naroda. Gesar: Narod je naščuvan. To je storila inteligenca. Začelo se je z Drbaiovim slučajem v Tišnovicah. Stransk^: Dovolite, Vaše Veličanstvo, da nekaj pripomnim. Res je, da je inteligenca začela. Prav inteligenci so zakoni pristopni, zakoni pa ne predpisujejo, da se moro rezervist oglasiti s »hier", ampak samo, da mora reservist naprej stopiti in oddati | 'svoj pas. Cesar: Go3pod doktor, to je advokatski argument. Jaz pa Vam povem, da je to zadeva službenega jezika in ta je v armadi nemščina. Stranski: Nastati bi mogle jako neugodne posledice, če se ne najde izhoda iz' te afere fn "Če se ne pride nasproti ču-tilom češkega naroda. Cesar: Jaz bi to obžaloval, ali povedati Vam moram še jedenkrat, pustite armado v miru. Nemški listi izkoriščajo ta govor v svoje svrhe ter trde, da kakor v armadi, tako mora povsodi v državi biti službeni jezik edino le — nemški. V ponedeljek na delegacijskem dineju je govoril cesar s posl. Začkom. Rekel mu je, da računa prav posebno na-nj, da pride do sporazumljenja med obema narodoma na Češkem in Moravskem, do sporazumljenja, ki je neodložljivo in do katerega mora priti na vsak način, Da to je njegova srčna želja. Z a.ček je odgovoril, da taka želja ni le cesarjeva, marveč tudi češkega naroda. Spo-razumljenje pa je odvisno od Nemcev, kateri bi morali pripoznati jednakopravnost zahtev češkega naroda; ako se torej pokažejo Nemci spravljivim, pride do pravega sporazumljenja. Cesar je na to v zatrje-valnem tonu poudarjal, da je njegova želja, da se spoštujejo zahteve češkega naroda, on da ne dopusti, da bi se godila Cehom kaka krivica, da ne dovoli, da bi tudi prihodnje ministerstvo težilo k levici. Isto da bo moralo biti jednako nepristransko n«-sproti vsem strankam. Zalo naj bi delali češki poslanci z vso silo na to, da se pomiri javno mnenje med ljudstvom. Končno je še rekel cesar, da pripoznava težavno stališče, katero imajo češki poslanci, ter da računa na njih vestnost; na njegovi dobri volji pa da ne sme nikdo dvomiti. Polltlška kriza. - Današnja poročila trde, da novo ministerstvo je že sestavljeno. Grof GoGss je odklonil ponujeno mu mesto v ministerstvu; isto sprejme Guido do Call, ki je sedaj v Sofiji poslanik, Pozvan je bil brzojavno na Dunaj. Trde, da KOrber je opustil misel, poklicati v kabinet nemškega ministra brez portfelja; to pa bi se utegnilo zgoditi o priliki kasneje. Novo ministerstvo bo imenovano v par dneh. O drugi železniški zvezi s Trstom. — Dr. Ferjančič je v seji delegacije dne 13. t. m. govoril o tej zvezi tako-le: Potrebno je torej misliti na bližje ležeča sredstva za povzdigo zunanje trgovine. Dovoljujem si predlagati tako jako izdatno sredstvo, ki bi bilo v stanu dvigniti zunanjo trgovino na višjo stopnjo. To je druga železniška zveza s Trstom. Dokler bo Avstrijo samo južna železnica ""vezala z morjem, s Trstom, dotlej ne more biti govora o znatni povzdigi zunanje trgovine. Vodstvo zunanjih zadev bi si pridobilo posebno zaslugo, če bi z vso eneržijo delalo na napravo druge železniške zveze s Trstom. Pri tem bi ne smeli prezreti, da je drugi zvezi s Trstom naloga, povzdigniti avstrijsko trgovino, ne trgovine v Nemčiji. V ta namen naj se vzame za tisto progo, ki iz osrčja Avstrije iz industrije polne Češke direktno k morju vodi, ne pa za tisto progo, ki zveze južno Nemčijo z morjem. Tej progi bi morali nasprotovati. Ako se vodstvo zunanjih zadev ogreje za to stvar, ugodi tudi pereči vitalni potrebi. Razmere pri južni železnici so namreč nevzdr-žljive. Kdo se ne spominja nesreč o Božiču! Vodstvo zunanjih del si, kakor rečeno, pridobi zaslugo, ako pripomore k izboljšanju teh razmer. Izboljšati pa se morejo te razmere samo, če se napravi druga železniška zveza s Trstom. Govor o notranjih razmerah v drŽavi je skončal dr. Krama t v seji delegacije tako-le: Zveste, požrtvovalne narode za njih zvestobo in požrtvovalnost kaznujejo in jim rezko ,groze\ Zato pa se na drugi strani očitna revolta proti državi in njenim eksistenčnim pogojem obdarja in poplačuje. Vsakdo je sprevidel, da je mir potreben, toda stori se vse, da se ga onemogoči. Nespravljivce podpirajo, a odbijajo one, ki so pripravljeni radi miru iti do skrajnega ; ta čut imamo — in to je .za državo najstrašnejše — da za varovalce zakonov v državi ni več prostora. Naveliča se človek večno igrati vlogo Ka-sandre in trudna roka omahne, ki se je tako dolgo zaman stezala po miru. *Več v tem teškem trenotku ne morem reči in kon- čati moram, ker vidim, kako se pri nas * vlada, le z . latinsko resnično prislovico; »Quem deus perdere vult dementat". (Kogar hoče Bog uničiti, temu omrači um), .Naša zveza", glasilo'čevljarjev, krz-narjev, mesarjev, opankarjev, jermenarjev in sedlarjev. Tako se zove časopis, ki hoče. braniti interese navedenih obrtnih strok. »Naši zvezi" je namen, podučevati v so-cijalnih vprašanjih ter v vsem, česar le imenovani obrtniki potrebujejo, — Razume se, da je »Naša zveza" — hrvatski list. Mi Slovenci bomo še dolgo čakali na kaj podobnega. Vendar pa se v najnovejšem času prav lepo gibljemo. Če pojde tako naprej, potem je marsičesa pričakovati i Vojna v južni Afriki, t- Po dolgem času je bila 16. t. m. zopet bitka mej topništvom. Iz Modder-Rivera javljajo, da Buri so čez dolgo časa zopet odgovarjali streljanju Angležev. Govori se, da Buri v Oranje-republiki željno pričakujejo konec vojne. — Francoski predsednik Loubet pričakuje konec vojne, ker sicer bi trpela letošnja svetovna razstava v Parizu, — Angleži nameravajo poslati še novih močij v južno Afriko. Narodno gospodarstvo. Vinska klavzula. — .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" je te dni razposlalo na razne veščake v vinogradništvu in vinski kupčiji naslednji poziv, ki se glasi: Vaše Blagorodje! Vabimo Vašo Blagorodje v zraislu sklepa seje od dne 16, t. m, k anketi o vinski klavzuli, ki bode v četrtek dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne v posvetovalni sobi »Goriške ljudske posojilnice«, Gosposka ul. št. 7,1. n. Mislimo, da nam ni treba posebno povdarjati velike važnosti predstoječe ankete, kajti posledice vinske klavzule britko občuti skoro vsak vinogradnik in vinotržeo Avstro-Ogerske, Na dnevnem redu sta točki: a) v koliko škodi vinska klavzula naši deželi; b) kako bi se dalo najvspešnejle delati na to, da se odpravi ta kvariteljica naše vinske kupčije. Predmet sam zadostno kaže, da je potreba velike udeležbe, ker — več glav, več mislij. Želimo prav mnogo vspeha. Vidi se torej, da društvo želi delati in da tudi dela. Šola za žurnallste bode še ta mesec otvorjena v Berolinu pod vodstvom pisatelja in založnika dr. Rich. Wrede. Krapa i sastanak u Casala Monfer-rato. — Tako je naslov brošurici, v kateri je izveslje tajnika »Vinarske udružbe za Dalmaciju", kjer isti poroča o poskusih in vspehu streljanja na oblake proti toči. Pisatelj g. Mihael pl. Tartaglia prav z mnogimi citati dokazuje, da je vspeh nedvomen. —-Stroški priprav za streljanje znašajo okoli 90 kron. — »Vinarska udružba za Dalma-maciju- je prav agilno društvo. Nedavno je n. pr. izdala »Vinarski vodič za Dalmaciju*, ki je prav dobro došel vsakemu dalmatinskemu vinogradniku. Prinaša vse, kar je pri-prostemu vinogradniku le treba znati. — V najbližji bodočnosti 12. febr. pa taisto priredi velik protestni shod proti obnovljenju vinske klavzule. Penztjski fond za trgovec in obrtnike: — V Ljubljani nameravajo ustanoviti odbor v svrho ustanovitve penzijskega fonda za trgovce in obrtnike. Dan shoda, in kje se bode isti vršil, se naznani natančneje tekom teh dnij. Žetev žita za leto 1899. po celem svetu. — »Buletin des Halles" poroča, da se je naželo v letu 1899. po vsem svetu 886,500.000 hi. žita. Leta 1898. se je pridelalo žita več, okoli 989,100.000 hI. f Velikanski konknrz v Rusiji- — Poročajo, da je tovarna sladkorja v Odesi A. Giereristein naznanila, da ne more več plačevati dolgov. Pasiva iznašajo 7s/4 mil. rubljev (okoli 19 milijonov kron). Nova iznajdba Srba Edisona Tesle. — Svetovno znani Tesla je iznašel ladjico, ki bo gnana z elektriko, in s katero bo mogoče pognati velike ladje v zrak. Teslbve ladje ne bodo ravnali ljudje ampak stroj. Tesla je ponudil svojo iznajdbo ruski vladi. Delovanje tramvaja na Dunaju. — Minolo leto je pretekel dunajski tramvaj 22,784.440 km. ceste, prepeljal 72,894.338 oseb in dobil denarja 6,466.105 gld. Prt vseli vlagali je navesti nastopno spravita številko. Opravilna številka C. L 120/99. Oklic Zoper Andreja in Josipa LašiCa et Cons. bivališče je neznano, se je podala pri c. k. okrajni sodniji v Komnu po Francu Kaučicu iz Lipe št. 19 tožba zaradi neobstoja terjatve 545 gld. itd. Na postavi tožbe določa se narok za dne 1. februvarja 1900. ob 101/, uri : predp. pri tej sodniji, soba 3. " ¦ v obrambo pravic Andreja in Josipa Lašič et Cons., se postavlja za skrbnika gospod Rajmund ŽnidarCič, župan v Kenčab. Ta skrbnik bo zastopal Andreja in Jos. La&i&i et. Cons. v ozna-menjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se isti ali ne oglasč pri sodniji ali ne imenuje si pooblaščenca. C. k. okrajna sodnija v Komnu. Oddelek L dne 28./12. 1899. JVlaurenčič frane, čevljlarski mojster v »lici sv. Antena (Kopačeva hiša) št. 7, se preporoča svojim rojakom, zagotavljajo dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah. 24-letni mladenič, vešč slovenskega, nemškega in nekaj laškega jezika, želi nastopiti v kako prodaj alineo ali večjo trgovino kolonijalnega blaga. Ponudbe na upravništvo „8oče". Tamburaški instrumenti, kakor brde jUl- so na prodaj po ugodnih cenah. Več v upravništvu našega lista. Jaz Ana Csillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-laemi dobila sem jih vrfed 14 mesečne vpnrabe svoje samciznajdene pomade. To so najslovi-tejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pnsšpešuje rast istih, poživlja lasnik, posSpe-Snje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na Kla« kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani le pred zgodnjim osivjje. njem do najvišje starnsli. (Jena lonfka 1 gM.. 2 irM, S irlil., » gld. Pošiljam po posti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s požtnim povzetjem po vsem sveta iz tovorate. kamor naj se poSiljajo vsa narofila. Ana Csillag Dunaj I.. Seilerffass-e 5. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brlnje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovcu v Semenlški ulici Št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. ST Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedic & Zsgee %& (prej G. Darbo) ® prod nadškof i jo ši\. 5. Podružnica konce RaŠtela čtv, 2. ® Zaloge v ulici* Morelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. ^ff - Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega • štajerskega železa, železno, cinkaste, poclnjene in medene plc- |5| ičevine, orodja za razna obrti in pohlinega, štedilna ognjišča, 2T peči, cevi in predpečnlke, nagrobno križe. ^9 Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse |B| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov crkr.priviIigovanih livarn, Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussfeaunt-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. ^n Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz |B| prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni. 0000000000©©000©©00©0( ^f gj Izšel je ravnokar g | Kažipot in koledar po Primorskem * g z natančnimi podatki ya vseli krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. Itd. fig Vdobiva se g v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici. g ¦>! Cena s mehko vezan 80 ki*., trdo vezan 11. 1*20 *^eW9| fŽJ Anton Obidifi, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 gKeT*" v Gorici, **^fl| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro. Odlikovana mizarska delavnica in velika zaloga vsakovrstnega pohištva fl Ivan Do|jak'3i* v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilno Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličncjšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO Kulantna postrežba, ZALOGA preskrbljena zaloga pbMadkov remešg) t v najrazličnejših vrstah. vseli, k mizarski in strojarski stroki spadajoči!) potrebščin. Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli. i ------------ ZaSčftna znamka: SIDRO. ------------ UNIMENT. GAPSICI GOMPOS. iz Blchterjeve lekarna v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublnžujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo v-jdno le v orig. steklenicah z na5o zaSčitno znamki s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. RicMerjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. W: i Tovarna famburic S* Stimulu SISAK (Hrvatska) Na zahtevo pošilja vsakomur brezplačno iluslrov^ne cenike. 1 JHJRIoKA TISKARNA" A. GABRSCEK V GORICI © (Ustanovljena leta 1893.) ----------------------------------t