27 Zelenkovke uspevajo na zakisanih tleh, predvsem v iglastih gozdovih. Zaradi tipa rastišč pri nas niso zelo pogoste. Njihovi cvetovi so precej neopazni, ra- stline pa majhne, zato jih večina ljudi sploh ne opazi. O njih še ni bilo veliko napisanega, zato poglejmo, kaj sploh so. Po Mali flori Slovenije so zelenkovke svoja družina, ločena od samovratčevk (Mono- tropaceae) in vresovk (Ericaceae); tako jih obravnavamo tudi v nadaljevanju. No- vejše filogenetske raziskave so potrdile predvidevanja, da so vrste iz te družine zelo sorodne samovratcem (Monotropa spp.). Danes jih tako uvrščamo v družino vresovk (Ericaceae) in skupaj s samovrat- ci v poddružino samovratčevk (Monotro- poideae). Medtem ko so samovratci brez klorofila, imajo zelenkovke vedno zelene liste in belkaste (do rožnate ali zelene) venčne liste. Za obe skupini je značilna mikoriza z glivami. Gliva obda koreninice rastline s plaščem iz hif in jo oskrbuje z vodo ter mineralnimi snovmi, od rastline pa dobi ogljikove hidrate. Mikoriza je ze- lo pomembna tudi za kaljenje semen, saj so le-ta mikroskopsko majhna (manjša so samo semena kukavičevk). Brez glivnega partnerja, ki v začetnih fazah razvoja se- me oskrbuje s hranili, to ne bi vzkalilo. Latinsko ime zelenkovk (Pyrolaceae) se nanaša na podobnost listov nekaterih vrst (npr. hruškolistke) z listi hruške (la- tinsko Pyrus). Pri nas rastoče zelenkovke imajo liste po navadi v rozeti ali v navide- znih vretencih v spodnjem delu stebla, le posamezni listi ali luskolisti so nameščeni na steblu. Cvetovi so petštevni, prašnikov je 10, vrat pestiča je eden in pri nekate- rih vrstah ukrivljen. Prašnice se odpirajo s porami. Pelodna zrna (cvetni prah) so pri nekaterih rodovih združena v tetra- de (po 4 skupaj). Ko se cvetovi odprejo, se prašnice upognejo navzdol in žuželke, ki priletijo na rastlino, s krili pretresejo prašnice, pelod pa skozi pore pade na žu- želko. Ko obiščejo naslednjo rastlino, se podrgnejo ob brazdo in tako prenesejo cvetni prah. Plod zelenkovk je glavica, ki se odpre z loputami, semena v njej so šte- vilna in zelo majhna. Zelenkovke so razširjene na severni polobli, naseljujejo predvsem hladne in zmerne severne predele, nekaj vrst sega tudi na jug do Mehike in zahodne Indije. V družino spadajo vrste, ki so jih v prete- klosti obravnavali kot 2 rodova: zelenčki (Chimaphila sp.) in zelenke (Pyrola spp.). Zadnji rod so razdelili na tri rodove: sa- mostojna rodova sta postali hruškolistka (Orthilia sp.) in enocvetka (Moneses sp.). Kobulasti zelenček (Chimaphila umbellata) je pritličen grmiček z usnjatimi listi, ki so zgoraj temnejši kot spodaj, listni rob Listi enostranske hruškolistke (Orthylia secunda) so podobni listom hruške (Pyrus), po čemer naj bi rod zelenk dobil latinsko ime – vrsta se je sprva imenovala Pyrola secunda, kasneje pa so jo uvr- stili v samostojen rod. (foto: Špela Novak) Prašnice zelenkovk se odpirajo s porami, ki so dobro vidne pri srednji zelenki (Pyrola media) (na sliki). Pri rodu zelenk (Pyrola spp.) so pelodna zrna združena v tetrade. (foto: Hermann Schachner, Wikimedia Commons). Določevalni ključ: ZELENKOVKE (PYROLACEAE) Besedilo: Špela Novak Ilustracije: Petra Muhič 28 je nazobčan. Cvetovi so beli do rožnati in kimasti. Rodovno ime zelenčka izha- ja iz njegovih zimzelenih listov (grško chima »zima«, philos »ljubiti«), vrstno pa se nanaša na navidezno kobulasto obliko socvetja (umbell »kobul«). Rod zelenčkov obsega 5 vrst; med njimi samo prej ome- njena vrsta uspeva v Evropi. Pri nas kobu- lasti zelenček uspeva v severovzhodnem delu države: predvsem v subpanonskem fitogeografskem območju, na Pohorju in vzhodnem delu Savinjskih Alp. Redka so njegova nahajališča v predalpskem fitogeografskem območju. Opazimo ga lahko v gozdovih rdečega bora, pa tudi v jelovih ali bukovih gozdovih. Številna na- hajališča kobulastega zelenčka v zadnjem času niso bila potrjena. Nekateri predvi- devajo, da je vrsta ponekod izginila zara- di antropogenih vplivov (gradnja počitni- ških hiš, cest, steljarjenje, vpliv cinkarne). Kot ranljiva vrsta je zelenček sicer uvr- ščen na naš Rdeči seznam, a treba bi bilo varovati tudi njegov življenjski prostor. Že slovensko ime enostranske hruškolist- ke (Orthylia secunda) pove, da so listi te vrste podobni listom hruške. Grozdasto socvetje je obrnjeno na eno stran, cvetovi so zelenkastobeli. Rod je monotipičen (v rodu je samo ta vrsta). Vrsta uspeva v za- kisanih gozdovih po celi Sloveniji, redkeje jo najdemo v osrednjem delu države, na obali in v Prekmurju. Navadno enocvetko (Moneses uniflora) krasi en pladnjasto razprostrt kimast bel cvet. Razmnožuje se tudi vegetativno s koreninskimi poganjki. Rastlina uspeva predvsem v višjih legah: v montanskih in subalpinskih iglastih gozdovih. Tako je pri nas najbolj pogosta v alpskem fito- geografskem območju, na Snežniku in v Trnovskem gozdu. Povezujejo jo z gorski- mi in barjanskimi gozdovi, zato jo v tuji- ni imenujejo tudi wood nymph (angleško »gozdna nimfa«) ali Moosauge (nemško »mahooka«). Je izrazito senčna rastli- na, ki pogosto raste v družbi z mahom Hylocomium splendens. Pri nas uspevajo štiri vrste iz rodu zelenk (Pyrola spp.). Med njimi je najbolj pogosta okroglolistna zelenka (P. rotundifolia), ki jo najlažje opazimo med ruševjem pa tu- di v iglastih, predvsem borovih, gozdovih. Na zakisanih tleh v gozdovih, na gozdnih robovih in pašnikih uspeva drobnocvetna zelenka (P. minor). Srednja zelenka (P. media) ima med zelenkami pri nas naj- manj znanih nahajališč. Popisali so jo v Tr- novskem gozdu, v okolici Divače, na Boču, v Bohinju, na Koroškem, v okolici Polho- grajske Grmade, v okolici Tržiča (Dobrča) in na Košuti, verjetno pa se skriva še kje. Zelenkastovenčna zelenka (P. clorantha) ima največ znanih nahajališč v alpskem fi- togeografskem območju Slovenije, manjše število njenih rastišč pa je v predalpskem, preddinarskem in subpanonskem fitogeo- grafskem območju. Ta vrsta je ena od zna- čilnic smrekovih in borovih gozdov. Zelenkastovenčna zelenka (Pyrola clorantha) v Iškem vintgarju. (foto: Špela Novak) DOLOČEVALNI KLJUČ: 1 Socvetje kobulasto (a). Listi sedeči ali (nerazločno) kratko pecljati ........... kobulasti zelenček (Chimaphila umbellata) 1 Socvetje grozdasto (b) ali cvetovi posamični (c). Listi razločno pecljati. ................................................................................. 2 2 Socvetje grozdasto. Venec zvonast ali cevast, v premeru po navadi ožji od 1 cm (b). Plodna glavica kimasta. ............... 3 2 Cvetovi posamični. Venec pladnjast (venčni listi razprostrti), v premeru meri 1,5–2 cm (c). Plodna glavica pokončna. ................................................................................................................................................. navadna enocvetka (Moneses uniflora) a b c 29 3 Listi priostreni, jajčasti (podobni listom hruške). Socvetje enostransko – vsi cvetovi usmerjeni na eno stran. .......... ..................................................................................................................................... enostranska hruškolistka (Orthilia secunda) 3 Listi topi, okrogli, a dolgopecljati. Socvetje vsestransko – cvetovi razprostrti v vse smeri. ............................................... 4 4 Vrat pestiča krajši od venca, dolg 1–2 mm in proti brazdi ni razširjen. Čašni listi trikotni, tako dolgi kot široki. .................................................................................................................................................. drobnocvetna zelenka (Pyrola minor) 4 Vrat pestiča daljši od venca, dolg 4–10 mm in proti brazdi razširjen. Čašni listi suličasti ali jajčasti, po navadi daljši kot širši. ..................................................................................................................................................................................................... 5 5 Vrat pestiča raven. Prašnice razporejene okrog vratu pestiča (d). Pecelj pritličnih listov po navadi krajši od listne ploskve. ............................................................................................................................................. srednja zelenka (Pyrola media) 5 Vrat pestiča ukrivljen. Prašnice združene na eni strani vratu pestiča (e). Pecelj pritličnih listov daljši od listne ploskve. ...................................................................................................................................................................................................... 6 6 Venec zelenkastobel. Čašni listi jajčasti, dolgi 1,5–2 mm, prilegli ob venec. ............................................................................ .................................................................................................................................... zelenkastovenčna zelenka (Pyrola clorantha) 6 Venec bel ali rdečkast. Čašni listi suličasti, dolgi 3,5–4,5 mm, štrleči, odmaknjeni od venca. ............................................. ........................................................................................................................................ okroglolistna zelenka (Pyrola rotundifolia) d e 30 slovensko ime kobulasti zelenček navadna enocvetka enostranska hruškolistka strokovno ime Chimaphila umbellata Moneses uniflora Orthilia secunda fotografija (foto: Vid Leban) (foto: Tanja Menegalija) (foto: Špela Novak) čas cvetenja junij–avgust maj–julij junij–avgust višina rastline 7–20 cm 5–10 cm 7–25 cm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) habitat svetli, suhi zakisani borovi, bukovi in jelovi gozdovi senčni, vlažni, iglasti in zakisani bukovi gozdovi svetli zakisani gozdovi RAZLIKE MED VRSTAMI ZELENK (Pyrola sp.) zelenkastovenčna z. (P. clorantha) okroglolistna z. (P. rotundifolia) srednja z. (P. media) drobnocvetna z. (P. minor) barva venca zelenkastobel bel ali belordečkast bel ali belordečkast bel ali belordečkast vrat ukrivljen ukrivljen raven raven daljši od venca, dolg 4–10 mm, proti brazdi razširjen daljši od venca, dolg 4–10 mm, proti brazdi razširjen daljši od venca, dolg 4–10 mm, proti brazdi razširjen krajši od venca, dolg 1–2 mm, proti brazdi ni razširjen prašnice združene na eni strani vratu pestiča združene na eni strani vratu pestiča razporejene okrog vratu pestiča razporejene okrog vratu pestiča čašni listi jajčasti, dolgi 1,5–2 mm, prilegli ob venec suličasti, dolgi 3,5–4,5 mm, štrleči, odmaknjeni od venca suličasti, nekoliko daljši kot širši, štrleči, odmaknjeni od venca trikotni, tako dolgi kot široki, prilegli ob venec listi pecelj pritličnih listov daljši od listne ploskve pecelj pritličnih listov daljši od listne ploskve pecelj pritličnih listov ponavadi krajši od listne ploskve pecelj pritličnih listov daljši od listne ploskve 31 slovensko ime zelenkastovenčna zelenka okroglolistna zelenka srednja zelenka drobnocvetna zelenka strokovno ime Pyrola clorantha Pyrola rotundifolia Pyrola media Pyrola minor fotografija (foto: Špela Novak) (foto: Špela Novak) (foto: Hermann Schachner) (foto: Alenka Mihorič) čas cvetenja maj–julij junij–avgust junij–julij junij–julij višina rastline 10–25 cm 15–35 cm 15–30 cm 7–20 cm razširjenost v Sloveniji (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) habitat svetli, suhi zakisani, predvsem iglasti gozdovi ruševje, senčni, vlažni iglasti in zakisani listnati gozdovi senčni zakisani, predvsem iglasti gozdovi zakisani gozdovi, redkeje zakisani pašniki ALI STE GA VIDELI? SPOROČITE NAM! Iskanje rdečega apolona (Parnassius apollo) je zaradi njegovega strmega in nedostopnega življenjskega prostora velikokrat zelo težavno. Zato prosimo vse ljubitelje in obiskovalce gora, da nas obvestite o svojih srečanjih z njim. Fotografijo ali zgolj najdbo rdečega apolona nam skupaj s podatki o lokaciji in datumom opažanja posredujte na info. metulji@gmail.com. Iskreno upamo, da bomo s skupnimi močmi pridobili čim boljšo podobo o današnji razširjenosti rdečega apolona pri nas in tako omogočili, da ga bodo lahko občudovali tudi naši otroci! Besedilo in foto: Barbara Zakšek