8i>54 AA 60100200 'rfSKEONJA KNJIŽNICA PRimuktSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini p 603 4'UU lil* Leto XXXVI. Št. 297 (10.817) TRST, torek, 23. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944. fe v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil ]e edini tiskani partizanski DNEVNIK a i P KLJUB NAPOROM IH PRIZADEVANJEM ZAMBERLETTIJEVE ORGANIZACIJE Mesec dni po potresu v južni Italiji je stanje še vedno zelo zaskrbljujoče Glavna skrb oblasti je še vedno ta, da vsem zagotovijo udobno zatočišče - 0 takojšnji obnovi doslej sploh ni govora - Pomanjkanje civilne zaščite povzročilo začetno zmedo NEAPELJ — Danes poteka točno en mesec od tiste tragične nedelje, 23. novembra, ko je narava s svojo uničujočo in brezkompromisno silo, ki ne prizanese nikomur, tako hudo prizadela najrevnejši predel Italije, Bazilikato in gosto naseljeno Kampanijo, ki prav tako slovi po svoji zaostalosti in splošnem pomanjkanju. Žalostna obletnica je obenem čas prvih obračunov doslej storjenega dela. Trud in požrtvovalnost prostovoljcev, vojakov, gasilcev in vseh, ki so kakorkoli pripomogli, da bi olajšali življenje prizadetemu prebivalstvu, sta bila pravi izraz človeške solidarnosti in sta vsaj deloma premostila zapreke, ki že več stoletij delijo severno in južno I-talijo, vendar vse to ni bilo dovolj, da bi se po tolikem času izvlekli iz zasilnega stanja. Glavna skrb krajevnih oblasti in komisarja Zamber-lettija je še vedno ta, da bi prav Vsem zagotovili toplo in kolikor toliko udobno zatočišče, bodisi v o-bliki stanovanjskih prikolic in zložljivih montažnih hišic, kot urejenih obmorskih naselij in hotelov. O obnovljenih ali na novo sezidanih poslopjih še sploh ni govora, kar pomeni, da tako imenovani faza 2 (ponovna naselitev prebivalstva) in faza 3 (obnova) še zdaleč nista stekli. Da je stanje še povsem neurejeno pričajo tudi nepopolni in nedo-končni podatki, ki jih je včeraj objavil urad izrednega vladnega komisarja. Število prebivalcev, ki so ostali brez strehe je uradno 153.794, vendar podatek ne upošteva mesta Neapelj, kjer vlada pravi kaos in dnevno beležijo nasilna zasedanja prostih stanovanj in tudi šol tako, da se šolske oblasti upravičeno bo jijo, da bodo vsi dijaki popolnoma izgubili šolsko leto. Več tisoč ljudi je že zapustilo rodne kraje in se zatekajo k sorodn kom na Sever a-lj celo v tujino, le 2863 pa je tistih, ki so sprejeli ponudbe Zamberletti-ja in se naselili v obmorske ho-tele. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Zamberletti razgalil neorganiziranost krajevnih oblasti in skušal ugotoviti vzroke, ki so, predvsem v prvih urah po potresu povzročili tolikšno zmedo in negotovosti. Dejal je, da je bilo tudi tokrat, kot že pred štirimi leti v Furlaniji občutiti pomanjkanje zanesljive in organizirane civilne zaščite, ki bi se v nekaj urah sestala in organizirala najnujnejšo pomoč. «Pomanjka-nje civilne zaščite je povzročilo 48-urni kaos, kateremu smo bili kos le z nečloveškimi napori. V teh tridesetih dnevih smo stabilizirali stanje in tudi prešli v protinapad. V bodočnosti pa do začetnih pomanjkljivosti ne sme več priti* — je še dejal Zamberletti. žal pa je bilo ♦pomanjkljivosti* tudi kasneje na pretek. Pred novim vrhom razvitih Gospodarska trenja prva skrb Reagana WASHINGTON — Novoizvoljeni predsednik ZDA Ronald Reagan, ki bo prevzel posle 20. januarja, je potrdil namen, da skliče kmalu po u-mestitvi sestanek na vrhu med državnimi poglavarji in predsedniki vlad industrijsko najbolj razvitih za- i hodnih držav. Na posvetu naj bi' obravnavali gospodarska vprašanja, ki vzbujajo naraščajoča trenja med trikotom ZDA - zahodna Evropa -Japonska, ki grozi, da se bodo v prihodnjem letu še zaostrila. Evropa se pritožuje predvsem nad konkurenco in vdorom japonskih avtomobilov in televizorjev na njena tržišča, zaskrbljujoče pa postaja čedalje bolj tudi naraščanje uvoza tekstilnih in petrokemijskih izdelkov iz ZDA. Ameriška podjetja morejo namreč ponujati nižje cene, ker je pri njih energija cenejša, zato pa beleži primanjkljaj trgovinske bilance držav Evropske gospodarske skupnosti do ZDA v tem letu kar 25 milijard dolarjev. Neurejeni trgovinski odnosi bi mogli izzvati ob zaostrovanju recesije v prvi polovici prihodnjega leta protiukrepe evropskih držav, zaradi česar opazovalci domnevajo, da bi se na takem posvetu’ sicer na začetku verjetno sporekli, na koncu pa naj bi prevladala razsodnost s sprejemljivim kompromisom. IZJAVA MINISTRA Zfl ZUNANJO TRGOVINO ROTARJA Jugoslavija mora nujno odpraviti primanjkljaj v blagovni menjavi Letos bodo zmanjšali debalans za približno poldrugo milijardo dolarjev Stanovanjske prikolice bodo najbrž še dolgo časa najudobnejše zavetišče za številne družine (AP) RIM — Po posegu ministra za po što in telekomunikacije Di Giesija sta državna televizija mreža RAI in zasebna postaja Canale 5 dose gli sporazum v zvezi s prenosom nogometnih tekem «Mundialita*. RAI bo v neposrednem prenosu predvajala vsa srečanja italijanske reprezentance in finalno tekmo, Canale 5 pa tudi ostale tekme, vendar le na območju Lombardije. «ii»i»iiii»»i»iiiiiiiiMii»illfi««l«wi«iiii»«»iii»fiw»i»iiiMinn»niii«M»iiii«i»iMiiii*i««»«»»iii«iiiii«»i»it*i»iMiiiiiiiii»nwii»»iiiiii»»niii«ifiiiiii«ii»iiHiiHiiii«iiiiiiiiiiii»«»im»*oiwmn,li,i,l|,iiiiinniilliinii„|l|ulllllll|ll,|,|lllllll|nlllf Z DRZNO AKCIJO KARABINJERJEV IN AGENTOV DIGOSA V TURINU ARETIRALI DVA VODITELJA RB KAJ VESTA 0 UGRABITVI SODNIKA DURSA? . A * Nadia Ponti je bila voditeljica beneškega voda, Vincenzo Guagliardo„ pa je bil elan zgodovinskega voda rdečih brigad T.URlkl — Ne mine dan, da preiskava o terorizmu in prevratniškem delovanju ne prinese novih odkritij. Včerajšnja drzna akcija karabinjerjev in agentov Digosa iz Turina lahko privede do pomembnega preo kreta pri «zadevi D’Urso», saj sta oba aretiranca Nadia Ponti in Vincenzo Guagliardo člana zgodovinskega voda rdečili brigad torej oba pripadata isti skupini teroristov, ki je pred desetimi dnevi ugrabila rimskega sodnika in svetnika ka-sacijskega sodišča. Ni izključeno torej, da bosta oba terorista med zasliševanjem povedala sodnikom zanimive stvari, saj domnevajo, da sta na tekočem glede ugrabitve. Nadia Ponti, 31-letna Turinčan-ka, in Vincenzo Guagliardo sta mir no sedela v nekem turinskem baru, ko so ju agenti Digosa in karabi-njeri aretirali. V družbi teroristey je bila še neka tretja oseba, ki pa ji je uspelo zbežati. Pontijeva in ...................................... IZJAVA PREDSEDNIKA IRANSKEGA PARLAMENTA Za osvoboditev talcev 24 milijard dolarjev Slabe vremenske razmere na območju spopadov ovirajo večje vojaške akcije naj bi iraška vojska izvedla več akcij vzdolž fronte in naj bi prodrla v notranjost Kuzistana. Po i-raškem tiskovnem poročilu je v teh spopadih vsaj 300 iranskih vojakov izgubilo življenje. Iranski viri pa prikazujejo položaj, v drugačni luči. Iračani naj bi se namreč predvsem branili pred iranskimi napadi. Vojaški strokovnjaki iz drugih držav pa ugotavljajo, da slabe vremenske razmere, na območju spopadov dežuje in sneži, onemogočajo pomembnejše vojaške operacije. TEHERAN, VVASHINGTON, BAGDAD — Šiitski verski voditelj in predsednik iranskega parlamenta Uafsandžani je včeraj izjavil, da Iranci, kljub ameriškim grožnjam, na bodo spremenili postavljenih zahtev za osvoboditev ameriških talcev. Predvčerajšnjim so namreč v Teheranu objavili uradno zahtevo po kateri naj bi ameriška vlada vložila v alžirske banke 24 milijard dolarjev kot jamstvo, da bo uresničila zahteve iranskega parlamenta iz novembra letos. Ameriški državni sekretar Edmund Mu-skie je te zahteve takoj označil za nepremišljene. Rafsandžani pa je dejal, da se ne strinja s predstavniki \vashingtonske vlade, ceš da so te zahteve nesprejemljive. Iranci naj bi z njimi le pojasnili, kako naj ZDA zadovoljijo postavljene pogoje. Te zahteve naj bi bile sprejemljive tudi za Carterjevo administracijo. v drugačnem primeru, naj bi bilo namreč razvidno, da ZDA ne nameravajo rešiti talcev, ker bi ta problem rade izkoristile za delovanje proti Iranu. Če bodo dobili negativen odgovor iz tVashingtona, je med drugim poudaril Rafsandžani, so Iranci dolžni soditi 52 ameriškim talcem. Po teheranskem sporočilu ameriški vladi jim mora le-ta v roku sedmih dni tudi izročiti preko Alžirije se-, znam iranskega premoženja v ZL>A. Ob koncu tretjega meseca vojne, Pravda in TASS o položaju v Afganistanu MOSKVA — Sovjetska zveza je leto dni po vdoru v Afganistan posredno priznala, da gverilci nadaljujejo in so še razširili svojo dejavnost. Sovjetska tiskovna agencija in uradni partijski dnevnik Pravda sta namreč v komentarju o resolucijah OZN o položaju v Afganista nu poleg obtožb ZDA navedli tudi dejstvo, da prihajajo vedno nove teroristične skupine v Afganistan Te skupine, ki naj bi jili opremile imperialistične sjla. povzročajo nerede in s tem ovirajo normaliza cijo položaja, Guagliardo sta bila ob trenutku a-retapije oborožena, a že ob prvem namigu policijskih agentov sta se krotko predala. Na turinskem komisariatu je Guagliardo le izjavil, da je «vojni ujetnik*, Pontijeva pa je brez vsakega odlašanja potrdila svojo pripadnost rdečim brigadam. Kot izhaja iz krajše tiskovne konference, ki so jo preiskovalci sklicali že včeraj popoldne v Turinu, je Nadia Ponti voditeljica beneškega voda rdečih brigadistov. Do marca 1979 je svojo teroristično ob-javnost opravljala v vrstah turin-skega voda, po aretaciji Raffaele-ja Fibreja pa so .jo pripadniki tu-rinskega voda RB poslali v Veneta, da organizira tamkajšnjo skupino. Pontijeva .je obtožena dolge vrste zločinskih dejanj, med katerimi tudi umora ravnatelja Petrol-chimiche v Mestrah Sergia Gorija in ravnatelja policijske službe v Benetkah Alessandra Albaneseja. Za umor obeh si lasti odgovornost beneški vod RB. Pripadniki torinskih R.B pa so od leta 1977 dalje ubili še vrsto drugih oseb. Tudi za umor teh se bo morala Pontijeva zagovarjati pred sodniki. Kljub vidni vlogi, ki jo je dolga leta imela v prevratniški organizaciji, je njeno ime prišlo na dan le po zadnjih pričevanjih skesanega Patrizia Pecija, ki je med dru-! gim tudi na drobno razčlenil preiskovalcem strukturo beneškega voda RB, kateremu je do svoje aretacije tudi sam pripadal. Izrecno je omenil figuro Pontijeve, in od takrat ji je bila policija za petami. Vincenzo Guagliardo pa je preiskovalcem že znana oseba. Že leta 1968 je bil aktiven v . študentskem gibanju ter se kmalu priključil Curciu in tovarišem. Med znanim procesom v Turinu leta 1978 so ga sodniki, sicer v odsotnosti, obsodili na pet let zaporne kazni, do včeraj pa je bil vedno na svobodi. Tudi on je obtožen vrste u-nrrOv in terorističnih dejanj. Oba, Pontijeva in Guagliardo sta zadnje mesece stanovala v Turinu, kjer sta se, kaže, ponovno pridružila tamkajšnjemu vodu RB. Iz zasliševanja pa bodo nedvomno prišle na dan še druge podrobnosti. Iz Rima pa medtem prihaja vest, da so agenti Digosa v glavnem mestu izvedli vrsto hišnih preiskav. Med akcijo so aretirali tudi dve ženski, 18-letno Rito Iacomino in 20-letno Antonello Pacchiarotti pod obtožbo prevratniškega delovanja in sodelovanja pri oboroženih tolpah. RIM — Novoletne počitnice za šolnike in dijake vseh stopenj bodo trajale letos cd 24. decembra do 4. januarja. Pouk se bo ponovno pričel v ponedeljek, 5. januarja, po 12-dnevnem oddihu. BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar je v pogovoru z novinarji Tanjuga, ko je govoril o perečem trenutku ekonomskih odnosov s tujino, poudaril, da je Jugoslavija po nekaj letih uspela povečati izvoz realno za več kot 10 odstotkov oziroma dvakrat več od rasti družbenega proizvoda in da ie uvoz za prav toliko zmanjšala. Ob tem pa je opozoril, da letošnji uspehi ne morejo biti osnova za samozadovoljstvo. Izvozna usmeritev mora namreč biti dolgoročnega značaja. Čeprav bo Jugoslavija letos kljub izjemno visoki rasti cen na svetovnem trgu povečala pokritost uvoza z izvozom z lanskoletnih 48 na okoli 60 odstotkov in zmanjšala debalans v blagovni menjavi za okoli 1,3 milijarde dolarjev, bo letošnje poslovno leto kljub vsemu končala s trgovinskim primanjkljajem v višini okoli 6 milijard dolarjev, je dejal. To je zadostno opozorilo, da se izvozna ofenziva ne sme prenehati. Zato je treba še naprej izboljševati regionalno usmerjenost in blagovno strukturo izvoza, največji problem regionalne usmerjenosti je letošnje realno zaostajanje izvoza v razvite države Zahoda. Dejstvo je, da so s temi državami ustvarili večjo uravnoteženost v blagovni menjavi in povečali pokritost uvoza z izvozom s 35 odstotkov lani na 43 odstotkov letos. Vendar pa je to rezultat zmanjšanja uvoza in ne realnega povečanja izvoza. V trgovini z državami v razvoju so letos dosegli dobre rezultate in se počasi približujejo opredelitvi, da imajo okoli 25 odstotkov trgovine s tem delom sveta. V blagovni menjavi z vzhodnoevropskimi državami je podobno kot z državami v razvoju. Dosegli so visoko stopnjo rasti izvoza. Izvoz blaga na to območje se je povečal za o-koli 45 odstotkov ob precejšnjem povečanju pokritosti uvoza z izvozom. Treba je vedeti, da bi bil s temi državami celoten rezultat še boljši, vendar pa izdatki za nafto, ,ki jo tam kupujejo, kvarijo to bilanco. Največje povečanje blagovne menjave je zabeleženo s SZ. Ko je govoril o nalogah za prihodnje leto, je Metod Rotar poudaril da je ključno vprašanje ohra niti letošnjo izvozno-uvozno usmeritev ob izboljšanju regionalne in blagovne strukture. To je nujno ne lc samo zaradi neposrednih bilančnih učinkov v prihodnjem letu, ampak tudi zaradi kontinuitete pri krepitvi ekonomskih odnosov s tujino, (dd) kov federacije kot sta davek na promet in carina, preostala sredstva pa s prispevki republik in pokrajin in emisije. Okoli 90 odstotkov izdatkov proračuna odpade na JLA, nerazvite republike in pokra jino Kosovo ter invalidsko borčevsko varstvo, (dd) Referendum določil avtonomijo Galicije MADRID - Galicija je tretja španska avtonomna dežela. Za ta predlog se je na včerajšnjem referendumu izreklo 70 odstotkov volivcev. Vendar se je le 30 odstotkov volilnih upravičencev udeležilo volitev, kar kaže na precejšnjo brezbrižnost krajevnih prebivalcev, ki od madridske vlade ne pričakujejo bistvenih privilegijev in izboljšanja lastnega položaja. Socialdemokrat Balsamao bo sestavil novo portugalsko vlado LIZBONA — Novoizvoljeni portugalski predsednik, general Eanes je poveril mandat za sestavo nove vla- de socialdemokratu Pintu Balsamau. 43-letni odvetnik bo svoje ministre izbral v krogu socialdemokratov, demokrščanov in monarhistov, ki sestavljajo sredinskodesničarsko koalicijo, katero je že uspešno vodil preminuli Sa’Carneiro. Vendar opazovalci menijo, da je Pinto Balsamao politično dokaj zmeren, saj so njegovi kandidaturi nasprotovali vsi najskrajnejši konservativni portugalski veljaki. RIM — Ministrski predsednik Forjani se je sinoči sestal z ministroma Sartijem in Rognonijem, ki sta ga seznanila z najnovejšimi uspehi policije v boju proti terorizmu. Rimski sodniki oprostili nogometaše RIM — Po desetih urah i. pol so rimski sodniki oprostili vse nogometaše, ki so jih obtožili podkupovanja. Ko je predsednik sodišča prebral sklep, je v dvorani završalo, nogometaši so od navdušenja objemali svoje odvetnike. S tem sklepom je ves škandal o nogometnih stavah dobil nov videz. Verjetno bodo morali tudi ponovno pregledati sklepe nogometnega sodišča, s katerimi so mnogi morali zapustiti nogometna igrišča. ............................................ MIJAT0VIČ OB 22, DECEMBRU - DNEVU JLA JLA - ljudska in socialistična povezana z interesi naroda Spdobno oborožena in moralno-politično trdna armada potrebna še zlasti v sedanjem času zaostrenih mednarodnih odnosov Vincenzo Guagliardo Nadia Ponti Proračun federacije BEOGRAD — Odbor zbora repu blik in pokrajin za finance skup ščine SFRJ je včeraj začel usklajevati proračun federacije za leto 1981. Zvezni izvršni svet je predlagal naj bi obseg proračuna federacije v prihodnjem letu znašal 169 miliiard dinarjev. Okoli sto milijard dinarjev naj bi zagotovili ;z tako imenovanih temeljnih prihod- BEOGRAD — Ob 22. decembru, dnevu JLA, je včeraj predsedstvo SFRJ s predsednikom Mijatovičem na čelu sprejelo delegacijo oboroženih sil SFRJ, ki jo je vodil načelnik generalštaba JLA admiral Branko Mamula. Delegacija oboroženih sil je predsedstvo SFRJ seznanila z dosežki na področju krepitve bojne pripravljenosti oboroženih sil in moralno-politične enotnosti. Govor je bil tudi o prizadevanjih za nadaljnjo posodobitev oboroženih sil. Po sprejemu sta na slovesnem kosilu Branko Mamula in Cvijetin Mijatovič izmenjala zdravici. Branko Mamula je najprej vsem prisotnim čestital ob dnevu JLA in poudaril, da je leto, ki se končuje, velikega pomena pri izgradnji oboroženih sil, saj si je njihova celotna sestava, mirnodobna in vojna, pri zadevala za bojno nrtoravlienosr.. krepitev moralno-politične enotnosti in pripravo vseh struktur družbe za obrambo. Številne vaje JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in vseh drugih organiziranih sil družbe so potrdile visoko stopnjo njihove usposobljenosti Naloge, ki so pred nami. bodo uresničevali toliko bolj uspešno, kolikor večja bo enotnost delavskega razreda in delovnih ljudi, narodov in narodnosti skupaj z ZK glede vseh pomembnih vprašanj in nalog iiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitrfiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiHdiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiMiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiitiiiiiiiiitiHiiiiiuiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiia NA KITAJSKEM GA PRIKAZUJEJO KOT DEMOKRATIČNI PREOKRET > ’ • • " '' ' Proces «kuiturni revoluciji gre h kraju PEKING — Proces proti ♦kulturni revoluciji*, ki poteka pred dvema sodiščema, ki obravnavata civilne in vojaške obtožence za zločine, ki so jih storili v desetletju političnega preobrata med 1966 in 1976, gre h kraju. Članki v kitajskih sredstvih javnega obveščanja in izjave sedanjih političnih voditeljev pa potrjujejo namen, da se opravi korenito razčiščenje nad dogajanji v tisti burni dobi, s prizadevanjem ločiti «politične napake* od pravih «zločinov» in s smotrom vzpostavitve zakonitosti ter pospe- ševanja demokratizacije. V tem smislu se izraža glasilo KP Kitajske «Guangming Ribao* v dolgem komentarju z naslovom ♦Preokret v razvoju socialistične demokracije in pravnega reda*, v katerem označuje ljudske manifestacije iz leta 1976 na Trgu Tien an Men proti «bandi štirih* za veliko demokratsko gibanje, obenem pa hvali Deng Hsiaopinga za odpor, ki ga je nudil že prej naklepom Maove žene in njenih somišljenikov, ki so sedaj pred sodiščem. časopis zelo odločno poudar- ja, da kontrarevolucionarjema Lin Piau in Jiang Qing ..e sodijo zaradi političnih napak, ampak zaradi pravih zločinov, ki naj bi jih bila, skupaj s soobtoženci, zagrešila. Glasilu kitajske KP je namreč mnogo na tem, da ločuje ta dva pojma, saj zatrjuje, da «ni političnega voditelja, ki bi ne delal napak*, pri čemer navaja analizo posameznih trenutkov iz zgodovine partije. V tem okviru izhaja, da «je tudi Mao Zedong grešil v zadnjih letih življenja, posebno v dobi kulturne revolucije*, ki jo je sam Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza Iskreno čestita predsednikoma Kmečke zveze iz Trsta in Gorice ALFONZU GUŠTINU in AVGUSTU ŠTEKAR-'JU ob prejemu visokega odlikovanja Socialistične/ federativne repablike Jugoslavije. , HiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiHiMiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiJifiiiiiiiiimriiifiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiHHiiHiiiuiiiiiiiiimmiiiiii Sovjetski voditelji se poslavljajo od Kosigina ' MOSKVA — Sovjetski predsednik Leonid Brežnjev, ministrski predsednik Nikolaj Tihonov in vsi pomembnejši sovjetski voditelji so se včeraj priključili desettisočem Moskovčanov, ki so se poklonili Alekseju Kosiginu. Truplo bivšega ministrskega predsednika leži na parah v osrednjem domu sovjetske armade. Danes ga bodo upelelili in žaro z njegovimi posmrtnimi ostan-bodo pokopali pod zidovi Kremlja. Že od desete ure zjutraj se je začela pretakati v dom sovjetske armade nepretrgana pocesija Moskovčanov, ki je z mimohodom počastila osebnost, ki je kar 16 let vodila sovjetsko vlado. Opoldne so pokojnega sovjetskega voditelja počastili tudi najvišji sovjetski voditelji, ki so se nato zadržali v pogovoru s Kosiginovimi sorodniki. Ob krsti so bili na častni straži državni in partijski voditelji ter pokojnikovi prijatelji. Brežnjev in njegovi sodelavci so se poklonili spominu .bivšega ministrskega predsednika Kosigina (Telefoto. AP) začel in vodil, enako pa tudi drugi voditelji. Te napake so pa drugačne, zatrjuje list, od protizakonitih dejavnosti protirevolucionarnih klik Lin Piaa in Maove žene. Generalni tajnik KP Kitajske Hu Yaobang pa je pred dnevi izjavil nekemu zahodnemu listu, da je «po soglasnem mnenju stranke bilo desetletje od 1966 do 1976 tako imenovane velike kulturne revolucije, bila katastrofalna doba. V teh 10 letih ni bilo ničesar pravilnega in pozitivnega*. Tuji opazovalci se pri tem sprašujejo, kako bo mogoče po teh izjavah še dalje prikazovati, da Mao Zedong ni nič vedel o zločinih «tolpe štirih* zlasti ko zatrjujejo 3 sinovi bivšega voditelja Liu Shaoqija v časopisih, da se je bil oče pismeno pritožil «velikemu krmarju* zaradi napadov četverice. Včeraj se je medtem s popolnim priznanjem krivde končal proces proti 66-letnemu bivšemu prvemu komisarju mornarice Li Zuopengu, ki je bil obtožen obrekovanja in preganjanja v škodo pokojnega maršala He Longa ter sodelovanja pri zaroti proti Mao Zedongu. Razsodba ni še znana, pri procesih proti deseterici vojaških in civilnih obtožencev pa vlada veliko pričakovanje še za zaključni obravnavi proti bivšemu političnemu komisarju nankinškega letalstva Jiang Tengjiau, ki je obtožen zarote za Mao Zedongov umor in Maovi vdovi Jiang Qing, ki jo krivijo preganjanja partijskih voditeljev in poskusa, da se polasti partijske in državne oblasti. Pričakovanje za sestanek neuvrščenih CARACAS — Po besedah ministra za energijo naj bi Venezuela z novim letom podražila ceno petroleja na 37 dolarjev za sodček. Venezuelski petrolej uvaža tudi Italija. NEW DELHI - Indija pričakuje, da bo ministrski sestanek neuvrščenih v začetku februarja prihodnje leto v New Delhiju potekal v znamenju krepitve akcijske enotnosti gibanja neuvrščenih, katerega mesto in vloga sta posebnega pomena v sedanjih poslabšanih mednarodnih razmerah v svetu. To mnenje je včeraj zapisal dnevnik «Hindustan Times* in opozoril, da je v osnutku dnevnega reda, ki ga je pripravila Indija kot gostiteljica in ki ga je nedavno sprejel koordinacijski odbor neuvrščenih na zasedanju v New Yorku, poudarjen prav pomen krepitve vloge gibanja neuvrščenih z namenom utrditi mednarodni mir in varnost. Komentator «Hindustan Timesa* posebej poudarja, da od sestanka v Ne\v Delhiju pričakujejo, da bo okrepil pomen izvirnih načel politike neuvrščenosti, tako kot so jih oblikovali ustanovitelji gibanja Tito, Nehru in Naser, (dd) socialistične izgradnje, je dejal Mamula. Cvijetin Mijatovič je v imenu predsedstva SFRJ čestital za 22. december, dan JLA, ki prerašča v praznik vseh sestavnih delov vseljudske obrambe. V tem trenutku se naše misli vračajo k tovarišu Titu, ki je bil vodja in strateg naše socialistične revolucije, NOB in samoupravnega razvoja naše države in vrhovni poveljnik naših oboroženih sil, je dejal. Ustanovitev in razvoj JLA od prvih partizanskih odredov do redne armade z več kot 800.000 borci ob koncu vojne priča o Titu kot velikemu vojskovodji in revolucionarju. Po Titovih zamislih se je začel tudi proces razvoja vseljudske obrambe in družbene samozaščite. Armada, ki se je rodila na začetku revolucije, je tudi danes, kot je bila vedno, Titova, ljudska in socialistična in povezana z interesi narodov in delavskega razreda pri izgradnji in obrambi neodvisne socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Takšna armada — sodobno oborožena, boino usposobljena in moralno-politično trdna, nam je vedno potrebna. Posebno pa danes, v času zaostreznih mednarodnih razmer je med drugim dajal Cvijetin Mijatovič. (dd) / TRŽAŠKI DNEVNIK M NEDELJO OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA V Kulturnem domu skupna proslava 200-letnice šolstva na Tržaškem Dobrila o nastanku škedenjske «trivialke» ■ Razstava učbenikov bo odprta mesec dni KPI o sedanjem političnem položaju Na zadnji seji federalnega komiteja KPI in federalne nadzorne komisije je deželni tajnik Rossetti analiziral sedanji politični položaj in nakazal smernice za nadaljnje delo partije v tem obdobju, še posebno v zvezi z nujnostjo obnove in rekonstrukcije področij južne Italije, ki jih je prizadel potres. Potem ko je orisal pomen političnega predloga partije za vlado demokratične alternative, je Rossetti podčrtal, da samo globoka sprememba gospodarske politike in kvalitetni skok v pojmovanju <-.južne-ga vprašanja* lahko privedeta do tega, da bodo katastrofalne posledice potresa v doglednem času odpravljene, Glede krajevnega političnega položaja pa sta vodilna organa tržaške federacije KPI poudarila nujnost nadaljevanja preverjanja rezultatov in perspektiv sedanje politično - programske večine na pokrajini, kar naj bi privedlo do razčiščenja odnosov, na osnovi katerega bi lahko našli alternativne rešitve tudi za tržaško občino. Na isti seji so tudi odobrili obračun 1980 in proračun 1981 tržaške federacije Z nedeljske proslave 200 letnice slovenske šole na Tržaškem V Kulturnem domu je bila v nedeljo popoldne proslava 200-letnice šolstva na Tržaškem, ki so jo skupno pripravili Deželni sindikat slovenske šole. Odsek za zgodovino pri NŠK, Zveza slovenskih kulturnih društev. Slovenska prosveta, o-snovna šola «Ivan Grbec*, istoimensko kulturno društvo ter Dom Jakoba Ukmarja iz Skednja. Proslava je obsegala štiri točke. Najprej je bilo na vrsti odprtje razstave učbenikov, fotografskih posnetkov in dokumentov o razvoju slovenskega šolstva v naših krajih od leta 1846 do leta 1946. Kakor je naglasil predstavnik Odseka za zgodovino NŠK M. Pahor, je glav- j ni namen te razstave prikazati živ- j ljenjskost naše šole s posebnim poudarkom na nekatera značilna obdobja v njeni zgodovini. Tako si na razstavi lahko ogledamo nekatere redke dokumente iz prejšnjega stolet.a. nekaj raznarodovalne navlake iz fašističnega obdobja in celo vrsto poznejših učbenikov, nastalih v času partizanskega šolstva. Razstava je namenjena predvsem mladini in bo odprta mesec dni, tako da si jo bodo lahko ogledale vse naše šole. Sledilo je odprtje razstave likovnih izdelkov učencev in dijakov slovenskih vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega. Razstava je kar bogata in obsega tudi več kvalitetnih izdelkov, med katere sodijo zlasti osnutki za lepak o spominski proslavi. Razstavljene izdelke si bomo lahko ogledali tedeir dni',’ kakor je na otvoritvi naglasil predstavnik Sindikata slovenške šole M. Pavlin. Po ogledu obeh razstav se je številno prisotno občinstvo, med katerim so bili tudi predsednik deželnega sveta M. Colli, predsednik pokrajinske uprave G. Carbone, predsednik SKGZ B. Race, pedagoški svetovalec za slovenske šole S. Fatur, predsednik ZSKD M. Re-ner, nekateri ravnatelji profesorji in učitelji naših šol, podalo v dvorano, kjer je E. Dobrila spregovoril o dvestoletnici ustanovitve o-snovne šole v Skednju. Govornik je omenil, da je škedenjska «trivial-ka» nastala z odlokcm cesarice Marije Terezije z dne 12. avgusta 1780. Pouk na šoli je bil sprva le nemški, slovenščina pa se .ie na zavodu uveljavila šele po francoski zasedbi naših krajev. Letos proslavljamo torej 200-letnico prvega zametka našega osnovnega šolstva na Tržaškem — je še dejal Dobrila — žal pa še vedno čakamo, da bedo naše šolske strukture popolne in razvite na vseh obmcč.hh v zamej stvu, kjer živi in deluje naša manjšina, to je od Miljskin hribov do Beneške Slovenije. Rezije in Kanalske doline. Po uradnem govoru je bila na vrsti tretja točka, in sicer igra-kolaž z naslovom «Moji dedje, moji starši in jaz v šoli*. Igro je na podlagi spisov, ki so jih prispevali naši učenci in dijaki v okviru ustreznega natečaja Sindikata slovenske šole, napisal Franček Rudolf, režiral pa Marij Uršič. Šlo je za nekakšno parodijo vsakdanje ga življenja v osnovnošolskih klopeh pod «rajnko» Avstrijo, pod fašistično Italijo in v današnji «po-trošniški* in razvajeni dobi. Pred zaključno točko s petjem in narodnimi plesi, ki sta jih izvedla otroški zbor Glasbene matice oziroma otroška folklorna skupina osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja, so prejeli vrsto nagrad in prizna .j učenci, dijaki in šole, ki so se po sebe.j odlikovali v okviru likovnega in literarnega natečaja. Žal nam prostor ne dooušča. da bi na tem mestu zabeležili imena vseh nagrajencev. Prepričani smo, da so prireditelji vložili nemalo truda v pripravo proslave, žal pa ne moremo trditi, da je na njej vse teklo tako, kakor so si sami želeli. Občutek smo imeli, da je bilo marsikaj improvizirano oziroma pripravljeno v naglici, pa tudi splošna raven proslave, če izvzamemo nekatere izseke — tako na primer razstavo uč benikov — ni povsem ustrezala našim pričakovanjem. Uspeh bi bil prav gotovo večji, ko bi prireditelji proslavo odložili za nekaj časa ter medtem odpravili razne pomanjkljivosti in neskladja. Drevi se bo ob 20. uri sestal zgo niški občinski svet. Na dnevnem redu je porazdelitev letne podpore športnim in kulturnim društvom ter obnovitev sklepa za nakup tovornjaka za smetarsko službo ■ iiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii niiiiitmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiimniinmiimimimmiiiMumnimiiniiiniiiuninHUiuiniuHlmii, S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občina odkupila eno tretjino «silosa» ki bo služil predvsem za parkirišče Prostor bodo uporabili tudi za druge trgovske dejavnosti, predvsem za krošnjar-sivo - Občinski odbor sprejel dnevni red Spetiča (KPI) in Lokarja (SSk) za hitro rešitev vprašanja šolskih prostorov na Katinari Danes praznuje naš dragi VIKTOR SOSIČ 91. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestitajo žena, sinovi in hčere z družinami. Tržaška občina je od ustanove državnih železnic odkupila del «si-losa», to je del tistega poslopja v Ul. Flavio Gicia, ki so ga zob časa in požari že hudo načeli. Občinski svet je' namreč na sinočnji seji z večino glasov sprejel sklep, ki potrjuje odgovarjajočo konvencijo med občino in ustanovo državnih železnic; za 7.450 kvadratnih metrov, kar odgovarja približno eni tretjini celotne zgradbe, bo občinska uprava odstopila 2.8 milijarde lir. V kolikor pa bi se v prihodnje nudi a priležnost, bo občina odkupila še preostali del. Razen radikalcev sooidkuD «si-losa* podpri vj®1: svgufifelSKe "skupine: V tem 'smislu so se--izrazili svetovalci Lokar- ,- De Rosa (KPI), SctMfra-"fKftb «-Marchesteh (MITU Maccan (MSI), Lanza (PS Dl), Pacor (PRI) in Capeccbi (KDt ter odbernik Gambassini. Več pomislekov pa je bilo izrečenih na račun uporabe odkupljene zgradbe: po razpravi je bil soglasno sprejet amandma svetovalcev Cantorija (KD), De Rose (KPI), Lokarja f SSk). Ercolessija (PR). Lanze (PSDI). Pacorja (PRI) in Benede tiča (PSI), v smislu katerega bedo «silcs» uporabili za večnadstropno parkirišče, za trgovske dejavnosti s temi v z.r-zi je bi'a predvsem poudarjera nujnost, da bi v teh prostorih našli prostor tudi kro čn.ar i, in ža vse tiste namene, i jih predvidevajo urbanistični štrumenti. Občinski edbe • je v zve zi s tem sklepom spre'el tudi dva dnevna reda: prvi, ki ga je ze komunistično skupino predložil svetovalec De Rosa. obvezire občin ski odbor, da bo strogo ščitil zgradbo zaradi njene velike kulturne in urbanistične vrednosti ter jo korektno uporabljal: občinski odbor se ,e tudi obcezal, da bo za pre ostali del, ki bi ga evetualno zan tevalu kaka druga javna ustanova ali podjetje, strogo nadzoroval, da bi ga ta ustanova uporabila le za namene, ki jih predvidevajo občin ski urbanistični štrumenti. Drugi dnevni red. 1 i ga je predložil svetovalec Scarpa (KD) pa obvezuje občinski odbor. da čim-prej pripravi in predloži občinskemu svetu osnutek zakupa za uresničitev kompleksnih del, ki so potrebna za uporabo odkupljenega dela «silosa». Drugi del seje, ki se je kot obi-ča ho začela z odgovori na vprašanja. pa je občinski svet posvetil drugi administrativni dejavnosti. Med drugim je sprejel sklep, v smislu katerega bo najel posojilo v višini 5 milijard lir za izgradnjo šolskega kompleksa na Rocolu -Melari. V zvezi s tem sklepom, ki je bil sprejet z večino glasov; je komunistični svetovalec Spetič pred-loz.il dnevni red, (podpisal ga je tudi predstavnik SSk Lokar), ki ga je občinski odbor sprejel kot priporočilo. Dnevni red izhaja iz a-gotovitve, da je položaj vf šblah cSLossicii* in «Milčinski» S Katjna-re ' zelo' te;ak; zato se obvezuje občinski odbor, naj reši vprašanja, ki so vezana na šolska postopa na tem področju v okviru nbvega Šolskega kompleksa na ftocolu -Metaii, medtem pa nap poišče za-; .časne regitve in šoli «Stossich» r.a-gbtovi vm^njkajoce prostore in s tem sprosti večnamenski prostor,- ki je sad" Spcra med ‘obema šolama. V Zvezi s “tem vprašanjem je odbornica Boschinijeva sporočila, da je občinski odbor začel reševati to vprašanje. Kratka svečanost ob dnevu JLA Na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu je bila sinoči skromna, a prisrčna proslava, s katero so jugoslovanski državljarii, ki živijo in delajo na tržaškefn področju, počastili dan jugoslovanske ljudske armade v spomin' ria tisti 22. december pred 39 leti, ‘ko je bila v Jugoslaviji ustanovljena prva proletarska brigada, s čimer se . je začelo ustanavljanje večjih operativnih enot, ki so nato V drugi svetovni vojni uspešno vodile bor-. bo proti okupatorju in izbojevale tudi 'dokončno zmago. O pomenu tega- prazhika ter o pomenu jugoslovanske ljudske armade je spregovoril general Rudi-Kodrič, ki je jasa-sisj sut 'i s? je mogoče zaslediti! je dejal, v tem, kako je tudi danes povezana s splošnim razvojem države in z njeno dosledno borbo za krepitev miru v svetu. Goste je na sinočnji kratki svečanosti pozdravil najprej konzul Lucijan Benolič, ob koncu srečanja pa je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj zaželel vsem dober zaključek in srečen začetek novega leta. N. L. RAZSTAVLJENA SO DELA 82 UMETNIKOV II VSE DEŽELE Visoka kvalitetna raven tradicionalne «božične» razstave v palači Costanzi V soboto so v razstavni dvorani palače Costanzi v Trstu odprli letošnjo tradicionalno razstavo, ki jo o Božiču in Novem letu prireja Avtonomni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov. Letošnja prireditev je že 34. zapovrstna, kajti te razstave so se začele koj po končani drugi svetovni vojni. Kot že vrsto let, je zanimanje med likovniki za razstavo veliko in na letošnji razpis se je odzvalo kar 144 slikarjev in kiparjev iz vse dežele, seveda predvsem iz Trsta. Komisija, ki so jo sestavljali Bambič, Celiberti, Danelutti, Guacci in Mo-nai, je iz vseh predloženih del izbrala 82, ki da so po njeni sodbi najboljša, tako da je izločila kar 62 del. Če bi hoteli dati neko splošno oceno, bi mogli reči, da je letošnja razstava na dokaj visoki ravni, če pa bi izločili še kako delo, bi bila njena raven najvišja v zadnjih letih. Druga značilnost letošnje razstave je ta, da se je udeležuje razmeroma veliko kiparjev, saj je razstavljenih kakih dvajset plastičnih del, kar se doslej še m zgodilo. Med plastikami je vredna omembe tista, ki nosi naslov «Sic transit gloria mundi*, kar bi po naše pomenilo *tako mineva posvetna slava*. Te plastike pa ne omejamo zaradi njene morebitne umetniške vrednosti, pač pa zaradi inventivnosti njenega avtorja. Luciano Troja-nis je že velikokrat presenetil s svojimi deli, ki imajo vedno neko liko bolj globoko vsebino ali vsaj pomen. Pomislimo le na njegova ekološka opozorila. Tokrat pa je v krsti z nekaj prsti sestavil napol odkopano človeško okostje, seveda iz plastike. K njemu je dodal nekaj nedogorelih sveč in ovelih krizantem, tako da je pogled na razstavljeno Trojanisovo plastiko zares šokanten. Sicer pa udraža razstava resnično stanje in raven likovne stvarno sti b naši deželi, tako da imamo razstavljena tudi vrhunska ali vsaj zelo dobra dela, pa tudi dela na dokaj nižji ravni, vendar še vedno primerna za tovrstno prireditev. Skratka, tudi letošnja deželna «bo žična» razstava je uspela. h- Kot je razumljivo, je odprtje raz slave privabilo veliko ljudi, saj so navzoča dela 80 likovnikov. Navzo čr so bili tudi predstavniki oblasti z vladnim komisarjem dr. Mariom Marrosujem na čelu. Odbor siridi kata, ki je razstavo organiziral, je tudi podelil nagrade in to takole: Najvišje priznanje, bronasto ko lajno vladnega komisarja, je 'dobil slikgt G. E. CucmtoMM&megd odbora je dobila šllfthihc&' HPčit Rh-: nay. Tržaški občinski pečat stoletja je dobil Giuliano Caneva. bronasto kolajno Kulturnoumetni škega krožita v 'Trstu so dodelili Ferrucciu fierniniju, srebrno plake to tRiccardo Bastianutto*,. ki io ie podelila umetnikova vdova umetni ca Pedra Zandegiacomo, je (jobh Luciano Del Zotto. Trofeja «Renato Daneu*, ki jo je dala na voljo u metnikova vdova tržaška nesnim Keltu Daneo, ie bila podeljena Mariam Ciscu, Romolo Bertini je do- SPREMEMBE V UPRAVI IACP Prvi korak k decentralizaciji Stanovanjski problem je v Italiji in ravno tako v našem mestu že več let v ospredju. Povpraševanje po stanovanju se iz dneva v dan veča; izhod iz tega stanja je lahko gradnja zasebnih hiš ali najem privatnega stanovanja (če se ga lahko sploh dobi po primerni ceni!). Razumljivo pa je, da zasebno gradbeništvo ne more biti kos naraščajočemu povpraševanju, zato pa je bil takoj po koncu vojne ustanovljen Avtcnjmni zavod za ljudske hiše IACP, ki danes razpolaga z 18.C00 stanovanji. Zavod IACP vodi upravni svet, približno pred letom dni pa je bil storjen prvi korak k decentralizaciji uprave ljudskih hiš. Za dosego decentralizacije so se sindikati stanovalcev in predvsem sindikat SU NIA borili že od vsega začetka, čeprav jih prvi poskus decentralizacije ne zadovoljuje v celoti. Kaj pa pravzaprav je decentralizacija uprave Avtonomnega zaveda za ljudske hiše? V tem primeru • IIIIIttlllllllHIIIIIMIIIIIIIMIIIIMIIIIIHIIMIIHMIIIMHIIlMIlMIMHItMlltlllllllllltlllllllllimillUIIIIIMIItlllllimiM Pred črpalkami onstran meje spet kolone tržaških avtov Po podražitvi bencina v Italiji so se številni Tržačani ponovno odlo čili za tankanje na bencinskih črpalkah cnstres meje. kjer stane bencin kakih 250 lir manj na liter. Marsikateri tržaški avtomobilist je izkoristil nedeljo, da se je podal na kratek izlet v obmejne kraje v Jugoslaviji, kot kaže tudi gornja slika, ki jo je naš fotoreporter Mario Magajna posnel v nedeljo zjutraj pri Ospu. gre predvsem za ustanovitev posebnih rajonskih odborov (v tržaški pokrajini jih je šest), ki jih sestavljajo svetovalec zaveda IACP, predstavniki sindikatov stanovalcev, predstavniki zvezne sindikalne organizacije ter tehnično in u-pravno osebje. Tako sestavljeni rajonski odbori torej povezujejo in vzdržujejo stike med stanovalci in j Avtonomnim zavodom za ljudske hiše; v tem smislu je njihova glavna naloga ta, da predhodno izrečejo svoje mnenje in svoje predloge o važnih upravnih vprašanjih, ket so pogodbeni odnosi z upravičenci, načrti za nove gradnje in popravila in spremembe obstoječih stanovanj, bilanca itd. Na sindikatu stanovalcev in stanovanjskih upravičencev SUNIA menijo, da je pobuda za ustanovitev rajonskih svetov, teh decentraliziranih upravnih organov, pravilna in dobrodošla; treba pa je preveriti, če je njihova sedanja oblika najprimernejša in če njihova zgolj posvetovalna funkcija zadošča realnim potrebam. Prva pomanjkljivost rajonskih odborov je, da jih niso izvolili prebivalci določenega predela; člane rajonskih odborov so namreč imenovali z vrha. Sindikat SUNIA se zavzema, da bi rajonski odbori odločali o določenih vprašanjih in torej u-pravljali svoj predel. Tako bi lahko držali evidenco praznih stanovanj, kar je v sedanjem načinu u-pravljanja precej težko, in odločali o smotrnejšem dodeljevanju tehničnega osebja za vzdrževanje hiš; mnenje sindikata SUNIA je tudi, da bi morali prav rajonski odbori odločati o načinu gradnje hiš v določenem predelu, ki ima svoje specifičnosti, in o razporejanju stanovanjskih prostorov. Glede tega je treba pripbmniti, da je sedanji način razporejanja prostorov v ljudskih stanovanjih izredno neracionalen in ne upošteva življenjskih potreb ljudi. Velik problem predstavlja tudi gradnja stanovanjskih kompleksov (kot so npr. Melara in Altura), kjer vsaj v začetku ni bilo nikakršnih socialnih uslug in prostorov za družabno življenje. V takih okoliščinah je seveda korak do razkroja tam bivajoče družbe kratek. Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov je boj sindikata SUNIA usmerjen v to, da bi obstoječim rajonskim odborom dali večje mož- nosti za delovanje, kajti le večja prožnost in poznavanje okolja lahko izboljšata sistem gradnje in u-pravljanja stanovanjskih hiš Avtonomnega zavoda za ljudske hiše. Jugoslovanski televizijski delavci na obisku v naši deželi Danes prispejo v Trst na uradni obisk pri deželi Furlaniji - Julijski krajini ravnatelji in programski delavci osmih jugoslovanskih televizijskih hiš, ki sestavljajo programski odbor Jugoslovanske radio - televizije. Ravnatelje vodi predsednik programskega odbora Ljubomir Žeče-vič, ki je istočasno ravnatelj TV Beograd. Jugoslovanski televizijski delavci bodo tudi gostje Slovenske kul turno - gospodarske zveze, kjer jih bo sprejel predsednik Boris Race. in turistična ustanova; razstavljenih je 53 del različnih avtorjev. Razstava bo odprta do 11. januarja. bil srebrno kolajno tržaške trgovin sko-industrijske zbornice, Renzo Possenelli pa kolajno, ki jo je dala na voljo tržaška avtonomna usta nova za gostinstvo in turizem. Gior-giu Ciscu pa so dodelili plaketo tržaške hranilnice Cassa di Rispar. mio, bronasto kolajno avtonomnega sindikata, ki je namenjena enemu mlajših likovnikov, pa je dobil Er-cole Colautti. Končno je žirija Dodelila srebrno plaketo tržaškemu slikarju Francu Orlandu v prizna nje za njegovo dolgoletno aktivnost na umetniškem oodročju, podobno priznanje pa je dobil tudi videmski slikar starejše generacije Fred Pit-tino. V zvezi z razstavo je izšel neko liko obilnejši katalog s seznamom razstavljavcev in nagrajencev ter s črno-belimi reprodukcijami večine razstavljenih del. Razstava, ki je vredna obiska, bo trajala do 6. januarja. • Danes zvečer bodo ob 18.30 v Centru Barbacan otvoriti prvo deželno razstavo risb. Razstavo je organizirala Avtonomna leteviščarska illliiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin «Oalmacija» razprodana v treh urah Barkovljanski šolarji zbrali igrače za otroke prizadetega območja Kljub veselemu razpoloženju, ki vlada vselej v šoli, ko se bližajo počitnice in veselju Miklavževih darilih, otroci barkovljanske osnovne šole niso pozabili na vrstnike prizadetega območja, ki letos nedvomno ne bodo preživeli prijetnih božičnih praznikov, kaj še, da bi dobili igrače. Zato so barkovljanski malčki v nekaj dneh zbrali za dve polni vreči novih igrač, ki so jih poslali otrokom prizadetih območij. Darilo, ki bo malčkom prizadetega Juga nedvomno dobrodošlo, so v petek izročili tržaškemu rdečemu križu, ki bo poskrbel, da bo darilo z iskrenimi voščili barkovljanske dece poslal naslovnikom. Zgodilo se je, kar smo pričakovali in še več: ladjo «Dalmacija», s katero bodo naši naročniki in bralci maja prihodnjega leta križarili 'po Jadranu, smo razprodali v pičlih treh urah, keliker je trajalo včerajšnje dopoldansko vpiso vanje. Prvi interesenti za izlet so se postavili v vrsto na hodniku na šega uredništva je pred šesto uro zjutraj in potrpežljivo čakali na začetek vpisovanja. '! 300 potnikov, ima torej potovanje zagotovljeno, ker pa iz izkušenj vemo, da se do zadnjega roka >a izpis iji- .seznama prijavljenih, iz ra k n ih razlogov izpiše poprečno o-krbg 10 -odstotkov prijavijenin, smo na «listo čakanja* že v teku dopoldneva in včeraj popoldne vpisali še nekaj kandidatov, zamudniki pa se lahko vpišejo še danes dopoldne, seveda samo pogojno. Pač pa se danes dopoldne začne v našem uredništvu še vpisovanje za izlet z letalom v Mehiko in Gvatemalo. Tudi zr. to potovanje vlada precejšnje zanimanje in zato vabimo interesente, naj ne odlašajo z vpisom. Tudi danes «Piccolo» ne bo izšel V uredništvu «Piccola* je bila včeraj nova novinarska skupščina, na kateri so člani sindikalnega od bora orisali časnikar.em program bodočega odgovornega urednika Lu dana Ceschie. Ker se je razprava o programu zavlekla do oozne ur g, vPiccolo* danes ne bo izšel. Magajno ve fotografije v domu Alberta Sirka Ob prisotnosti velikega števila občinstva so v soboto zvečer v prosvetnem domu «Albert Sirk» v Križu otvorili fotografsko razstavo Maria Magajne na temo «Naših 35 let*. Razstava predstavlja zelo zanimivo in dragoceno pričevanje o družbenepolitičnem življenju v zamejstvu od leta 1945 do danes, avtor pa je ob tej priliki prikazal domačemu občinstvu tudi serio fonografskih posnetkov iz kriškega življenja. Po uvodnih besedah tajnice kulturnega društva «Vesna» Marte Verginelle, ki je spregovorila o razstavni dejavnosti društva v bližnji bodočnosti, je avtorja in njegovo ustvarjalnost predstavil umetnostih kritik Milko Bambič, ob tem pa le domači dekliški pevski zbor zapel tudi nekaj pesmi. Naj omenimo, da si je razstavo, ki bo odprta do Tl. decembra, samo v nedeljo ogledalo približno 200 ljudi. S. Tence seveda nis-i izdan, aa gre za mare-šala mestnih karabinjerjev. Po daljšem zasledovanju v Padovi in drugih beneških mestih, so Pistaraja končno zasačili v soboto zvečer v Devinu. Moški je pravkar stopil iz telefonske celice, potem ko je dr. Ruggeriju prebral zadnja navodila za predajo denarja. Moškemu ni uspelo, da bi neizpodbitni dokaz — listek — požrl.. Karabinjerji so ga namreč prisilili,, da .ga je,.izpljunilo— Konec preteklega tedna v Bregu Konec prejšnjega tedna je v Bre-, gu potekal v znamenju gledaliških predstav in rekreacije. V Borštu, v prosvetnem domu, je gostoval amaterski oder Jaka Štoka s Proseka Kontovela. Igralci so prikazali veseloigro Gospod Evstahij s Proseka in poželi laskava priznanja številnega občinstva, ki si je igro ogledalo in se ob njeni šaljivi vsebini nadvse prisrčno zabavalo. V gledališču France Prešeren v Bol juncu pa je gostoval dramski odsek SPD Tabor z Opčin. Openci so bili gostje KD F. Prešeren, prikaza-, li pa so satiro Melonarjada ali melo-narska šagra s petjem, s katero so gostovali že po celotnem Tržaškem ozemlju in izven njega. Tudi v Bo-ljuncu je občinstvo toplo sprejelo Gorjupovo burko, ki je polna pomenljivih simbolov in odkriva puhlo tržaško melonarsko miselnost ter jo neusmiljeno biča in se ji roga. Za rekreacijo pa je poskrbelo KD Valentin Vodnik iz Doline. Po pravici povedano, zimski pohod na Veliko Grublo ni uspel, kajti vreme je bilo nadvse neugodno. Kljub temu pa se je peščica najpogumnejših vseeno podala čez Mah Kras, v Botač in na-> vela pot pod noge proti Gročani, vendar se je morala sprehodu na najvišji tržaški vrh odpovedati paradi mečnega naliva. Za prihodnji teden pripravljajo nekatera naša društva po svojih sedežih silvestrovanja. V Boljuncu pa si je organizacijo zabave zadnjega večera v tem letu prevzela vaška mladina. Izsiljevalec za rešetkami V zanki, ki so mu jo v skupni akciji nastavili karabinierji iz Nabrežine, Benetk in Mester, se je znašel 48-letni reklamni agent Ar-rigo Pistara, ki je v svoji iznajdljivosti hotel izsiliti od lastnikov veletrgovin «Pam» 500 tisoč dolarjev. Tržačan, rojen v romunskem mestu Timisoara, je v svarilnem pismu grozil, da bo razdejal pet prodajnih centrov, če bi mu ne izplačali zahtevane vsote. Ko pa se je telefonsko javil (v kraju Spinea), so mu dejali, naj se za izplačilo obrne do dr. Ruggerija in mu pri tem llllllimiHHIMMIttinilllMIMIIIIIIIIIIIIIIIMUlMmillllllltllllllllllimilllMIIItlllllllMnilllllinilllMIttllltHIIIIIII Pokrajinski svet je imenoval predstavnike v razne organe V upravni svet SSG imenovan Saša Rudolf, v de. želno komisijo za slovenske šole pa Jurij Slama, Josip Pečenko in Edoardo Brus Tržaški pokrajinski svet zaključuje z dvema zaporednima sejama letošnjo dejavnost. Sestal se je sinoči in sestal se bo tudi danes. V glavnem sta seji posvečeni obravnavi raznih upravnih sklepov, nad katerimi ob koncu leta pač visijo terminske zapadlosti. Med vrsto teh sklepov je bilo na sinočnji seji tudi nekaj imenovanj raznih predstavnikov v upravne organe ali odbore raznih ustanov. Tako so na primer izvolili predstavnike v upravna sveta Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega tržaškega gledališča. S petnajstimi glasovi na 29 je bil oz-voljen v upravni svet SSG Saša Rudolf. Nekaj manj glasov je prejel predstavnik Liste za Trst Edoardo Brus. V upravni svet Stalnega tržaškega gledališča pa sta bila s 15, oziroma 13 glasovi izvol.jena kandidata KPI Minucci in PSDI Suadi. Hči Gruber Bencove je prejela 12 glasov. Na sinočnji seji so izvolili tudi tri predstavnike v Deželno komisijo za slovenske šole: 17 glasov je prejel Jurij Slama, 16 glasov Josip Pečenko in 12 glasov predstavnik LpT Edoardo Brus. , Poleg tekočih upravnih zadev je pokrajinska skupščina sinoči soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predložil predstavnik LpT Giorgio Bonat in ki zadeva okrepitev gasilske službe na Tržaškem. Povečati bi bilo treba v prvi vrsti organik. Trenutno manjka 23 oseb. Prav tako bi bilo treba oskrbeti sodobnejše naprave ter urediti primernejše prostore. V ta namen so bile nakazane štiri možnosti. Novo gasilsko postajo bi lahko uredili v vojašnici Sani v Ul. Cumano, v vojašnici Belleno v Ul. Revoltella, v bivši tovarni Gas lini ali pa v bivši tovarni Jutificio Triestino. Dve leti ieče zaradi nekaterih čekov Kazensko Sodišče je obsodilo včeraj na dve leti zaporne kazni 31-let-nega Rimljana Stefana Buongiorna in ga tako spoznalo za krivega večkratne goljufije v obremenitvenih okoliščinah, izdajanja nekritih če kov in še drugih kaznivih dejanj. Policija je prišla Buongiornu na sled pomladi leta 1978, ko je pod lažnim imenom odprl tekoči račun pri bančni podružnici na Trgu Fo-raggi in se predstavil z vozniškim dovoljenjem, ki je bilo nekaj časa prej ukradeno v Rimu. S tem imenom je tudi podpisoval čeke. ki niso, kot se je čez čas izkazalo, bili kriti. V treh mesecih svojega nezakonitega posla je Buongiorno ogoljufal lastnika avtomobilskega koncesionarja (z nekritim čekom 350 tisoč lir), upravnika miljskega turistične ga naselja (300 tisoč lir) in končno trgovca z oblačili, od katerega je kupil za celih 15 milijonov lir blaga. Delavki zmečkalo roko Med delom v tovarni Stock se je ponesrečila 41-letna delavka Gilda Mazzaroli por. Tavani. Zdravniki ortopedskega oddelka, kamor so žensko sprejeli, so ugotovili, da je delavki zmečkalo roko in da je tako utrpela morebitne kostne > zlo me. Pretresena Mazzarolijeva ni zna'a pojasniti, kako je do nesreče' prišlo. Zdraviti se bo vsekakor mo rala 30 dni. f Čestitke Danes praznuje naš dragi nono VIKTOR SOSIČ (Peračev) 91. rojstni dan. Iz vsega srca mu voščijo Ka-tertJlft^Tergža, Eva. Daša in MartiB. V nedeljo, 21. decembra, je praznovala rojstni dan ANA RONČELU. Obilo zdravja, sreče in vSe kar si sama želi, ji voščijo mama, oče in vsi, ki jo imajo radi. Mladinski odsek KD RDEČA ZVEZDA vabi na 1. srečanje posvečeno angleški pop glasbi v 60. letih (Glasba, plošče, spremna glasba), ki bo danes, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Prispevki Nadležni pijanec Za rešetkami v koronejskih zaporih se je znašel nebodigatreba, ki je v nedeljo popoldan v baru «Bar-riera Vecchia* v vinjenem stanju nadlegoval goste. Agenti letečega oddelka so ga najprej pospremili v svoje urade na kvesturo, kjer so izvedeli, da je vročekrvnež že nekaj ur prej po-škddoval blagajno v drugem mestnem lokalu in so ga zato pridržali. Ko pa so ga spremljali v cehco, je le ta z glavo udaril v steklena vrata, razbil šipo in se lažje poškodoval. Moškega, 41-letnega Emilia Stie-na iz Ul. Coroneo 9, so agenti prijavili zaradi pijanstva. Namesto cvetja na grob Josipa Rebule daruje sestrična Štefanija Čemjava 15.C30 lir za KD Rdeča. zvezda. Ob 2. obletnici smrti prijatelja La- ’ dija Bogatca daruje Danilo 10.000 lir za ŠD Primorje. Franko Drasič daruje 20.000 za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. Za KD'Vesna darujeta Angel Tence 5.000 in Verena Sedmak 5.000 lir. Slava Košuta daruje 5.000 lir za Skdanc. V počastitev spomina naše predrage Mary Kosmina vd. Kanc daruje družina 59.000 za Dijaško matico in 50.000 lir za poimenovanje o-snovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. Ob izgubi drage Gigic Jurjevčič vd. Vouk —• najstarejše perice v Rovtah in članice društva — izreka KD Rovte - Kolonkovec svojcem globoko sožalje. Senatorki Jelki Gerbec izražata občuteno sožalje ob izgubi mame uredništvi Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria. Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka sen. Jelki Gerbec globoko sožalje ob izgubi drage matere. Prenehalo je biti plemenito srce naše drage mame in none EMILIJE JEŽ vd. GERBEC Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta. » Žalostno vest sporočajo hčeri Jelka in Anamarija, sin And.v, snaha Nevia, *et Erno, vnuki Ennlo, Jleana, Sandro, Giuliana in Adriano ter drugo sorodstvo Trst, 23. decembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Gledališča VEKDI Danes ob 20. uri (red H za vse prostore), deveta in zadnja predstava Straussove opere «Salome». Dirigira Gert Meditz, za režijo je poskrbel Alberto Fassini. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj vstopnic, TEATRO CRISTALLO V Teairo Cristallo v Ul. Ghirlan-daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri-gano. Ostali solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis, Paolo Du-ro in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega plesno suito iz Haendlovih oper «Alcina» in «Ario dante*, odlomke iz »Samota* Duke Ellingtona: passo double iz Mincusovega «Don Kihota* in moderni balet «Rummings> na glasbo Eumirja Deodata. Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). Kino Ariston 17.30—21.00 «Woodstock». Eden 17.00 «Sensi caldi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Rita 16.30 «11 papocchio*. S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, Le sorelle Bandiera Barvni film. Excelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi. Grattacielo 16.00—22.00 »Biancane-ve e i sette nani». Risani film. Fenice 15.30 «Superman Il.». Aurora 16,30 «Attacco: piattaforma Jennifer». Cristallo 16.00 «Febbre da cavallo». L. Proietti, E. Montesano. Sledi revija: Disco - strip. Prepovedan ' mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 «11 ladrone». E. Montesano, E. Fenec.i. Capitol 16.30 «L'aereo piu pazzo del mondo». Moderno 15.30 «Ecco noi per esem-pio». A. Celentano, R. Pozzetto. Lumiere 16.00 «Superexcitation». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaorto do četrtka SLOVO BAZOVCEV OD RICCARDA RENČUA «Nasvidenje, zdravo, se že vidiva!*. To so bile zadnje besede med prijateljema in naslednji dan novica: 41-letni Riccardo Renčelj se je hudo ponesrečil z avtomobilom. To je bilo neverjetno. Videval si vaščane, ki so se po dva in dva ali v skupinah spraševali: «Kako je, morda pa le ni tako hudo, medicina naredi včasih čudeže*. In končno kruta vest: Riccardo je umrl. Tiho so si ljudje drug drugemu prišepetali, kot da bi se bali na glas povedati. Bazovica je izgubila enega izmed vestnih, poštenih delavcev, zavednega naprednega Slovenca. Starši so izgubili sina in brata, žena je izgubila moža, otroka dobrega očeta. Veliko prijateljev in znancev, vaščanov, ga je v soboto popoldne spremilo na njegovi zadnji poti. Iz vseh oči si bral sočutje s hudo prizadeto družino. Bazovci se ■ še enkrat poslav- ljamo od našega sovaščana in prijatelja in izrekamo staršem, bratu, ženi in otrokoma iskreno sožalje. Vaščani Razpis občine Devin-Nabrežina za 4 delovna mesta Občina Devin - Nabrežina je izdala razpis javne selekcije na podlagi listin in izpitov za mesto zidarja, električarja, elektromehani-ka - hidraulika in šoferja - mehanika. Predvidena začetna bruto plača za vse štiri mesta znaša 2 milijona 556.000 lir letno, ki odgovarja 4. plačilnemu rczredu, kot ga predvideva OPR št. 191 z dne 1. junija 1979. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Študijski naslov: diploma nižje srednje šole in diploma strokovne usposobitve ali triletno službovanje pri javni ustanovi oziroma privatniku kot zidar, elektrikar, elektrome-hanik ali mehanik. Za mesto šoferja - mehanika se zahteva tudi vozniško dovoljenje kategorije «D» za javni prevoz, za ostala mesta pa bo smatrana posest vozniškega dovoljenja kategorije «B» kot prednostni naslov. Interesenti morajo. predložiti prošnje na kolkovanem papirju uradu za prevajanje in stike z javnostjo do 14. ure dne 26. januarja 1981. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na omenjeni občinski urad. POD POKROVITELJSTVOM GORIŠKE POKRAJINE DIJAKOM BODO RAZDELILI LIČNO BROŠURICO 0 SOČI Nastala je v sodelovanju med združenjem gltalia nostra» in goričko pokrajinsko upravo - Bogato slikovno gradivo - Včeraj predstavitev Razstave i\L» venila sporoča, ua jt iirUm«*1' Ska razstava Maria Magajne v domu Albert Sirk odprta vsak dan od 18. do 22. ure ob praznikih tudi od 10. do 12. ure vključno do 28 decembra Razstava slikarja Borisa Zuljana v šolskih prostorih srednje šo'e F. Levstik na Proseku bo odprta še danes, 23 t.m., od 9.30 do 18. ure. Učenci in Učiteljstvo osnovne šole Pinko Tomažič vabijo starše in prijatelje na božičnico, ki bo danes, 23. decembra 1980. ob 11.30 v šolskih prostorih ■ r-Uo nUm., •• • -*«' Razna obvestila Društvo slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine «Doberdob» vabi člane, da se udeležijo »Lovskega krsta* za nekatere lovce, ki bo v gostilni Sardoč v Prečniku, dne 27. t.m., ob 20. uri. Obvezna je lovska uniforma. Lovski zdravo. Odbor. Društvo slovenskih upokojencev. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju,, Odbor zveze vojnih invalidov NOV prirejajo dne 29. t m. ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu -Ul. Petronio 4 - »Novoletno družabnost*. Vabljeni vsi člani in svojci. SLOVENSKO 5 STALNO _ "GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA ' ■ ’ BRIAN CLARK -' j, ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE?? V soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri: ABONMA RED F - druga sobota po premieri: V nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C -prva nedelja po premieri: ABONMA RED G — popoldan .na dan praznika. 'Ker sb abbnniaji združeni; prosimo tabdhentit ’ ffedbv'^,' ^ in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu vsak delavnik, od 10. do 12. 'ure ali-' eno uro pred pričetkom pred-, stave. Obveščamo tiste, ki so že dvignili nove številke, da ostanejo te še vedno veljavne Kulturni dom - balkonska dvorana - izven abonmaja DACLA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) V soboto, 27. decembra, ob 18.30 in v nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri. Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije., Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in enb uro pred pričetkom predstave pM^thgalni Kultur doma, til’. Pe nega •tčl:11734*265. °etronio 4, šolske vesti KD RDEČA ZVEZDA obvešča, da zaradi tehničnih razlogov današnja vaja otroške folklore odpade. Naslednja vaja bo v torek, 6. januarja 1981. KD FRANCE PREŠEREN priredi v petek, 26. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu KULTURNI VEČER z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro VENDER!G'LE NA PLAČI v režiji Tatjane Turco. Ponovitev v soboto, 27.decembra, ob 20.30. VABLJENI! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Obveščamo vse udeležence, da je danes, 23. t.m., zadnji dan predavanj pred prazniki. Nadaljevali bomo v ponedeljek, 5. januarja, z vsemi tečaji razen tečaja o vzgoji prizadetih otrok, ki se bo začel v petek, 16. januarja 1981. Vsem Mimo vesele praznike in mnogo uspehov v novem letu. Ravnateljstvo in profesorski zbor srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabita starše učencev na kratko božičnico, ki jo bodo priredili učenci na šoli danes, 23. t.m., ob 11.30. Mali oglasi telefon (040) 794672 Včeraj - danes Danes, TOREK, 23. decembra VLASTA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 8.58 Jutri, SREDA, 24. decembra ADAM in EVA Vreme včeraj: na j višja temperatura 10,9 stopinje, najnižja 5,2 ob 18. uri 9,6 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb narašča, veter severovzhodnik 18 km na uro s posamez nlmi sunki do 34 km na uro, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, roorje raz gi,bano, temperatura morja 9,4 sto- Pnje U)J ST V A IN SMRT' RODILI SO SE: Davide Biasin, Lijca Ornella, Andrea Steiner, An-drea Mura. Elisa!>etta Crosara, Sabina Leopaldi, Kristen Belicic. Pao lo Ferrara, Elena Coronica. UMRLI SO: 77 letna Stefama Sca rabot vd. Fili, 49 letni Giorgio Moc-nich, 64-letni Giuseppe Rebula 77 letna Angela Lonzarich por .silo-slavo, 72 letni Candido Dal Pozzo, 72 letni Guido Monsacchi, 70-etna Anna Scocchi por Frausin, 95-letna Aliče Cerlenizza vd. Verla, 78 letni Giuseppe Godina, 72-letna Vanda Kobau por. Breschi, 102-leti stara Maria Todeschini vd. Steidler, 64-letni Giuseppe Covaccini, 47-letm Domenico Ermacora. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Franči šek) 1, Largo Osoppo T, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržha od do 8 ure tel. 73267, predpraznični od 14 do 21 ure in praznična od 8 do 20 ure. tel 68441 NUJNO iščem prostore za urad, velikost 70 kv. m na Opčinah ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na štev. 226-369. UGODNO prodam drogerijo. Telefo nirati na št. 722-035 od 20. do 22 ure. NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure. PRODAM zobozdravniški stol, zidni vrtalni sveder (trapano) ter razne inštrumente in material za zo bozdravniško ordinacijo. Telefonirati na št, 200-317 OBČINA DOLINA razpisuje javni na tečaj za dve mesti tipkarja/ce. Rok za nredložitev prošenj zapade danes, 23. t.m. ob 12 uri. Podrobnejše informacije na občinski oglasni deski gli v tajništvi’ v u-radnih urah. PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefon 825286. PRODAM traktor pasquali 18 konjskih sil s priključki Za informa cije telefonirati na št. 209-806 15 LETNO slovensko dekle z uspešno dokončano nižjo sredn'0 šolo išče primerno zaposlitev. Telefon 745-139. Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol na Goriškem in njihovi-profesorji zemljepisa in zgodovine bodo v prihodnjih dneh prejeli nekaj nad 30 strani obsegajočo, a bogato opremljeno brošuro o Soči. ki jo je pred kratkim izdala goriška podružnica združenja Italia nostra pod pokroviteljstvam goriške pokrajinske uprave. Knjiga, ki je bila tiskana v 3.200 izvodih, od katerih je dve tretjini odkupila goriška pokrajinska uprava, prinaša kratek geografski opis te menda geološko najmlajše, a prav gotovo ene najlepših evropskih rek, kratek opis gospodarskih dejavnosti in infrastruktur, ki so tako ali drugače povezane z reko ter kratek zgodovinski pregled. Knjižnica »Isonzo* prinaša bogato slikovito gradivo. V glavnem gre za barvne posnetke nekaterih manj znanih in skrivnih, zato tudi toliko privlačnejših, kotičkov ob Soči. Poleg tega je v brošuri še nekaj drugega slikovnega gradiva, med drugim tudi fotografija znanega Pointigerjevega kodeksa, oziroma ta-bule, na katerem so prikazane nekatere rimske postojanke v naših krajih. Slikovno gradivo predstavlja pomembnejši del publikacije, saj je mladina, kateri je v prvi vrsti namenjena knjižica, dovzetnejša za to obliko komuniciranja. Knjižica je doživela včeraj tudi uradno predstavitev in sicer na sedežu goriške {»krajinske uprave. Poleg predsednika pokrajinskega odbora prof. Silvia Cumpete in odbornika Marina De Grassija, se je predstavitve udeležil tudi predsednik goriške podružnice združenja Italia nostra grof Gulielmo Coroni-ni, ki je pojasnil namene, ki jih zasleduje t< združenje ter objasnil ozadje, kako je do nastanka knjižice prišlo. Združente bo skušalo v. prihodnjih letih pripraviti še nekaj podobnih publikacij in menda, bo prva namenjena goriškirp parkom jn vrtovom. Knjigo so, oziroma bodo v prihodnjih dneh razdelili dijakom tretjih razredov srednjih šol na Goriškem ter njihovim profesorjem. Bilo naj bi dopolnilni učni pripomoček pri poznavanju domačega kraja, okolja in naravnih znamenitosti in lepot ter služile naj bj pravilnemu vrednotenju teh dobrin, kakor je uvodoma povedal predsednik pokrajine Cumpeta. škoda le, da v publikaciji o mednarodni reki, ki združuje, l>g-kor ob vseh mogočih priložnostih tako .rgdR.PUMdtfrjamo, ni bilo pro: štora nija za-ikra tek povzetek v „slo-vepšč&Mimg ni*«!. . • Danes tradicionalne božičnice na šolah in v vrtcih V slovenskih osnovnih šolah in vrtcih v Gorici ter v krajih na Goriškem bodo danes na sporedu, pred odhodom na zimske počitnice, vsakoletne božične prireditve. V osnovnih šolah v Ul. Vittorio Veneto in v Ul. Brolo v Gorici bo prire$t<^ ob 11. uri, ob 10.30 bo božičnica v podgorski osnovni šoli, v štandre-žu pa bo prireditev drev-i, ob 19. uri. Svojo prireditev pripravljajo tudi otroci vrtca v Doberdobu. Izvedli j j bodo ob 10. uri v Sovodnjah v vrtcu bo prireditev ob 10.30. Podob ne prireditve bodo skoraj po -—L šolah in vrtcih. vseh Danes odprtje j obnovljene šole v Rupi Šolarji iz Rupe in Peči bodo da nes, pred odhodom na božične p&Jit- ' niče, prejeli posebno darilo. Ob 11. uri bo namreč slovesnost ob odprtju prenovljenih šolskih prostorov v Rupi. Takoj po novem letu, ko se bo pouk znova pričel, otrokom ne bo treba več v Sovcdnje, kjer so nekaj mesecev našli začasno. namestitev v kletnih prostorih županstva ter v telovadnici osnovne šole. Dela za ureditev šolskih prostorij so namreč trajala skoraj osem mesecev. Trenutno urejujejo še prostore vrtca, kjer se bo pouk predvidoma pričel spomladi. i <-Iv Priznanje tistim, ki so Bili na potresnem področju Goriški župan Scarano je v beli dvo-rani županstva sprejel šest prm stovoljnih bolničarjev goriškega zelenega križa, ki so bili .več'dni zaposleni z reševalcno akcijo .v‘, .občini Calabritto v južni Italiji, Jt.j: v eni od. občin, ki jih je prizadel (Kr tres. Vsem je župan izročil! V žriŠK priznanja za njihovo delo en izvod goriškega | in se zah’ Poseg za postavitev spomenika padlim partizanom v Štandrežu P— cs Prejšnji teden se je z novim gori-škirri županom, dg, Scaranom sestala delegacija odbora za. postavitev spomenika padlim partizanov v štandrežu. Županu so Štiandrezei pobrobno pojasnili potek te akcije, ki se je začela že pred desetimi leti, ki pa srednjeveškega denarja I je ni bilo mogoče uresničiti zaradi zahvalil za trudapolno delo. ■ I raznih oVir in težav. Tečaj o agroturizmu za ženske Ženska kmetijsko šola iz Monze bo tudi letos priredila 60-dnevni tečaj agroturizma, ki se bo pričel po 20. januarja. Pravico do udeležbe imajo dekleta, ki so uspešno končale nižjo srednjo šolo, brez starostnih omejitev. Prireditelji nudijo tečajnicam brezplačno hrano in stanovanje. Prijave sprejemajo neposredno v šob ali pa na Agroturizmuv Gorici, Korzo Italia 17, tel. 85170. ,... ~~ _—,—-----------—r~-—, -i-r-- - - 1 ’■ *. / - t . .. ; . niiiiniHliiiiiiiiiHiiiiiHniiiiiiiiiiiinitimiiiiliMliiiiiiiiiiiiilliiMilinuiliniiiiiilimMiiiliniiiiiiiiiiilltiiiinianHiiiiuminmiiliimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimliuiiOlaiiiiii TRADICIONALNA PRODAJA SMREČIC PRI .LJUDSKEM VRTU Slabša izbira in višje cene pri nakupu božičnih drevesc Gojišča v Karniji prodajajo slabša drevesca tudi iz potrebe po var-stvu naravnega okolja . Večje povpraševanje za umetna drevesca Štandrežci upajo, da bodo pri novi občinski upravi naleteli na večje. razumevanje in podporo. DreVi se bodo predstavniki pripravljalnega, odbora' za postavitev spomenika sestali tudi z goriškim podžupanom in odbornikom za javna dela Mariom Del Benom. Pa še to! Z ureditvenimi deli na prostoru, kjer bedo postavili spomenik, bodo začeli v najkrajšem času (Na sliki člani delegacije Stanko Marušič, Danilo Nanut, Milan Pelicon, Danilo Marušič in Valter Reščič ter goriški župan dr. Scarano J. Pred nami so božični prazniki. Po okrašenih mestnih ulicah ljudje hitijo po nakupih in marsikdo je že potrosil dober del trinajste plače, Med skoraj obvezne nakupe v tem času sodi tudi božično drevesce, katerega tradicija sega daleč na--a j v stoletja. Kot vsako leto v tem času; so se tudi letos pojavili pred ljudskim vrtom prodajalci jelk in smrečic,, ki bodo krasile domove Goričanov. Prodajalci, letos jih je kar devet, so drevesca razstavi!' po širokem pločniku pred parkom, kjer ..-. : ■ HANCA 01 COEDITO Dl TRtESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . S. P, A. TBBT - ULlCci-P ru z.n’0/- ‘'Z? Cn--4ril3 LEKARNE V OKOLICI Bol junec- tel. 228 124. Bazovica tel 226-165, Opčine: tel 211 001: Prosek: tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina’ te) 200-121. Sesljan: tel. 209197; Zavije tel. 213-137; Milje: tel. 271-121 22. 12. Ameriški dolar Funt šterlmg Irski funt šlerling švicarski frank Francoski Irank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola Holandski i.orin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1980 932.- 2.190.- 1.760.— 520.- 202.— 28.75 473,- 66,25 780.- 435.— 152.— 210.- 179— 16— 26.75 27— SEMINAR IA AKTIVISTI CSIl V SORICI Sindikalisti se soočajo s problemi industrije Obširna poznavanje problematike je osnova za stvarno diskusijo z delodajalci V Gradežu je bil v »teh dneh vsakoletni seminar za sindikalne aktiviste CGIL iz naše pokrajine. Na teh seminarjih se aktivisti v tovarnah soočajo s sodobno gospodarsko problematiko. Ker je bilo letošnje leto označeno gospodarsko krizo, v kateri so se znašle številne tovarne še zlrsti na Goriškem, kar seveda izhaja iz širše krize v državi in v vsem svetu, je delavska zbornica hotela le'os dati precej poudarka tem vprašanjem. Tudi s spoznavanjem stvarnosti tukajšnje industrije, saj ni več dopustno. da bi se sindikalisti spoprijemali z deloda talci, ne da bi poznati možnosti, ki jih nudijo razni državni in deže’ni zakoni, finansiranje, izvoz, itd. Zato -o na seminarju v Gradežu : indikalnim aktivistom v teh dneh predavali univerzitetni profesorji Pollino, Mengi’ini, Turchetti in Na nut, odvetnik Cohbe ter sindikalisti Gemelli. Pini, Bignulin in Bon. Kljub hitremu posegu gasilcev, je vozilo skoraj povsem zgorelo. Obstajala je tudi nevarnost, da se o-genj razširi tudi na druga vozila, ki pa so jih pravočasno umaknili. Avtomobil je bil last Lidije Devetak. Nekaj minut pred dvanajsto uro ! v so goriške gasilce pok'icali v Fratto pri Romansu, kjer je ogenj zajel gorilec peči za centralno ogrevanje v hiši zavoda za ljudska stanovanja. Škoda je razmeroma omejena Božični koncerti v Benečiji V četrtek, 25. decembra, na božični dan bo ob 16. uri v cerkvi v špetru, božični koncert, ki ga prireja zbor «Pod lipo* iz Barnasa In pri katerem sodelujeta zbora »Rečan* iz Lijese in »Ragazzi delle val-li* ter organist Anna Rite. Trossolo. Podoben koncert je bil v soboto v dedadskem gledališču «Ristori». Tu je nastopilo več zborov, med temi tudi «Pod Lipo* ih «Rečan». MENJALNICA vseh tujih valut Ogenj povsem uničil avtomobil Ogenj je včeraj zjutraj povsem uničil ..vtomnbll diane goriške registracije 73248, ki je bil parkiran na dvorišču stavbe št. 24 v Car-duccijevi ulici v Gorici. se med zelenjem in vonju po smoli vrstijo’ kupci, ki bi si radi v. teh zadnjih dneh pred prazniki priskr beli drevesce. V zadnjih letih pa postaja tudi ta tradicionalni nakup čedalje dražji. Prodajalec, ki letos že osmo leto zaporedoma ponuja drevesca pred ljudskim vrtom, je sicer ugotovit da se število kupcev ni veliko zmanjšale -s prejšnjimi leti, vendar se mnogi spričo cen odločajo za manjša drevesca. «Da smo si na jasnem*, je dejal, «stgne srednja veliko drevesce 'okoli 12-15 tisoč lir. Za večja drevesca, ki dosežejo tudi tri ali štiri metre višine pa je treba odšteti dp 25 ti sočanov, kar sicer ni velijo več kot 'ani, priznati pa moram,, da je le-t s kvaliteta drevesc slabša. To pa ni krivda nas prodajalcev, ampak gojišč v Karniji, kjer je letos izbira precej slaba. Kot primer naj P'vem, da je eden od prodajalcev, ki je drevesca nckje pri Trevisu, ^ včeraj prodal vse smrečice, ki so bile očitno lepše od ostalih » Med prodajal ' je letos tudi j,ospa Marta Černigoj, doma iz Brd. .Drevesca letos res niso prav lepa, veje niso košate. Zato pa je cena nekoliko nižja: manjša drevesca zberejo tudi po 6 tisoč lir, lepša smrečica pa stane okoli 12 t'scč.» Tako je pri ljudskem vrtu. Večina kupcev ima še vedno raje tradicionalno devesce, čeprav je vedno več takih, ki se odločajo za umetno smrečico. Plastična drevesca stanejo v veleblagvonici prav toPko kot srednje velika sveža morda niso tako lepa, imajo pa gotovo dve .prednosti: umetno drevesce se o- hrani dolgo let, poleg tega oa je nakup takega drevesca primernejši tudi z. ekološkega vidika. In ko smo že pri zaščiti narave, naj omenimo tis*e «prebrisane» šoferje, ki so nedeljski smučarski izlet na Lokve izkoristili tudi za to, da so na streho ali v prtljažnik naložili kako mladp smreko iz Trnovskega gozda. Toda ob povratku jih je pri Solkanu čakalo presenečenje v obliki izvidnice prometne milice, ki jim je z.a vsako "osekano drevesce naprtila primemo globo. V SOVODNJAH Javni natečaj za prosto delovno mesto na občini Občinska uprava v Sovodnjah je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in praktične preizkušnje za prosto mesto občinskega delavca. Zahteva se potrdilo o opravljenem obveznem šolanju, starost med 18. in 35. letom ter znanje slovenščine, Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 5. januarja 1981. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v tajništvu na županstvu. Razna obvestila V občinski knjižnici v Doberdobu bo od 22. do 24, decembra ter od 5. do 9. januarja razstava knjig za otroke in sicer vsak dan od 15. do 17. ure. Razstavo prirejata občinska uprava in večnamensko kulturno središče v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Mladinski krožek — Gorica priredi 31. decembra tradicionalno silvestrovanje, ki bo v Dijaškem domu s pričetkom ob 20.30. Zabavali se boste ob zvokih domačega ansambla. V Doberdobu nameravajo prirediti .dokumentarno, razstavo o življenju in delu v vasi. Razstavo pripravlja in gradivo zjjira občinska knjižnica, ki prosi za sodelovanje lastnike starih fotografij in starih listin. Prosvetno društvo «Oton Župančič* priredi SILVESTROVANJE v domu Andreja Budala v Štandrežu Rezervacija miz vsak večer od 17. do 19, ure v domskih prostorih. mcc DNI PO PRVI ARETACIJI V Tržiču prijeli še sedem članov tatinske tolpe Šlo naj bi za skupino mladoletnih Romov z jugoslovanskim državljanstvom Ob koncu novembra smo poročali, da je policija v Tržiču prišla na sled dobro organizirani tatinski tolpi mladih Romov. Takrat so aretirali 19-letnega Miroslava Nikolicha, njegovega 11 letnega sodelavca D.J. oa pospremili preko meje v Jugoslavijo. Te dni so policijski agenti prijeli še nadaljnjih sedem članov ciganske tolpe, ki si je za delokrog svojih tatinskih podvigov izbrala Tržič in neposredno okolico. Najprej so prijeli 14-Ietno J.N in 18-ktno l.R. nekaj dni .zatem še tri druge mladoletnike ir sicer T.E. 13 let, P.S. 10 let in K.S. 9 let. Nazadnje pa sta v mrežo padli še H letnici J.J. in B.N. Pri vseh so policijski agenti našli velike in na poseben način obdela- ne izvijače, ki so služili kot vlomilsko orodje. Razen orodja pa pri o-sumljencih niso našli ničesar, ne dokumentov, niti ukradenega blaga, iz česar je mogoče sklepati, da so se plena pravočasno znebili, ali pa da v zadnjem času niso uspeli izvesti nobenega podviga Nekateri izmed mladoletnikov so sicer izjftvili, da je njihova družina utaborjena nekje v Furlaniji, drugi da imajo sorodnike v Vidmu. Izkazalo pa se je, da gre zgolj za izgovore. Nekaterim članom tolpe bodo sodili, mlajše pa bodo po najkrajši poti izročili jugoslovanskim organom. Za nekaj časa naj bi se število tatvin in vlomov v stanovanja v Tržiču znižalo. Upajmo. Koledar kulturnih in športnih prireditev na Goriškem Čeprav bo pokrajinska turistična ustanova z novim letom formalno prenehala obstajati in bo njeno dejavnost prevzela uiuga ustanova, je kljub temu v pripravi vsakoletni koledar kulturnih, športnih in drugih prireditev na' področju naše pokrajine. Turistična ustanova zato naproša vse občine, društva in organizacije, naj čimpvej javijo seznam prireditev v prihodnjem letu. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI BO SE: Boris Budal, A-lessandro Bacchin, Daniele Alesa-ni, Daniele Panico, Nicola Morsut, Adriano Frascina, Alessandro Sandrin, Mauro Michelutti, Alberto Fiori, Lucia Zorzenon, Andrea Da Re, Chiara Mazzon. UMRLI SO; 89-letna Maria Marega, 79-letna Marija Podgornik Vd. Brumat, 78-letna Caterina Moc-chiut, .76-letna Emma Silvestri vd. Bi Barbarki 72-letna Maria Loren-zutti por. Ballaben, 87-letna Ivanka Durjavic, 72-letna Elisabetta Viola, 70:letna GioVanna Vendrame, 8(Wet-ni Fršujc Kocjančič’,; 75-lethi Isldo-rd Spesspt, 89-letni Dante Neri. POROKE: Mario De Cecco in Franca Fedele. OKLICI; Nicola Pazienza in Ni-eoletta Miglteni, Giuliano Cominar-di in Mariarita Colussi, Rocco Vito De Michele in Maria Rosa Zu-liata,' Alfio.Querin in Patrizda Tami, Roberto Bogar in Fiorella Benve-nuti, Lucio Milloch in Laura De-rošsi. Koncerti V goriškem avditoriju bo drevi ob 20.30 koncert božičnih pesmi, ki jih bodo izvajali nekateri goriški zbori. Koncert božičnih pesmi je bil tudi v mali dvorani UGG. Peli so jih pevci zbora «Monte Sabotino*. Razstave V ■ razstavni galeriji Gorizia Spa-zio 2 je do 6. januarja odprta razstava petih mladih goriških umetnikov. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure, ob praznikih pa tudi od 10. do 12. ure. Kino G or te ti VERDI 17.00—22.00 «Rebus per un assassino*. E. Wallach in D. Mg-lcne. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Fico d’India». R. Pozzetto in G. Guida. VITTORIA 17.00-22.00 »Febbre e-rotica del placere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Non ti conosco piu amore*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Ispettor« Callaghan, il caso Skorpio e tuo». A«»vi Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Nevarna igrača*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-22.00 »Varuh divjine*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, UL. Terenziana 26, tel. 44 387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna d’Udine. Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124. Namesto cvetja na grob Maksu Pavletiču iz Rupe daruje družina Go-mišček 20 tisoč lir za Dijaško matico. SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KLUB VABI NA ŠTEFANOVANJE ki bo v petek,’ 26. t.m., v dvorani LUCKY CLUB v Ronkah, s pričetkom ob 20.30. -hTU .. •v :v praznike soave pandoro astucdo 3830 coca cola/fanta 880 pločevinka 33 cl lir čokoladni deserti f°r„4950 Sl panettone astucdo 8780 prosecco Dl valdobbiadene 1190 zaboj (lepenka) JeTp^re fiftOO 2 verduzzo, 2 merlot, 2 točaj doc lir asti spumante ivlas 75 cl lir vino ruffino rosato 8840 75 c( lir whisky cutty sark 5790 75 cl »ir ^ mehak mandolat pemigotti kava lavazza oro grandi auguri m mn a g 4760 j žganje riserva ^ I >: M DO? -(Jr/rijm : 1 1 *l4 V ril iUA *i( ‘jiOM •' 1 " • IZIDI 11. KOLA • Avellino - 'Gatah&aro 1:6 Bologna - Fiorenffiiflate ' 2:1 • Cagliari ■- Bresdiao^. ■ ; . 1:2 Inter •. Torino *n>-> v-d '1:1 ■ Juventus - Udinese > 4:0 Perugia - Napoli t, 6:0 Pistoiese - Como •' ■ 2:0 Roma - Ascoli š ‘ ■ 4:1 h LESTVICA Roma 15; Inter in Juventus 13; Torino 12; Catanzaho, Napoli, Fioren tina in Cagliari 11; Brescia 10; Como, Pistoiese in Ascoli 9; Bologna in Udinese 8; Avellino 6:'Perugia'5. PRIHODNJE 12. KOLO. (28.12.) Ascoli - Inter, Avellino - Juventus, Catanzaro - Pistoiese, Como - Ca-, gliari, Fiorentina - Napoli, Perugia -Roma, Torino - Bologna, Udinese -Brescia. . ITALIJANSKA B LIGA Lazio in Milan krepko vodita v;, v ^ Vodeča — Lazio in' Milan — irnata spet po pet oziroma štiri točke prednosti. Enajsterica Lazia je remizirala s Sampdorio v Genovi, Milan ph je slavil minimalno zmago v Piši. IZIDI 15. KOLA Catania - Palermo Cesena - Genoa Foggia - Spal LR Vicenza - Atalanta Monza - Lecce Pescara - Bari Piša - Milan Sampdoria - Lazio Taranto - Verona Varese - Rimini LESTVICA Lazio 22; Milan 21; Spal in Cesena 17: Foggia, Sampdoria in Genoa 16; Piša 15: Pescara, Atalanta in Catania 14; Rimini, Verona, Bari in Lecce 13; Taranto 12; Palermo in Varese 11: LR Vicenza in Monza 10. PRIHODNJE 16. KOLO (4.1.1981) Bari - Atalanta, Genoa - Foggia, Lazio - Milan, Lecce • Catania, Palermo - Sampdoria, Pescara - Taranto, Rimini - LR Vicenza, Spal -' Pi- 3:0 2:0' Irt' 0:0 0:0 2:1 0:1 1:1 1:0 2:2' Jordan. Čeprav je rezultat nihal, ie bilo opaziti rahlo premoč domačih. ki je postala očitna v drugem polčasu, ko je Tai Ginseng z nekaterimi lepimi koši Ardessija povedel z 10 točkami prednosti (7 minut pred iztekom regularnega časa). Tedaj so gostje izkoristili odsotnost Valentinsica, ki ga je trener Bensa poklical na kloD zaradi 4. osebne napake, in s pressingom vzpostavili ponovno ravnovesje. Sledil je razburljiv finiš z vodstvom Goričanov, izenačenjem 7 sekund pred koncem, ponovnim vodstvom za domače (2 sekundi pred iztekom časa je Ardessi zadel oba prosta meta na razpolago! in podvigom gostov, ki so v poslednjih dveh sekundah podali žogo Starksu, ta pa jo je tik pred zaključkom poslal v koš. Popolno ravnovesje se je nadaljevalo tudi v podaljšku, ko so_ si Goričani priborili odločilno točko le sekundo pred koncem tekme s košem Premiera, ki je zadel enega od treh prostih metov r.a razoolago. M. M. IZIDI 17. KOLA Tai Ginseng - I&B 102:101 Recoaro - Billy 61: 62 Sinudyne - Turisanda 75: 78 Grimaldi - Hurlingham 72: 82 Antonini - Pintinox 99:102 Scavolini - Squibb 81: 80 Bancoroma - Ferrarelle 79: 77 LESTVICA Turisanda 30; Billy 26; Squibb, Si-nudvne in Scavolini 22; Grimaldi 20; Pintinox 16; Ferrarelle in Bancoroma 14; I&B, Recoaro in Hurlingham 12; Antonini 10; Tai Ginseng 6. PRIHODNJE KOLO (danes) Billy - Antonini, Ferrarelle - Pinti-nox, Hurlingham - Sinudyne, I&B -Bancoroma, Squibb - Grimaldi, Re-ccaro - Scavolini, Turisanda - Tai Ginseng. A-2 LIGA Carrera je po spodrsljajih v prejšnjih kolih ponovno zmagala, čeprav tudi tokrat Havwood (8 točk) ni zaigral kot zna. Vendar pa sta Carrara (27) in Dalipagič (35) privedla svoja ekipo do zmage. Dalipagič je tako še potrdil svoje vodstvo na lestvici strelcev. Popularni «Praja» ima namreč 549 točk, drugouvrščeni Mala-goli 496, Grochovvalski 493 itd. IZIDI 17. KOLA ' »t. • L** Carrera - Fabia 103:90 -.Matese -Liberti 81:87 Honky - Magnadvne 87:74 Eldorado - Brindisi 67;6P Trapic - Sacramora 72:70 Mecap - Steni 113:85 Rodrigo - Superga 95:86 LESTVICA Can-era 26; Brindisi 24; Liberti, Superga in Honky 22; Tropic 18; Sacramora, Eldorado in Matese 16; Fabia 14; Magnadyne in Mecap 12; Rodrigo 10; Stem 8. PRIHODNJE KOLO (danes) Superga r Eldorado, Mecap -Matese, Brindisi - Rodrigo, Magna-dyne - Carrera, Sacramora - Honky. Fabia - Liberti, Stem - Tropic. Marko i V- ' ’ • ’ _ „ V PRVENSTVU A LIGE • ,i , • sa, Varese mte., j ... . MOTOCIKLIZEM Cecotto odslej le z Avtomobili Ut; Monza, Verona - Pale.r- je odločil, da^Čdšfej^kftotme ir avtomobili, Letos- se -bo udeležil evropskega Drv.enstva v formuli 2, kjer ifeLstopil na Vozili/ znamke cminardi*, ki ga poganja motor BMW 2000 ccm. BOKS ■ Izziv Durana MIAMI — Roberto Duran iz Paname, bivši svetovni prvak v wel-ter kategoriji, je včeraj izjavil, da bo stopil še zadnjič na ring. Boksal bi se rad proti Američanu Leonardu, ki ga je pred enim letom že premagal, a proti kateremu je izgubil'pred dobrim mesecem. "v. SMUČANJE SMUK ZA SP Podborski najhitrejši Na izredno zahtevni progi s« sc izkazali tudi Avstrijci, medtem ko je Italijan Plank zatajil SAINT MORITZ — «To zmago sem zasledoval že .veliko, časa in bo prav gotpvo tjpbco/deia celotni reprezentant}),, saj smo ."cele tri mesece od doma: ■ Za' nas bo' letošnji božič vsekakor vesel*. Tako je dejal Steve Podbt>^s|ci( (Kanada) po nedeljski uspešni vožnji v smuku za svetovni pokal. Kanadčan je ugnal vse nasprotnike in to na izjemno zahtevni progi, ki so ji dali tudi vzdevek «mo-rilska*. kar pa ni nobeno pretiravanje. Na 3.110' metrov dolgi progi morajo smukači prestati težke preizkušnje: neverjetni skoki, dolgi po 40 in več metrov, težavni pristanki, ovinki, smuči, ki bi rade vozile po svoje. Zaradi teh atributov se je v nedeljo na startu v Saint Moritzu Avstrijec Hnrii Vteiraiher Je ‘v nedeljo dobro vozil, čeprav je' bil v koučiii razvrstitvi šele šesti. Na skupni lestvici pa je na odličnem četrtem mest« zbralo samo 57 smučarjev, saj ostali niso hoteli tvegati svojega zdravja, pa tudi poškodbe v poskusnih vožnjah so naredile svoje. Nedeljski smuk je pokazal tudi na izredno iormo Avstrijcev in na nezadržni padec italijanskih smučarjev, predvsem Herberta Planka, ki je le bleda senca večkratnega zmagovalca v svetovnem pokalu. Nedeljski smuk je bil tudi zadnji v letošnjem letu, tekmovanja za svetovni pokal pa se bodo začela januarja, ko bo na sporedu veliko več tehničnih disciplin in ko bo tekmovanje prišlo v živo. LESTVICA 1. Podborski (Kan.) 1'54”31 2. VVirnsberger (Av.) 1'54”41 3. Muller (Švi.) 1’54"88 4. Tciganov (SZ) 1’54"92 5. Stock (Av.) 1’54’'99 6. Weirather (Av.) 1’55"11 LESTVICA ZA SP 1. Muller 80 točk 2. Podborski 61 3, Spiess 56, 4. Weirather 55, ! Stock 52, 6. Stenmark 50, 7. Rea. 42, 8. Križaj 26, 9. Klammer 25, 1( Enn 23. HOKEJ NA LEDU Uspeh Sovjetske zveze MOSKVA — Hokejska reprezentanca Sovjetske zveze je zmagovalka velikega turnirja, ki ga prireja «Izvestja». Izbrano sovjetsko moštvo je v finalu premagalo Češkoslovaško s 6:2, medtem ko je tretje mesto osvojila Finska, ki je odpravila Švedsko z 8:2. TENIS Švedski Sunshine Cup DELRAY BEACH - Švedska je zmagovalec teniškega turnirja zn državne reprezentance izpod 18 let. Švedi so v finalu premagali Španijo z 2:0, NOGOMET, V 3. AMATERSKI LIGI Z boljšo igro v nadaljevanju Primorje slavilo proti Gaji V gorita derbiju si Mladost prav gotovo ni zaslužila poraza - Slab dan za Sovodnje Gaja — Primorje 0:1 (0:0) GAJA: Kante, M. Grgič, Kalc, Križmančič, Olenik, Vrše, B. Ri-smondo, B. Grgič, Bolcich, Salvi (P Stranščak), M. Rismondo. PRIMORJE: Babuder, Tomizza, Husu (Persi), Mikuš, Sugan, An-gileri, Pertot, Caharija, Cauzer, Va-scotto, Rustja. STRELEC: v 20. min. Pertot. Gajevci so z gostovanja na pro-seškem igrišču odšli praznih rok. Zaostalo tekmo so izgubili predvsem v drugem polčasu, saj so bili v prvem popolnoma enakovred- 3. AL NA TRŽAŠKEM V nedeljo so odigrali še zadnjo zaostalo tekmo, derbi Gaja Primorje, ki so ga že dvakrat odložili zaradi neuporabnega igrišča na Padričah. Tudi tokrat se na Padričah ni dalo igrati in tako sta se društvi sporazumeli, da nastopita na Proseku. Derbi je osvojilo Primorje (0:1), ki je s to zmago še u-trdilo položaj na vrhu lestvice. Ob koncu zimskega dela prvenstva, ki bo sedaj prekinjeno vse do 18. januarja (morda celo 25. januarja), imamo na vrhu lestvice kar tri naša društva: Primorje, Primorca in Ga jo. LESTVICA 9 7 11 Primorje Primorec Gaja Olimpia S. Andrea Sistiana Inter TS S. Luigi Aurisina Cave 20:4 12:8 16:11 16:10 13:13 15:15 12:13 17:21 7:17 16:32 B. R. ni če že ne boljši od domačinov. Sicer tehnično dovršena igra je potekala predvsem na sredini igrišča, tako da so bile konice napadov o beh moštev vse premalo zaposlene. Nedvomno pa so imeli gajevci več od igre, niso pa znali konkretizira ti svoje premoči. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila. Igralci Pri morja so povsem uredili svoje vrste ter prevzeli v roke predvsem sredino igrišča ter vse resneje o-blegaii sicer solidnega vratarja Kanteja. Kljub terenski premoči na si Prosečani le niso ustvariti1'^hes nejših priložnosti za gol Gajevci so odgovarjali le s protinapadi, ki pa so bili zaradi solidne obrambe Prosečanov preveč številni V 20. minuti pa preobrat. Iz enega šte vilnih napadov Primorja je Pertot z močnim strelom izven kazenskega prostora presenetil vratarja gajev cev ter povedel svojo ekipo v vodstvo. Takojšnja reakcija zeleno-ru menih ni obrodila zaželenih sadov, nasprotno, igralci Primorja so kljub vodstvu še naprej napadali ter zapravili nekaj zrelih priložnosti. I-gra, katere nismo vajeni za sreča nja v 3. kategoriji, se je nadaljevala do konca polčasa M D Mladost — Juventina 0:2 (0:0) MLADOST: A. Gergolet, D. Ger-golet, Pahor, Gerin. D. Frandolič, E. Gergolet, Ferfolja, Ballaminiut, Ferletič (Z. Frandolič). Lavrenčič, Kobal. JUVENTINA: Bregant, Furlan, Marson, Adragna, Muner. Medeot. Panico, Blason, Klanjšček, Lauri, Tavčar. STRELCA: Blason v 5. min. d.p., Tavčar v 7. min. V tretjem slovenskem derbiju v 3. amaterski ligi n: Goriškem, je štandreška Juventina proti vsakemu pričakovanju zmagala v Doberdobu, čeprav bi bila delitev točk gotovo bolj pravična glede na to, kar sta ekipi pokazali, štandrežci pa so imeli v prvih minutah drugega polčasa precejšnjo mero sreče, ko so z dvema s‘reloma z leve strani ukanili dokaj nepazljivega Gergoleta. Tekma se je pričela v znamenju enakovrednosti, saj blatno igrišče ni dovoljevalo hitrih in učinkovitih akcij, tako da je bila igra prepuščena bolj naključju in sreči. Kljub temu smo videli tako na eni kot na drugi strani neka; dobrih priložnosti za gol. V drugem polčasu, ko je že kazalo, da se bo srečanje dolgočasno vleklo naprej, je Juventina povedla. Po kombinaciji na levi strani, je Blason s strelom o-’ daleč ukanil vratarja. Mladost ni imela niti časa, da reagira, ko je Tavčar, z istega mesta kot Blason, drugič zatresel do-berdobsko mrežo in s tem zapečatil izid. Srečanje bi se sicer lahko drugače končalo, če ne bi sodnik, nekaj minut po drugem golu, spregledal, da se je štandreški branilec dotaknil žoge z roko v svojem kazenskem prostoru. PR Capriva — Sovodnje 3:0 (2:0) SOVODNJE: Cabas, Kovic, Floro-nin (Ferfolja), Tomažič, Tomšič, Vižintin, Petejan, Milloch, Šuligoj, Go-mišček, Sambo. Koprivno gotovo ne prinaša sreče sovodenjski ekipi. Že sam končni izid tekme dovolj jasno priča, da je bila ta nedelja precej črna za Vižintinov? varovance. Poleg tega se je prpcej resno poškodoval sovodenjski branilec Florenin. ki so ga morali celo odpeljati v bolnišnico. Slab dan so Sovrdenjci potrdili še s tem, da sl v začriku drugega pol čpri rezultatu 2:0 z Gomiščkom zapravili enajstmetrovko Če bi So-vodenjci ne zapravili te priložnosti, bi bil razvoj tekme verjetno precej drugačen,, saj bi imeli š ves drugi polčas' na razpolago, da izenačijo ali celo povedejo, kar bi ne bilo le piazno upanje, saj so Slovenski fan tje v tem delu igre zaigrali precej boljše kot. v prvih 45 minutah. Na žalost še napake.''večkrat'.drogo plačujejo" in-J so domači- d-segfi še tretji zadetek, je bilo srečanja konec. Del tekme so morali Sovodenj-ci zaigrati v desetih, saj je sodnik zaradi protestov izključil Millocha. P. M. Priznanje Primorskega dnevnika V tretjem slovenskem derbiju in zadnjem v prvem delu prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem, se je štandreška Juventina z zmago v Doberdobu povzpela na vrh naše posebne lestvice IZIDI Sovodnje - Juventina 2:2 Sovodnje - Mladost 0:3 Mladost - Juventina 0:2 LESTVICA Juventina 2 110 5 Mladost 2 10 12 Sovodnje 2 0 110 (pr) PREDSEDNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU ZSSDI Narodnoobrambna vloga zamejske telesne kulture II. I movalcev, ki ni bila soudeležena na Menim, da smo si še vsi enotni, teh pomembnih skupnih manifesta-da krizno stanje našega Združenja cijah in zatorej ne doživlja globoko Tudi mladinke Kontovela dokazujejo, da to naše društvo uspešno goji svoj odbojkarski naraščaj in s tem naše telesne kulture ni še dokončno premoščeno. Potrebni bodo torej še naknadni napori, da bo mo iž tega položaja ob skupnem delu našli pozitivno smer. Tega pa se moramo vsi zavedati: posamezniki in društva, ielesnokulturni delavci in športniki, kajti vse io pomeni Združenje. V ta namen oozi-vamo naše članice, da na odgovoren. in konkreten način pristopijo k reševanju vseh teh zapletenih vpra sanj. Pri (em vidimo tudi pomembno vlogo, ki jo v tem okviru oprav l.ja Odbor za telesno kulturo pr: SKGZ, prisotnost katereqa nam je v oomoč in istoveti naš šport z dru gimi dejavniki našega živlienja. Ob pomanjkanju povezovalnih prvin, kot so bili športni tedni in igre ali občasne vsedeželne manifesta cije v obliki štafet na katerih se je ustvarjal vodstveni kader v dru štvih, s pogledom na strateške cilje naše telesne kulture, z vizijo cele naše skupnosti, se pojavlja cela generacija odbornikov in aktivnih tek- NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE VESNA SEIIŠTARANCANA VRAČA IDRAGOCENO TOČKO Breg je razočaral na domačem igrišču - Tudi Kras tokrat praznih rok - Zarja odigrala eno boljših tekem 3. AL NA GORIŠKEM IZIDI 12 KOLA Audax Poggio 0:1 Vermegliano Brajzanese 3:2. .Isonzo Adria ' 2:0 Azzurra - Fogliano 0:0 Mladost Juventina 0:2 Pro Farra - S. L-renzo . 0:0 Italcantieri Piedimonte 1:2 Capriva - Sovodnje 3:0 LESTVICA Poggio 18, Pro Farra, S. Lo-renzo 17, Azzurra, Piedimonte 16, Isonzo, Audax 15, Mladost 13. Juventina 12, Brazzanese, Fogliano 10, Capriva, Italcantieri, Sovodnje 9, Vermegliano 5, Adria 0. PRIHODNJE KOLO (4.1. 1981) Audax Italcantieri, Verine-gliano Capriva, Isonzo Azzurra, Piedimonte - Poggio, S. Lorenzo Juventina, Sovodnje -Adria, Mladost Pro Farra, Fogliano - Brazzanese. Staranzano — Vesna 3:3 (2:1) STARANZANO: Tortolo, Tricarico, Saccon, Piemonte, Fedel, Trombo ne, Logazzo, L. Recchia, Pizzin, Casagrande, F. Recchia. VESNA: Bubnich, Purič, Pere sutti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Bortolotti, Pipan, Starc, Candotti, Russignanf (v d.p. Zucca). STRELCI; 7. min. Bortolotti, v 15. min. F. Recchia, v 35. min. Casagrande, v 55. min. Stare, v 78. min, Purič, v 84. min. F. Recchia. Tekma med Vesno in Staranza-nom je jasno pokazala da ti dve ekipi upravičeno merita na prestup v višjo ligo. Staranzano je res homogeno moštvo, ki ima v napadu svoje najboljše orožje. Vesna pa se je izkazala, za res dober kolektiv, v katerem lahko vsakdo pride do gola. Tekma se jftu*a- splave* dobro začela, saj so-takoj, povedli z Bor tolottijem in kmalu zatem imeli še priložnost s Starcem. Po začetni krizi pa so se domačini le »zbudili* in: prišli v vodstvo s F. Recchio ter Casagrandejem. Takoj pa mo ramo povedati, da je bita s prika zano igro boljša Vesna, saj so Križani ustvarili mnogo gol-akcij ter zadeli prečko z Vecčhiom. Drugi polčas sta ekipi zaigrali v znamenju «na vse ali nič», tako da so se akcije vrstile kot na tekočem traku. Vesna je najprej remizirala s Starcem in nato še povedi z odličnim Puričem. Kazalo je, da bo splavim* uspel podvig, toda F Recchia jim je v zadnjih minu tah prikriža! račune «če bi pred začetkom tekme remi zadovoljil bodisi mene kot mo je igralce, lahko sedaj rečem, da mi je neodločen izid pretesen, saj smo bili boljši od nasprotnika.* je po tekmi dejal trener '7esne Man-danicci ter dodal: «Proti koncu srečanja moji varovanci zgubijo koncentracijo in prav v teh pos’edniih trenutkih pride do izraza neizkušenost nekaterih, ki nimajo še tiste mere »hudobije*, ki je potrebna, da se dosežejo vidnejši rezultati. Vsekakor sem s prikazano igro zadovoljen in upam, da bomo nadaljevali s tistim navdušenjem, ki nas je spremljalo doslej.* Na koncu še beseda o navijačih, ki so se res v velikem številu zbrali ob robu igri šča in skozi vso tekmo'bodrili svb- * M Breg — Campanelle 0:2 (0:0) BREG: Micor, Albertini, Tritta (v 79. Dazzara), Perosa, Dagri, Pin-zin, Lovriha, Klun, Jež, Samec in Strnad. CAMPANELLE: Rotta, Paolich, Grassi, Raguso, Stokelj, Ribarich, Zulich (v 82. Vascotto), Bon, Aver-sa. Sinico, Gattinoni. SODNIK: Salvagno iz Trsta - STRELCA: v 50. min. Gattinoni, v 76. min. Aversa. bil'V^pFvih petnajstih minutah ly "bleda senca ekipe; ki je -livrotolass j*minb9‘- k; '-c miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................. ODBOJKA V PRVENSTVU D LIGE Juventina in Sloga uspešni V prvenstvu deklic Kontovel osvojil derbi proti Sokolu MOŠKA D LIGA Juventina — II Modulo 3:1 (15:11, 16:14, 13:15, 15:3) JUVENTINA: Plesničar, Mučič, Faganel, Petejan, Malič, Černič, Golob, Jarc, Juren. Tokrat je Juventina končno pokazala, kaj zmore, saj je z zelo lepo in učinkovito igro zasluženo premagala II Modulo. Belo-rdeči so vseskozi igrali požrtvovalno in zbrano, a kljub vsemu nasprotniki niso klonili in so se trdovratno upirali Ju-ventini. Mnogo je bilo lepih zaključkov, tako na eni kot na drugi strani. Pri nasprotnikih je prišla do izraza o-bramba, kajti njihov blok je bil skoraj nepremagljiv. Naši pa so se izkazali z učinkovito in hitro igro. Tekma je bila vseskozi izenačena in na visoki kvalitetr: ravni. Velika po hvala gre navijačem, ki so s svojo podporo pripomogli k zmagi. Prihodnjo tekmo bo Juventina l-grala proti Lucinicu (7. 1. 1981) v občinski telovadnici v Lečniku. -IP- ŽENSKA D LIGA Inter — Sloga ^ (15:13, 14:16, 5:15, 6:15) SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Križmančič, Sosič, Suzana in Valentina Vidali. V svoji tretji prvenstveni tekmi je ekipa Sluge zmagala, čeprav je slabo začela. Tehnično je bila naša ekipa odločno boljša od domačink, izdalo pa j je podcenjevanje nasprotnic. Tako so prvi set zasluženo zgubile. Odlikovale so se predvsem v drugem mizu, ki so si ga priborile po več kot polurnem boju z minimalno prednostjo 16:14. V ostalih dveh setih s" se naša dekleta prav tako srčno borila, pešalt p: je največ obramba. Prihodnjo tekmo bo Sloga odigrala v gosteh pri Boru, ki je še neporažen v tem prvenstvu. DEKLICE Kontovel — Sokol 3:1 (2, 4, -11. 6) KONTOVEL - Ban, Nataša in Romilda Daneu, Kemperle, Livia in Tanja Pertot, Regent n Starc. SOKOL: Caharija, Gruden, Maja in Sara Milič, Pertot, Prašelj, Purič in Slavec. Deklice Kontovela so z lahkoto premagale Sokol. Tokrat so zaigrale res dobro in brez težav osvojile prva dva seta. V tretjem pa so zaradi podcenjevanja nasprotnika in zmedene igre zamudile priložnost, tako da je set osvojil Sokol V nadaljevanju pa so se Kontovelke spet zbrale in zasluženo zmagale. T. C. Danes zaključek sezone pri atletski sekciji Adrie Danes zvečer, ob 18. uri, priredi atletska sekcija lonjerske Adrie / prostorih društva gostilne v Lo-njerju zaključek letošnje atletske sezone, čeprav je precej atletov pričelo že s tekmovanji prihodnje sezone. Prav zaradi teh tekem ni društvo že prej, to je konec oktobra, organiziralo tega srečanja. Ta zamuda pa je bila obenem tudi dobrodošla, saj bo društvo ob tej priložnosti lahko predstavilo svojim članom in simpatizerjem prvi bilten atletsk sekcije, ki poleg rezultatov vseh letošnjih tekem, na katerih so nastopali člani Adrie, vsebuje tudi precej fotografij ter seznam vseh društvenih rekordov v raznih kategorijah. Ta pobuda je za lonjersko društvo vsekakor nova, a ne bo ostala enkratna: odslej bi tak bilten izhajal dvakrat letno, in sicer ob zaključku prvega in drugega dela sezone. Kar se tiče današnjega programa, bo v društvenih prostorih naj: prej predvajanje filmov iz letošnje sezone ter film, ki ga je posnel trenef Ruzzier na letošnji moskovski olimpiadi. Za najmlajše člane sekcije bodo zavrteli tudi nekaj ri sank. katerim bo sledilo včlpnjeva-nje za sezono 1981. Ob koncu bo zakuska ter razgovor o sedanjem in bodočem programu delovanja sekcije. R F TENIS ADEl.iviDE - Po prvih dveh'sre čanjib posameznikov je «selekcija sveta* v vodstvu proti obema Amerikama zmagala z 2:0. Izida: Lendl (ČSSR) - Gerulaitis (ZDA) 6:2, 6:2; McNamee (Avstral.) - Pecci (Par.) 6:3, 6:3. Tudi v 14. kolu nogometnega prvenstva 2. AL so bili ponovno v ospredju pozornosti napadalci. F osmih tekmah je namreč padlo kar 25 golov, s čimer je bil izenačen rekord prvega kola, ko je tudi padlo 25 .golov. Za naše enajsterice ni bil nedeljski zavrtljaj preveč u-spešen, saj je do zmage prišla le Zarja. Bazovci so v gosteh prepričljivo premagali ena jsterico Čampi Elisi, ki jim ni bila nikoli kos. Dobesedno je tokrat odpovedal Breg, ki je na domačih tleh s klasičnim izidom klonil proti Campanellam, ki gotovo preživljajo dober trenutek. T r žačani so namreč v Dolini o-svojili tretjo zaporedno zmago. Praznih rok se z gostovanja pri CGS vrača tudi Kras. S tem drugim prvenstvenim porazom je ekipa Krasa spet naredila korak nazaj na lestvici: medtem ko je bila pred mesecem dni na odličnem tretjem mestu, je sedaj šele deveta. Križani se s težkega gostovanja v Šlarancanu vračajo z dragoceno točko v žepu. Z nekoliko več športne sreče bi lahko «plavi» celo osvojili celotni izkupiček, saj so domačini izenačili le nekaj minut pred koncem. Prihodnjo nedeljo bi morale ekjpe, glede na koledar, počivati, ker pa ao med prvenstvom odložili več tekem, bodo odigrali prvih šest od skupno desetih neodigranih srečanj. IZIDI 14. KOLA Op. Supercaffe - Costalunga 1:3 Baxte* - S. Marco 1:2 CGS - Kras 2:0 Breg - Campanelle 0:2 Giarizzole - Rosandra 1:1 Libertas - Domio 1:1 Staranzano - Vesna 3:3 Čampi Elisi - Zarja 1:3 LESTVICA Vesna 21. Staranzano 17, Zarja, Campanelle in Rosandra 16. Costalunga 15, Libertas 14, CGS in Kras 12, Breg in S. Marco 11, Čampi Elisi 10, Baxter in Op. Supercaffe 9, Giarizzole 8, Domio 7. PRIHODNJE KOLO (28.12.80) ZAOSTALE TEKMI Breg - Costalunga. Giarizzole - S. Marco. Op. Supercaffe -Rosandra. Kras - Libertas, Zarja - Staranzano. Camni Eli si - Vesna. B. R. prvi, čeprav izredno nevaren strel (Samec' je namreč zadel vratnico) izvedli šele nekaj minut pred krajem prvega polčasa. V nadaljevanju je kazalo, da bodo Brežani le zaigrali, kot znajo, že v peti minuti pa hladna prha: Gattinoni je sam prodrl pred vrata ter izkoristil hudo neodločnost domače obrambe. Brežani so tedaj le zaigrali bolj požrtvovalno in povezano, uspešno so nastavljali off-side, zaustavljali izredno hitre protinapade gostov, ki so z učinkovitimi kombinacijami in dolgimi streli zlahka prodirali čez sredino igrišča, proti koncu pa so znova popustili. Slabo šo tudi obvladovali žogo, česar je krivo izredno raz močeno igrišče, pogoji pa so. bili isti tudi za nasprotnika. Imeli so tudi nekaj priložnosti, vendar ne iz igre, ampak v gneči, ki se je u-stvarjala pred , vrati gostov, pri ka terih 'je bil zlasti dober miadf.jn vitki Stokelj, Izid je v protinapadu zapečatil Aversa z lepim' strelom z glavo, Breg pa je imel 'preveč črn dan, da bi lahko nadoknadil za miljeno. CGS - Kras 2:0 (1:0) CGS: Del Bello, Righer, Rebec, Bisel, leligoi, Auber (v 1". min. d.p. Cioffi). Škabar, Tesevich, (v 20. min. d.p. Čespa), Abrafni, Sel-lan, Lusetich. KRAS: Paulin, D. Škabar, A. Škabar. M. Milič, Villalta, Puntar. L. Milič, Gullia, Ferfolja, Blažina, (v d.p. Terčon), Lanza. STRELEC: v 15. min. in v 15. min d.p. Tesevich. Po dveh tednih prisiljenega premora, so rdeče-beli spet stopili na igrišče. Tokrat so se v Ribiškem naselju pomerili z ekipo CGS, ki jim je še v lanski sezoni dela'a družbo v tretji amaterski ligi in je vedno predstavljala trd oreh za Kras. Čeprav so domačini v prvenstvu slabo startali, so v nadaljevanju zaigrali odločneje in po nedeljskem slavju delajo družbo Krasu z dvanajstimi osvojenimi točkami. Že iz uvodnih potez je bilo razvidno, da bo Krasu trda predla zaradi nerazpoloženosti vratarja Paulina. V 15. min. p.p. je namreč Paulin slab j posegel in Tesevich je povedel domačine v vodstvo. Edinstveno priložnost, da izenači je pet minut pozneje imel Gullia, domačemu brai.ilcu pa je s precejšnjo mero sreče uspelo preusmeriti nevaren j strel v kot. Do konca polčasa so rdeče-beli popolnoma nadigrali CGS, vendar jim ni nikoli uspe resno ogroziti nasprotnega vratarja V začetku nadaljevanja j" Lanza zapravil lepo priložnost, vendar so tudi domačini v teku srečanja kar trikrat zadeli vratnico. Usodo gostov pa je v 15. min. zapečatil Tesevich, kateremu so branilci pušča), preveč prostora. Kmalu nato pa je bil Ljubo Milič popolnoma sam ,pred .vrati netočen pri zaključevanju Krašovci so malo, zagrizenost^''..,. prav se je na igeišči»-takoMki», da jim I je prišiljenriTOčitolt prav gotovo škodoval, ker so s tem izgubili ritem. Tudi sodnik je bil izredno pristranski vendar s svojimi čudnimi odločitvami, ki so sicer oškodovale rdeče-bele, ni bistveno vplival na končni rezultat. Z. S. Čampi Elisi Prisco — Zarja 1:3 (0:2) ČAMPI ELISI: Furlan, Bertocchi, Ruchetti, Bulant, Lizzi, Morgan, Miotto, Fantina, Petania, Stefani, Urizzi. ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Sa-mese, Macor, Križmančič, Ratem, Dana (v 80. min. Mosetti), Lenar-duzzi, Fonda. SODNIK: Pilato iz Trsta. STRELCI: v. 1. min Ražem, v 18 min. Lenarduzzi, v 64. min. Le-narduzzi iz enajstmetrovke, v 86. min. Fantina. Nogometaši bazdvske Zarje so v nedeljo odigrali eno boljših tekem tega prvenstva in gladko zmagali proti šibki ekipi Čampi Elisi. Usoda Tržačanov je bila zapečatena že po prvi minuti tekme, saj je po lepi akciji Fabio Ražem z močnim diagonalnim strelom premagal domačega vratarja. Zarjami so se po golu dobesedno razigrali in imeli še nekaj zelo ugednih priložnosti, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. Že v 18. minuti pa so zarjani podvojili z Lenarduzzijem. Tudi po drugem golu se igra Tržačanov ni spremenila, tako da so imeli Bazovci skrajno lahko delo. V drugem polčasu se slika na i-grišču ni bistveno spremenila. Kljub temu, da so imeli domačini lahko terensko premeč, pa niso nikoli resneje ogrozili bazovskih' vrat. Proti sredini polčasa pa so 'Zarjani ' ri-tisnili in spravili v težave obrambo domačinov. Najprej je moral Furlan posredovati na lep Fondov strel z glavo, nato pa je Samese le za las zgrešil vrata. Tretji gol je padel v 64. minuti: sodnik fjg^agridil enajstmetrovko v korist Žffrje, Lenarduzzi tem golu je Zanja »igrala sprošče-va zatresel mrežo domofonov, ki so nekaj minut pred koncem srečanja le dosegli častni zadetek, potem ko je bazovska obramba «zaspala». Tokrat moramo pri Bazovcih pohvaliti vso ekipo. BIG Avellino - Catanzaro 1 Bologna • Fiorentina 1 Cagliari - Brescia 2 Inter - Torino X Juventus - Udinese 1 Perugia - Napoti X PIstoiese - Como 1 Roma - Ascoli 1 Catania Palermo X Piša - Milan 2 Sampdoria - Lazio X Fano - Sanremese 1 Padova - Civitavecchie X KVOTE 13 - 2.059.400 lir 12 - 64.000 lir namenske telesne kulture na njenem bistvenem razlogu obstoja.'.Niso nasprotni, samo neprizadeti so; a tega si v vztrajnem in dolgotrajnem boju, ki ga naša skupnost bije, ne moremo in ne smemo privoščili. Po sili razmer, ki se jim vre puščajo, se njihova ‘problematika športa omejuje na prvenstvo, vaditelja, telovadnico, igralca, ki mera k vojakom, drugega, ki (ja hoče veliko društvo odkupiti in podobno. Vsi vemo, da so vsa ta vprašan a težka in da jih moramo reševati, saj stvari poznamo, ker vrihajamo iz društev, t.j. iz baze. Vendar moramo del sil, časa, miselnega napora posvetiti tudi splošnim problemom telesne kulture na splošno in naše posebej. Tako pripravljeni bomo imeli večji posluh za sosednja društva, tako pripravljeni bomo •manj podvrženi raznim deviacijam ter tistim, ki v slabi veri, v islca-nju osebnega prestiža in kampam-lističnega gledanja na lastno društvo, razširjajo dozdevne resnice, besedne igre in vesli z bliskovitim učinkom, namesto da bi odprla vprašanja in napake obravnavali na sejah., skupščinah, občnih zborih in drugih za to primernih forumih. Včasih se poraja občutek, da so nekaterim napake in težave dobrodošle, ker le v razpihovanju le-teh in ne v njihovem razreševanju najdejo možnost, da pri svojem društvu ^hranijo status quo, to se pravi, da nepravilnosti ne odslra njujejo in da se z njimi ne spopadejo. Glede na sedanjo razvojno stopnjo naše telesne kulture, bi nova izdaja Slovenskih športnih iger ne bila realna, čeprav se dobro zavedamo pomembnosti vloge, ki so jih igre imele v preteklosti. Namep SŠl je bil razširiti, kapilarizirati telesno kulturo na celotnem zamejskem prostoru. To smo v veliki meri dosegli. Tudi rekreacijsko dejavnost smo znali oblikovati, pa čeprav ne še v zadostni obliki. Skratka, napravili smo korak naprej; kjer je telesna kultura bila prisotna občasno, imamo sedaj stalno delujoča društva. Ta pa ne bi smela nikoli pozabiti lastnega enotnega izvora. izvora iz enotnega hotenja. Ta zavest naj bi bila tista oovezo-valn.a vez, ki nam je potrebna ob dejstvu, da preko Združenja povezujemo društva, ki delujejo v treh različnih pokrajinah. In še nekaj nas lahko strateško druži: posamezna športna društva naj se vključujejo v, .stvarnost, naj ne bodo otok idejne nezrelosti in kva-lunkvizma. Preko krajevne proble-matike, s katero je vas ali mestni predel povezan s širšim okolišem, bodo tudi športniki razširili svoj pogled in spoznali, da je vprašanje potrebno načeti celovito in ne le pri lastnem moštvu. Tak aktualen in žgoč primer, preko in zaradi katerega se moramo, posebno v tem obdobju, športniki povezati z ostalimi dejavniki v krajevnih skupnostih, je vprašanje sprejetja in kasneje izvajanja globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Me• nimo, da je telesna kultura, skupaj z ostalimi in množičnimi in specia liziranimi organizacijami, ki oblikujejo našo krovno manjšinsko organizacijo, Slovensko kulturno gospodarsko zčezo, in skupaj z ostalimi političnimi komponentami, ki se zavzemajo za razreševanje narodnostnih vprašanj, dolžna dati fvoj doprinos. Zavedati se namreč moramo, da je telesna kultura, kot del naše skupnosti, v svoji tekmovalni obliki sposobna podčrtati našo vri-sotnost in naša hotenja tudi v tistih okoljih večinskega naroda, kamor imuni umi........imiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ipiiiiiiiiM«"niiiniiiiin»iiin>iiiiii'i« ! druge oblike naše življenjskosti ne j sežejo. To nam torej nalaga poseb- KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU nedeljo prej (skoraj vso tekmo z igralcem manj), enakovredno kljubovala Vesni. Odpovedala je zlasti sredina, vendar je vsa ekipa igrala kot brez glave, brez posebne odločnosti in uigranosti Šele okrog dvajsete minute so se Brežani ne koliko zbrali, vendar je nasprotnik še naprej z veliko lahkoto prodiral pred njihova vrata, kjer pa je Mi cor dobro opravil svojo nalogo. Sla bo povezavo sredine z napadom pri Bregu dokazuje tudi dejstvo, da so Dom presenetil v gosteh v Tržiču To je prva zmaga goriške peterke na «vročem» igrišču Parna Dom - POM 80:70 (33:28) DOM: Čubej, M. Dornik 26, Ko goj 17, Sancin, Semolič, Podberšič 14, U. Dornik 13, Ziani 10. PON: Poian v 17. min. d.p.; M. Dornik v 20. min. d.p. SON: Dom 14, POM 25 Domovci so v nedeljo poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so izbojevali dve dragoceni točki na «vročem» igrišču Poma iz Tržiča, kjer so več let doživljali same poraze. Tokrat so zaigrali res učin kovito, obramba je dobro delovala pa tudi v napadu je bila igra premišljena in kvalitetna. Belo-rdeči so nastopili brez trenerja Gojkoviča, na njegovem me stu pa je sedel Kont. Fantje spo četka niso bili preveč prepričani v lastne sposobnosti, tako da so v začetnih minutah nekoliko zatajili. Večkrat so se znašli sami pod košem, pa jim žoga ni in ni hotela skozi obroč. V nadaljevanju pa so zaigrali bolje in brez nervoze, ki pa ni priza nesla domačinom, saj so dobili tudi dve tehnični napaki. V 12 minuti so domovci dohiteli nasprotnika in od tega trenutka dalje so ostali v vodstvu vse do končnega žvižga. V drugem polčasu so se nasprot niki nevarno približali domoveem na sami dve točki, toda z veliko agresivnejšo igro je našim zopet u-spelo nadigrati POM Najvišje vodstvo je znašalo kar petnajst točk, v zadnjih minutah pa so domačini zamudo nekoliko nadoknadili in ta- ko ublažili pekoč poraz. Sodnika sta solidno opravila svojo nalogo. Dobro so se odrezali vsi domovci, še posebej pa moramo pohvaliti ra zigranega M. Dornika in Podber-šiča, ki igra iz tekme v tekmo bolje. M. Č. MINIBASKET TURNIR Z & R Kraški zidar Sž. - Ferroviarlo 38:34 V tretjem kolu prvenstva Z & R je Kraški zidar poskrbel za podvig: premagal je namreč eno boljših e-kip skupine Ferroviario. S to zmago so .< Sežanci skoraj gotovo zagotovili prestop v višjo skupino (od 1. do 10. mesta), in lahko rečemo, da je to lep uspeh za «plave» Sedaj jim zadostuje, da premagajo skromnega Libertas A. Max Bor A - Sokol 30:46 (18:19) BOR A: Burolo. Trampuš 3, Pa-njek 2,- Matera 19. Barut 1, Pertot 2, Kapelin 1, Klinc, Volk, Acerbi, Rudolf 2. SOKOL: Carli 10, A. Škrk 8. R. in D. Škrk, Floreanič 2, Peric 2, I. Stanissa Terčon 17, Adam, Ve-nier. V četrtem kolu prvenstva v mini-basketu je Sokol v gosteh prepričljivo premagal najmlajšo Bo rovo peterko. Tekma je bila dopadljiva. zlasti v prvih dveh četrtinah. ko sta ekipi res dobro igrali in sta si bili docela enakovredni. Terčonovi varovanci so bili tokrat zlasti učinkoviti v napadu, kjer so tudi ulovili mnogo odbitih žog, medtem ko so borovci v drugi polovici popustili, kar je Sokol izkoristil in zasluženo zmagal. Med posamezniki bi omenili mlada borovca Paolinota Pan jek, ki je prikazal veliko požrtvovalnosti in Martina Ka pelina, ki se je edini boril pod košema, pri Sokolu pa Car-lija in Terčona, ki je bil po našem mnenju najboljši na igrišču. Max OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da odpade pouk telovadbe vseh oddelkov in na vseh šolah ter vrtcih do 5. januarja 1981. » • # ŠD Breg obvešča, da sprejema rezervacije za silvestrovanje. Vpis v mlekarni pri Lauri Kofol v Boljuncu. Pohitite! # * * ŠK Kras obvešča, da zaradi božičnih počitnic ne bo otroške telovadbe do 5. januarja 1981. * « « ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo drevi ob 20. uri na stadionu <1. maj» seja odbora sekcije. no dolžnost, ki se ji ne smemo 1 neveriti. Znotraj našega športnega gibanja pa je še treba ugotoviti, da smo se počasi naveličali poslušati pohvale na račun raznih -oročil in načel ob posvetih, občnih, zborih in razpravah, katerim so ob drugih razpravah in skupnih srečanjih sledile izjave o samozadostnosti posameznih moštev in društev, o drugorazredni vlogi skupne organizacije, o puhlosti spoznanj in načel, do katerih se je naša telesna kultura dokopala. Slednjič se bomo le morali odločiti, da sprejeta načela in smernice vsi uresničujemo. Če naj se v naši telesni kulturi razlikujemo in ločujemo, potem naj ločnica teče, ne med sprejemanjem in nesprejemanjem načel, temveč med njihovim uresničevanjem in neurasniče-van jem. Ob desetletju ustanovitve ZSŠDl lahko ugotavljamo torej vrsto vprašanj, o katerih so še v teku razprave, ki še dozorevajo, lahko pa navedemo vrsto drugih, ki smo jih v tem obdobju rešili in uresničili. Uspešnost drugega desetletja, ki stoji pred nami, pa je v veliki meri odvisna od strpnosti, odgovornega pristopa in širine poaledov le-lesnokulturnih delavcev. Poleg tega pa je tudi odvisna od vravilnega Odnosa vseh ostalih družbenih dejavnikov do vprašanj telesne kulture. Samo 10-letnico delovanja, oz. 10. jubilej ZSŠDl ni bilo mogoče v preteklem kriznem obdobju pravilno ovrednotiti. Namen va je. da to obletnico v kratkem roku vrimerno zabeležimo, o čemer noj bi oodrob-neje sklepal odbor ZSŠDl, ki bo na današnjem občnem zboru izvoljen. Ta okrogla obletnica naj nam bo v spodbudo pri nadaljnjem delu, ki naj ga označujejo enotnost, osveščenost in še večja privravljenost za odkrito dogovarjanje, kar je lahko le v prid razvoju celotne naše telesne kulture, pravilni vzgoji naše mladine, oziroma v prid celotne naše narodnostne skupnosti v Italiji, (Konec) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlie) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. decembra 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61COO Ljubljano Gradišče 10/11. nad... telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul *šir. 1 st., viš. 43 nmi) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožajia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi; iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska čfan italijanske Zveze Časopisnih založnikov FIEG BENEŠKI DNEVNIK V NEDELJO ODPRLI PRENOVLJENO ČEDADSKO OBČINSKO KNJIŽNICO Sedež so popravili z izdatnim denarnim prispevkom Jugoslavije ČEDAD — Občinsko knjižnico v Čedadu so v nedeljo dopoldne slovesno ponovno odprli, v prenovljenih prostorih palače Nussi. Del palače, v kateri je po novem knjižnica, so po načrtih arhitekta Attilia Zorattini-ja popravili s precejšnjim denarnim prispevkom Jugoslavije in še posebej Slovenije. Po potresu, ki je pred nekaj leti prizadel našo deželo, je poleg drugega, Slovenija namenila občini Čedad večjo vsoto denarja, ki naj bi ga ta namensko uporabila. Takratna občinska uprava se je odločila, da prispevek nameni za obnovitev stavbe, v kateri bi bili po novem prostori občinske knjižnice. V ta namen so Jugoslovani prispevali nad i milijonov lir, preureditvena dela je opravilo podjetje Benedik Popravili pa bodo tudi drugi del stavbe, to na lastne stroške in tam namestili sodnijske urade. Na nedeljski otvoritveni slavnosti se je zbralo precej domačinov in tudi povabljenih gostov. Prišli so zastopniki knjižnic iz vse dežele, zastopniki občin čedadskega okoliša, zastopniki iz Jugoslavije. Omenimo med temi generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, zastopnika Kulturne skupnosti Slovenije Črtomi-ra Kolenca, ravnatelja novogoriške knjižnice »Franceta Bevka* Zoltana Jana, predstavnika ZKO Nova Gorica Klavdija Koloinija in še nekatere druge. Prišli pa so tudi zastopniki beneških slovenskih društev, omenimo med njimi le predsednika TO SKGZ za videmsko pokrajin odr. Viljema Černa in predsednika koordinacijskega odbora za popotresno pomoč Dina Del Medica. Prisotni pa so bili tudi parlamentarci, deželni svetovalci, pokrajinski in občinski svetovalci ter odborniki, predstavniki strank. < Pred stavbo knjižnice je spregovoril čedadski župan dr. Ennjo Pasco-lini. Zahvalil se je Jugoslovanom za vso pomoč ki so jo dali tem krajem za obnovo. Pomoč je prihajala od vsepovsod, pravilno smo jo uporabili, jo dejal župan, še posebno nam je draga pomoč iz sosedne prijateljske Jugoslavije, s katero imamo danes najboljše odnose. Obnova je v glavnem že napravljena, v kratkem bomo nadoknadili še to česar nismo do- slej mogli napraviti. Ob tem se je župan še posebej zahvalil Jugoslaviji in njenemu uradnemu zastopniku na tej manifestaciji, gen. konzulu Cigoju. Prijateljski stiki so se še bolj razširili med zadnjo vojno, ko so se ramo ob ramo borili tudi v teh krajih slovenski in italijanski partizani in spomin nanje je bil obujen prav v nedeljo, ko so se poklonili spominu osmih padlih. Danes smo ob najbolj odprti meji v Evropi, je dejal župan, tako so novinarji imenovali našo mejo, tako je tudi v resnici. Za njim je spregovoril še podpredsednik deželnega sveta Del Gobbo, ki je tako kot župan poudaril važnost, ki jo je imela mednarodna in še posebej jugoslovanska pomoč pri obnovi dežele. Knjižnica je namenjena predvsem mladini, saj je prav da CELOVEC - Koroški kulturni dnevi, dvanajsti po vrsti, bodo letos spet kot prvotno v božičnih počitnicah in ne več februarja. Zaradi praznikov pa razen tega ne bodo za konec tedna, temveč se tokrat začnejo'v nedeljo, 28. decembra, in končajo v torek, 30. decembra. Tokrat bo v središču kulturnih dni Zilja. Že na otvoritveni večer bosta mešani zbor «Rož» iz Šentjakoba v Rožu in akademska folklorna skupina »France Marolt* v ce lovskem Domu glasbe izvajali Ziljsko svatbo — cUascit pr Žile* — v pesmi, besedi, plesu in glasbi. V torek popoldne bo tematska ekskurzija v Ziljsko dolino pod strokovnim se mladina iz knjig uči kako je bilo v naših krajih v preteklosti in kako je danes, ko vladata mir in prijateljstvo. Pred palačo sta bila razobešeni jugoslovanska in italijanska zastava. Zatem so si gostje ogledali prostore knjižnice, ki so razdeljeni v tri nadstropja. V knjižnici je 12.000 knjig, tako nam je povedal ravnatelj dr. Romano Vecchiet, poudaril je da se prenovljena knjižnica otvarja ob petstoletnici tiska prve knjige v Furlaniji, ki je bila tiskana prav v Čadadu. Čedadski župan je generalnemu konzulu SFRJ Cigoju daroval v čast priznanja še kopijo srednjevškega grba Čedada in knjigo z zgodovino tega mesta. vodstvom Ceneta Avguština, Boga Grafenauerja. Naceta Šumija in Nika Kriegla. V torek dopoldne bo Jože Lukan predaval o koroškem poslancu v deželni in državni zbor Francetu Grafenauerju. Ludwig Flaschberger pa bo obravnaval po javne oblike in strategije etnične asimilacije in možne protistrategije s posebnim ozirom na Ziljane. Tematski del o Zilji bo v torek zaključila ckrogla miza o prispevku Zilje k slovenski kulturi, kjer bodo sodelovali kulturniki in znanstveniki iz Koroške in Slovenije. Izven tematskega dela bosta Franci .Zvvitfcer in Matevž Grilc v ponedeljek poročala o položaju slovenske narodne skupnosti na Koro škem. Silvo Devetak bo prav tako v ponedeljek osvetlil pravico mani šin do zaščite in razvoja v luči st stema OZN, v torek pa bosta Dušan Nečak in Peter Vodopivec predavala o razcvetu manjšinskih gi banj v Evropi. V ponedeljek zvečer je predvideti kolektivni ogled razstave Valentina Omana v Auli Slovenici pod strokovnim vodstvom Ceneta Avguština ki se mu bo priključil literarni ve čer slovenskih koroških avtorjev. (Sindok) Posmrtno priznanje dr. Jožetu Pogačniku LJUBLJANA — Predsednik Komi r UTOK« KAMNIK vJUTOIO KOPER PREŠERNOV TRG 3 tel. (066) 22-870 Ce želite biti oblečeni sodobno in elegantno in pri tem slediti modi, Vam nova trgovina UTOK Kamnik v Kopru nudi bogato izbiro. MARKO VVALTRITSCH iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiimiiMiiiiiiiiiimiimunniiitmtiiiimifiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii T0KRA T BO V OSPREDJU RAZPRA VE DOLINA ZILJE Jutri začetek dvanajstih koroških kulturnih dnevov Na sporedu tudi okrogla miza o prispevku Zilje k slovenski kulturi ženske, moške in otroške usnjene konfekcije, ženske konfekcije krznenih izdelkov in najrazličnejše usnjene galanterije, Trgovina je za stranke odprta neprekinjeno vsak dan. OBIŠČITE NAS! V sije za versko skupnost SR Slovenije Dušan Šinigoj jp v petek podelil sorodnikom pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika pomembno priznanje «red republike z zlatim vencem*, s katerim je predsedstvo SFRJ posmrtno odlikovalo nadškofa. «To odlikovanje je življenjsko priznanje za umrlim nadškofom, za njegovo osebno nastopanje in za za sluge, ki si jih je pridobil v odno sili med samoupravnim socializmom in katoliško cerkvijo v SR Sloveniji*, je poudaril predsednik Dušan Šinigoj. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Znanost 13.00 Dan za dnem. Rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 TILT — glasbeni program 15.15 Risanke 15.35 Zrcalo nad svetom 15.55 Pet letnih časov, 1. del TV priredbe 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, L .. Gremo! Rdečelasa Ana — risani film 18.00 šolska vzgoja: Ludwig van Beethoven 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Risanke 19.20 Dogodivščine Davida Bal-fourja — TV nadalj. 19 45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 Podoba pred zrcalom 21.25 Hollywood 22.15 Nepremagljivi — TV film 22.40 Yellow magic orchestra, 1. de! Ob koncu DNEVNIK, in Zrcalo nad svetom Drugi kanal 12.30 Robinovo gnezdo — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Nižja srednja šola: šola, ki se obnavlja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Edvard VII. waleški princ, TV nadalj. 15.25 Šolska vzgoja: Uporabljati filmsko kamero 16 30 Tolpa petih - TV film 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, II. del 18.00 šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza 18.30 Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s. .. planetom Toto Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Posebna oddaja Dnevnika 2, Mesec dni kasneje 21.30 »Mogambo* — film Režija: John Ford; igrajo: Clark Gable, Ava Gardner. Grace Kelly, Donald Sinden in drugi Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 16.45 Koncert za tri 17.45 Koncert 18.50 Gledališče akrobatov 19 00 in 19.30 Dnevnik in Deželne vesti 20.00 «Superbabica» na pomoč 20.05 šolska vzgoja: ... Večerna glasba. 20.43 Eov 22.15 Bitka za akropolo 23.05 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 16.15 TV V ŠOLI: TV koledar. Prva slovanska naselja; Obiščimo vojašnico, Dnevnik 10, Prirodopis. Risanka. Književnost in jezik. Zgodba, Glasbena vzgoja. Atomska energija in notra njost atoma. Premikanje ledenikov, Delitev celic. Drevesa in njihov pomen. 17.15 Poročila 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu 17.30 Mali svet, dok. oddaja 18.00 Telesport 80 18.30 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19 24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 B. Clavel: TUJA HIŠA, francoska nadalj. 21.50 V znamenju 22.05 Naši baletni umetniki: Vojko Vidmar Koper 17.30 Ponovitev filma: »SANJSKI DNEVI* 19.00 Odprta meja 19.25 Otroški kotiček, Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 PREDSEDNIK NOGOMET- NEGA KLUBA — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Locandina flash 22 15 Narodna glasba: Poljska in Norveška 22.45 Hudičevo seme (Vražje sje-me) — TV drama Zagreb 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Danes v skupščini 18.45 Dnevnika 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Signali 20.55 VRNITEV DOMOV, ameriški film TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert komorne glasbe: 11.30 Beležka in Folklorni odmevi: 12.00 četrtkova srečanja; 12 30 Kulturne rubrike naših tednikov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano; 15.00. Sodobni sound; 16.00 <