Naša vojska. Zaclnji teden ie bila velita nevarnost, da bo Avstrija morala prijeti za orožje. HvalaBogu, danes lahko rečemo, da ni vec neposredne nevarriosti. Na vseh stra!neh so izginile črne poš|asti, ki so nam pretile s svojjimi neprrjaznimi obrazi.. Obzorje okoli nas se nam je razsvetlilo in zopet se nam smehlja nasproti prija,znej'še nebo. Srbija se udaja ter izjavlja, da fle bo za vsako oeno zahtevala prostega pota gjkozi Aibanijo do Jaclra;iiskega morja. Zadovoljila se bo, ako se ji zajamei kjiebodi morsko pristanišee, ne da bi morala dobiti zraveu še kos zemlje, po kaiteri bi lahldo imela do pristanišca, prosti dostop. Rusija pa iz lastnega riagiba proti nam itapc ne bo aačela vojske, ampak samo kot za,šcitnica srbskih z.ahtev. Rusija se je prepfrieala, da Avstrija ne bi stala sama, v vojski, temveč dai lahkb z vso gotovostjo računa na pomoč Nemcije in Rumunije. 'Morala bi se torej bojevati na tri strani. Kakto nevarno je bilo pretekli teden, dokazuje tudi to, da je naiš najboljši general, Konrad-Hecendorf, nenadoma odpotoval vBukarešt, prestolno rumunsko mesto, ter tam imel dolgotrajna posvetovanja s kraljem in vojaškimi krogi. Avstrija je bila pripravljena na vse, Sedaj prihajajo vesti, da tudi v Rusiji pojema, bojno razpoložeinje, tem bolj, k;er preti Rusiji tudi v Aziji vojska od Kitajske, ki se pri 'Japoncih že poteguje za pojnloc. In eeprav je Italija naša, ljuba zaveznica, vendar so bili naši vojaški in politioni kirogi prepričani, da bo nas Ttalija v slucaju, ee se zapletemo mi z Rusijo v vojsko, zapustila in napadla, Toda tadi Italija se je zadnji čas tako zaljubila v Albafnijo, cta zahteva iijeno samoštahiost tako odlocno kakbr Avstrija, in s tem Je prišla ob naSo stran ja nam postala bližja. Do^ goclilo se je zadnji teden, da je italijanski ministrski predsednik javno grajal izgrede v Benetkah, pri katerili se je lmjskalo proti Avstriji, ter zagrozil, da ne bo trpel hujskarii zoper iiašo državo. Grdo pa se vedejo v sedanjih razmerah nemski casopisi in nemške stranke v Avstriji, Vemo, da je naš cesar izrecno za mir, dokler to prlpusca oast in ugled Avstrije. Ravno tako prestoloriaslednik in vsi \risoki političini krogi. A nemško časopisje nesramno hujska na vojsko zpper Srbijo in Rusijo. Vsak ima laliko svoje mnenje, toda, kla/r imajo našii Nemci za Srbijo iii Rusijo, to je golo sovraštvo. Pišejo tako nizkotno, tako zaljivo, da se olikanemu člo.veku kar gabi, da je med tem ljudstvom še toliko zlobnega sovraštva, Izkraja je še nekaterD nemško časopisje odobi-avalo, d,a se naženejo Turki iz Evrope, sedaj je pa vse na turški strani. Seveda, Bolga,ri, Srbi in Črno»orci SiO Slovani, a te črtijo Nemci iz vse duše. Se(jaj slepo in iiepremišlieno hujslcajo v vojsko zoper Srbijo in Rusijo, v prvi vrsti rajdi tega, ker bi se šlo zoper Slovane. Hlinijo se kot najve6.]e domoljube, čeprav je znano,. da posebno neniško razumništvlo še vedno le v velikem številu sanja le o Bisraarkih, ViIjemih ter oVeliki NemSiji. Ljudje, ki so še pred kratkim klicali: živela Vsenemčija, živeli Hohencolerji, ti Ijudje bi danes radi Slovane uftili domioljubja, k"i so bili avstrijski monarliiji in habsburšk! cesaiski tnsi \ edno zvesti ter se svojega sorodstva z velikimi in (irostimi narodi spominjali vedno le v dovuljeinih mejah.. Med Nemci ni bilo vedno tako, bili so časi, ko je bilo med njimi mnogo veleizdajniškega miSlj,enja. 8tar nauk se na.ni pri tem vHiljnjo v pero: Delnjmo in skrbimo, (la bomo avstrijski Slovani politicno in gospodarsko nadkriljevali Nemce ter dobili povsod vodstvo nad nje. Slovani smo v to poklicani vsled svo.je nadarjenosti, marljivosti in vslecl svojegia; značaja.