Pevec ovam: Z roko na srcu uOlM. je ziato, toda 46 vetrno. ve od napadan, ki ae po= navijajo, molčiš, si kriv prav tako kot tisti, ki jih dela. ita na=* ši šoli je toliko pomanjkljivosti, da je skrajni čas, spregovoriti pošteno, čeprav morda trdo bese io, « Delo mladinske organizacije ne zavodu je v zadnjih leti* skoraj zamrlo. Temu so v precejšni meri krivi funkcionarji sami, ker svojih funkcij niso sprejeli kot znamenje dolžnosti, marveč : zgolj časti, kar je docela zgrešeno, niie ao sicer sem pa tja mla= dinsk^ konferenca, na katerih so bili sprejeti sklepi o marsičem, med drugim tudi sklep o vključevanju mladine v razne krožke. Toda storilo se je malo, skoraj nič. Tradicija je, da spravi gimnazija na oder vsako leto vsaj eno dramsko delo, ^ni tega nismo mogli, čeprav smo poskusili, čemur je bila spet kriva mlačnost sodelavcev« Literarni krožek šteje cele tri člane! Stari krožkarji nismo bili nikdar mnenja,naj krožek zdržuje samo tiste dijake, kisami pišejo«, Vedno smo želeli, naj bi bil naš krožek nekako ognjišče, okrofc katerega bi se zbirali vsi ljubitelji besedne umetnosti. Tu bi se razpravljalo o aktualnih vprašanjih iz naše kakor tudi svetovne književnosti,zlasti modeme./se to bi se dalo storiti, toda za kaj takega manjka volje. Delo v krožku je zvezano s težavami, kar ve= va iz lastnih izkušenj, toda treba je vatrajati,treba se je žrtvo= vati, to pa je morda tudi največ,česar se boš v krožku naučil. Dialektika uči, da je en poj'av vzrok drugemu. Zanemarja« nje mladine s stališča prevzgoje je imelo za posledico, da se je tt mladina zadela vraščati v malomeščanski svet,v svet klerikalizma, ki imata še zmeraj močne korenine, celo med osmošolci, llaš čas je skszix8:cx šel skozi srca kakor vihar, ki ne vpraša za pot. iiarsiko« ga je dvignil pod oblake, marsikoga je treščil ob tla, toda z Kirn njii moramo dalje,stari časi se ne vrnejo, naj si jih ta ali oni št tako Želi nazaj. Danes je življenje težko. Kdo pravi,i*»* da ne? Smo pač šele v jutru, mrzla je megla, ki nas obdaja, toda za njo še skriva sonce.Pošteni ljudje ga slutijo. Bes je, da človek,ki mu za silo gre, lahko z vso pravico zahteva, da mu je bolje, toda ne prej, dokler tudi drugemu vsaj za silo ne gre. Ji, kar nas je mladih, gremo vse premalo sami vase. Go= prišli tovo, da nis.^0 na svet samo trpet,toda tudi ne^aamo plesat. Pn= šli smo, da delamo. In mi amo tista generacija, ki mora ustvariti trdne gospodarske temelje, zagotoviti mora potomčen dostojno žiažji vljenje, kajti nič več se ne sme zgoditi, da bi naši ljudje proda« dajali svobodo za kruh. Premalo je diskusij. Pa saj zanje tudi ni mesta! Mla= dinskih sestankov ni. Vse delo t&ladinake organizacije na gimnaziji je zreducirano na skrb aa Novoletno jelko, iti sva proti temu, da bi mladina ne smela z veselim obrazom v jfrnovo leto. na nekaj bi ra* da opozorila. Kje je tista požrtvovalnost, kadar se pripravlja ka= ka proslava, kjer ni na programu plesa? In kakšne so naše proslave ve? Tista 29. novemora je bila zelo klavrna. Novoletna jelka je bi= la temeljiteje pripravljena.Za vraga, slišala sva, da je bilo kot kje v iioulin iiouge. dekolte?^šumenje^ krinolin...Prekleto, Še se imaš s čim tepsti! Kam je baje tako skrivnostno izginila skati ja z bonboni, naj ugibajo drugi, midva bi rada spregovorila nekaj be= sed o kulturnem programu. Vsekakor je zelo značilna pesem, ki se konča takole: Osmošolci smo veseli vsi, šola nam je španska vas, jazz in ples nam po glavah roji, jcaj matura origa nas! Reprezentirala je obe VIII. Pesem je sicer smešna, to= da duhovita ni. Pove pa kar precej! čeprav že najmanj dvanajst let obiskujemo šolo,nam je ta še vedno "španska vas", matura nas čisto nič ne zanima,kako tudi,saj nas je ljudstvo poslalo v šolo sa= mo plesati Prav gotovo so avtorji že šli kdaj v "dvoje", toda kaže, da dvojine še vedno ne poznajo. Da je živel Stritar, morda vedo, ne vedo pa, da je pri nas obračunal z apostrofoa. Izrazi kot "bedak, kozel, aina" so vzeti iz terminologije nekaterih v osmi,zato nas ostale t5ko posploševanje žali. Razpisala sva se o tej stvari.Srbe ski kritik nazanntitrtbi dejal krajše:"Svaka strofa • katastrofa!" Zanimivo pa je , da je pesem plod kolektivnega ustvarjanja in kot taka je edinstven primer v slovenski,če ne celo v svetovni književ* nosti. ir Spogovorila sva o stvareh, ki jih mnogi skušajo pokriti z mernikom, ne zato, da bi naju kdo zamrzil - česar ne izključujeaa va • temveč zato, da jih pretresemo in začnemo z delom, liladina na šoli faktično ni organizirana. Ima sicer možnost, da plača članarin no, nima pa možnosti,da pove svoje mnenje na sestanku. V nas je še vedno toliko srednjeveške miselnosti, da je potreben marksistični krožek. Mlad Človek se mora sirk iztrgati iz obojema starega ave= ta. Resnica je ena sama, to mora vedeti vbuX, slasti,Se izobražen nec. i*a sestankih naj mladina govori, kakor misli. Dvorezni nož je najbolj nevaren. Haš čas zali leva poS tenih ljudi. Predavanja o mark* sizzau naj imajo sposobni ljudje, ki znajo z besedo seči v srce. fce veva, kako je drugje, toda za Vlil. a veva, da je kakor gozd, na zunaj zelen in tih, toda v njem se koljejo zveri.Tu se bijejo mlad de sile s starimi morda najbolj brezobzirno na vsej šoli.Toda to je poglavje zase. D61je naj se krožki pomladijo!Čudno je, da na vsej gin* naziji ni ženske, ki bi zaj objavila v dijaškem glasilu, z izjemo Dimice Župančič. Dekleta nai scfedi^em učiteljišču so tudi v tem po= gledu daleč pred našimi, čeprav jih gimnazijke včasih gledajo zvia* ka. Večkrat sva premišljala, kaxo pametno bi bilo,ko bi se ustano* vil recitacijaki krožek. Potem za proslave ne bi bilo treba biti v zadregi. Krožek bi 'šel lahko &daj gostovat tudi v kako podjetje. Tako pa se spomnimo našega delavca samo tedaj, kadar potrebujemo sredstev za Novoletno jelko ali maturitetni izlet. Razadnje je skrajni čas, da se dijaški običaji presejejo skozi aito današnjega časa. Septimiado naj se kar mirne duše pai|axaaMxejMucexšauce pošlje med staro šaro.. Dajatvom poglejmo v oči, kalejdoskop treščimo vendar že enkrat ob tla! Se gre drugače. Mi vsi, ki ne hodimo okrog z za= vezanimi očmi, nočemo dalje molčati,kakor tudi ne dalje zardevati samo zato, ker gremo s časom. vi). !;8 CUni te ■ Do. v pora Hm m« b . ff • Tene Srebrnjak:: T m a j u Maj in mrak in dež prši rahle ket je pesem, ki mi v srcu zadrhti. Vzel slsve ed nje senu Tihe, tihe njen kerak v dalji že zamira... sam sem spet in z mane mrak peln, prepeln nemira. Maj in mrak in dež prši rahle ket je pesem, ki mi t srcu zadrhti. Vzel sleve ed nje sem. Tene Srebrnjak: Sedaj ... če sem kdaj ti rekel, da imam te rad, meral petrditi zdaj bi tisečkrat. Če sem kdaj te žalil, žalil nehete, presim, daj, epresti ljuba mi dekle. Francev Ho vak; Tožba V večeru sivem, ko veter je voljan v otožnem zraku trepetal, sem te prijel za dlan in šepetaje ti jecljal: "Oh, deklica, ne čudi se, ne čudi, zakaj vse dolge dni oko se trudi, da te na samem kje dobi.*' Roko iz moje si roke izvila, poravnala kodre las, na steno si se naslonila, da mesečina ti oblila je obraz. Jaz ves sem v strahu drgetal, ko o ljubezni sem jecljal, a ti si atala poleg bleda in t smeh te silila je moja beda. Tone Srebrnjak: Tu vračam Tu vračam ti, kar nekdaj si pisala; kaj pisma bi pri meni še ležala. Saj davno že sva rekla si:"Adijo". Zdaj mrtve črke me le še težijo. Tone Srebrnjak: ti... Glej, spet račun pred sabo svoj imaš vse skupaj - nič; besede, prazna laž. Nekoč bi vse na svetu zate dal, zdaj temu bi se le še nasmejal. Zbogom, dekle, ne zameri, da sem stopil ti na pot, ko iskal sem srečo v veri, da je sreča vsepovsod. Zbogom, dekle, srečna bodi. Le pozabi spet na me; nič več, prosim,me ne sodi, ko bom v svetu bogve kje. Tone Markelj: Srečanj e Jutro je bilo megleno in neprijazno. Teter se je poigr? val z odpadlimi listi in drevesa so se Črno odražale na sivem ozadju, Y parku je bilo mimo. 'Le tu pa tam se je kdo pojavil, ki je hitel v službo; na vogalih cest pa se pometači trudno in zaspano pometali suho listje. Tam, kjer cesta ostro zavije sta se srečala. Ker pač ni= sta gledala in pazila na pot, sta se zaletela. "Pardon!* "Oprostite!" Hotela sta že vsaksebi, ko se ustavita in se pozorno pogledata. "Janez, si res ti?" "Grl e j ga, Stane! Že dolgo te nisem videl!" Podala sta si roki. Janez, visok in postaven mož, je bil elegantno oblečen, z obraza sta mu odsevala zdravje in brezskrb= nost. Bil je utelešena moč in samozavest. Stane, dokaj manjši od njega, je nosil preprosto obleko. Ha suhi obraz so mu padali'dol* gi plavi kodri. V medlih očeh so se zrcalili sledovi trde živijen= ske borbe in grenkih ponižanj, glas pa je imel mehak, poln je bil samozataj evanj a. "Skoraj te ne bi več spoznal, Janez,tak mož si že postal" "E, kaj bi tisto..."Zamahnil je z roko."Res me veseli,da sem te srečal. Koliko je že tega, kar sva se nazadnje videla? čakaj, šest, sedem...devet let je že!" To gre čas hitro naprej!" Govoril je z močnim glasom, brez vsakega čustva. Videlo se mu je, da mu to srečanj e ni preveč všeč in da bi bil raje da= leč stran. To je začutil tudi Stane. Zar v očeh mu je ugasnil in s tihim glasom j e dejal: "Ba, devet let, Kaj vse se je zgodilo medtem?" "Kam pa si šel potem, ko ti je mati umrla? Zakaj se nisi vrnil na univerzo in nadaljeval študijev?" Stane ga je nekam čudno pogledal, kot bi mu očital,zakaj brska po teh stvareh. S- povešeno glavo je odvrnil: "Bratje in sestre so ostali sami. Nobeden še ni bil tako velik, da bi si lahko služil kruh. Na meni je ležala skrb za dru= žino.Moral sem v službo in se odpovedati želji, da bi nadaljeval študije. Ti si imel vsega dovolj, nikoli se nisi boril z revščino. Neuspehov ne poznaš. Česar si se lotil, vse ti je uspelo. Ti si z lahkoto dovršil študije, saj se ti ni bilo treba pehati za vsak= danji kruh. In, kot vidi*, imaš sedaj precej dobro službo." Janez je stal kot steber in v zadregi je vrtal s čevljem v pesek, dutil je, da ga Stane obtožuje in začel se je braniti: "To je vse lepo, toda nisem jaz kriv, če si nekateri tepci ne znajo pomagati, - s tem ne mislim tebe, Stane. Vem , ti si imel nesrečo..." Ba hitro je prenehal in pogledal na uro: "Joj,pozno je že, t službo moram!2 Stane je samo prikimal. Janez se je obrnil k njemu in skušal položiti v glas nekaj mehkobe: "Vidim, da ti gre slabo. Ha, vzemi to..." Stisnil inu je 500 din v roke in se hitro oddaljil. Stane je prebledel in sprva je hotel pohiteti za njim Ustni sta se mu skrivili v bolesten nasmeh. Od svojega bivšega prijatelja je moral doživeti to ponižanje! Zdaj je berač,dobil je miloščino... V glavi mu je kjpvalo, misli eo mu letele sko= zi glavo, srce pa se mu je stiskala v žalosti, razočaranju... Odprl je roke, da je denar padel iz nje, nato pa po* časi odšel, Sel je s koraki starca in postava mu je bila sklju* Čeha. Veter je zgrabil petstodinarski bankovec in ga zavr* teJ/š suhim listjem v prešernem plesu... " * - Stane Pevec: ~ ., Vrnitev Kot kaplja, ki zdrsi z drevesa v suho travo, zgubila si se med ljudmi.., Zvečer kot prejšnje dni sem zrl v daljavo: veš, mislil sem, da boš prišla kot prepnje dni... Bilo te ni v samoto vrta, samo tem& je tiho mimo šla, vsa z žalostjo zastrta... In spet je čas zemljo vrtel kot prej okrog osi... Pozabil sem, čeprav ne smel bi pozabiti, srečne dni, ko v meni zadrhtelo je srce že ob najmanjši misli nate, Tl, yd.e'„o. tudi ;er go njj u y - Stane Pevec: ko v mojem srcu zate cve.lo je m j skih sanj polje... Ha gmajno z jugom vrnile ao se z morja ptice; pri nas krompir za plugom so v zemljo vlagale kmetice... Tedaj si se vrnila, smehljaje kakor zmeraj ai rokd v pozdrav prožila. Veš.meni je bilo težkd, tako težkd, , ko da bi are d otrok stal praznili, čisto praznih rok, G b slovesu Til n$ ne za’ trenutek izzvenele vse strune v naju so v en zvok.,, mlahavi so objemi rok, ki prej so strastno me objele. O, kdo se v meni zlobno smeje, ko skoz srce ai gre tvoj krik? Beseda vsaka je kat pik... Zdaj sva ai tuja bolj kot preje. Prav nič sedaj se ne kesajva, ,, pošljiva.draga, vse spomine med staro Šaro, pajčevine... Vsak svoji struji se predajva! • ' 3T }*> oj .0Bt je pomagi L it. vone., noz ?£i.O iiersann Sudermann: 2'L 2 )!se ss . u i.n sap. sne io j e drsanje ;-*t5 • IX k>trlJ. i: L« akr ti o pesem . D X a Šfj ;.C z Hermann ouderaann (1857-1920) je nemški drama* tik in pripovednik. V svojih deleh je združil ttri momente: nemško meščansko dramo, francoski dialog in naturalistično tehniko pripovedovanja. Prav zaradi tega je osvojil ves kulturni svet. ..a j boljša njegova dela so: drami "čast” in "Domovina1*, roman “Gospa skrb" in zgodovinski povest ■ Mačja brv”, Hiti očetova strogost, niti imterina skrb nista bili kos naši strasti, ue bi nas zajutiti bili zaprli, bi bili splezali ven skozi kletno okno, Ako bi nam bili vzeli drsalke, bi jih bili izdelali sami iz desk in nožnih rezii. To smo ob priliki tudi sto= rili. če je toplomer padel pod dvajset stopinj Reaumura m s< je zdelo, da je nemogoče priti domov brez zmrzlih prstov in nosa, tedaj smo morali ostati v hiši, kar je povzročilo dovolj solza. To= da, sicer so nam privoščili precej samovolje. Starši so nas svarili pred tem, da se ne bi kdo vdiLL na ledu in če smo prišli z mokrimi oblekami domov, so padali udarci. Po zelo estri zimi, v kateri smo zaviti do oči smeli iti samo naravnost v šolo, se je zgodilo nekega dne;da je pihala toplejša sapica; minus lti°tieaumura- skoraj kakor v juliju. Tedaj nas seveda ni nič več zadržalo. Jaz in noj brat Otto, ki je bil poldrugo leto mlajši od mene, sva se potikala po reki Sziesz. Topla sapica je bila napra= vila led pred nama gladak kot zrcalo, kakor da jo je kdo za to najel. 0 nesreči in nesigumosti seveda ni bilo govora. Ven= dar so bila na vsaki deroči vodi muhasta mesta, ki niso bila nik= dar prav sigurna. Ta mesta so bila najbolj znana domačinom pa tudi jaz sem jih spoznal/ gtorasti mraz je pač moral imeti eno dobrino! Zato sem se drsal, brez vsakega ozira, naravnost proti največji globini m sem se zavedel šele, ko sem bil obdan s kosi ledu, ki so se odlomili iti plavali po vodi. Ce bi bil zalet le malo močnejši, se ne bi več prika= zal na površje, moj brat mi je končno pomagal iz vode... Kaj ston= ti sedaj?... Z mokrouobieko je bilo nemogoče iti domov, nedavno je doma zaradi tega treskalo in zaplenjene drsalke so stale za vrati. V takih okoliščinah je ostala samo ena rešitev; da se človek sleče, obesi obleko ne drevo m čaka, da se posuši. Tako se je tudi zgodilo. Brat mi je pomagal sneti drsalke. Čevlje sem zara= di varnosti obdržal, a plašč, suknjič in hlače so se kmalu gugali, obešeni ne bližnji veji. Od srajce je po nekaj trenutkih nehalo kapljati. To je bil že lep uspeh - in topla sapica mi je prijetno pihljala okoli trepetajočih nog. Da, tako sem stal in hrepeneče gledal potek sušenja, je šlo proti pričakovanju hitro in po sreči. Hlače so izgl8dale že popolnoma suhe;vendar če sta se hlač= niči dotaknili druga druge, sta dajali od sebe šum, kakor če bi drgnil Kamen ob kamen. To se je zdelo nama skrivnostno. "Jaz jih bom rajši oblekel",sem rekel bratu. voda, ko sem notel željo spremeniti v dejanje, se je v najin strah zgodilo, da sta bili obe strani tako trdno zmrznjeni skupaj, kakor da bi se zrasli v en kos. Z drsalkami sva jih raztolkia na dvoje, da so tvo= rile dve cevi, ki sta brez vsake pomoči stali na ledu kot dva moža. Zlezel sem v ti dve cevi, prav tako v rokave, ki sva jih s silo razdružila m potem sva odšla domov. Brez da bi zagotavljal, mi bo vsak verjel, da sva tekla. ama je ravno prižgala luč in je naju pogledala s površnim zanimanjem. "Ali ni bilo premrzlo?", je vprašala. "Ah bilo je čudovito!", sem odgovoril in bil vesel, da ni izpraševala dalje. "če bom sedaj sedel na topli peči",sem mislil, "bo obleka do večerje suha". Torej v redu. Zavrnil sem mlačno kavo, da ne bi izgubil nobene minute m se trdno tiščal vročih pecmc. Okoli mize se je začelo večerno družinsko življenje. Mama 'je sedela sklonjena nad šivanjem, stara mati je pletla in oba bra= ta - najmlajši še ni bil tako daleč - sta kprepostno delala domače naloge* Medtem sem jaz na peči m trepetal. Tedaj se je zgodilo, da je iz maminih rok padel kos blaga. Ona se je pripognila - pripognila še enkrat m njen pogled se ni nič več odmaknil od tal. "Kaj je zopet to?", je vprašala kazaje na prasko v deski, v katero je curljal ozek, temen potoček. Prst se je počasi dvig= nil m sledil smeri potočka do njegovega izvira, ki m bil nikjer drugje kot na peči in se je nahajal ravno tam, kamor sem jaz po= ložal svoje noge. iijama je vstala in šla naravnost k meni. H j epe skrbne roke so tipale vzdolž mojega telesa m tedaj je bilo konec moje sknv= nosti. Toda tedaj ni bilo udarcev, nikoli ni bilo zato zmerjanja. Hitro so me posadili v posteljo, dobil sem bezgovega čaja in naslednje jutro se.uii nič zgodilo. Prevod iz nemščine. Prot*. J. Kolenc: Po d o k n i ca Vsak večer pod tvojim sem oknom, da mi samoto bolesti poljubi nemir. čričkov čri - čri, vetrov ‘šepetanj e opaja pomladno polnoč. Vrba žalujka samo vase zaprta i sk v senci mrkobni molči. (zlej , kar hočem živeti, vsak si večer vsaj xk tega poljuba želim. Ta bolečina spet prebujena , skritemu v senci vrbe žaiujke, predraga, vso noč pot mi do jutra svetli. Vrance novak: Ko sem 'davi šel od tebe... S polja je megla polzela- tihd mimo mene, tišer tiše kot oblak hiti, med hiše sive, goste sesplazila, dvignila se, jih objela; ta srebrna mehka svila meni je oči zaprla, tvojo hišo mi zastrla, ko sem davi šel od tebe. Prof* J. volane: M i na Poznal sem jo... Bila je plaha, nežna, obraz ji droben,vedno nasmejan, korak drseč in ko stopila jo med vrata vežna, pogled proseč je v strahu dahnil: Dober dan! Vsi njive je z/rokami preorala okoli po vaseh in vse otroke prezibala in pri mrličih čula vseh. Potem je legla v hlevu, ni več vstala, pozdrav za ta in one naročila in Še na slami zaprosila: ”iie bodi hud, da tu bom umrla!” Le takrat ji v oči je solza udrla. In zdaj njen grob s koprivami zaraščen pozabljen v kotu nem stoji kot nad bogastvom kamnov zaprepasčen; le ko nanj mečejo smeti, ljudje vedd: lahko, saj Sina v njem leži. Prof. J. Kolenc: Balada koč je in v kuhinji vase strmim, zrak po prostoru mrliško diši, zlo mi nevere v vse misel teži, v prazno kot čbraz mrliški bolčim. Veter ječi okoli voglov, kakor bi zemlja odprla se nema, tuli prek gmajn, v vejevju pojema, kot da bi pixzilxxntijax$ixxisiDSXx prosil nekdo si domov, v vrtu ostanke jeseni pretresa,, kakor zorati bi želel zemljo, v okno upre se, kot bi hotel nekdo v hišo, tak vrata na noč mi potresa. Breskev ob zidu ljubeče se sklanja, kot bi dajala nekomu pozdrav, ki se je vrnil iz daljnih daljav letih po dolgih in boža, z njo sanja. V hlav si odpre in krava se vzdrami m jo spozna, njem čujem maket, v kumice gre, tam kokošji šepet, vzpenja se pes, kot nekdaj se le - mami. Veter ječi, veter drhti, kaj si ti, mama?. "Prišla se m, dragi, iz naše dežele, predpomiad, v grobu je čutim, je tu, zemlja prepolna je soka medu, v meni vse sile so zemske vzdrhtele. Treba bo vrt že, predragi, zorati, trto obrezati, breskev vzrediti pmikam spet treba bo dati valiti, kravo pa k plemenu treba bo gnati, "Dragi, si lačen? Zato sem prišla. Kdo ti kosilo, večerjo zdaj skuha? Sam si...na mizi ni videti kruha, ognja v ognjišču ni ...Lirami'in tema. Prišla sem, da te poljubim na čeio, ali kako ti je, dragi, mrzlg resno in zmračeno zdaj ti oko, lice je bledo, v bolesti razjelo. Ker sem umrla, si hud zdaj na mamo in te kot dete pustila tak samo?" Veter ječi, veter drhti, mama v njem joče. Stane Pevec: V jeseni Tako ves siv je danes svet okrog iin čudno majhen: z dlanjo bi ga pokril! j gamet en' p t id beži, oeži kot obstreljen... ioz listja v pelje kmet z volmi, Avto V8S 2 blatom oškropljen Hm iW^, In * * ^ialj^Jr mraku Z y *4 *ot ognjišče se brfe zublja, J steza vsa mokra, brez stopinje se med ozarami izgublja, nikjer glasu.. .XiS bur j a se trga iz objema mokrih vej; vsa mrzla k meni ee privija, kot bi prosila :nMalo me pogrejP1 d braed 4 v zemljo živ a semeni se zaril. BpSHl S” iiadzSano Bi juaar! zaivjal, fttA, Sla* zame t a 3asgf:xQ$^Gmdc, s snegom bi polis', • ta- v zaaZfene,.™ Jaz bi ga comaj -ul... Ko v žile bi mi sok zapial 7 ■ Mfc •>- I -ianp Pereč: iz Siamah dojt zenlji, s semeni spet sred njiv bi med škjančki vzklil. C " ' V - • :\7; ' £ p i gr a a Zakaj iz YIII. dame 51« kozle past so na Parnas/ ner aoia jim je španska vas, kot so dajale s une. , jf ■ ■ • X" vr.^Js; U * JO* vnn Iti/UtiMI«!* uAG&I \%V X. nfifin.. ent qi^t :Xunaiqg ena j §/r e vsS : Isid S .*cei f . OJeem ovo;I p. p «*vexo L.9vi0g bišA , iSSG Sl J v £lel6BLi:6 .. .ii©i,i9Tietio jox x$tio m68 8 fiE{,vii>s -uaiiiv xd enači j? a A '& i,Io:r id' rnogsns s^ffU^igrgu iejSssuss . , in isi se i/Jisog laeaežeaeus v wj ...JLkt turneji e& Xd, SBe lfiiqas xca im id eiifi v o:; ,5tines X^Qh tli ibBiB si Vi j;a Jbna Jeqe inouee e .iilisv tiSmstJBk beto id :osvel bttuJČ M £‘ ?. S x q L' sw& .111« si \8Hcrxu| bc o a Jauq 8lscX elš tcfc-v risflBqs 8[ filod ieii ,920-8 9i0^9B 06 JO* sasBaaassaas^sfiaa-taasassjas^irasacsasaasasssaaaKB.iBaBacaasssf IZDAL "LITLH/ima KitO^M oA ^.u»v Opremil: Lapi-jne Darjan Zbral : feve-j Stane Ifovo mesto,v de^agMtini i»o*.