Leto m _ ▼ ®*Ui> *»* 15. oktobra t 1803. Stev. 2». DOMOVINA '** ** —- ^ " P««Jatl sredniMvu u> aicer frankirano. - BotofU M n. vrsčajo. - Sa........m plato* vsakokrat pa 10 to. o* pmad-nM, Tstfa aa Mi« lato S gld, aa pol lata I gld. aa flatrt lata Jo kr. »a.hl,^ p-Mja: t£a»Ut~ ^....l.r.C.J Slovenci, voliloi! I)ne 21. novembra t. I. volila bodo mosta in trgi Celje. Jlreži.e, Laški trg. Sevnica. Gornjigrad, Ljubno. .Mozirje, Žale«; in Vojnik poslanca /a deželni zbor. Po .soglasnem sklepu zaupnih mož iz imenovanih krajev, katere je podpisano društvo v ta namen pozvalo, proglasil ae je kot kandidat naše stranke g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji. Taisti izvršuje svoj poklic že dalje časa med nami na spodnjem Štajerskem: njemu so povsem znane razmere, v katerih ži\v naši meščani in tržani; on je mož mirnega in ji-klenega značaja, navzet čiste ljubezni za domovino in svoje rojake. Njemu sme toraj vsak volile«- z mirno vestjo in veselim srcem dati svoj glas! Volilci! O tej prevažni priliki dokažit«-. tla se prebivalstvo v mestih in trgih zaveda i svojih političnih pravi«; in tudi svoje na- J rodnosti. l»oIgotrojen in težaven jo boj. ki ga i bije slovenski narod sploh za avoje pravice : in sicer na vsakem polju Vsakemu rodo- j ljubu je znano, kak«) nas povsod izpodriva j nasprotna stranka, kako se še vedno pre- | žira naš jezik v nrailili in šolah, kako skuša j v zadnjem času brezobzirno društvo naše i ljudstvo cel/, gmotno uničiti, odpoditi iz dežele. Naš boj je pa tudi neednak. ker vlada n; nakkmjena težnjam slovenskega naroda. Odveč bi bilo našteti krivice, katere moramo ravno prenašati od one strani, kjer bi imeli pričakovati varstvo svojih pravic. Volilci! tega boja se niste bali doaedaj — tudi se ga ne bode te bali za napiej! V slogi je moč! le ako smo jedini in združimo vse naše moči. mora zmaga biti naša V boju se skušajo moči; brez boja ni zmage. Pridite toraj volilci na dan volitve vsi bre> izjeme ter brez izgovora na volišče in volitt soglasno kandidata, ki ga vam priporoča ,.Slovensko poetično drnitvo za Štajersko". Sedanje stanje vinoreje ob savskih bregovih. Sploh j« znano, da ima savska dolina od Zidanega m osi ti proti Zagreba mnogo slišnosti z lepo rensko dolino na Nemškem Kakor ao bregovi renske doline obmUeni z vinogradi, ravno tako so prijazni hribi v tej savski dolini za->aj ni z žlahtno vinsko trto. V vinorodnih krajih je |iosebno v jeseni prijetno, ko se na solnčnih hribih človeku prijazno nasproti smehlja rodovitna trta. obložena s sladkim rumenim grozdjem Tako je navadno, tako je bilo sploh Kako pa j« letos V Jako različno. V nekaterih boljših krajih nimajo več starih vinogradov, trtna ni z dragimi Isdeznimi vre«l j« uničila že pred leti krasne vinograde ob solnčnili hribih na Hi/eljskem. v Piiecah, Sromljah in Zdolah Knaka nesreča je bila že pred leti zadela viiHigrajake posestnike ob desnem bregu Krke. osobito v južnem delu, kjer so pridelovali nekdaj imenitno kapljico. Enako osodo imajo nekateri vinogradi v leskoviki fari. Trtna 2* razjeda tudi stare ostanke vinogradov v videmski fari in drugod ie. Bolje se upirajo tej ikodljivki nekateri vinogradi, zlasti bolje obdelovani v severnem delu prej omenjene doline. Vsled naStetih vzrokov in drugih okoliSčln bode vinska letina kaj različna in ne preveč ugodna; kajti tu in tam je Škodoval mraz. toča. strupena rosa. tudi m bilo prave letenske m j- senike vročine, kakorine je sicer želeti za ck-bro vinsko letim-. Vendar bodo dali tudi stari vinogradi ie dobro kaplji.-o, toda le t-sti. kateri so zdravi ie. bili dobro obdelani, večkrat, poškropljeni in ne zadeti od prej imenovanih nim. Primeroma veliko večje veselje bodo imeli letos posestniki novih vinograd iv zas ijenih z amerikanskimi trtami. Tudi takih vinskih gora je namreč ž« dokaj v savski dolini. Stari so ti vinogradi menda največ le 10 let Se. večinoma so pa mlajSi. Take vinograde imajo na Bizeljskem. na Pišecah. Sromljah. Z lolah; na kranjski strani, pa tudi ob ■!• sn-m bregu Krke. &le«l Krko in Savo pa primeroma le malo. S temi vinogradi imajo ljudje veliko veaelja. četavno so jih stali mnogo truda. To veselje smemo primerjati veselju pogorele*, ki si je namesto p gorele stare koče sezidal nov lep dom. Tam. kjer imajo nove vinograde, so vsako leto po zimi in na spomlad pridno rigolali ter LISTEK. Petindvajsetletnica trga Vranskega. Letos je bii 25 let. odkar se je vranski trg med c-sarske trge v vrst I. Do leta 18«s. bilo je namreč Viansko vas. a po prizadevanju tedanjega «-bčinskega zastopa pa se j« z najviSim sklepom od 7. aprila l*ti" povzdign.lo Viansko glede na važnost in obiirnost kraja in množino prebivalcev v veljavo cesarskega trga Dne 14 maja !*•>* prazn -vali »> novi tržani povzdig svojegi kraji s slovesno božjo službo, potem z razstavo živine, z obdarovanjem in veliko ljudsko veselici na Cenc-»ljn«»vein vrtu. Tudi letos ob priliki 251etn.ee namerava se na jes<-n mala veselica v -poni in veselega napr-dka v dobi teh le* prirediti, "b jednem praznine tudi vranska narodna čitalnica svojo 251etnic>. Ker se je u dn-t HI. deceiul.ia isriN priredila. Di nekoliko duh svojih sotržanov v dobi preteklih 2"» let oživim ter je na ta r.ačin k domoljubju in napredku vzbudili, a . b jednem čitatelje ljubljene .Domovine" s |»:idr. bno-!iui sic-r skromne zgodovine vranskeg* trga seznanim. sestavil s-m kratek opis imenovanega trga in njegove okolice, s katero je povsem v tesni zvezi. Evo ti. dragi vranski trg. kako mirno leži ob |iodnožju v celem okraju najviie gore Ravnice 11-1:19 m.) v tihi a idil.čni Bolski dolini, ki je prav za prav stranski de! velike Sa vinske d«>-line. Broji 112 liiSnih itevilk in iina ti!« 1 prebivalcev. Tu je okrajno sodišče, davkarija, notari-jat okrajni zastop. občinska urada vranski in hijeronimski. duhovnija z lepo prenovljeno, leta IM«| krasno slikano župnijsko cerkvijo sv Mi-bela. nar« dna Stir.razredna Sol*. okrajno in krajno iolak" svetovalntvo. poita. branja v. kmetijska podružnica. urad užunin»ke dače. po-taja c. kr. orožnikov in mitn <-a. N t Vranskem je sedaj I zdravnik. 4 trgovci. 2'» rnkodehvv razne vrste, več lesotržc^v in m gostilnic. Kakor vže omenjeno, bilo je Vransko Se le h-ta I*»>* v trg p.vzdignjeno. tedaj je jeden najmlajših trgov v z.elenej Stirskej. Grb ima sledeči: V srebrnem t.-melju je naraven vran. stoječ na smerečnem. zgoraj prikrajšanem <1 blu. ki ra-te iz Zelenih, podnožje obdajajočih tal. Ščit grba obdaja arabesken okvir obrobljen z belo-tudeče-modrimi bojami.Trg Vransko voli v državni zbor v skupini mest in trgov, v deželni zbor pa s kmečkimi občinajii. »» preteklosti Vranskega iz ; starih časov ne čita se nikjer, le pravljica je. da je olo dolino pokrivalo jezero. Na to misel napeljuje nas to. Ijaje zemljo prekopali, da se je voda iz jezera odtekla), nam pričajo o mogočosti. kar nam prav-• lji'-a pripoveduje. V jugo-zabodnem kraju pa ai je postaviki ljudstvo cerkev in mogoče je. da ao se tukaj po kopnem pogosto zbirsli vršni, od katerih je poznejSe selo tudi dobilo ime. Jedino pravo piše in pravi ae Vransko, a ns Vrsnska. kakor sem na nekem uradnem pečatu videl I 'opred se je kajpada reklo vas Vranska. župnija Vianska a kot samostalno ime je jedino prav Vransko Skozi trg teče potok Merinca. na severno-' zahodni strani pa potok P«^!graSi<-a. katera pa se združita kmalu pod trgom ob veliki cesti in se spoji'a tik graščini«-.- Brod.! z v .-čim potokom Bolsko. ki obkroži trg proti južni strani. Krog in okrog pa robijo trg z bližnjo okolico prijazni holm>-i obraščeni z dubtečim hojevjem in bukovjem, raz katerih je krasen razgled po Savinski dolini tja doli proti Celju. Ves promet vrSi se na državni veliki cesti. : ob kateri so hiie Vranskega trga na desno in sasajall amerikanake trt«. Njih ključe ali reznike eo prej vzgajali v trtaioah. Dvoletne vkoreninjene trt« so amno oepili, navadno te po zimi in na spomlad. Cepili so v les s plnto (gobo), ali pa tndi a Ipago prevezovali. Cepljeni trti so dobro gnojili i nastanim gnojem (kompostom). Tndi so čislali zeleno cepljenje, ki se je enako dobro obneslo. Taka trta je te v dragem letu nekoliko rodila v tretjem letu je pa imela te navadno pota) lepega grozdja; ena sama trta je dala 1 l in več mošta. V štajerskih vinogradih bodo v naii dolini imeli letos morebiti le 3000—4000 veder vina Samo v sromeljski fari cenijo, da ga bode blizu 700 veder. Tukaj ima en eam bogat poeeetnik, p). Thiery z ReVe, toliko novih nasadov, da bode pridelal kacih 200 veder vina, ta se pa bavi te veliko let s novimi nasadi. Pa tudi mali posestniki bodo nek^j pridelali. Ree stanejo jih novi vinogradi mnogo truda. Novim nasadom morajo isbrati le najboljšo lego, kopati in rigolati morajo na vaak način globoko in gnoj imajo za poglavitno reč. Ali, kakor letos kaže, ta velik trud vendar ni brez vspeha Celjske novice. Vse tast p. n. naročnike, katerim smo daass pridjali poštno-kranilaMai položni listek, proeimo, da nam blagovole naročnino v kratkem doposlati. (Celjska okoliea.) Volitve za nov občinski odbor v celjski okolici so razpisane na 86. in 27. dan okt t 1. Te volitve vršile se bodo na Ostrož-nem hiš. It. 7, v hiti Franca Velenšek-a, po domače na .cigoncih" in sicer voli prvi dan, v četrtek 2«. oktobra III., v petek dopoldne II. in popoldne I volilni razdelek. Ker je v III. volilnem razdelku 573 volilcev, jih voli prvih 200 dopolu-dne in oetali popoludne. — Ta volitev je velike važnosti za celjako okolico; kajti pokazati ae ima tukaj zopet, kedo bode gospodaril prihodnja tri leta. Od leta 1890 aem imeli smo v občinskem odbora Slovenci večino; goepodarili ao modri in varčni možje kteri so poplačali precej dolgov in pomnožili občinsko premoženje, ter popravili in oleptali občinska poslopja. Zraven tega so bili narodno zavedni, sklenili so slovensko uradovanje in neustrašeno zahtevali od oblastnij, da se dopišite občinskemu uradu v slovenskem jeziku. V priznanje tega dobrega goapodarstva sklenilo ae je na volilnem shodu dne 8. t. m, da se volijo zopet vsi dosedanji odborniki. Mnogo se je storilo v zadnjih treh letih, a mncgo jih še čaka. Marši katerikrat še bode treba postaviti se po robu celjskim brezobzirnim nemčuijem in jim pokazati zobe. V to je treba neustrašenih, jeklenih značajev. Taki so vam nasvetovani odborniki! Volimo jih vsi enoglasno! pokazali bomo a tem našim nasprotnikom, da smo složni in edini. Pustimo ob času volitev vse oeebnoeti na strani in stopajmo polnoštevilno, kakor en inot na volilče! Ako bomo tako ravnali, Jo bodo naii nasprotniki popihali, da jim ns bode duha ne sluha — Na noge torsj narodni volilci is celjske okolice dne 26. ta 27. oktobra, pokažimo, da smo v prelepi celjski okolici mi gospodarji, in da ne potrebujemo oeljakih Nemcev za gospodarje. Niti eden zaveden volUec nsj ne ostane doma, potem bode zmsga naša V to pomozi Bogi (.Zvoan slov. peeojilaic') ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 26. t m ob 10. uri do poludne v dvorani oeljske čitalnice v Celji. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika in odobrenje letnega računa. 2. Poročilo društvenih revizorjev. 3. Pogovor o sestavi .Letopisa". 4. Volitev novega odbora 6. Rasni nasveti. Opomba: Po # 11. dru štvenih pravil smejo ee udeleževati občnega zbora pooblaščenci v zvezi stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. (.Dijaška kuhinja" v Celji) zborovala je dne 30. p. m. Dovolilo se je pri tem zborovanji 7000 koeil, kar bode stalo do 1400 goldinarjev. Kdor ve. kako se imajo naši srednješolci boriti sa svoj obstanek, ta bode gotovo rad posegel v lep ter daroval primemo svoto sa učečo se našo mladino. Denar pošilja se najbolje po poltno-polotnih listih, katere je odbor priložil raznim dobrotnikom k letnemu izkazu dobrotnikov. — Odbor izvoljen je stari: G. M. Vošnjak, predsednikom. G. šolski svetovalec I. Krašič, namestnikom, tajnik pooo-jilnice g. F. Lončar, blagajnikom. Gg dr. Josip Sernec. Lovro Bal. dr. Ivan Dečko, profesor A. Kosi in profesor M. Zavadlal, odbornikom (Kandidat namiks stranke) za volitev v deželni zbor dne 21. novembra t 1. bode dr. Emanuel \Vokaun, o. kr. sodni adjunkt v Celju. O njegovih sposobnostih za U deželnozboraki mandat bodemo še obširno govorili. Slovenci naznanjamo avojega kandidata na prvem mestu da-| našnjega lista Za sedaj samo opozarjamo rodoljube, nsj kmalu prično z agitacijo in naj sestavijo lokalne odbore, ker imamo proti temu kandidatu nasprotne stranke lepo upanje zmagati. (Uboga ravnopravnoot) V popolnoma slo venskem sodnem okraju v Gornji Radgoni ni niti jednega slovenščine zmotnega uradnika pri c. kr. sodišča Celo v davčnem uradu, ki Iteje 7 uradnikov, ni več, kakor jeden zmožen sloven-ščine v besedi in pismu. S takimi uradniki se potem ponemčuje že itak zatirani slovenski narod. Krivi pa smo Slovenci sami, ker ne delamo pov-sodi slovenskih prošenj in ker se prevečkrat ara-raujemo svojega lepega jezika — sovražnim tujcem na korist. (Poštne razmere v Celju) in na južnem Štajerskem so v narodnem oziru prav žalostne. V Celju je od 20 uradnikov komaj 6 zmožnih slovenščine; v Zidanem mostu je od 6 uradnikov zmožnih — 2. Ta dva pa ata prav modro pride-Ijena taki službi, da s ljudstvom ne prideta v j dotiko. Kako je potem v Mariboru se da samo | ob sebi umeti. Morali bodemo torej ta mnogo in mnogo truditi se sa dosego vsej nekoliko ravno-pravnosti. (OMni sbor) celjske podružnice s/. Cirila in Metoda vriil se js v četrtek dne 13. t m. v čitalničnih prostorih. Prav dobro obiskan sbor otvoril je predsednik g. dr. Ivan Dečko. Povdaijal v svojem govoru, da, če tudi podružnica no delile enako drugim glede zabav itd., se mora vendar šteti med prve Poslala je namreč od svojega obstanka do sedaj že 8151 gld. U kr. glavni dralbi v Ljubljano. Poleg tega pa podpirala še delovanje .Katol. podpornega društva v Celji". Na to prebral je zapisnik zadnjega občnega zbora g tajnik F. Lončar, kateri se odobri. Poročal je sa nJim g. blagajnik dr. F. Rosina o dosedanjem stanji pramošenja podružnice in povedal, da je letos odposlal 200 gld. 17 kr. glavni družbi. — Pričel ss je sa tem prav tivahen razgovor o ženski podružnici za Cslje. Po vsestranskem pretresali izvolil ae je odbor šestih članov, kateri ima vkreniti ves potrebno, da ss podružnica prej ko prej spravi v življenje. Nssvetuje se le, da bi moška podružnica naprav|jala javna zborovanja po okolici ueljeki, kar ae tudi sprejme Šolski svetovalec p. C. g. F. Krutič izreče na to odstopiv-temu odboru zahvalo. Voli ss sa tam novi odbor: Predsednik g. dr. Ivan Dečko. Gg. F. Irgl, F. Lončar, dr. A. Brenčič, J. Vavken, Dragotin Hribar, odbornikom. (C. kr. okr. glavarstvo t Colji) naznanja da se vrli komisijski ogled in revizija lelesnične proge Št. Jurij-Siattaa Rogatec do deželne meje, dne 23. t m. ob 10. uri dopoludne. Predsednik komisiji je c. kr. namestniški svetovalec g dr. Evgen Netolicyka Posestniki, katori bi imeli ksko pritožbo ali željo glede železniške gradbe in po-stajskih stavb, oglas«? naj ss pri gori navedeni komisiji. Spodnje-itajerake novice. (Volitev ieiihigs peslsans e msotni ska piai osljski). sa izprazneni Neckermannov mandat. je razpisana na 21. dau novembra Pozor, spodnjeltajerski meščani! ilfova pivovarna) g. Simona Kukeo-a v Žalci, otvorila se je slovesnim načinom dne 12. t m. Pivovarna oskrbljena je t najnovejimi pripravami in stioji, tako. da ji je moč 24000 do 25000 A/ piva ns.variti v teku Jednega Ista Podjetni g. Simon Kukec stekel si je s tem činom gotovo za slovensko industrijo in trgovino veliko zaslugo in vrli slovenski krčmsrji skrbeli bodo. da izvrstno domače pivo dobi vedno dovelj od-jemateljev. Ustregel bode g. Simon Kuk»c lahko vsakteri zahtevi, ker je poleg pivovarne sezidal velikanska skladišča in kleti, kjer bode ječmenov sok lahko se dobro obležal. — Mi želimo podjetnemu možu, da bi se mu njegov obili trud in levo razpostavljene in sicer večinoma s stransko steno proti cesti, a če le mogoče jedua bolj proti cesti od drage — zarad razgleda O tej strani je in bode stavbeni red še mnogo zarad olepšave trga storil. Draga peta, občinska in kolovozi pa so brez posebne veljave, kajti vporabijajo ae kot sredstvo gospodarskemu poslovanju. Edina okrajna cesta j roti Motniku. najbljižjemu trgu na Kranjskem, važna je zarad tega. ker je na njej mnogo več prometa kakor na drtavnej, proti Trojani ležeči Nekdaj - in sicer baš pred zidanjem južne železnice od Celja proti Tratu — bilo je na Vranskem jako živo gibanje. Vozniki ao v pravem pomenu besede ceato pred goetilnieami z vozovi zastavili, da ai komaj mimo prišel, a g»sp<'>da se je vozila v poštnih kočijah redno po dvakrat na dan iz ekstraposto pa še po večkrat) in na Vranskem oliedovala ali pa prenočila. Tudi slavni člani preivitle cesarske rodbine peljali so ae tod in ostajali mnogokrat na Vranskem. Še leta 188.'!, ko se ji tu skozi nad v« ■jvoda Albr« ht peljal, spominjal se je vrlo dobro mkdanjih časov in omenil je. da Je bilo tedaj v>e bolj živahno in bun.o na Vranskem. Pošta je bila tedaj pri Maliku, pozneje pri Om«r-ajju, vo/i.iki pa so itneli avoje posebno določene gostilne. Tako n. pr. so ostajali težki vozovi .pa-rizarji" pri Vašu. kjer je sedaj nameščeno c. kr. okr. sodišče in davkarija lehki vozovi pri Goro-grancu in ,v zidu". Hrvatje pri sedanjem Juetinu, Ogri in Dolenjci pri Jaršku. Akoravno stari ljudje po istih časih zdihujejo. poprijel se je mlajši zarod bolj kmetijstva — in ne godi se mo baš slabo. Kakor ao popred železnic > kot vničevalko njihovega blagostanja zauičevali, ideputacija treh mož je šla tedaj ra Dunaj prosit, da ne bi šla železnica po tej dolini) — tako si jo v sedanjem času žele in zna biti. da ne bode dolgo, da prisopiha železni k-nj tudi — na Vranako. Tukaj j« razven javnih poslopij še jedno omeniti, namreč h št 101, imovina g. barona Avgusta NVittenbacha kojo imenuje .Auguaten-burg". Za časa cesarja Napoleona I. bila je tukaj meja med Ilirijo in Avstrijo in Vranako prvi kraj od meje sem na Avstrijskem. V tem poslopju j« bil tedaj nameščen c. kr. carinski urad ia ljudstvo je S., sedaj nazivlje .avžlak". V bližini (iVtrt ure od trga) je graščina Pograd, nekdanji sedet eodišča s.-daj lastnina g. barona Lndovika \Vittenbacha. Vzad graščine izvira iz prostorne zemeljske jame potok P.slgra-šica. V tej jami so lej>e ]>ostrvi, kakor sploh v vs. h treh potokih. Kako daleč aega podzemeljska jama. se še do s*daj zarad mnogih n-ugodnostij ni moglo preiskati; misli ae. d t je v zvezi z onstranskimi girnjegradskinii vodami, ker se opa- zuje, da prinese voda dostokrat žaganje in ae občuti mrzli prepih zraka v jami. — Deset minut proti vzhodu od trga je graščinict Brodi, last g. Edvarda Schaura in pol ure od tod pa gradič .Marof (Hekenberg) v znožju razvalin grada nekdanjih grofov Schrottenbachov. ' 'brnimo pa se zdaj k naj.menitnejšeinu poslopju. t. j. k cerkvi. Začetkom je župnija vran-ska obsegala sedanje samostojne župnije: Vransko. Št Jur v Motniku in Št. Jur ob Taboru in imela pod seboj osem cerkva Župnijska cerkev je imela najprej eno samo ladijo, sedaj ima tri. V glavni ladiji ima veliki oltar in dva stranska v onih dveh pa je po jeden. Posebno lep je stranski oltar sv. Antona Padovanakega ki je ves iz marmorja z dvema plemeni t ašk.uia grbama. Pred oltarjem je tlak iz mozaika Okolu cerkve tik državne ceste so bile male koče in ena tuli na sed. Sol. vrtu. L. 1830. pa ao vse pogorele in ne več pozidale. Okolu cerkve j« bilo tudi obzidje, katero pa so 1. 1842. podrli in mesto tega postavili kainenite stebre združene z železno debelo verigo, kar ae dokaj p. sla. V teku zadnjih 25 let se je v cerkvi mnogo popraviio in muogo »mislilo; tako n pr. kelhi. svečniki, bandera. božji grob ura repetirka, cerkvena oprava Glavni zvonik in stolpič nad kapelo sv. Antona sta ae povikšala in s škrli po- ganjati nemadjarake narodnosti. 0 kam Jadramo na Ogerekem, kam pn tudi v Avstriji, če m bode I« nemikim levičsrjem prednoet dajala? hočejo slovanske (slovaške) občine priailiU, da bi le madjarako uradovale. Pravijo, da Je vm drago nepostavno. V Avstriji bosta kmala edino neraiki in madjaraki Jezik zakonita, siosr pn .sraka sila do vremena"! (Naseljevanje Mndjnrov) na Hrvatskem ss vrš< to v veliki meri; doslej se Jik Je naselilo največ v polelkl in sremlki županiji, zdaj pa todi v belovarskL čodno js to, da v poslednji to peniji poepetaje to naseljevanje srbaka duhovščina Ogled po Urokom sreto. (Msdvsjuls Trans Fiillaial), ki potuje, kakor znano, okolo sveta dotel js bil zsdnjs čsss todi v Cbicago, kjer je razstavo obiskal. Odpelji ss dalja v N«wyork. (M lilgiiillm knssen) ia ministorskim predsednikom nastalo je veliko, tods do zdaj te prikrito nssporsznmljenje. (ipaajsM) imajo vojsko s sossdnimi Mnro-kanci v Afriki. (Ha balkanski psteteka) so sdravstvsne sli druge razmere postale tako neugodne, da ne vozi več prejšni eksprssni vlak ali naglič z Dunaja čez Belgrad v Carigrad. Morebiti pa ni imel popotnikov? (Kov slsvsnsk bst v Ameriki ) V New-Yorku jel je ishsjati nov slovensk list pod naslovom .Olas Nsroda". Naloga mujs brsniti interen delavcev v Ameriki in stari domovini. List ima socijsloo-političen program ter ne bode nikdar nasprotoval veri katoliški, niti narodnosti nsši; vspodbojal bode slovenske delavce, nsj povsod! mej seboj govore naš slovanski jezik in da naj n nikdar ne sramujejo biti sinovi malega, toda čilega naroda slovenskega katerega Je Ijnbiti naia dolžnost (Vstajo v Braziliji), kjer n napada glavno mesto Rio de Jaasiro, te ni prenehala Dopisi Ia TrkovaU- (Volilni shod. Občni zbor podiutnioe.) Trbovlje te dolgo niso bile tako živahne, tako praznične, kakor preteklo nedeljo. Povod veeelju bilo je, da nas obišče naš deželni in državni poslanec g Mihael Vošnjak, da poroča o političnem stanji in svojem delovanji v omenjenih zastopih. Točno ob tretji uri popoludne zbrslo n je na stotine ljudstva in veliko število voliloev. Vn tri prostorne sobe bile ao mnogo premajhne, da bi bilo moč spraviti vn poslušalce pod streho. Zato bila so vn okna natlačena ljudi. Predsednikom zbora je bil sbrsn vč. g. žup. Peter Erjavec, ki je na kratko pozdravil poslanca in navzoče ter podelil besedo g. poslancu. Ta opisoval je stališče poslancev Slovencev v deželnem zboru. Povedal kak boj imajo biti za vaako mal-nk' st ker je večina nasprotnikov brezobzirna Razložil, koliko smo dosegli in kaj nam je upati. Na to prestopil je na delovanje državnega zbora Pojasnjevsl zakaj da novejši čas brije neprijetns npa Slovencem. Razložil kaj so dosegli slovenski poslanci svojim vohlcem na gospodarskem in političrem polji, i. t. d Celo nro trajajoč govor bil j.< spretno sestavljen, tako, da so volilci lahko razumeli, kaj zamere poslanec atoriti in kaj ne. Cel govor bil je poljuden in z dokazi podprt. Živahno pritrjevanje bilo je dokaz da volilci liopolno razumejo svojega poslanca Na 'o podaril je g. predsednik besedo g. Drag. Hribar ju. Ta je v jedernatih besedah napravil kratko sliko poslančevega govora, kar je volilcem posebno d« padlo. — Poprosil je za njim besede g. župan Ferdinand Koš. Vprašal je najpoprej vs- zbrane voliice. ima li kateri kako željo do |ioalsnca ali želi kako pojasnilo. Ker w nihče ni ( glasil, zahvalil se je gospodu poslancu za njega trud in delovanje v obeh zastopih. zahvalil za poročanje in |iodučljiv govor ter izrazil željo, da bi gosp. poslanec i nadalje zastopal trboveljske voliice. Predlagal, da se p slancu izrtče zaupanje in zahvala, čemur so vsi živahno in navdušeno pritrdili. — Na to zaključi g. preds-dnik volilni shod z živio-klici presvetlemu vladarja i Koj sa tem otvoril je predeednik podružnice " Cirilo in Metoda pn«. g. Peter Etfarao sbo-rovsnje podružnioe. V Ispih beeedah, ki eo jjodetvu šle posebno v sne, narisal js dossdM^s delo vsaja podružnica Navdate val in spodbijal k vst rajnemu in jsdinemu delovanji ter izrekel nado boljše bodočnosti Slovencev. — Za njim govoril Js sa stopnik glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, g. dr. Joeip Vošnjak. Ta Je v dolgen, lepem govora, ki je bil prepleten s raznimi bajkami in povratnicami, dokazal, zakaj Nsmci tako silijo Slovenca, da n a« njihovega jezika Zakaj »"ijo v šoli le nsntfčino in aaksj potujčujsjo slovenske otroke. — Zanimiv govor bil je prav pohvalno sprejet. — Poročal Je po ton govora tajnik in bUgnjnik podružnice preč g kaplaa A. Vetemik o sedanjem stanji podražnios in po vsdsl, da n js število udov letos podvojilo. Izražal veselje o tem. pa todi telsl, da bi te mnogo, mnogo Trboveljčanov pristopilo, da M ta podružnica bila ras jedna nsjvečjih. kakor je tudi Jedna največjih fara - Za poročanjen sledil je govor raisip, navdušenega govornika pn«. g. kaplana P. Oregoreca. Ta podal je zbranim svojs občutke ir. dogodljeje o priliki velike skupščine družbe, katera Je letos zborovala v Sežani Ako rečemo, da so bdi navzoči poprej navdušeni, moremo pritrditi, da jih js ta govor eleatrizovsl. Gospod govornik pa js todi razumel tako ljubko, tako očitao pripovedovati, da je ljudstvo, ko n js pričelo vpisovanje, kar vrelo k vpisovanji za ud«. Nabralo n js za družbo sv. Cirila in Metoda do 100 goldinarjev, za novo ustanovljeni pevski zbor .Zvon", kateri ie pri tej veeelici te sodeloval pa 30 gld Za ton volil n je te novi odbor. Izvoljeni so bili vsi stari odborniki jednoglasno. S tem pa je bil zbor zaključen Dan nagnil n Js med tem te h koncu in goetje is Celja Hrastnika l jubljene in drugod segli so te jedenkrst vrlim Trbov-Ijčanom v desnico do srečnega zopetnega videnja. Domači pa so n zabavali te dolgo v noč med prijetnim pogovarjanjem, kako je bilo ia kako je sedsj v Trbovljah. — Mi pa izrekamo srčno zahvalo prirediteljem, vis. čast. duhovščini ia vsim govornikom ter kličemo: Bog plati! Oi m. Tnmntn pri TallHnsdeVjL (Se-koMvci, na delo!) Ne daleč od prijazne cerkve sv. Tomaža vzdigoje n lep, s trto obnjen hrib, Kostanj Iz Kostanja imaš krasen razgled po mili slovenski domovini, zlasti po slovenskih in ljutomerskih goricah ter Murskem polju. Lep kos stare Paaonije leži toraj pred taboj. Tužoo pa ti postane okd. zrččemu čez bistro Muro, nn pokrajino prekmursko. Ondi hirajo nsši bratje pod tujim jarmom madžarskim. Prekmurci so nam v žalosten vzgled, kako n godi narodu, katerega js spravila nemila osoda v last drugemu narodu, ki slabe podjarmljence hoče prikrojiti po lastnem kroju in vn to sebi v korist, a podložniku v pogubo. Oglejmo n pa po naši ožji domovini in radostnega srca opazimo, da n narod probuja ter n bolj in bolj otresa tuj ga vpljiva Kako n na krasnem večernem nebu zasveti zvezda za zvezdo, tako n snujejo v okolici bralna društva drugo za drugim Od Ljutomera do Radgone ima vsaka fara in večja vas svoje bralno društvo; pa todi ob Dravi začeli so vrli rodoljubi ustaoovljati taka diuštva Enako Je i v Slovenskih goricah Vsa okol.ca toraj napreduje, ker z lano je. da, kdor ne napreduje, zaoataja. Da bralna društva provzročajo velik napredek je neovrgljivo in. če napredujejo naši sosedje, zakaj bi ravno mi morali zaostajati. .Kara to-maževaka sploh je slovela' pel je pred leti nek domačin in slavil posamezne dele župnije v svojej jiesmi. Ako pa bi mi Tonsževčani v hodočno-ti vedno zaostajali za našimi sosedi, nehala bi slo-VHti nate fara. aosedje bi nas prištevali nazad-njakom. zanikernežem, moloh nemčurstva bi pn imel pri nas nadelano pot. Ako bi tedaj zravea tega naši sosedi todi v križ roke držali, pretila bi nam osoda ubogh Prekmurcev. — Ustanovimo toraj tudi mi bralno društvo, da zamoreino iz društvene knjižnice zajemati toli potrebne duševne moči. katera nadome»tuje dandanes fizično moč. Bog. da bi ne ostale moje besede glas upijočega v puščavi ter n kmalo acstavil osnovalni odbot! Kmalu boste uverjeni. da bode bralno drnštvo v korist oan in mtkm .Osni sat komar je mar aahvsle prihodnjega enaka, Oni n! kogar js aram anisnrvgjs ratt, Ako boN vn ošsteik basat ostrnpsao »Mo, Vam fle aio venska krvi v aren pretaka n in, 1 umom orotite as. M bojte n aaojs n šatal* Kdfnfld. Tsrtsj (Nal hoteksr.) Ali ni m, dragi bralec, ti n čodlš, kako da Js Vsrtej »ad^ih lat tako napredoval, da js pritol os« do kMste. AH saksj n čudiš? Mar oijs 1*. stoletja - stoistjs aapredka' Pa aakaj aa N tadi aaš bg anpradovol. Mi tadi te da(Js asteno stari Verteaci ostati To pa te as! HAtsl pn isnmo - hotel! TI as na posnshoješ, in aovs^steo msjaš s glavd, misleč: - .Vertej — ia pn hOtel? Hm-- todi dsadsan n čadstl godijo Ti to insi no rabiti prav. ksr najini pojmi o hdtete n rosličai Ti si predstavljaš ta hOtel kot knaao palačo, katera n ponosno dito proti asbsškin obiokon. Pred to palačo stojd lakaji v svojih i-vtejih, ter pondrdvljsjo ia sprenljsjo nn novo došis goste. V U palači js krasaa kavama katero kiačijo mnogoštevilni biljardi in okosao iirinsi sam moraš mišice in s iaonton prevlsčsai stoli. Ta kaj n dobi, — kar ti srce poteH: — raznovrstni likeri, punči, abseati, voailje: raznovrstni sladoledi, kave ia čokolade. - Tako M U predstavljaš naš bAtel, ker takega si vidsl v velikem mestu? Po ten pa te lahko z glavo majaš Jas pa ti rečem: — .če si takd predstavljaš aaš k&tel, potem si n grozno — sporasal! Tako veliko-nsstni po te sopst nismo. Ni naš h-itel krasna večnadstropna palača z veliko mestno kavarno z raznimi finimi pijačami ia jedili. Ne bode te tukaj sprejel kak lakaj v gala-obleki, ia ae bo« n tukaj naslado val s raznimi zabavnimi ia poučnimi časopisi. Dragi moj, — nič od tega! Na mesto krasne palače, boš našel tukaj — prosti .bajni'. Ali ne boj n — stopi dalje' Ras, do to je fantazija goljufala, pa vendar prijatelj — notri! Kaj po stojiš ao praga in n obotavljaš? Saj si te odprl vrata Al: n morebiti bojiš ton v koto tistih oksjeaih priksznij? Na boj n jih, — nič ti ne bodo storile. Gledaj rano, kako poželjno vpirajo svoje kalne oči v kapse! žareče*). Tuksj vidijo obljubljeno deželo. Zakaj po si zopet teko obraz ukrivil? AH si zopet ksj zagledal? Oči so ti vprto v neki zakajeni čaeopia Vzani ia beri. Lep časopis js - . Wiener-Blatf. — Zakaj pa aa bsreš? Mar si Slovsaec? Po ton pa le vun. kar te peto aeso, na sveti zrak, ter ta te bode okužil! Tokaj m skupijajo sami graadGermaai. Ia ta njihov hotel je od velikega ponena ker tukaj n oklepa o velikosti Germaaije ia enoje o propasti Slovenije. Siromak, nn slabo mesto si n nameril, da bi okrepčal svojs ode. Pa vendar — beži k svojim, če si Slovenec — v tem hotela ti ni obstanka. Tukaj so sami — .izvoljeni' — doma Toksj n shajajo ssmi Prosi, SOdmartavci in šol-ferajn-ovci. Malo jih je — pa ti so .ultra'! — To je tedaj njihov bOteL Vide! si ga zunaj in malo znotraj. Slab poj^m imaš o njen. Nezadovoljen greš dalje ia oi mrmraš: .Na neeto hči te!a, videl sem .pribežnlišče grešnikov'. — In prav imaš prijatelj! Ali pojdi malo dnlje. Ne boš tel daleč. Saj boš todi pri nas našel svoje somiš-Ijenike — Slovence in pri nj h n bodeš čutil domač. Ne bodi takoj pesimist; ne sodi po eni hiši značaj celega trga. Trg je slovenaki, in ima dok A j mož. katere lahko postaviš v vrsto zna čajnih in poštenih Slovencev. Ti si tedaj videl ta hotd; ali nisi v del moža ki ga possduje. Ne bon ti ga opisoval. Po hotelu ga sodi — ia znal bodeš s kom imaš opraviti. Pusti ga ker ti nimaš pri njem veljave. On te ima svojs — .izvotjsns'. Ia ti ga ljubijo, kakor nmi sebe. To vročo ljubezen pokazali so oni svojem n ljubljenca na njegov god Dragi bralec, to pa ti moram povedati. — .Temna je že noč. Mene je imel te v naročja — Hjrpnos — iBog sn.1i. Ksr nn enkrat v tej sveti tiholi m okli glas: .Zum — bum' za-doni. Jaz se prehodim in prestrašen zakhčen: — .Mati. ali m zemlja trese, ali pa zopet K raci na Veržej bombardirajo?!' Ah mati me potolažijo. rekoč: .Sinko, le spi ia ne boj se. Niti ss zemt,a trene, niti Kruci nn Veržej bombardirajo, ampak .izvoljeni" svojemu ljubljenca godovno *) Žareča- tako imenujejo pri nas prosto Igranje. streljajo; ker je jutri Janez G la vosek." — Jaz •e na to zopet k ateni obrnem in zamrmram: .Da bi njim aamo kteri bea glave odsekal, ker me po noči J nun i jo iz sladkega miru." In po tem zopet zaapim. — Pa nekaj Ae ne morem zamolčati. Preveč me jezik srbi In to je .kariera" našega hoteliera. On Se namreč drugo častno službo opravlja. On je .Hauptmann' našega ,Feuerwehra". Zaljšega si pač ne bi mogli izvoliti! Pa če še tako povik-šujejo naši .Feuervehri" svojega „Hauptmanna", vendar imajo večkrat .peh". ker ga ne morejo zastopiti. Enkrat bi skoraj počil od smeha, gledajoč njihove vaje. Pa kako ne bi. Poslušajte aamo' Bilo je neko nedelje popoldne. Več nas je sedelo na neki klopi in gledali, kako so se „Feu-envehri" sukali okoli svoje .špricoke". — Kar naenkrat zadoni mogočni glas llauptmannov: ,§lauh an« :glati!" — (Schlauh anzilgelm. — Ali vbe je mirno. — Vidi se. da so reveži v strašni stiski. Tu in tam t resne eden druzega z labtom in z. milo prosečim gledom gleda, da bi mu kedo povelje razjasnil. Ali zastonj se oziraš revež; tvoj sosed je v ednaki stiski. Vsak misli, da ni nekaj dobro storil, ali da mu kaj manjka. Morebiti kakšni ,knof* na njegovi .pluzi*. ali ima morebiti .helmo" naopak obrnjeno. Ali nič ne opazi. Kaj neki pomeni: .Slauh anciglati". to je misel vsaoega — Neki šaljivee na naši klopi reče: ,Vidite nje. kerloe*' Prosnico znajo dobro anciglati: šlauha pa ne'* Na to zadoni krepki smeh na naši klopi. Videč Hauptmann. da njegovi podložniki ne zastopajo .befela*. reče jezno: .No. kaj pa stojite? Ali ne znate kako se ,$lauh I ancigla-" — Da njih reši iz strašne stiske — ! pokaže njim sam. Zdaj pa jim rečite. ali ni to j .peh"? V nedeljo, dne 1. oktobra, pa so imeli naši .anciglarji" glavne vaje. K njihovi slavnosti | so prišli iz bližnjih krajev — ž njimi enakomi- ' sleči — anciglarji. Pa Bog ni dopustil nemčur-skega vpitja v slovenskem trgu. Mogočni elementi narave bili so proti njim: ker deževalo je celi božji dan. da je bilo veselje. Niso tedaj mogli po mili volji „šlauhov anciglati* ali s tem bolj so ga pri svojem hotelieru iz glažov .anciglali*. —■ Književnost. (Od A. Gabrščekove ..Slovanske knjižnice" je izšel prvi snopič in obsega na *0 straneh povest Katmir iz češke zgodovine, katero je spisal Jan Vavra. poslovenil Petrovič. Snopič stane le 12 kr. V letu bode izšlo 2*1 snopiče v. ki bodo stali le 2 gl. »k) kr. Hvalevredno podnje to! Naroča se v Gabrščekovi .Goriški tiskarni' v Gorici. Ilronop za trK"v'no mešanega blaga na UlsCllCl' deželi, sprejme se takoj. — Več pove upravništvo .Domovine", na«) x—a pripravno za trgovino, na primernem prostoru v mestu CeUi za znesek de 60.000 gold, želi se kupiti proti takojšni plači. Ponudbe na upravništvo .Domovine" v Celji. (184) a- 2 "C."' iz najbolj site vitih tovarn J o s. Hočevar krojaSki mojster Celje. Graška esat it. 18 priporoča slavnemu občin-.tvu svojo veliko zalogo storjene obleke za gospode in dečke, plašče in svršnike po najnovejšem, elegantnem kroju. '«•"■ 3 Za obila naročila se prosi. Javna zahvala. Ker mi je oger.-franroska zavarovalnica .Frank", llongroise" za moja dne :»1 avcusta t. I. po ognji uničena poslopja zavar..valu., svoto točno in bres vsakega . .Ilutka po njenem zast-pniku gospodu Vincenc \Yabltseh-u v Žalen oSaihsenield izplačala, ve*.- me dolžnost. ..menjeni zavarovalnici mojo prisrčno zahvalo izreči ter j., vsakemu nnj topleje priporočiti. Knpljavas. .Ine s oktobra I«13 Kerrnan Molub, m. p. priča Hatevl tlaadsr. in. p. Srabočaa, m. p., priča 141> Martin I m&MMMAttttm Večjo množino tirolske^* in d.olonj«Jceg«. rina le pristno blago — ponuja po primerno nizki ceni v posodah '-d 80 litrov viSe Jo«. Paulin i:«" 1* v Ljubljani. Marijia trg it. L Zelo lepo posestvo 4U oralov ae takoj proda tudi na obroke p-nl zelo ugo-inimi pogoji. Zemlja za hmeljišče1 Kje - pove upravni »t vo .Domovine*. HI i 9 , 1000 veder novega -vina, letošnjega pridelka proda »redi oktobrs 1.1. takoj od prero Anton Gregorič 1 !:■»)■ 4 2_posestnik in |-w.jil. tajnik v Ituji. Zahvala. od Peter Majdič Iz Celja, blagovolil je meni revni vdovi, ko mi je bila p«, ssdnli povo.lnjl zelo po. ikodovana mala liajta, po g. M. Orol>elnlku pokloniti 10 kron. za kar mu Itog plati tisočkrat I V Motniku, dne H. okt. I«M. Loeija Bervar Kakih 50 praznih zabojev proda IDrmer- Krilomr -v Oelji Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu in potq]oAlm uljndno naznanjam, da setn otvoril novo gostilno v St. Petru 1 Savinjski dolini. Stregel bo«lem vedno z najlcljo jedjo in pijačo in točno postrežbo. Priporočam se za innogolirnjni oMsk. Z veleepoštovanjem 'M0> » Jurij Zavrinik, gostilničar. Albert Globočnik v žaici > kakor: Lscrlmss Chrlstl. JalfiC-t-Malaga Scherrv. itd pri P^^ acm zdravjo P<.ročljiva bolnikom, »lal-.tnmi in otrokom. (!:«* I *.roia direktno Tavi** Izdatna nagrada. Velečastito prsdsedalštVft Atajorske hranilnice v Oradru je glede na velevsftno podjetje vinorejske druži« .celjskega vinorejskegn okoliMa" tej dražbi za začetne |K.trel>e blagodufoo na proinjo podpisanega načelnika volilo sto goldinarjev. Imenom v-eh udov vinorejske druži« si usoja načelnik v posnemanje za velikodu&en dar očitnim potom in javno tu tiajtoplejfto zahvalo is-reči velečastitemu predsednittvu Štajerske hranilni«« v Orsdi-o. O porabi omenjene nagrade se I-.de slavnej hranilnici natanko poročalo. Predsednik vinorejske družbe za celjsko vinsko okolifcV: Gustav Potoftnik, (Vfi^l nadnffitelj v Petr-včah. Dne 2. oktobra 1893 se je pričela velika RAZPRODAJA naj) a suknenega, platnenega in manufakturnega blaga Kari Vanlča, Celja | | "j (^O v kateri ie gostilna in mesarija ter * " 1 ima S sob, klet. hlev ter dve veliki njivi in leži oh glavni cesti v Vojnik, proda bo prof te volje. >'eč p .ve Neža Jaklič v Vojniku. 125 :t Zdravila za živino. „THE GRESHAM" zavarovalna družbe za življenje v Londonu. FilljiU u tntrjjiko: FU|jik u 0«enšo: /<"«">. /.. Mmhvimm* /.. lMim,~it», fnrnJvrib Aktiva druži« dne :» .lec frk I2.VM&.I5I. -Letni zavarovalni doh^lki s ob- reitmi do .11 .Ureml.ru IW2 . ?2,H|(MIM.~ Isplsčaiga za zavarovanje, za rente in odkupe i dr odkar p-udu je druži* IH4S. . 27IU.I* «2o V zadnjem <».emiiai>>t mesečnem p.«l"vanjl prijavilo se je novih zavarovanj za .....„ I25.7:«20uo tak... da seje prijavil.. savan .vanj ve» čas odkar dražba posluje za . l .H&I.Ultt ilUV l*rosi«ktl, cene |h. katerih se ravna draži« pri izdavauji |h.Im- in pnjavni obrazci dol*- ne brezplačno pri g.ncralni agemori v Ljubi ani. TriaAka • esta 1 pri GVIDONU ZESCHKO-tn in pri agenturi v Celji pri g Viljemu HIOERSPr.R(iEH-ju. <100» 12 4 Skušena redUna stopa za živino, aa konje, rogato živino, ovce in prašide itd. Rabi se sk»ro 40 lat s nnjboljiim vspo-hom večinoma p., h le vib. ak' šiviate ns aier« jesti, slabo pre-bavlja; zlH.ljiujeado-ko in narejn. da krave ■laj.. veir- mleka. Zam< tek z ral.ilnim navodotn vrel velja le .'K> kr. :■ sainotkov z ra-bilnini navodom s.imo 2 gld i:»7> 10 s Cvet za konje. Najl..ljftc mazilo za pietets ni, ott kaaja v Wkm. ▼ kri »al« ae«. aaaofaa lekarni TrakAesi-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. RoiovAka ulic.t 7 po najnižjih cenah 5 V hiši štei. II t Spodnji Hudinji nasproti gostilne „Zuni wilden Mann" je v prvem nadstropji prijazno stanovanje - hpremenl. en- leto raMjen iVrftSvU 'n " irvr"tnega sposnsn, je i sili na prodaj m flOO (Id. harmonij My IsHkorkk, | krojmAkl xxxojmtmv -v Omljl Glavni trg St. 18 I I n pon^a ae ss isdelovsnj« vaskorlne obleke za g e cblske M fll 1» -H Svilnati papir ^ za rože in vence o Vsih Svetih u debelo it drobno p> najnižjih cenah, je dohiti pri DRAGOTIN HRIBAR-ju v Celji. Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. - Tisk Društvene tiskamo I). Hribar v Celji Priloga «Domovini* št 29., dne 15. oktobra 1893. skrb poplačala, kar najbolj moč in da bi dolgo vžival aad svojega podjetja. (Prsmembe pri davkarokih uradnikih.) Novo imenovani kontrolor g. K. Schon je odločen za Koaye, adjunkt g Fr. Kranjec za Ormož. Premeščen je kontrolor g. J. K is ter iz Kozjega v Ptuj, kjer je davkar g. J. Martinak stopil v pokoj. (Ia Loka pri Zidanem mostni se nam poroča, da imajo ondi le eno samo. sicer prav dobro učiteljsko moč, da pa je silno želeti, da se nastavi le nadučitelj, ker je v liko šolske mladine. (Ia Loka pri Zidanem mosta.) Danes bil sem na kolodvoru na Zidanem mostu in slučajno pogledal na tablo, kamor naše županstvo oznanila prileplja (ilej ao — glej drugo naznanilo — vse v nemškem jeziku — ako bi Ldo ne vedel kje je taka — mislil bi res, da so ti listi iz .rajha". Ker v Vašem cenjenem listu še nikdar nisem čital novic iz te vasi bodi ta prva ako tudi neprijetna; gotov sein. da Vam ta da povod, da pogledate tudi v ta kot, ter kar nepravega iz-tsknete — koj | (.grajate. Treba malo podlegati. Prašajte najprve, jt-Ii v slovenski t.bčini mogoče, da je nemški uradni jezik, sicer pa vem, da ona naznanila na Zidanem mostu ne morejo veljati nemškim fantom, (vabilo kliče namreč re-serviste k preglednemu naboru), ker jih tukaj ni, bi torsj vsaj tukajšnim po domače naznanili. — Drugi pot kaj več. (ProaMasbo pri oMteljstva.) Nadučitelji ao postali gg.: I. Sabati v Št Ožbalto, D. Sitter v Vubredu pri Marenbergu, M. Matekovič v Skalah pri Veleli. — Učitelja sta postala: Fr. Šijanec na Cvenu pri Ljutomeru, Fr. šnuderl v Pernicah. Stalnima podučiteljema sta imenovana E. Ceh pri sv. l^enartu v Slov. gor. in Fr. Cvirn v Stopercali. (iospica A. Mooa, učiteljica v Žalca, gre v Črnomelj na Kranjskem. (Bralno drnitvo v Sevnici) obhaja svojo ustanovno veoelico dne 5. novembia 1.1. Natanč-neji program prihodnjič. (▼ Sevnici) se je razstava goveje živine in preši< ev 7. t m. dobr» obnesla Goveja živina prav dobro napreduje. Razdelilo se je za 800 gld premij, državnih, deželnih in okrajnih. Navzoč je bil sam predsednik kmetijske družbe štajerske baron Vašington, moder mož iz severne Nemčije, a več let dober kmetovalec na aredojem štajerskem. Slavnost se je vršila tako, da slovenski značaj narodnega trga in kraja ni bil žaljen, kajti vihrale so tudi slovenske zastave in razlegali so se „tivio"-klici tudi nemškemu predsedniku kmetijske družbe. Vse to je pa zmešalo možgane do pisana v .graški brblji". da je take grde. strastne čenče napisal, da je tako neumno .nemške" otrobe vezal, da je bilo ostudno brati te bedarije. (Nova posojilnica) osnovala se je v nedeljo H t. m. v Trbovljah. Pravila dala se bodo v kratkem registrovati — upamo, da bode mlada posojilnica z imenom .Trboveljska posojilnica s sedežem v Hrastniku" kmalo vspešno delovala — Bog daj! (Zidanje novo eorkvo na Vidma) dobro napreduje. Kakor vse kaže. bode še letos pod streho Pri novi volitvi v občinski zastop smo vendar opazovali, da je ljudstvo vse premalo v narodnih rečeh pod učeno, ker sicer ne bi toliko zaupanja imelo do moža, ki ima nad .Siidmarko* in njenimi darovi toliko veselja. 0 kdaj bods slovensko ljudstvo take nemške prijatelje pošteno .po škropilo" V iPromoviran) je bil doktorjem prava Fraa Krančič i/. Rečice v Sav. dol. dne 14. oktobra na graškem vseučilišči. i Novo mašo) je bral H. t m v l^skovci v Halozah hogoalovec č. g. J. V i u d i S. (Pevsko društvo v Braalovtahi priredi v nedeljo, dne 22 oktobra ob .1 uri popoldne, izlet na Pako. Veeelica bode v g stilni g. Ane \Vizjak. (pri pošti i. kamor se prijatelji petia vljudno vabijo. (Ia Oornjogagradai se pritožujejo proti oskibniku posestev knezoškofa ljubljanskega Ta mož je razpisal in dal objaviti še le sedaj dražbo, pri kateri lahko kmetje to ali ono njivo vzamejo v zakup, čas ea to je v resnici prepozen, ker se mora vendar njiva obdelati in vsejati ozimina, ako hoče zakupnik imeti hasek najema in dela, kar pa po razpisu oskrbnika ne bode mogoče. Tudi sicer te mož obnaša tako proti kmetom, kakor nikakor ne pristoja izobraženemu oskrbniku Gotovo mil. knezoškof ljubljanski v 'sem tem dobiva napačna poročila. (T Oplotnici) se bližajo volitve v občinski zastop Rodoljubi! ali bode naša občina vedno osta sojo poročil ondotni nadučitelj ia predsednik ptuj*ego učiteljskega društva, g. J. Stroloo s foopioo 0. Iložino, hčerjo nndučitolja pri sv. Marku pod Ptujem čestitamo vrlemu šolniku! (Na SMriborokl ilaii^ikl Ml) jo raspi-sana služba vrtaarja sa ssdjarstvo s 600 gld. plače ia prostim stano vanjam o kurjavo v rod. I Prošnja do 20 oktobra aa deželni odbor (Ia Vorfofoi nam poročsjo o nekem čudnem krčmarju. ki tndi nekoliko braiyari ia kateremu 1 je posebno na srcu slov. bralno društvo. Ml oo ; neradi pečamo a takimi .pokvskicami", zato pa | svetujemo: .Narodnjaki ogibajte ss ga ia videli bodete. kako bode postal poaiftsa." (Žsadarotvo) priporočujejo politiške goopo ake na -Štajerskem v posebnem razglasu, da bi namreč sposobni mladi moftjs obilnejše si isbirali ta sicer težavni, pa vendar dobro plačaa stan. (Žendarji imajo po «00, 600 ia 400 gld. ia rasne doklade). (Umrl ja) preč. o. Roman Iparic, kapuc in Kmttelfeklu. Rajni bil jo sin obč. spoštovanega zdravnika Gustav Ipavica v Št Jurji ob j. želsznici. (Himen.; " torek 3. t. m. poročil se je v Gradci g. Višeslav Hrašovsc, pristav in načelnik poatsje Grosuplje na Doleajskom, sia zaslužnega narodnjaka g Franca Hrašovca, okrajnega sodnika v pokoji, s gospodično Minko Finkovo. čestitamo! (Trgatev) pričela oo je ». t. m po Štajerskem (iromenje topičev naznanja, da je vinogradnik zadovoljno, z letošnjim pridelkom. Pa je v resn;ci tudi res ktdsao trsje in obloženo, da se vse šibi, ondi, koder so pridno škropili. Sploh je letos kmet zadovoljen s pridelki. Ljubi Bog. dal mu je vsega v primerno velikem izobilji. — j Slovenske oštirje vabimo, da pridejo po izborno štajarsko kaplico, gotovo bodo zadovoljni, kajti ' taka. kakor je letos, le ai bila nekaj let (Noorsmaoot simikigs Šssnp4qja , Nemški časopis .Tageapoat", ki izhaja v Gradcu v glavnem mestu dežele Štajerske, ki je za dobro tre-tinko slovenska, priobčil je nedavno obširen dopis iz Pohorja. V tem dopisu govori o letini in o go spodarstvenih razmerah prebivalcev ob Pohorji. Ta grdi dopisna hvslisa na vse pretege tisto be-tvice Nemcev in slov. odpadnikov, ki tamkaj krila, vaa cerkev se je .al fresco* od tal do oboka premalala, oltarji, krstni kamen in pri*nica pa prenovili oziroma pozlatili, trije novi zvonovi, (»8 om-ladiš. J. Proaen. neimenovana in neimenovan po 1 kr.: prve krone je nabrala gospodična Franjica Brinšek. Na predvečer nove maše č. g. A. Lav-renčiča v Vihpolji pri Vipavi ao zložili tamošnji domoljubi 5 gld. 34 kr.. v krapinskih Toplicah razpreda lovska družba divjačino v raznotera mesta, vender ima skoro vsako leto — primanjk-ljal v blag-»jn:- i. i idkar je ribištvo vrejeno. da ne sme vsak paglavec ribariti, povzdignilo se je tudi to. Dobijo se lepe in jako okusne poatrvi v vaeh treh potokih: belic in klinov je malo. drugih rib pa nič. Oiiksnost ljudstva ni bila pred 25. letmi baS na visoki stopinji; naletel si na marsikaterega tržan«. ki ni znal čitati, še manj pa pisati; sploh pa ni imelo veselja za čitati. Sedaj je tudi v tem oziru boljše Primorano šolsko obiskovanje, vrlo druStvo sv. Mohorja in pri nekaterih tudi čitalnica obudile so veselje do čitanja; tudi so si tržani začeli naročevati slovenske časnike. Posebno pa moram tukaj povdarjati dobrosrčnost trlanov. Koliko denarja se je v teku teh 25 let za dobrodelne namen« nabralo, kolikokrat je bila tombola v korist revnim šol. otrokom. Po mnogih imovitih l.išah pa so dobili revni otroci o zimsktm ta»u o|>oldne gorko kosih-e; kajpada ae jim je dobro prileglo. Na peresu mi je Se. da bi opisal bližnje posebno mikavne izkte iz vranake^a trga in okolice ter bi tako trg priporočil za mikavno .letovišče*. a gradivo mi je itak naraslo, da morain j g. uredniku »Domovine" hvaležen biti za vspre-jem teli vrst. Ptujcem in popotnikom pa se je ; Vransko vže tako omililo, da se radi in pogo-st->ma na Vranskem oglašajo in ostajajo. je daroval za družbo g F. Kuralt, tajnik hrvatsko-slavonskega gosjiodarskega društva, 10 kron, ki jih je poslal č. g. župnik Podboj; 3 kr. in 12 vin. je darovalo sest brežkih domoljubov in prvo krono g. Micika Košir v Kamni Gorici. Iskreno se zahvaljujoč vsem dobrotnikom in darovat elj«m prvih kron sklepamo to pot z besedami velenskih domoljubov. ,da so to prve. a ne zadnje krone" položene na domovinski žrtvenik za rešitev slovenske dece. Vodstvo diužbe sv. Cirila in Metoda (Na ljubljansko uči Ulj išče) pride bolnega prof. Celestina nadomeatovat krški meščanski učitelj g dr. Toin. Romih; njega bode pa na-domestoval ondotni nadučitelj in nadzornik, g. Fr. G a hrček. Za matematiško atroko menda ni dosta mladih moči. Tudi se nam poroča da profesorji žepu »tariSev premalo prizanašajo. Od kandidat in baj • terjajo, naj bodo preskrbljene le s knjigami najnov.jS .ja natisa. Ali ni to prevelika pedanterija? Ali ni to preobčutljivo za atariše, ki naj bi vedno nove knjige kupovali v Nov železniški projekt.) Trgovinsko mini-. steratvo podaljšalo je posestniku rudnika gosp. j K. Fabru na Dunaju za Sest mesecev dovoljenje, I da »me pričeti pripravljalna tehnična dela za normalno tirno železnico od postaja Novo Mesto | dolenjske železnice čez Cirklje in Čatež do deželne meje pri Fregani, kot zvezo s projektirano lokalno železnico in Samobora v Bregano ter kot eventuelno zvezo omenjene proge z južno železnico pri Brežicah. 'V Krškem) bodo 26. in 27. občinske volitve. želeti je. da se volijo najboljSi. izobraženi in za občni blagor delavni narodni možje, pred ' vsem tisti odlični domoljubi, kateri po svoji sve-i tovni omiki, znnčajnosti in samostalnosti daleč | nadkriljujejo soobčane. (Na Studenci pri Krškem i se je nedavno razdelilo nekoliko podpore od točo lani in letos hudo prizadetim manjšim kmetovalcem. (Šole krškega okraja* so v poslednjem času precej razširili; snuje se tudi nekaj novih Sol in razredov ter novih zgindeb. za katere so b li ogledi na lici intsta. Vsled teh okoliščin je Več učiteljskih mest nižje vrste pia/.n.h. Za nje se oglaša le tnalo ali nič prosilcev. Navadno le izprašane učiteljske pripravnice; pogreša se torej moških moči. i Od dolenje Krks> se nam porrča. da ne prihajajo več veseli glasi o naših izseljene,h v Ameriki. V prvo več denarja toliko ne pošiljajo, v drug" poročajo nekateri, da nimajo več dela, ali od nekaterih pridejo Se slabši glasovi, da so se namreč ponesrečili, zdaj eden v ru Iniku. drugi v tovarn1, tretji pri železnici. i V Ložu i na Notranjskem snujejo posojilnico. Tukaj bodt lahko Slo. ker biva zdaj tu domoljubni gospod, ki je bil že v Žužemberku po najboljših načelih dobro napredujočo poaojilnico ustanovil. (Zverinsko je rasmesaril) hčer mlinarja Storžeta v Kaplji vasi pri Mokronogu njega hlapec Miklič. doma iz Kačjevasi. ker ga je bil gospodar iz službe spodil in mu hči ni hotela naklonjena biti. kakor se je bil za trdno nadejal, dokler je živel v hiši v dobrih razmerah. (Is Idrije) s-.' poroča: Icfluenca začela je znova močnejše razaijati v našem mestu, dasi nas popolnem ni ostaviia od novega leta sem. Vlada bi se pač morala kaj bolj pobrigati zi vzrok te bolezni in za pripomočke proti nj-j. kajti žrtve, katere zahteva, ao že prev>.£ občutne za naše mesto in za naš narod. Najboljše može ja že podrla omenimo naj le gg. Fran.: L>pajneta, Mijo Thalerja. Jetn-ja Pirca in Karla Vončino, kateri so bili vsi vzor narodnjaki, nenadomestni v naSetu društvenem in natodneiu življenji, ia s. daj nam je nemila smrt pobrala še jedno izredno delavno moč pri naših narodnih društvih — gosp. Karla Maku ca (Ameriški izseljenci nsiii se povračajo žalostnim in potrtim >t«B zopet v svojo domovino in nam ustno potijq.-jo, kar prinašajo razne novice, da je v Ameriki, v Združenih državah na milijone delavcev brez dela. ker tovarne in rudniki počivajo. Srečne se imenujejo, da so imeli toliko denarja Se. da jim je bik) mog-VV. povrniti so: diugih tovarišev, pravijo, je kar groza če pomislijo, da jih glad in pomanjkanj • čaka, ker ne delajo in tudi novtvv nimajo za povrnitev v Evropo, kjer imajo pa tudi tako siromašne svojce, da jiiu ničesar poslati ne morejo. (Ali ni to dvojna mera?) Slovenski otroški vrt v Mariboru, katerega j« n« opetovano prošnjo odpreti ho'ela družba sv. Cirila in Metoda v Mariboru na svoje triSke. inoral se je zapreti, ker vlada ni hotela na dotično prošnjo odgovoriti. — V Gorici je pa mestni Šolski svet zoper voljo vlade in Slovencev odprl dve novi laški šoli. pa se mu ni do zdaj še nič zgodilo. (Ooriiko.) DruStvo .Sloga", ki vzdržuje več slovenskih Bol v Gorici, je dobilo v poslednjem času več denarnih podpor. — V Tolminu je izvoljen županom g. Ludovik Kacafura. (Razmere na Goriiksm) so zlasti zadnji čaa postale tako žalostne, da jih ni moči popi-Bati. Ker so se neki I.ahoni v pijanosti mej selmj s tepli, dolžili so Solkance tega dejanja in začela ae je ostra preiskava ki pa ni dognala čisto nič. Vzlic temu je okrajno glavarstvo izdalo neki oklic, ki je opravičeno razburil vse goriške Slovence, ker se tu o qj:h govori, kakor da so bili oni napadalci. (V Beljaka i fe nahaja izgubljena morebiti ukradena cerkvena Ijandera. Kdor je pogreba naj se takoj obrne do predstojništva župnijskega urada romarske cerkve na Peravi. (Post: Villach.) Druge avstrijske novice. (? državnem sborui, ki seje otvoril 10. t. m. bode precej živahno. Največji razgovori bodo radi izjemnega stanja na Češkem. Veliko prošenj se bode vložilo radi pripoznanja splošne volilne prav.ee, za katero se poteguje vse polno ljudskih shodov na Dunaji. — Ves slovenski narod je \ radoveden, ali se bodo slovenski poslanci za Čehe potegnili ali n-. (Volilna pravica v državni sberi se bode, ako predloženi vladni načrt v zbornici obvelja razširila tudi na druge moške državljane, kateri namreč davka ne plačujejo, to je. na delavce. Dokazati jim bode samo treba da so pii vojakih doslužili, ali pa da so izobraženi, to je pisanja in branja zmožni, kar bode s šolskim spričevalom dokazati. Nam Slovencem ta prememba gotovo ne bode na škodo. i Čeki so v državnem sborui začeli ubupni boj. Že v prvi seji so se pritožili zoper izjemno stanje v Pragi in govorili v češkem jeziku — žalibog nemim ušesom. (Postavni načrt o kmetijskih zadrugah) se bode predložil državnemu zboru. i Proračun drž .vni sa L 18M). ki se je že , predložil državnemu zboru, kaž-j 619 milijonov dohodkov in blizo toliko stroškov, prebitka še pol milijona ne. (Na Dunaji) ni dovolila vlada novega dijaškega društva, radi tega ker je slovensko. Kje si pravica V (Na Danajii je v mestnem zboru bil tak ropot, zlasti nasproti županu, da misli ta cel<5 radi razžaljenja časti nekatere mestne odbornike osebno tožiti. (Denar se draii l Zato so hranilnic* na Dunaji že povišale posojilno obrestno stopinjo za 1 ,*Morebiti bode treba to tudi po Slovenskem storiti. (Ban krvatakii. ki ni nič maral velikega Jugoslovana škofa Strossmayerja, moral se je na višji migljaj ponižati, da je obiakal v Djakovaru omenjenega vladi ko. s katerim sta se posvetovala najbrže o imenovanji novega zagrebškega škofa, kajti v Rimu noč.-jo baje nobenega imenovati, da ne bi prej ondi toliko veljavnega škofa Stnaamayerja za svet vprašali. (Kake pomanjkaje denarja, to kaže tudi to, da je avatKKJgerska banka posojilno obrestno stopinjo za 1*. zvišala iMoravskim namestnikom i je imenovan sekcijtki načelnik pravosodnega ministerstva baron Al. Spens Hooden. Mož je Nemec pri-' padnik levičarske stranke, a zna češki. (▼ ogerskem državnem zbora > vre, kakor I po navadi. Vse stranke to nezadovoljne, nezadovoljne z vlado, nezadovoljne oeki s samim kraljem, ki je bil pri vojaških vajah po pravici oStel I razne odnošaje in nev.trne politične razmere na Ogerskem. KIjubu temu vlada ne preneha pre-