"Mir ~ da, nasilje — nel Nasilje vodi v revolucijo,
Revolucija pa v izgubo svobode."
Peace — Yes, Violence — No!
Violence leads .to revolution. Revolution leads
to loss of Freedom.
(Papež Paul VI., za Novo Leto 1978)
"A prince, vvhose character is tlius marked4 by every act which may define a tyrant, is UNFIT •to be the ruler of a FREE people".
American Declaration of Independence. (4th of July, 1776)
LETNIK XXIX. — VOLUME XXIX. September 1978 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada M6G 2T5	Številka 9 — No 9
V PRIČAKOVANJU . . .
V zadnjih dveh številkah (in v današnji!) našega lista smo objavili vabilo vsem Slovencem in Slovenkam, s posebnim pozivom na narodne noše, na kosilo in kulturno prireditev, ki jo pripravljajo letos združene slovenske sile pod vodstvom imeddruštvenega odbora Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zvzee v Kanadi (in še posebej v Torontu), v proslavo 60-letnice 29. oktobra, ko smo Slovenci po več stoletnem političnem in narodnem zasužnjenju končno 1918. dočakali na ta dan zoro svobode, ko je takratno slovensko vodstvo v Ljubljani oklicalo slovensko samostojnost s pozivom za ljudsko manifestacijo na Kongresnem trgu in z razglasom ustanovitve prve slovenske samostojne vlade v Ljubljani — in 30-letnice prihoda prvih povojnih političnih beguncev v novo domovino po dogodkih, ki so pahnili slovenski narod v domovini v novo sužnost mednarodne tiranije in izžemanja.
S podporo in sodelovanjem številnih drugih organizacij pripravljamo letos za ta dan posebno slavje, ko se bomo vsi skupno predstavili kanadski javnosti kot delavna, disciplinirana in lojalna družina, ki ceni svobodo tukaj v Kanadi. Ta tukaj lahko svobodno razvija svoje etno-kulturne svoji-ne, lahko tukaj ohranja in tudi posreduje drugim svojo kulturno dediščino, ko istočasno izreka lojalnost in demokratsko sodelovanja zemljji, ki nam je odprla vrata in nas sprejela, (takšne kot smo, kot sebi enake in nam ponudila roko sodelovanja in razvoja, rasti in boljše bodočnosti za našo mladež, ki. raste v tem svobodnem Okolju. Ta mladina izraža vso predanost Kanadi, a istočasno noče pozabili svoje dediščine, ki so jo prinesli s seboj njihovi očetje in matere.
Kličemo Vas, kjerkoli ste že, da se odzovete temu skupnemu, vabilu in se pridružite tej vse-narodni proslavi. Kupujte listke pri preprodajalcih in preko naslovov, ki so Vam dani v razglasih in vabilih.
Posebno vabilo velja vsem narodnim nošam, starejšim, mladini in slovenskemu drobižu, da pridejo k slavnostni maši v 'Stolnico, da se udeleže povorke in da zagotovo pridejo na ko silo in proslavo v hotelu!
Vsem Slovencem in Slovenkam pa ponoven poziv, da se udeleže v čim večjem številu slavnostnega kosila in proslave v hotelu Toronto v nedeljo 29. oktobra.
Tam bo prostora za okrog 800 ljudi! Vse one, ki listkov ne bi mogli dobiti, ali bi jim bilo ne (mogoče udeležiti se kosila in proslave v hotelu, prosimo, pridite k posebni slavnostni maši, ki jo bo v katedrali Sv. Mihaela daroval torontski pomožni škof (Slovenski rojak) prezvišeni dr. Alojzij Ambrožič, ob somaše-vanju druge slovenske duhoviš-čine. Pri sv. maši bodo peli Združeni Slovenski pevski zbo ri iz obeh župnijskih občestev, pomnoženi z ostalimi pevci in bo tudi ta verska prireditev s slovenskim petjem v stolnici nekaj svojstvenega in vrednega, da se nam pridružite.
Po maši bo po vsej verjetno isti skupna povoika do hotela
MULTICULTURALISM
As early as 1938, Dr. Watson| Kirkonnell, Canadian educator and linguist, said:
"The fines.t stimulus to great achievements in the future is a consciousness of great achievements in the past. And if ali citizens, of vvhatever racial extractions, felt that the cultural glories of their past vvere knovvn and appreciated by the communitv, it vvould be a spur to further high accomplish-ment. Mutual knovvledge, mu-tual sympathy, and mutual emulation in cultural attain-ments vvould surely shape a na-tional life of astonishing rioli-ness".
The publication in 1970 of the Royal Commission's Final Report on The Cultural Contri-•bution of the Other Ethnic Groups (Book IV) recognized the compatibility of a bilingual yet multicultural nation. The ' Commissioners realized the ba-sic difficulty of distingishing clearly betvveen "an individual's cultural contribution resulting from his membership in a cultural group and his contribution resulting from deliberate into gration vvith one of the tvvo official linguistic communities".
The federal government tab-led its response to Book IV in ■tihe House of Commons on October 8, 1971.
"We believe that cultural plu-ralism is the very essence of Canadian identity. Every ethnic group has the right to preserve and develop its ovvn culture and values vvithin tihe Canadian context. To say vve 'have tvvo official languages is not to say vve have tvvo official cultures,' ahd no particular culture is more 'official' than another. A policy of multiculturalism must be a policy for ali Canadians".
The Government stated the obijectives of this policy as "pre-serving human rights, develop-ing Canadian identity, strength-ening citizenship participation, reinforcing Canadian unity and encouraging cultural diversific-ation vvithin a bilingual frame-vvork".
Six programs of implementa-tion vvere introduced to fulfil the goals of the multicultural policy:
—	Multicultural OranLs
—	Culture Development Pro gram
—	Ethnic Histories
—	Canadian Ethnic Studies
—	The Teaching of Official Languages
—	Program of the Federal Cultural Agencies: National Museum of Man, National Film Board, National Libra-ry, Public Archives.
Multicultural exploration vvas ifurther conducted through five standing eommittees of Its council — Language and Cultural Development, Immigration Policy, Media, Human Rights
z narodnimi nošami in podobno! Tudi to povorko bo vredno videti.
Zato ne pozabite, — v nedeljo 29. oktobra — na ta ali oni način — sodelujte pri tej pomembni prireditvi, ki je postala zadnje tedne poznana pod označbo "60/30-Slovanci v Kanadi gledajo v bodočnost!"
and Humanitarian Concerns, and Grants.
The coramittee findings are published in the CCCM Reports, available through the Canadian Consultative Council on Multiculturalism Secretariat, 66 Sla--ter St., Ottavva, Ontario.
The finer qualities of a so oiety are judged on the basis, not of vvhat it states, but of vvhat it upholds in day-tp-day practice. The Canadian government^ declared policy of multiculturalism bequeathed a far-reachiiTig responsibility on to 'both its ovvn administration and its citizenrv. It is a respons-ibility for tvvo intricately linked aspirations: the cultivation of cultural diversity and the pub-lic acceptance of cultural di-versitv. In its capacity as an advi'sory body to tihe Minister of State for Multiculturalism,
the Canadian Consultative Counci lof Multiculturalism (established in May 1973) has been a spokeman for enthno cultural groups across the country — a newly opened chan-nel for the expression of ideas and hopes of Canadians. The Counci'1's reports formulated some fundamental recommen-dations against the backdrop of a fresh!y defined multicultural ideology.
REFERENCES:
First annual report bf the Canadian Consultative Council on Multiculturalism — Ottavva 1975.
Multiculturalism as U State Pelicy — Second Canadlan Consultative Conference — Febru-ary 1976.
A Report of the Canadian Consultative Council on Multiculturalism 1977 — Ottavva 1978.
ŠE ENA POSEBNOST OPOREČNIŠTVA V SOVJETSKI ZVEZI, KI ŠE NI DOSTI ZNANA...
Zanimivo je spoznanje, ki postaja poznavalcem razmer zadnji čas vedno bolj 'jasno, da so korenine oporečništva v Sovjetski zvezi ne politične, marveč verske.
Konec aprila je rekel v Turinu sovjetski disident general Gri-gorjenko: "Oporečništvo v Sovjetski zvezi sestavlja enotno fronto, a v njeij lahko razpoznamo različne prvine; najvažnejša je verska." zaradi iskanja duhovnih vrednot mimo marksističnega materia-lizma.
To je potrdil iste dni v Gorici drug ruski disident Evgenij Vagin. Povedal je, da je pripadal v Leningradu klubu kakšnih 30 mladih ljudi, ki so se sestajali in prebirali papeške okrožnice in sveto pismo, .posebno še evangelije, ter ob njih debatirali. Taijna policija jih je po treh letih odkrila in aretirala. Vagin je prebil v kazenskem taborišču osem let. Tam se je njegova vera samo še utrdila: prišel je v stik številnimi jetniki, ki so bili prav tako kot on kaznovani
Vagin je pozval Zahod, naj moralno podpre sovjetske oporečnike. Ta podpora je lahko zelo učinkovita, saj voditeljem ni vseeno, kako Zahod o njih piše.
mm0m0mmmmmm&m\*mwm*mm0m0im
29. septembra zgodaj zjutraj je pre-sunila ves svet novica, da je ponoči umrl v spanju novoizvoljeni Papež Janez-Pavel I. Naš list še klanja nje goveinu spominu. Papeški prestol je zasedel v starosti 65. let pred enim mesecem.
0 NESREČAH PLEZANJU V PLANINAH
Kdo je največkrat žrtev gorskih nesreč? Vrhunski alpinist le bolj redko. Talko imenovani slučajni planinec, 'ki ne pozna gore in njenih skrivnosti. Ne ve, da lahko sredi sončnega dne v nekaj minutah pridrvi ledena nevihta z bliskom in gromom, ali pa se v hipu vse zamegli. Zaradi izrednega feu3idr.sgiš
padca temperature mu ozeoejo prsti na rokah in nogah.
Slučajni planinec tudi rad precenjuje svoje moči, gre na led brez cepina in derez, se za-pleza v skalah — in stvar se lahko konča tudi s smrtjo.
Reševalčeva služba, ki je pro stovoljna, pa nosi tudi veliko odgovornost. Zgodi se, da sorodniki ponesrečenca tožijo reševalce za uboj, češ da so reševali prepočasi.
Kesevanje so lartKo iucu zelo nevarna; toda. najhujša je moralna odgovornost. Koga reševat prvega? Težje poškodovanega, ali pa tistega, za katerega je več upanja, da se bo ob pravočasni rešitvi opomogel? V skalah reševalec ne sme poznati ne brata ne pritelja, ne lepih ne grdih oči . . .
Tudi reševalec in vsak alpinist je človek. Ker pa zna gora biti tudi surova, v njej za sebične in mehkužne ni prostora!
Prvo sporočilo o nesreči v gorah je navadno zelo megleno. Treba ga je kritično presoditi po kočah, na terenu in na domu pogrešanega. Večkrat se je že zgodilo, da je tisti, ki ga reševalci iščejo v skalah, že doma, v službi, ali pa sploh ni zapustil hiše. ' Čim se ugotovi, da je reševanje potrebno, se dva reševalca takoj odpravita v smer, kamor je ponesrečenec odšel. Z vaki-toki sta v zvezi z vodjo reševalne akcije. Ce prideta do ponesrečenca, takoj sporočita vodji koliko reševalcev je potrebno, ali naj pride tudi zdravnik s plazmo, ali naj pomaga helikopter.
Seveda so take hitre akcije navadno zelo redke.
Prve informacije o ponesrečenih so navadno zelo nejasne in mnogokrat celo • nasprotujoče. Zgodi se, da iščejo ponesrečenca tam, kjer ga ni, cene minute pa beže tam, kjer žrtev krvavi in kliče na pomoč.
Kdor gre v planine, naj do mačim opiše smer po kateri bo šel. Isto naj stori tudi po vseh 'kočah, kjer prenočuje ali pa se samo mimogrede ustavi.
Leta 1895 sta se v Triglavu smrtno ponesrečila dr. Schmidt ln dr. Hoiz. Ker so bili takrat na Slovenskem hudi boji z.nem-žkutarstvom, so tudi Časopisi pisali, da t slovenskih gorah pobijajo tuje plezalce1. To je, dalo pobudo, da so v Kranjski gori ustanovili slovensko reševalno službo. Toda že prej so žrtve planinskih nesreč požrtvovalno in brezplačno iskali in reševali lovci, vodiči, vojaki, gozdarji in slučajni turisti.
Uradno so slovensko reševalno službo ustanovili leta 1912 ■v Kranjski gori pravnik dr. Stoje in zdravnika dr. Tičar in dr. Dcžman. Poleg kmetov, gozdarjev in lovcev, ki so imeli tam delo, pa je. v hribe hodila takrat le inteligenca. Za ostale Zemljane pa je veljalo pravilo: Gora ni nora; tisti je nor, ki gre gor!	" 4f
Množična hoja v gore se je na Slovenskem začela po prvi svetovni vojni. Z naraščajočim obiskovanjem gor pa so se začele množiti tudi nesreče. Istočasno pa se je tudi izpopolnjevala izkušenost naših reševalcev.
Potem je prišla druga svetovna vojna in planinstvo je iz različnih razlogov skoraj prenehalo. Toda prav takrat je slovenska reševalna služba doživela hudo preizkušnjo, ko sta leta 1942 v Martuljkovi skupini med reševanjem izgubila življenje dva reševalca: Milan Marn in Franc Taler.
Skoraj vsi najboljši takratni slovenski alpinisti so med vojno 'in domačo revolucijo izgubili življenje ali pa po nljej odšli v tujino.
"V okamenelih besedah gora sia zakleti resnica in prvobitnost Stvarnikovega diha. V prepadnih stenah hi rdečih žlebovih si po gleda človek v obraz brez laži in hinavščine in vsa izkristalizirana lepota se zrcali v njegovi duši . . . Tam (spozna, kako je vse enostavno in v iskrenosti v soncu se bleščečih meli in snežišč doživi tisto Lepoto v svojem srcu ..."	Planinko
slovenska
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4O0>
ZA VSE PRAVNE ZADEVE
SE PRIPOROČA

Ml A rui K<
Subscription rates $6.00 per year;
500 single issue. Advertising I column x 1" $4.20
Published monthly b.y Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, zt Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjevi naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva Ij
Izdajatelja.
Toronto
•	-j- Franc CERAR (Starejši)
Iz ugledne in številne katoliške družine Cesarjevih je v juliju Vsemogočni poklical k sebi njihovega 86 let starega očeta g. Franceta.
Rojenice in sojenice so mu stale ob postelji, ko je v letu 1892. zagledal luč sveta. S pomočjo blage žene sta vzgojila vrsto otrok, na katere sta bila oba resnično lahko ponosna.
Bolehal je dolgo vrsto let in s pobožno ponižnostjo prenašal tegobe, ki mu jih je On nalagal. Ob težki izgubi izrekamo žalujoči ženi in ostalim članom družine naše globoko sožalje!
Naj mu bo lahka zemlja kanadska, On pa pravičen sodnik!
•	V nedeljo 20. avgusta letos je
radio postaja CHIN prinesla na Srbski uri "Šumadija" zelo dobro pripravljeno in predstavljeno Slovensko kulturno zgoclo vino iz dobe Žiga Zoisa, Valentina Vodnika in Jerneja Kopitarja. Ista oddaja je tudi dobro prikazala stike in sodelovanje med Vukom Karadžičem in J. Kopitarjem. Za prijetno prese nečenje oddaji "Šumadija" zahvala in čestitke!
•	Vsakoletni tradicionalni Baragov dan je bil leos 3. septembra na cerkvenem letoviču v Boltonu. Bil je dobro pripravljen in so udeleženci bili zadovoljni.
•	10. septembra je bilo romance družin in posameznikov v Midland h križu slovenskih mu-čencev, ki sta ga uspešno organizirali obe domobranski orga-n z.aciji.
•	Romanje v Midland je navzlic dežju uspelo. Preko 600 udeležencev je napolnilo cerkev in se udeležilo, navkljub dežju, i k riževega pot a na prostem z molitvijo pri križu. Močno je odjeknila tudi pridiga, posvečena našim mučencev, ki jo je imel novotorontski župnik č. g J. Kop:č. Udeleženci so oodnes-li najboljše spomine.
•	Preprodajalci listkov za kosilo in proslavo 29. oktobra, ki ima letos označbo "60/30", so že pridno na delu. Segajte po njih. Dobite jih tudi preko naslova, ki je v oglasu v današnji številki, ali če jih kupite v prostorih obeh kreditnih zvez.
•	Počitnice so končane. Mladina je spet napolnila šolska poslopja. To se- pozna tudi na
ulici.
•	Tudi število slovenskih, piknikov je začelo pojenjati, kar kaže da smo na'prehodu iz pole' ja v jesen.
•	Piknik premurskega društva
je bil v juliju zelo dobro obiskan. Program pa je vseboval odične kulturne točke.
•	Kot so mnogi torontčanl in
kanadski Slovenci letos obiska-
li staro domovino, — prav tako so številne slovenske družine imele obiskovalce iz Slovenije.
Montreal
• Piknik župnije sv. Vladimira
v Montrealu v pomoč koroških dijakov, 13. avgusta, je odlično uspel. Župnija, pod vodstvom č. g. Jeretine je dala na razpolago pristavo in kuhinjo, mont-realčani pod vodstvom agilnega in požrtvovalnega g. Vinka Pet-kovška pa so zavihali v rokave za čim. uspešnejši piknik. Končni obračun v pomoč koroških študentov pa je pokazal po poročilu g. Toneta Koritnika naslednji uspeh:
Piknik na cerkvenem letovišču v nedeljo, 13. avgusta 1978 ........ $860.00
Ansambel "Slovenski
kvintet" (kar bi dobil .. za igranje) .................... 350.00
Vladimir Urbane ............
Dobitki (Prispevale so družine M. Kozina, L. Koželj, I. Rebernak, L. Starič, M. Uršič, V. Petkovšek in K.
100.00
Auersperg ...............	200.00
Kren Herbert ...........	30.00
Tone Godina ...........	20.00
I. J................................	.... 20.00
Lado Kukovica ...........	.... 10.00
Janez Medved .............	8.00
Branko Sotelšek	5.00
Marjan Prapotnik .....	5.00
Skupaj ....................$1,608.00
Požrl vov al n i m orga n i za t or j em gre zaslužena pohvala za prepo-trebno stvar.
Cleveland
Maša za pookojnega generala L. RUPNIKA je bila, ob lepi udeležbi, darovana dne 3 sept. v cerkvi Marije Nnebo vzete v Collingvvoodu, Ohio. Na dan 4. sept. je bila obletnica njegove mueeniške smrti, ki mu jo je zadal brat krvnik komunist.
Slava slovenskemu vojaku domobrancu.
•	Cez poletje smo zabeležili
obilico izletov, ki so jih priredila različna slovenska društva.
•	Ob nedeljah so bili ponavadi
pikniki na Pristavi, če pa jih m bilo, pa so obiskovalci Pristave našli razvedrilo v kopalnem bazenu.
•	17. septembra je vbil zadnji
piknik Pristave, ki je; bil clob.ro obiskan, čeprav je zjutraj deževalo. Igral je orkester "Sonet".
•	9. septembra sta začeli obe
slovenski šoli, pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti z rednim poukom.
WE GUOTE
From: The Toronto Sun, Tuesday, August 1, 1978, page 11.
By: PETER VVORTHINGTON
JEZOVO NOVO KNJIGO
"O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine" bo dobiti tudi v uredništvu "Slovenske države", kakor hitro bomo prejeli pošiljko iz Buenos Airesa. Cena 10 dolarjev. — Kdor pa žetli naročili knjigo po letalski pošti, jo lahko naroči tudi pri avtorju:
Franc Jeza Via di Prosecco 2 34016 Opicina Trieste, ltaly.
Priftožte je 12 dolarjev (dva dolarja za letalsko poštnino), a ne v čekih, ker evropske banlke ne sprejemajo čekov ;ia tako majhne zneske.
Knjigo je dobiti tudi v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
NAŠI "KOROŠCI" SO SE VRNILI V CHICAGO, TORONTO IN DRUGE KRAJE NA AMERIŠKEM KONTINENTU
Naši mladinci so' se vrnili iz. Koroške. Prinesli so s seboj prelepe spomine na slovensko Koroško, ki je bila nekoč zi-beljlka slovenske demokracije in tudi slovenske kulture. Med njimi jih je bila kar 20 iz Chicaga. Lepo so se obnašali, bili so vedno veseli, tudi disciplini-, rani in so se poglobili v študij slovenskega jezika, slov. zgodovine in kulture. Imeli so razne izlete po slovenskem delu Koroške, bili so rua Obirju, pri Gospe Sveti, obiskali so dvakrat Slovenijo, dvakrat pa Italijo. Obiskali so Svete Višarje, Trrst in Miramar, v Sloveniji so obiskali rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna in pisatelja Ivana Cankarja, bili so v Pos-tonjslki jami, v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Radencih kjer izvira poznana radenska slatina. Domov so pisali razgeldnice in se tudi oglašali po telefonu. Bili so polni hvale o gosto-ljublju v Mohorjevem domu v Celovcu, pohvalili so profesorje, zlasti g. Ludvika Karničarja. Prav tako tudi šolske sestre, ki so po materinsko skrbele za nje. Le disciplina je včasih de-
lala težave. Vsi pravijo, da so se izpopolnili v slovenščini, celo oni, kateri slovenskega jezika niso dovolj obvladali. Videli so "škofjeloški Pasijon", igro "Miklovo Zalo", slišali koncert zbora Gallusi Mladinci — čilka-žanii so kar štirikrat nastopili v narodnimi plesi v slovenskih narodnih nošah. Dva od teh u-deležeincev sta opisala svoje vtise. Tonček Leskovar v Glasilu ASKJ, Janez Burjek pa slovenski v Ameriki Domovini. •— Ko so prišli nazaj iz Koroške na 0'Hara letališče, so jim domači pripravili prav domač, prisrčen sprejem. Joe Gomilar je raztegnil harmoniko, in zaigral nekaj prodnih viž, matere in sestrice so pa pripele do-šlim študentom lepe- šopke. Sedaj je doma pripovedovanja na pretek. Ne morejo dovolj opisati, kako je bilo in kaj so vse videli. Soglasna sodba je: Slovenija je lepa, prelepa dežela. Vsa zahvala tistim posemezm-kom in društvom, ki so omogočili slovenski mladini, na tej strani Velike luže obisk v Zi-belku slovenstva in v "Nebesih pod Triglavom".	M. G.
Chicago
•	Šolska vrata se bodo te dni
zopet odprla. Tudi sobotna slovenska šola bo v oiktobru pričela s poukom. V nedeljo 1. okto bra bo otvoritvena — maša za slovensko šolo, v nedeljo 8. oktobra bo pa kosilo v prid slovenske sobotne šole. Takrat bo do nastopili tudi spet učenci slovenske šole, tudi višjega od deltka, ki zajema učence iz višjih šol.
•	V soboto 3. septembra bo v
Lemontu posvečen v duhovnika naš slovenski čikaški rojalk Fr. Jack Žibert, OFM. Posvetil ga bo frančiškanski škof Lavvren-ce Graziano. Novo mašo bo pel v nedeljo 1. oktobra ob dveh popoldne pri Sv. Štefanu v Chicagu.
•	Predsednik zbora "Slovenska
pesem" dr. Lojze Arko, ki je zaposljen kot fizik v National laboratoriju blizu Lemonta, je odpotoval v Evropo (Francija in Danska) kjer se bo udeležil mednarodnega sestanka fizikov. Ni prvič, da zastopa ameriške fizike.
•	Romanja v Lemont so bila
letos precej ovirana radi slabega vremena. Misijonski piknik je bil bolj pičlo obiskan ker je bila prav isto nedeljo srebrna maša p. Blaža Čemažarja, tudi je bilo silno vetrovno. — Vseslovensko romanje je močil dež. Piknik Slov. ženske zveze ali Zvezi n dan kljub lepemu vre-„
menu, ni bil bogvekaj obiskan. Zadnjo nedeljo v juliju je bilo Prekmursko romanje, prvo nedeljo v avgustu pa Zvezin dan KSKJ. Prvo nedeljo v septembru bo romanje svetoštefanske fare in fare Sv. Jurija v S. Chicagu. Potem bo sezona za to letos končana.
•	Na Baragov dan v Marquette,
Mich. se je odpeljal poln avtobus Cikažanov. Bilo jih je 39. Spremljal jih je p. F. Zorman, urednik Ave Marija. Potni vodja je bil g. Jože Gregorič. Udeleženci pravijo, da je bilo zelo lepo. Poleg domačega škofa Smitha je bilo še šest drugih škofov. Tudi nadškof Salatka je prišel in iz Člevelanda škof Hk ckey. Iz Hamiltona, Ont. je pripeljal župnik Ceglar tudi lepo število romarjev. Clevelandčani so pa prišli z letalom. Prihodnji Baragov dan v letu 1979 bo v Clevelandu. Le to bi pripomnil, da ljudje premalo delajo za Baragovo beatifilkacijo. število članstva Baragove zveze pada. Vzrok: ljudje greda na Baragove dneve bolj za razvedrilo. Še na misel jim ne pride, da bi takrat tudi plačali letno članarino v znesku S5.00. Nas Slovence je lahko sram.
aillllllllllltlllllllllllllOIIHIIIIIUItllllHIlHHIClIHMlillllltaUUtai!!
•	Vatikansko letno statistično
poročilo za 1. 1976 poroča, da se še vedno manjša število duhovnikov v Evropi in Severni Ameriki, dočim narašča v deželah razvoja. V Franciji 20.800 župnij — nad polovico — nima re-
Ironically, one vvho did a great disservice to VVestern understanding ol the USSR was Winslon Churchill, vvhen he remarked on Oet. 1, 1939, a motit h after the Soviets and Nazis signed a non-agression pact: "I can-not forecast the aetion ol Russia. It is a riddle vvrapp ed in. a mystery inside an enigma."
If the great Churchilli was incapable of comprehending Russia — i.e. the Soviei Union — what chance do the rest of us have? And many quit trving vvhile others ne-ver bothered. Yet "understanding" the USSR is per-haps the most important thing our leaders and policy-makers can do. VVithout ade-quate understanding of that superpovver, our VVestern world is in jcopardy and on borrovved time. Not that there is likely to be a vvorld \var, because that possibilitv fades as Soviet influence and povver) grovvs, and as VVestern illusions continue to bloom and as we continue to suffer from lack of nerve and sta mi na.
At present throughout th VVest theire is disillusion and disappointment at the So viet Unioiis treatment of dissidents, and their vioila-tion of aH human rights terms of the Helsinki Ac cords. The high expectations and novv disappointment illu-strates again the follv of VVestern leadership. For the Soviet governmenit never had any intention of honour-ing agreements of this sha-mefiul tre.aty.
CARNIVORE BEAST
The sensible and respect-ed London Spectator put it aptlv vvhen it noted: "Tc expect them to engage in 'peaceful dialogue' with dissidents is to expect a carni-vore beast to lose its taste fer blood."
It also illustrates what Stalin used to call the "use-ful idiote" vvho unvvittinglv help Soviet airns. These aren't the dedicated Com-munists, but the soft-heart-
iniiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiniiiiiMiiiiiniiiiiinimtiiiiiiiin-
zidenčnega župnika, 60 jih u-pravljajo laiki, 13 redovnice, 882 pa sploh nima nikogar: Povprečna starost duhovnikov v ZDA je 50, v Kanadi 53.8, v G ha ni 41, v Keniji 38, v Nigeriji in v Pakistanu pa 37 let.
•	Poseben študijski odbor teo
logov je poročal letni konvenciji Društva katoliških teologov v Amerike, da mora človeška sodba odgovoriti na vprašanje posvečenja žensk za duhovnike, razen če bi božja volja direktno odločila vprašanje. Poročilo je sad triletnega študija in obsega 51 strani. Komisija je mnenja, da po človeški sodbi ni nobene razumske ovire za posveče-nje žensk.
•	Mesečna revija obveščevalne
službe ministrstva za zaposlitev in vseljevanje "Ethnic Kaleido-scope Canada" za junij 1978 prinaša kratko poročilo o obisku mestnega gledališča Ljubljana v Torontu. Predvajali so "Večer slovenske poezije" v počastitev stoletnice rojstva Oto na Župančiča, matinejo za otroke ter dve večerni prireditvi komedije "Vdova Rošlinka". — V rubriki Knjige je kratka ocena knjige, ki sta jo uredila Edi Gobec in Adele Donehenko in izdal Slovenian Research Center of America (1977) "Anthology of Slovenian American Literature". Revija je dvojezična (anr gleščina in francoščina).
ed and soft headed vvho rasist on seeing goodvviU and hope in tyrarany. They are the people (and often they are in leadeirsbip positions) vvho listen to Soviet vvords and ignore Soviet deeds. — They are the reflections of Fabian socialists like Beat-rice and Sidney Webb, who-se admiration of Stalin in-creaised as his terror expana-ed and vvho savv Soviet Com-munisrn as the "new oivili-zation"; they are the Lincoln Steffeos, of journalistic muok-raking fame, who said of StaM;n':s Russia "I have over to the future — and it vvoriks"; they are the Elea-nor Roosevelts vvho can in-spect the Soviet Gulag and voice optimism for Soviet penal policies; tbey are the MP's like Andrevv Brevvin (NDP; Greenwood) vvho de-fiantly believed Hanoi Com-munists vvould honor Vietnam ceasefire agreements.
The gravest error vve in the make about the USSR is to tbinik fhat its rulers are dedicated Marxists, follovv-iog an ideology, a goal for the betterment of humanitv. Many virulent anti-Commun-ists make this mis talke. The reality is that there is no socialist ideology among the Soviet leadership. There is on'ly povver. There are fevv Marxists or idealists in the Soviet Union. True Believ-ers are mostlv in VVest, in places like the U of T's socio-logy department, York Universitv political science, Simon Fraser Universitv, even in the Prime Minister's Office. Or at places like Berke]y.
As the Spectaetor so sue-cinctly points out: "The Soviet Union is run by cynical and brutal gangsters. To treat them as phiilosopher kings (hovvever nasty their philosophy), flatters them and deludes us".
This is perhaps the single most important thing to appreciate about the Soviet Union. There is no point in appealing to idealism, hu-maneness or the promises of the men vvho run the Po-litburo, no more than there is much to be gained from appealing to the decency of gangsters.
AH they understancl is I
force and firmness — vvhich doesn't mean sabre-rattling or threats of vvar. The USSR. doesn't vvant vvar any more than vve do, but they don't shrinlk from threateniing it, or using it as blaokmail vvhen they knovv our revul-sion is so great that vve eringe before its mention.
Those vvho urge boycotts and sanetions against the USSR as a gesture of solida-rity for the Shčharanstkvs, Orlovs, Ginzburgs, Lukva-nenkos an dofher svmbols and martyrs, are indulging in more delusion. The reality is that there in no way dissidents inside the USSR can be helped. Their noblest funetion is to serve as a re-minder to us in the VVest of the reality of Soviet leadership: that they are thugs.
VVhat economic sanetions can do, hovvever (no credit, no vvheat, no computers, no 'most favored nation' deals), is contirol and limit Soviet imperialist expansion and military adventurism. It re-quires some courage, but onless limits are applied to Soviet aggression, there is no salvation. We in the VVest vvill have peace, true, but it •vvill be the sort of peace that there is inside the Rus-sian empire.
SMALL HOPE
There is small hope of avvakening those vvho insist on seeing good in everv left-vving tvrannv and vvho exalt the vievv that ali vvill ttirn out vvell in the end. These are the svmpathizers vvhose delusions are immune to ali horrors — the ones vvhose faith vvas untarnished by the Moscovv purges, Spain, genocide of nationalities, the Hit-ler-Soviet pact, forced re-patriation, Hungary, the Berlin Wall, Czechoslovalkia, Angola, Mozaimbique, Luna-tic asylums for dissidents, and so on ad nauseum.
Winston Churchill, vvho Iknevv the Soviet Union for vvhat it is, didn't cause the myopia by his thoughtless-but-glib observation in 1939. But the unwittingly contri-buted to the myth of Soviet enigmatism.
The on1y hope for in tema! ohanges in the USSR is the another realitv of human affairs and that is that no tyranny lasts forever. Some-day, like the 1,000-vear Reich, Sovietlism vvill be replaced by sameting hopefullv more humane . . .
PROGRESSIVE C0NSERVATIVE C0MMUNITY CENTRE
(Naprošeni smo bili, da objavimo) The purpose of The P C. Communitv Centre:
Thf» 'P r r	frequentlv Coo blame.
P. C Parfv of SStS 1S an ^^ Pr°gram °f
Probl?'ms	thus facilitate their solution
people communication betvveen the P. C. Par.v and the
NEF.D HELP? OUR STAFF CAN HELP YOU:
• Knc,vv the Ontario Government Services
tJea-t vvith agencies sueh as O.HIP, Workmen's	Comnens-fir>n
Family Benefits, Unemplovment Insurance	Com'Pensat^ Underst a n d and prepare form s
groups and cuttural organizations
t-orm social clubs, ccmmunity tlnaerstand vour legal rigihts
Wi«h consu 1 ta1!ion on small business C ont act other members of Adjust to life in Ontario
vour cultural group
ASK »MM^fv^g SRgg^gJ^VAms
US.
For hJu .convfnient -aS P°?sible for people to reach' Centre,	'plS^t sfe^' ^-^"of the
Km- rasaof the
• v Angliji so osnovali posebni bi bilo treba poslati tudi pisma odbor za postavitev spomenika' žrtvam Jaltske politike in do-1
govorov. Prispevke za ta spomenik sprejema posebni odbor z naslovom: "Yalta Victims Memorial Appeal, c/o Coutts and Companv, 59. Strand, London, VV. C. 2." — Temu odboru
in spomenice ter jih opozoriti, da so bili vrnjeni v Slovenijo tisoče Slovencev, v roke titov-skih krnikov, kot so bili Rusi, Ukrajinci in člani drugih narodnosti proti njihovi volji vrnjeni na ozemlje Sovjetske Zveze.
VELIKANSKA VAŽNOST POLITIČNEGA DELOVANJA
Titovski tisk in radio v Jugoslaviji in titovski ter ostali .komunistični tisk na Tržaškem in drugod med slovenskimi manjšinami neprestano ironizira-1o in skušajo omalovaževati politično delovanje in osvobodilno gibanje med političnimi begunci in zdomci, češ da nima pomena, "kajti odloča narod v domovini", da je "odtujeno stvarnosti", da nima programa itd — da zmerjanlja niti ne omenjam. Toda jugoslovanske oblasti sproti postavljajo na laž takšno pisanje in propagandno čvekanje, ker posvečajo, kot izkušnje vsalk dan na novo potrjujejo, "begunski" politiki kar največjo pozornost in jo skušajo na vsak način zaitreti. Ljudi, ki so zunaj politični dejavni, obdajajo z vohuni in skušajo uganiti oziroma izvohuniti njihove namene, če jih že ne morejo pri-slfti k molku. Skrbno sledijo pisanju begunskega tiska, in če se kak begunslki politik premakne malo po svetu, jih za grabi nervoza in takoj mobilizi rajo vse svoje obveščevavce. Za vsakim turističnim potovanjem sumijo važna politična srečanja in domenke. S tem jugsolovan-ske oblasti in posebno še politična policija jasno potrjujejo in priznavajo, kakšno važnost pripisujejo begunski politiki. In to upravičeno.
Sama zgodovina komunističnih partij in tudi jugoslovanske pa dokazuje; kalkšno važno vlogo je imelo politično delovanje v tujini. Sam CK in Tito sta prebila pred zadnjo vojno mnogo let v begunstvu in tarr izdelala koncept partijske po litike, ki sta jo začela uresniče vati zadnja leta pred vojno ir med vojno. Pa tudi godovinp drugih strank je polna begur skih epizod. Lenin je priprav 1 j al revolucijo v Rusiji v tujini povojne demokratične italijar. ske stranke, od krščanskih demokratov do socialistov, so se idejno in organizacijsko izoblikovala v begunstvu v času fašizma, pa tudi povojni nemški in francoski' demokraciji so bi1; položeni temelji med vojno in delno že pred njo v begustvu Takih vzgledov bi seveda lahke navedel še na desetine.
Tudi drugače ,je slovenska zgodovina polna primerov, ka ko so begunci iz tujine oplajal in bogatili slovensko politične, in kulturno življenje. 2e kralj Samo se je po vse*j verjetnosti rešil pred obrsko okupacijo v tujino, na frankovsko ozemlje, in je tam organiziral upor, le i ie pregnal Obre in omogočil ustanovitev prve znane slovenske države. Begunec je bil ,Tru bar, begunci so bili Dalmatin in drugi protestanti, ki so nam ustvarili v begunstvu mogočne temelje naše literature in kul ture. Begunci so bili že pred niimi škof Slatkonja, sikladatel: GaMus-Petelin in razni drugi, n," katere se danes s ponosom skli cuie naša kulturna zgodovina Med prvo svetovno vojno se je oblikovala usoda slovenskega naroda tudi v becrunistvu, "kjer so delovali B. Vošmjalk in razni drusri. In še v veliko večii mer; se danes oblikuje bodoča usoda slovenskega naroda — upaj no, da' veliko boljša — v begunstvu.
Begunstvo ni nič drugega kot začasno bivanje politično aktivnih ljudi v tujini, kjer lahko kolikor tolikor svobodno delujejo in izražajo svoje misli, kadar jim diktatorski in teroristični režim v domovini to onemogoča. Ce bi lahlko svobodno delovali in objavljali v domovini, bi ostali doma. Režim si se-
veda želi, da bi bili ostali doma, kajti tako bi jih imel v pesti in jiih lahko prisilil k molku. Ne smemo misliti, da med 1,800.000 Slovenci v domovini ni nikogar, ki bi se zanimal za politiko in ki ima glede nje drugačne ideje in koncepte kot jugoslovanska oziroma "slovenska" partija. Toda titovski režim jim popolnoma onemogoča ne le vsakršno delovanje, ampak celo možnost, da bi pisali ali govorili o svojih idejah. Dejansko je tako, kafkor da jih ne bi bilo. Videli smo, kaj se je zgodilo z Blažiče-m in Miklavčičent, komaj sta zapisala malo bol j odkrito in pogumno besedo; kaj bi se jima bila zgodilo šele, če bi bila začela organizirati kakšno opozicionalno politično gibanje za samostojno slovensko državo! Obsojena bi - bila 'na najvišjo kazen, ki jo določa ju goslovanski kazenski zakonik za taka "hudodelstva". Sloveni ja je danes politično prava puš čava.
Tako je torej možno danes svobodno pisati in govoriti o slovenski politiki in narodni u sodi samo v tujini, t. j. v begunstvu. Razlika je samo ta — a zelo važna — da jugoslovan ska policija ne more preprečit; takega delovanja in publicira nj-a, 'kot bi ga preprečila doma Ce bi ne bilo begunstva, bi se še danes sploh ne govorilo o slovenski demokratični neodvisni državi, še vedno bi bila ta politična ideja velikanski večini Slovencev — da ne rečem vsem — popolnoma tuja in politični smrtni greh, kajti kdor bi spregovoril o mjej, bi bil proglašen za veleizdajavca, seveda vele-izdaijavca jugoslovanske drža ve, in bi se znašel za mnogo det za jetniškimi zidovi, če ne na morišču. Samo V begunstvu se je lahko razmahnilo gibanje za neodvisno državno življenje slo-vensekga naroda in za pluralistično demokracijo v njej do take mere, da danes ni več Slo venca, ki bi ne bil seznanjen / rtjo, bodisi v begunstvu oziroma zdomstvu bodisi v matični Slo veni ji.
Ljudje kot Mihajlo Mihajlov Djilas in razni drugi, !ki odreka jo begunstvu njegov političn' pomen in čakajo, da se bo dogodil preobrat k demokracij samo znotraj države, so še od ločilno pod vplivom totalitarni (komunistične montaži tete, v ka teri so bili vzgojeni, da je bi gunstvo "izdajstvo", in zato nc tkalk smrtni greh. Zazebe jih ol sami misli, da bi delovali v be gunstvu in da bi se od tam b< rili proti totalitarizmu v Jugo silaviji. Ne želijo popolnoma prt lomiti z režimom, četudi so pre sedeli pod njim že dolga leta v ječi, kajti po njihovem pojme vanju ostajajo s tem še vedne na strani istega "socializma' kot ga predstavlja tudi režim le da bi ga hoteli oni reformira nega in bolj "človeškega". T pa je utopija in dokaz, da s tudi najboljši, moralno najtrd neljši in najbolj brihtni lljudji v razmerah pod totalno dikta turo ne morejo ali ne upajo čeprav se tega morda sami n zavedajo, priboriti do resničn* svobodne presoje. V njih je š< polno strahu pred resnično svo bodo, ker mislijo, da bi se jirr od nje zvrtelo v glavi in bi s t ne znašli več. Alternativa z; človeka, ki se čuti svobodneg; in ki hoče svobodo, pa je same ena: resnična pluralistična de mokracija in ureditev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji v skladu z njo, po njenih načelih samoodločbe. Vse drugo je izraz bojazlivosti ali samo-j
V
GUNSTVU
prevara, vztrajanje v utopiji, j Slovensko begunstvo, če bo, znalo biti realistično, zares demokratično, dejavno in požrtvo-l valno, predstavlja in bo vedno bolj predstavljalo svobodno slovenstvo, danes najvažnejši del slovenskega naroda, tisti del, (kateremu je edinemu mogpče svobodno politično delovati in izraziti hotenje po boljši prihodnosti slovenskega naroda. Boljša prihodnost pa je možna samo v lastni samostojni slovenski državi. Ne zadostuje pa več samo govorjenje in pisanje posameznikov. Vse svobodno slovensko ljudstvo v begunstvu in zdomstvu se mora vključiti v boj za osvoboditev, v boj za slovensko državo. Vsakdo bi se
FRAN C TEZA
in po svojih močeh tudi delovati ter materialno, zlasti tudi moral organizirano udeleževati j s prispevki v obliki prostovolj-tega boja, preko kakšnega druš- nega narodnega davka v Narod-tva, ki je vključeno v gibanje,' ni osvobodilni sklad, krepiti o-
svobodilno giban je in pomagati, pri uresničevanju njegovih namenov, predvsem seveda glavnega, da si ustanovimo Slovenci končno lastno neodvisno de-
mokratična državo, v kateri bo lahko slovenski narod srečno in svobodno živel kot enakopraven med evropskimi narodi in užival ugled, ki mu gre.
HELSINSKI DOGOVOR V KOTOR VAROS
manske vere mora tolči osebe j muslimanske veroizpovedi. Ta j dogovor velja tudi danes im ga Nova Hrvatska — številka 15, vsi "spoštujejo".
1978, stran 2.
V majhnem bosanskem mestecu Kotor Varošu, so imeli po j ugoslovanskem podpisanju Helsinške deklaracije, na posta- j ji milice konferenco, kjer so tudi prišli do sporazuma "o pretepanju": Srb, miličnik je! dolžan pretepati Srbe, Hrv:t | i, svoje rojake in policist musli-
H. B. Norveška
• Mesečna revija, posvečena
potovanju, /. naslovom Trave I (T-ravel Magazine, Inc. Flora 1 Park, New York), prinaša v prvi številki 15. letnika (julij 1978) v rubriki "Roaming the globe" kratko poročilo o dveh mestih i/ Jugoslavije, o Ljubljani in o
Dubrovniku. Sestavek o Ljubljani je bil že objavljen v prejšnji številki.
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
Darujte v tiskovni sklad S. I).

BE A BLOOD DONOR!

s»cIkov
Vsi zahtevamo osebno dostojanstvo . . . Ln spoštovanje do naših sosedov in prijateljev.
Kot svobodni državljani, ki živimo v kanadski demokratski družbi, imamo pravico živeti po svojih kulturnih načelih, po svoji erski vzgoji, zgodovini in poreklu.
POSEBNO PA IMAMO PRAVICO DO SVO BODE PRED PREDSODKI in preganja njem do življenja v tej združeni deželi, kjer smo vsi ENAKI . . . nobeden ni "boljši".
Vaša kanadska vlada si prizadeva vse to omogočiti z svojo politiko mnogokulturno-sti. Ta politika nam vsem, kot enakopravnim državljanom, dopušča ohranjanje in zavest naše kulturne dediščine . . . nam pomaga v boljšem medsebojnem razumevanju. Mnogokultuma politika deluje s po močjo raznih programov v sodeli(zanju z provincijalniini vladami, vzgojnimi sistemi, janimi sredstvi obveščevanja, občinskimi skupinami . in z ljudstvom Kanade.
Najvažnejša vloga vašega ministra za mno-gckultumost je v tem da JAMČI enakost priložnosti vsem Kanadčanom ne glede na njihovo kulturno dediščino.
Politika večkulturnosti vaše kanadske vlade nam vsem pomaga doseči lepše skupno življenje z spodbujanjem ponosa na nas, ponosa na našo kulturno dediščino in po-nesa na našo domovino. Ponos . . . brez predsodkov.
NOGOKULTURNOST
ENOTNOST S POMOČJO CLOVECANSKEGA RAZUMEVANJA 1*1
Honourable Norman Catik L' honorable Norman Cafik
Minister of State Multiculturalism
Mini-stre dEtat Multicutturalisme
ffiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii®!
ALTERNATIVA
lffiIilliHi!ill®IIIIHIIIIil®lllllll|j!!il®!llillllllllii®
FRANC JEZA
Že v prejšnji številki našega lista smo pod zaglavjem "KNJIGE IN REVIJE" prinesli naše poročilo o izidu Zbornika "ALTERNATIVA", ki ga je založil in izdal naš sodelovalec v Trstu g. Franc Jeza. Ta Zbornik morete naročiti in kupiti v našem uredništvo!, ali pa pri založniku. Franc Jeza, Via di Prosecco 2., 34016 Opicina, Trst-TrieSte, Italija. ($3.— USA, plus poštnina!).
Vsled aktualnosti uvodnika v ta Zbornik, istega tukaj z dovoljenjem avtorja prinašamo na tem mestu.
UREDNIŠTVO.
Kdor skuša danes pisati o političnih problemih, pred katerimi stoji slovenski narod, in o njegovi prihodnosti, mora najprej premagati občutek malo-dušnosti in nemoči. Totalitarna diktatura v Jugoslaviji se zdi po triintridesetih letih svojega trajanja že talko ustaljena in si je že v talki meri nadela videz zakonitosti in normalnosti, oprte na mednarodno priznanje, celo s strani sil, ki jih imamo za vodilno v zahodnem demokratičnem svetu, da se mora zazdeti skoro fantastično pisati o kaki alternativi v Sloveniji. Taka alternativa predpostavlja namreč konec današnje diktature in nastanek takih razmer, v katerih bi imel slovenski narod spet možnost, da sam odloča o sebi in svoji prihodnosti.
Pri tem pa je glavna ovira ravno psihološka, kajti totalitarni litovski režim je po preizkušeni metodi svojih vzorni-
obstaja navidezno več centrov za odločanje, 'ki pa so zgolj formalni, od Vlade in parlamenta do partijskega vrha. Zato ostajajo ljud|je pasivni, in za vse, kar se dogaja ali kar naj bi se zgodilo, prihajajo pobude vedno samo iz tistega skoro mitič-
Slovenije, ravno obratne: izrazito in dosledno protiliberalne. V slovenskem narodu, v slovenski družbi skušajo spet uveljaviti koncepte in elemente, ki so se zdeli že davno premagani in anahronistični: mit in kult vladarjeve osebe — bolj kot kdaj-
kov ves čas svojega obstoja "pravzgajal" ljudi in si vzgojil generacije, katerim pojem politična svoboda nič več ne pomeni in beseda svoboda je zanje dejansko sinonim za režim toitalne nesvobode, ne da bi verjeli, če jih kdo na to opozarja. Mnogi sploh nočejo razmišljati o tem in se zde kot duhovni mrtveci, mnogi pa se tudi boje ramišljati, v slutnji, da bi si morali potem priznati resnico, ki bi zahtevala od njih odločitev po vesti. To pa bi bilo lahko nevarno. Zato se počutijo če že ne boljše, pa vsaj varnejše talko, da se zapirajo pred takimi skušnjavami. Ni si mogoče prikivati, da je velik del ljudi v Sloveniji že produkt propagande in kulta osebnosti, ki sta jih učila od mladih nog gledati v svobodi sovražnika tistega, kar pomeni beseda "svoboda" v ustih nosivcev in predstavnikov jugoslovanskega režima. In s tem je treba računati.
HREPENENJE PO SVOBODI SE NI ZAMRLO
Toda ali se je treba v to tudi vdati? Taka skušnjava se pogosto loteva nas, ki smo si največkrat za ceno hudih žrtev in določene osamljenosti — ohranili svobodo. Pridejo trenutki, ko se nas polašča občutek, da današnjega stanja ni mogoče več spremeniti, ker je že preveč zasidrano v stvarnosti in v psihologiji ljudi ter v njihovih življenjskih navadah. Nasprotovanje tej situaciji se zdi kot čivkanlje premrlega ptiča na goli veji sredi zime. Njegovo čivkanje je popolnoma nemočno, ne more pregnati mraza in pričarati sonca. Toda nagon mu pove, da bo zima minila in da bo spet napočila pomlad, krasna, sončna, zelena pomlad in da je to v naravi stvari, neustavljivo. In isti nagon pove tudi svobodoljubnemu človeku, da je današnja totalitarna zima, v kateri životari slovenski narod, samo prehodno, čeprav dolgo obdobje, in da mu bo nujno sledila po Titu odjuga in nato nova politična pomlad. Blazno bi bilo ravno to, verjeti v doikončno zmago blaznosti nad zdravim razumom, zdrav razum pa ne gre v sklad s totalitarno diktaturo in s kultom voditeljev, ki se imajo za nadljudi in odrekajo pravico do lastnega mišljenja in do svobodnega odločanja milijonom in milijonom Ljudi, nad katerimi so si z lažjo in nasiljem prisvojili oblast in si jo z lazijo in nasiljem tudi ohranjajo.
Izneverili bi se ne samo PRAVICI, ampak tudi DOLŽNOSTI
svobodnih ljudi, če ne bi razmišljali in razpravljali o vsem tem in če bi se izmikali obravnavanju vprašanja, kaj čaka slovenski narod v bližnji prihodnosti in proti kakšnemu cilju naj se usmeri v svojem nadaljnjem razvoju. Kljub vsemu videzu smo lahko prepričani, da je danes med Slovenci, ne samo med tistimi, ki živijo v pluralističnem zahodnem svetu, ampak tudi med tistimi doma še velika večina takih, ki še niso povsem otopeli za vrednote resnične svobode, tudi če si ne upajo razmišljati, kaj šele spregovoriti o njih. Toda v njihovih dušah še tli hrepenenje po svobodi. To hrepenenje je treba prebuditi in ga pripraviti do tega, da si bo dalo duška, da bo spregovorilo. Ce smo kdaj razočarani nad otopelostjo, neobčutljivostjo in straho-petnostjo raznih ljudi z znanimi imeni in na uglednih mestih, od tistjh z visokimi političnimi funkcijami do vidnih kulturnih delavcev in cerkvenih dostojanstvenikov, pa se lahko tolažimo s tem, da živi križem Slovenije mnogo malih, neznanih ljudi, ki ostajajo pravi neznani vojaki svobode in narodne zavednosti tudi v političnem pomenu iin ki bodo kot po čudežu vznik-nili — kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime zdi, da je pod snegom vse mrtvo — in odigrali odločilno vlogo, sprejemajoč odgovornost za novi politični razvoj v demokracijo, ko bodo nastopili pogoji za to. To pisanje je izraz zaupanja v take slovenske ljudi.
nega vira odločanja. Edino tis-j ;koli prej — vero v njegove nad-to, kar se tam sklene, je zakon človeške, čudežne, "karizmatič-za vso Jugoslavijo. Odloča se v, ne" sposobnosti, v njegovo ne-
SLOVENSKI NAROD NIMA NOBENEGA VPLIVA NA ODLOČITVE
DVvnašrtja apatičnost slovenske javnosti v političnem pogledu močno spominja na politično mrtvilo, ki je vladalo na Slovenskem v 18. in v prvi polovici 19. stoletja, v času prosvet-'Ijenega absolutizma, ko so npr. kranjski deželni stanovi izgubili vso svojo avtonomijo in je postal edini center odločanja Dunaj oziroma cesarjeva avtoriteta ali tisti, ki so vladali v njegovem imenu, kot npr. Met-terrach. Zavest, da je edini vir odločitev vladar, je hromila vse politično delovanje in tudi voljo do delovanja. Kdor bi bil hotel biti politično aktiven, je
tišini na Brionih ali v odmaknjenem lovskem gradiču v Karadjordjevem, ne pa v "skupščini" v LjubLjani ali v CK ZKS in tudi ne v CK ZKJ ali v beograjski skupščini ali vladi. In na •tiste odločitve na vrhu nima slovenski narod nobenega vpliva, kakor ga ni imel nekdaj na odločitve cesarskega Veličanstva na Dunaju. Dovoljeno je bilo samo slaviti in vdano sprejemati vse odločitve, ki so prišle od tam, in tako je tudi danes dovoljeno^ samo slaviti in slepo sprejemati vse odolčitve, ki pridejo z Brionov ali z Karadljor-djeva.
0 vsem bistvenem, kar zadeva slovenski narod, se sklepa danes zunaj Slovenije. Toda če so bile reforme, ki so v 18. in v prvi polovici 19. stoletja prihajale iz centra prosvetljenega absolutizma na Dunaju, kljub vsemu v bistvu vendarle pro-svetljene in so krčile pot liberalnemu napredku, ker so odstranjevale s poti anahronistič-ne, odmirajoče družbene, gospodarske in politične strukture iz srednjega veka, npr. tlačan-stvo, pravosodno svojevoljnost fevdalnih gospodov, načelo, da lahko vladar odloča o religiji podložnikov, preganjanje ",kri-vovercev", nepismenost in nevednost, zaostalost poljedelstva in obrti, fevdalne ovire za razvoj notranje in zunanje trgovine itd., so odločitve, ki prihajajo danes iz vira oblasti zunaj
vedel, da je to nemogoče, razeri v državni službi, in je zato molčal in ostal popolnoma piJsiVen. Zganilo se je v narodnem pogledu edino kaj na kulturnem, zlasti literarnem, jezikovnem področju. Avtoriteta cesarja je sproti zadušila in onemogočila vse drugo.
Podobno je danes. Ljudi v Sloveniji tlači in napravi j a pasivne zavest, da so tudi najbol-še in najbolj bistre, pa tudi najbolj nujne politične in druge zamisli zaman, kajti o vsem odloča samo zelo ozek krog ljudi v Beogradu ali na Brionih, dejansko celo eden sam, čeprav
bo moral sprejemati povelja in | odvajati velik del svojega na-zakone iz tujega centra in tja! rodnega dohodka.
ČUTILI SO SE BOLJ AGENTI MOSKVE IN KPJ KOT POLITIKI SLOVENSKEGA NARODA
zmotljivost in božansko naravo, iki ni podvržena staranju kot vse ostalo človeštvo, monbpol ene same partije (namesto ene same Cerkve), pravico države, da odloča o veri in vzgoji vseh državljanov, cenzuro nad tiskom, zapiranje meje za ideje iz zunanjega sveta, prepoved za uvoz "nevarnih" knjig in listov, razdelitev družbe v vodilno, vladajočo plast — nekaj desettisoč tistih, ki imajo vse v rokah — in podložnike, ki jih je ogromha večina in ki morajo samo ubogati in molčati, prepoved stavk, zatiranje kmetijstva in obrti, pristranost sodstva, ki se mora ozirati na voljo in namene monopolne oblasti namesto na pravico in resnico, smrtno kazen za politične "zločine", vsemogočnost policije kot v času Met-ternicha ali nacistične okupacije, preganjanje "krivovercev", izvzetost vladarja iz pristojnosti zakonov, dosmrtna vladarska funkcija, absolutizem, novi fevdalizem, ki temelji enako kot karolinški na osebni zvestobi podrejenih poglavarjev posameznih dežel vladarju in jih ta nastavlja in odstavlja edino po tem kriteriju, sovražnost do liberalnih in demokratičnih idej in njihovo obsojanje kot škodljive, itd. Predvsem pa je seveda ta vir oblasti zunaj Slovenije izvor totalitarizma, ki daleč presega vse, kar je v pogledu nestrpnosti pokazal pros vetij eni absolutizem in celo "temni" srednji vek.
POD OSVOBODILNIM BOJEM SO RAZUMELI BOJ ZA NARODNO OSVOBODITEV IN DEMOKRACIJO
TO je v popolnem nasprotju s tistim, kar si je postavilo za cilj osvobodilno gibanje v Slo-
in bo lahko končno sam odločal o svojem življenju in se čutil svoboden. Tako upanje in pre-
veniji med okupacijo. Danes si-' pričanje jasno odseva ne le iz
cer vemo, da je šlo pri izrazu narodno-osvobodilni boj v bistvu za prevaro, kajti ta izraz, prevzet iz ideološkega arzenala partije na srbško-brvaškem ozemlju, je pomenil v srbskem jeziku 'ljudsko-osvobodilni boj' in je torej že poudarjal zgolj partijski značaj tega boja, medtem ko pomeni beseda narod v slovenskem jeziku isto kot na-cilja in je torej pomeni izraz "narodnoosvobodilni boj" boj za narodno (nacionalno) osvoboditev, torej boj proti okupatorju. Toda takrat tega nismo vedeli. Ce bi bila partija takoj v začetku povedala Slovencem, da ji ne gre za narodno, ampak za "razredno" osvoboditev, bi se bili ljudje po tem ravnali in bi ne bilo nikdar prišlo do u-stanovitve Slovenske osvobodilne fronte in medvojno dogajanje v Sloveniji bi bilo zavzelo čisto drugačen potek.
Toda ogromna večina tistih, ki so sodelovali v boju na strani Osvobodilne fronte, je verjela, da gre v bistvu za narodno osvoboditev, in samo s tem si je možno razložiti, da je na de-settisoče Slovencev in Slovenk brez pomisleka žrtvovalo vse celo življenje, za svobodo. Pod sobodo sa razupmeli svobodo svojega naroda, svoje domovine, Slovenije, svobodo političnega odločanja, svobodo mišljenja in delovanja. Verjeli so, da bo slovenski narod v svobodi dobil svojo državo — nekateri so imeli v mislih popolnoma neodvisno državo, drugi tako, ki bi bila po svobodni odločitvi povezana z državami drugih narodov v jugoslovansko konfederacijo ali federacijo — državo, v kateri bo i ara svoj gospodar
Šele po koncu vojne, ko so litovske, sovjetske in bolgarske divizije, ki si prišle z Balkana, že trdno zagotovile novo oblast v Sloveniji, so novi oblastnik. upali odkrito povedati Slovencem, da je cilj boja predvsem ta, da pridejo oni na oblast, ter so lahko razpustili slovensko partizansko vojsko, internirali tisti njen častniški kader, ki se je temu upiral, odpravili ime Osvobodilna fronta in praznovanje njenega ustanovnega dne ter se odkrito priznali samo kot predstavniki nove oblasti, ki se je od zunaj vsilila Slovencem.
In kakorkoli si razlagamo in analiziramo osvobodilni boj in vse tisto, kar se je med zadnjo vojno dogajalo v Sloven&ji, se v nobenem primeru ne moremo izogniti zaključku, da je slovenski narod tedaj kljub vsem prevaram in demagogiji ali nesposobnosti raznih dotedanjih voditeljev, kljub vsem političnim napakam in terorju z raznih strani nedvoudmno dokazal, da hoče lastno avtonomno državo, lastno vojsko, lastne zakone, po katerih bo uravnaval svoje življenje, da hoče demokracijo v pravi narodni svobodi in da hoče nebenega totalitarizma, niti komunističnega niti fašističnega. Kaljti tudi ves pojav vaških straž in domobranstva v bistvu ni bil nikaka "proti-revolucija", nikalka "bela garda" iz ruske revolucije, ampak samo obupan in zgolj zasilen poskus obrambe pred komunističnim totalitarizmom, 'ki pa nikakor ni pomenil, da hočejo tisti ljudje fašistični totalitari-1 zetm ali da verjamejo v zmago nacionalsocializma. Dejansko so hoteli tudi oni slovensko narodno državo kot okvir, v kate-1
rem naj bi se slovenski narod po vOjni svobodno razvijal, slovensko vojsko, združitev vsega slovenskega naroda v mejah lastne države in demokracijo.
Tragika je bila v tem, da ni prilo do enotnega narodnega gibanja in boja proti vsakršnemu totalitarizmu in okupatorjem hkrati, v enotni Osvobodilni fronti. Toda če je iskati krivdo za to v predvojnem oportu-nizmu nekdanje SLS in slovenskega dela JRZ, ki nista znali vzgojiti potrebne in odgovorne politične plasti, ki bi bila voljna in sposobna prevzeti vodstvo naroda v tako usodnem času v svoje roke in mu postaviti ja sen strategični in politični cilj ter vključiti njegov boj v prav' mednarodni politični tok, jo je iskati prav tako v neiskrenosti in nesposobnosti vodilnih par tijcev, ki so se čutili bolj agenti Moskve i>n člani KPJ kot po Etiki slovenskega naroda v nje govem zgodovinskem osvobodilnem boju in so slepo posnemali formule in etikete iz ruske re volucije, kakor so se jih naučil v partijskih šolah v Moskva ali iz stalinističnega priročnik,-"VKP(b)". Samo s tem si je razložiti krvavo komiko dejstva, da so nadeli ubogim vaišlkim stražam, spontanemu izrazu samoobrambe proti samovolji raznih moralno propadlih partijskih komandantov, ki so morili in plenili po vaseh, kakor se jim je zdelo, in skupini zbeganih lačnih protilkomunis-tičnih študentov, ki jih je okupator prav talko vlačil v-internacijo v Gonars kakor študente, ki so se odločili za OF, naziv "bela garda", ime močnih, dobro zoboroženih vojsk, ki so se bojevale proti ruske boijše-viiški revoluciji.
ALTERNATIVA JE BILA: ALI SVOBODA ALI TOTALITARIZEM
programa OF ampak zlasti tudi iz vseh objavljenih pisem talcev in na smrt obsojenih. To so dokumenti, mimo katerih ni mogoče iti, najosnovnejši in moralno najmočnejši dokumenti slovenskega osvobodilnega boja..
Jasno je da je lahko OF pripravila množice Slovencev za tak strašen boj .in za tako velikanske žrtve samo s tem, da jim je predočila kot cilj narodno osvoboditev in upanje na lasten državni Okir ter na resnično svobodo, pod katero so si predstavljali nekaj, kar je bila ravno nasprotno totalitarnim fašističnim sistemom, proti katerim so se bojevali. Drugače bi si morali misliti, da so stotisoči Slovencev nenadno zblazneli, da so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja zgolij za to, da spravijo na oblast kakega Kidriča, Kardelja, Vido Tomšič, Mačka in Marinka ter nekega balkanskega komunističnega voditelja in aktivista Kominterne Tita, katerega ni nihče poznal in ni nikdar prej slišal o njem, razen nekaj članov KPS. Nastanek in razvoj Osvobodilne fronte f. 1941 je bil možen samo zato, ker je velik del slovenskega naroda v tnljej res videl tisto, kar je povedalo njeno ime, in celo partijsko vodstvo samo se vse do konca vojne ni moglo odpovedati temu Okviru, ker je dobro vedelo, da bi ga množice na mah zapustile, če bi odkrito povedalo, da mu dejansko ne gre za narodno svobodo, ampak zgolj za zmago partije in to jugoslovanske partije oziroma njene vodilne skupine in: da se bo znašel slovenski narod po vojni spet ,v vlogi kolonije, ko
Kakor nikjer, se tudi v Sloveniji alternativa niti tedaj Ikdajkoli prej ali pozneje ni glasila: "Ali fašizem ali komunizem", ampak "Ali svoboda ali totalitarizem". In kakor velikanska večina tistih, ki so se borili kot aktivisti v Osvobodilni fronti ali z orožjem v partizanskih vrstah, ni bila s tem hkrati že tudi za uvedbo komunističnega sistema v Sloveniji in za novo podreditev slovenskega naroda Beogradu tako tudi velikanska večina tistih, ki so zgrabili za orožje, da bi se branili pred nasiljem nevrednih partizanskih komandantov, ki so v svoji ideološki zmedenosti v vsakem kmetu videli "ku-laka", ni bila s tem hkrati tudi že za fašizem ali za kolaboracijo z okupatorji. Noben resen zgodovinar ne more pristati na to tezo. Slo venskim proti komunističnim politikom sa lahko očita neodločnost in nesposobnost ter zaslepljenost spričo imperativa časa, ne more pa se jim očitati narodnega izdajstva. . 'Vaške straže in pozneje domobranci so sprejeli orožje od tistega, kdor jim ga je' bil pripravljen dati z namenom, da bi branili sebe in svoje domove, svojo zemljo in svojo svobodo, kakor so jo pač pojmovali, v smislu vsakršnega antitotali-tarizima, enako kakor so sprejeli orožje od Nemcev Finci in drugi baltski narodi v boju proti Sovjetom, ki so jih ogražali, ne da bi jiim danes kdo to očital. Spopad v Sloveniji v letih 1941-1945 je imel izrazit značaj državljanske vOjne. Obe strani sta se borili za oblast po vojni obe sla videli v italijanski in nemški okupaciji saimo začasno stanje in obe sta ga skušali izkoristiti v svoje namene, kolikor se je največ dalo. Partiji je
služilo za dobrodošlo priložnost, da je pod parolo narodnoosvobodilne vojne zbrala v 0-svobodilni fronti, pod prvotno formulo koalicije, čim širši tabor političnih skupin, zlasti takih ki so bile nezadovoljne z oportunistično politiko dr. Korošca po letu 1934, da bi jih izkoristila za dosego svojega cilja, t. j. komunistične revolucije.
Domobranska stran pa je v svoji stiski in strahu pred komunizmom, ki je bil tedaj identičen s stalinizmom in ki se ji je zdel — ter je dejansko tudi bil — neposrednejša in tudi v perspektivi hujša nevarnost od nemško- italiij ansike okupacije, ki je bila od zgodovine in poteka vojne neizogibno obsojena na poraz, sprejemala pomoč v o-rožju od okupacijske sile ki je bila z legalnega stališča odgovorna za javno varnost, in se ni devolj zavedala politične tveganosti situacije, v katero se je s tem — in s pošiljanjem nasprotnikov v nemška koncentracijska taborišča — spravila. Neglede na to, da sb bile njene politične siimpaMlje na strani Zahoda, o čemer je nudila dovolj dokazov tudi tedaj, in da ni imela idejno nič skupnega s fašizmom ali nacionalsocializ-mom ter se ni noben domobranski vojak bojeval na frontah proti Angležem Britancem ali Sovjetom, se ni znala v Svoji politični kratkovidnosti niti jav-^ no niti tajno povezati z bojem zahodnih zaveznikov in se jasno opredeliti za njihove politične cilje. Nič niso zalegli niti nujni opomini dr. Miha Kreka iz Londona. To se je domobran-
znašel porinjen med premagance in izrazite 'kolaboracioniste, partizanski strani pa je dal mož nost za obtožbe o narodnem izdajstvu, čeprav je bil v resnici to samo izgovor in opravičilo novega rdečega totalitarizma za eliminiranje vseh političnih nasprotnikov in za zatiranje Cerkve ter diskreditiranlje vsega ikar se je imenovalo katoliško ali pa težilo po političnem pluralizmu na Slovenskem.
NOVI TOTALITARIZEM
Slovenski narod se je znašel že v prvem hipu po koncu vojne v kleščah nove strašne totalitarne diktature, katere pa se ie spričo vzklikanja o osvoboditvi in neprestanega ponavljanja besede "svoboda" zavedel v vsej njeni realnosti šele čez nekaj mesecev, ko so postale njene metode očitne in pravi sistem ter so ljudje doumeli da je treba pod svobodo, ki jb je razglašal, razumeti čisto nekaj drugega.
Tako si je mogel titovSki režim brez nevarnosti kakega nadaljnjega odpora podvreči Slovenijo in napraviti iz nje kolonijo nove beograjske diktature, ki je še hujša in doslednejša od šestajanuarske, od katere je sicer ohranila vse bistvene poteze, od imena (ime Jugoslavija namesto SHS je uvedla ravno diktatura kralja Aleksandra) iin brezobzirnega gospodarskega izkoriiščinija do prepovedi strank, raznarodovanja v vojski in poveličevanja jugoslovanske-ideologije zdaj pod geslom "bratstva in edinstva" namesto prejšnjega "narodnega edinstva''. Slovenija je danes republika samo na papirju, v res-..nifti. j Q_ P adn a., nrav i n c a. postavljena v vsakem pogledu na isto raven kot province v drugih državah, ki ne predstavljajo nikakega naroda. Slovenščina nkna nobene veljave ne le v vojski, ampak tudi ne v beograjskem parlamentu, kaj šele v diplomaciji. Celo avstrijski cesarji in papeži so se včasih potrudili in spregovorili v slovenščini, vsaj pozdrave toda niti Tito niti kak predsednik beograjske vlade (če ni bil slučajno Slovenec, niso še nikoli spregovorili Slovencem slovensko, niti v kaki kratki novoletni poslanici. Brez pretiravanja se lahko reče, da je slovenčina danes zares "jezik v stiski", kot je pogosto označena od slovenskih kulturnih delavcev v Sloveniji sami, da je obravnavana kot jezik narodne manjšine, ne pa kot jezik državnega naroda. Za pravi in edini državni jezik velja tako znotraj kot zunaj države srbščina. Vsi zakoni izhajajo najprej v srbščini kot izvirnem jeziku in jih nato iz nje in z nedopustnimi zamudami prevajajo v druge jezike in tako tudi v slovenščino. Agencija Tanjug oddaja svdja poročila samo v srbščini in slovenski listi si jih morajo prevajati, kot npr. slovenski listi v Italiji poročila agencije Ansa. Na ljubljanski televiziji je velik del oddaj v srbohrvaščini, največkrat brez kakega prevoda, kot da je samo po sebi razumljivo, da morajo Slovenci znati srbohrvaščino. Slovenskim ljudem je občutdk te podrejenosti prešel Že v meso in kri iin zato obravnavajo tudi sami svoj jezik nasproti tujcem kot jezik manjšine, srbohrvaščino pa kot uradni državni jezik.
(Dalje na strani 5.)
slkemu taboru — v končni perspektivi pa tudi vsemu slovenskemu narodu — hudo maščevalo ob koncu vojne, ko se je
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA!
IZ STRAHOPETNOSTI IN OPORTUNIZMA SO NAPRAVILI
ODLIKO
Režiim, ki je na vsa usta zatrjeval da je napravil "iz naroda Hlapcev narod junakov", :je v resnici napravil iz Slovencev take hlapce, kakor niso bili nikdar v svoji . zgodovini. Niti na kraj pameti ne pade več nikomur, da bi pokazal odpor do kakega ukaza, ki pride iz Beograda; niti sledu ni o kakem disidentstvu, kot si ga upajo privoščiti celo kulturniki v Sovjetski zvezi in na Češkoslovaškem. Kak Miklavčič, Blažič ali Kocbek so velike izjeme ki potrjujejo pravilo. Slovenska kultura ni bila še nikdar tako pasje ponižna in hvališarsfca do o-blasti, in če se je moral slovenski narod kdaj sramovati svoje mladine, bi se je moral danes, saj ni več sposobna niti najmanjše protirežimske demonstracije, niti čisto navadnega protestniškega pisanja po zidovih. Mlade Slovence je dolgoletna diktatura s svojim poveličevanjem "vsevednega" in "genialnega"^ vodje, ki baije ni podvržen naravnim zakonom staranja in arteriosklerozi, vzgojila v strahopetce in oportunis-te. Strahopetnost in oportuni-zem mladine celo slavi jo iko t njeno največjo odliko. Mlade, ki so jih pranje možganov v šolah, misel na kariero in strahopetnost napravili za "ateiste", povzdigujejo kot "napredne" in jih predstavljajo kot idejno in politično elito, v resnici pa je ravno ta njihov "ateizem" dokaz odpadništva ne samo od vere, ampak tudi od narodnih tradidij in znak najhujšega o-portunizma. Taka kapitulacija mladih pred diktaturo pa je seveda tudi naj ogabne j5e re-aikcionarstvo, ki si ga je mogoče misliti, saj nekritično sprejema in celo slavi vse oblike zatiranja svobode s strani reži-
ma od vistousmenjenosti tiska in "nesramnosti politične policije do insceniranih procesov in smrtne kazinu
Mladi, ki jih starši niso dali krstiti, se bodo nekoč, v demokratičnih razmerah, sramovali takih staršev, kajti to bo očiten dokaz njihove kolaboracije s totalitarno diktaturo in z vele-srbskkn okupatorjem. Vztrajanje v krščanskem nazoru je danes že samo po sebi dokaz resnične in plemenite naprednosti, kajti naprednost je predvsem v pogumu biti drugačen kot o-portunistično okolje, tudi če zajema večino, in vztrajati pri lastnem nazoru kljub težavam in žrtvam, ki jiih to zahteva.
V resnici si je titovski režim že od vsega začetka prizadeval, da bi zlomil moralno hrbtenico ne le celotnemu narodu, ampak tudi vsakemu posamezniku, in včasih se zdi da se mu je to povsem posrečilo. Vsekakor So Slovenci v političnem pogledu kot celota danes preplašen, zmeden in apatičen narod, ki pasivno čaka, kaj se bo v bodočnosti zgodilo z njim. Povprečen slovenski človek si danes veliko prej upa napraviti kakršnokoli sramotno kriminalno dejanje, npr. poneverbo javnega denarja, kaikor pa kak političen "prekršek" in je sposoben — kar velja zlasti še za intelektualce •— najbolj zavitih "ideoloških" in "socioloških" argumentacij, da bi opravičil svoj strah pred politiko in svoj oportunizem. Potrebna bo dolga vzgoja v svobodi, da se bo moralna hrbtenica ljudi spet zravnala in da se bodo znebili te strahopetno« ti.
Vse to so vzroki, da je danes Slovenija politično in kulturno požgana izemllja in doaninij o-portunistov in polizobražencev.
šističen kot komunističen. Dejansko je namreč tudi v podrobnostih, od sistema enotne partije in mladinske organizacije do "mladinskih brigad", nadzorstva nad sindikati s prepovedjo stavk in sistema "policije za državno varnost" točna kopija nekdanjih fašističnih držav zlasti nacionalsocialistične, s popolno koncentracijo oblasti v rokah "voditelja". A formalno niti Hitler ni imel združenih v svoljih rokah toliko vrhovnih funkcij kot Tito, ki je državni poglavar, šef edinte partije, vrhovni poveljnik vojske, vrhovni šef policije, šef držane uprave in predsednik vseh množičnih organizacij s sindikati vred. V vseh drugih totalitarnih komunističnih iin fašističnih državah je bila in je tudi danes o-blast porazdeljena na več oseb v okviru vladajoče skupine ali pa je imela celo dva pola kot npr. v fašistični Italiji, "duce-ja" in kralja kar je zmanjševalo moč in učinek totalitarnega sistema ter končno omogo-
čilo njegov zlom. V povojni Evropi je bil Titovemu režimu še najbolj soroden FranCov režim in dejansko so ju politični komentatorji v zahodnem tisku velikokrat primerjali in opozarjali na njuno sličnost, le da je bila koncentracija moči v Fran-covih rokah vendarle šibkejša in važnost politične policije v odnosu do franikistične stranke manjša, poleg tega, da je uživala tudi Cerkev določeno avtonomijo, kakršne v Jugoslaviji nima. Seveda pa Tito ni ideolog, ampak praktik oblasti, zato njegovemu režimu kljub bohotnemu kultu osebe manjkata ideološki naboj in bojevito navdušenje (čeprav režimska propaganda neprespano poudarja "navdušenje" ljudstva) ki sta bila značilna za nekdanje faši stične režime. V tem pogledu veliko bolj spominja na režime raznih srednjeameriških "dosmrtnih predsednikov" in diktatorjev Duvaliera, Truljilla, Langeruda, Garcia itd.
ZAKAJ SO TAKO KROTKI
Ob to formalno nelegalno, a dejansko edino odločujočo tajno koncentracijo moči jugoslovanske politične policije so trčili in se ob nji razbili dozdaj
dajo brez odpora, brez kake politične diskusije, odriniti z oblasti, kadar se s čim zamerijo ali kadar sa zazdi to odločujočim primerno. To si je mogo
vsi poskusi ustavnih reform in j	če razložiti le s tem da dobro
prenovitvenih procesov znotraj j	poznajo ustroj režima in vedo
partije, ki so prišli do izraza	za to koncentracijo dejanske
na raznih partijskih kongresih.'	moči zunaj-partije, v okviru po-
V bistvu je ostalo vedno pri	litične policije in vrha vojske
VLOGA POLITIČNE POLICIJE
Resnica je, da je Josip Broz-Tito leta 1948 iztrgal Jugoslavijo iz območja sovjetskega imperija, toda prav -tako je resnica, da tega ni storil iz ideoloških vzrokov in še najmanj zato ker bi se bil prepričal o zli naravi in napakah stalinizma, ampak zaradi -rivalitete s Stalinom znotraj komunističnega bloka in zaradi lastne varnosti ter ohranitve svojega oblastnega sistema, kajti če bi bili zmagali Sovjeti, bi se bili znašli vsi važnejši ljudje jugoslovanskega režima v ječah in kot obtoženci na zrežiranih procesih.' Kako pa so se taki procesi končali, jc dobro znano iz Madžarske. Češkoslovaške in Bolgarije. V prvih mesecih spora se je Titov režim celo krčevito trudil za poravnavo spora, zatrjujoč svojo stalinistično pravovernost in privijajoč notranji pritisk, zlasti na kmete in Cerkev da bi dokazal, da ni okužen od kakega zahodnega "liberalizma", šele naknadno, ko se je dokončno pokazalo, da ni mogoče poravnati spora in se spet vključiti v Kottiinforoi, se je začelo ideološko podzidavanje in utemeljevanje razkola. Iznašli so "samoupravljjarije", ki je ostalo v bistvu kompromis med abstraktno marksistično teorijo in primitivno kapitalistično prakso ter je nedvomno olajšalo kolefctivistični pritisk v jugoslovanskem gospodarstvu ter ga napravilo, tudi iz političnih potreb . bolj prožno za sodelovanje z Zahodom, ki je bilo tedaj Titovemu režimu življenjsko potrebno, ni pa bistveno spremenilo politične narave tega režima, ki se na političnem območju, namreč kar zadeva metode vladanja, dejansko ni odpovedal nobeni stalinistični metodi. Nekatere je ravno z izgovorom na nevarnosti, ki so mu grozile s sovjetske strani celo še zaostril in potenciral, tudi v primerjavi s samo Sov- ^ jetsko zvezo, npr. vlogo poli- ^ lične policije Ozne. UDBe ali
kakor so jo pač imenovali.
Še nikjer in nikoli, niti v fašističnih državah, ni imela politična policija take vloge in moči, kot jo ima v Jugoslaviji, kjer je dejansko — v praksi če ne v teoriji — nadomestila celo partijo. Edina resnična partija je namreč danes v Jugoslaviji UDBa, ne pa Zveza komunistov. Politična policija ima v partiji isto vlogo, kaikor jo ima partija v Socialistični zvezi delovnega ljudstva: vse odločitve se sklepajo samo na njenem vrhu in prihaljajo samo od nje, vse drugo so španske stene ali trans-misije. Broz se zanese samo na politično policijo in njegova "desna roka" je bil vedno njegov glavni namestnik v njej, dolga leta Rankovič, danes pa Herlijevič, in če je prišlo leta 1966 do spora med Titom in Rankovičem se je to zgodilo edino zaradi" tega, ker je bilo po pameti pričakovati, da se bo Tito vsaj s 75. letom umaknil iz aktivne politike, in si je zato Rankovič z vsepii sredstvi, ki so mu bila na razpolago, hotel zagotoviti nasledstvo ter se — tudi z mikrofoni v Titovih rezidencah — zavarovati pred potezami morebitnih nasprotnikov. Poznejši dogodki so dokazali, da je z Rankovičevo odstavitvijo nastopilo sicer neko o-liatjšanije ki pa je bilo (je kratkotrajno, iker je Tito takoj, ko je mogel, blokiral demontažo po lioiijskega sistema, Iki je bila v načrtu, ustavil preiskave proti krivcem raznih zločinov vrstah policije v Rankovičeveni času, npr. na Kosovem kot tudi proti rtjemu samemu ter leta 1971 obnovil policijsiki sistem v vsej njegovi moči in bolj dosledno kot kdaj prej.
Pri vestni sociološki in politološki analizi, 'ki bi upoštevala dejstva politične prakse in ne. zgolj teorije, bi raziskovalci nuljno prišli do ugotovitve, da je jugoslovanski režim ravno zaradi svoijega policijskega značaja in osebne diktature bolj fa-
starem. Ta nevidni blok policijske moči je v teku let samo pridobival na moči in v notra-nlji politiki, v partiji in celo v gospodarstvu. (Udba obvlada npr. beograjske banke in iz-1 vozno-uvozna podjetj-a). Vsakdo ki hoče napraviti kariero v višjih sferah, mora dobiti pristanek UDBe, drugače ne pride daleč ali vsaj ne za dolgo.
Temu nadzorstvu so se lahko do danes izmikali samo nekateri teoretiki in izraziti politični duhovi, kot npr. Kardelj ali Bakarič, ki so prav zaradi tega tudi prihajali v ispore z Ranko-vičem in Titom, kot je nedavno razodel Bakarič v imtervjuvu za zagrešlkii "Vjesnik", vendar so ostali kljub svojemu teoretičnemu doprinosu s katerim so ustvarjali alibi in legitimacijo "humanosti" režimu, vedno na robu prave udeležbe na oblasti. 1 Bili so v bistvu le "gostje" v njej, medtem ko so manj potrpežljivi in manj prilagodljivi preij -ali slej odpadli ali bili od-pahnjeni, Ikot npr. Djilas ali skupina okrog Kavčiča, Tripala ali "liberalni" srbski partijski voditelji Nikez-ič, Latinlka, Pe-roivič in drugi. Edini, ki lahko od zgoraj upravlja s tam mogočnim ustrojem moči je Jo šip Broz a dejansko tudi on bolj zato, ker mu je potreben, kaditi samo v zavetju njegove avtoritete in osebne oblasti lahko deluje takšen ustroj. V trenutku, ko bo Broza zmanjkalo, si bo moral nujno takoj izbrati novo avtoriteto, novega diktatorja, ki bo opravičeval in politično zagotavljal njegov obstoj ali pa se bo začel razkrajati pod sunki prenovitvenih in dolgo odrivanih ter zatiranih demokratičnih teženj v partiji
i
sami.
Že ves čas je moralo vzbujati začudenje, kako da nekdanji drzni ilegalci in partizanski komandanti, ki niso poznali Strahu v bojih z okupatorskimi vojaki, tako krotko prenašajo povojno osebno diktaturo in se
-(kar je v bistvu isto), moči, proti kateri se ni mogoče boriti z upanjem na uspeh. Izpostavili bi se sankcijam, ki bi lahko bile tudi brezobzirne. V resnici so v Jugoslaviji kazni za "politične zločine" okrutnej-še kakor v katerikoli drugi komunistični državi, saj je npr. dobil Mihaijlov sedem let ječe za dva ali tri članke, ki jih je objavil v tujini in Miklavčič pet let in pol za" nekaj stavkov v prid Kocbekovim tezam in za nekaj misli, ki tjih je zapisal v svoj dnevnik. V nobeni drugi komunistični državi niso v tem desetletju take stvari kaznovane s tako visolkimi kaznimi. V
VVasthiragton v bistvu brezbrižen za usodo jugoslovanske demo kracije, ker trne verjame v demokratično alternativo sedanjemu režimu, ampak mu gre samo za to, da se ohrani režim dovolj trden, da lahko drži državo skupaj, čeprav s silo, ker gleda žal nanjo samo kot na nekako "vojaško granico" Zahoda podobno kot jo je videl nekdanji evropski Zahod v hrvaški "vojaški granici" proti Turkom. Ilegalni blok policijske moči pa je tudi že davno bollj blok ekonomskih in oblastnih interesov kot pa blok političnih fanatikov in je zato prežet s cinizmom.
Seveda pa bi morali že pred tako politično akcijo v partiji. — ZK — odločno in dokončno prevladati liberalni, demokratični elementi nad eksponenti tega bloka, tki jo danes kontrolirajo. Kako bo to mogoče, je itežko reči. Najprimernejši na čin se zdi v tem, da se talko v partiji kot v javnosti, zlasti preko tista, sproži čim bolj javna in široka ter odkrita razprava oziroma kritika razmer pod Brozovo diktaturo. Brez take javne kritike bo zaman upati na učinkovito demontažo udbovskega bloka v partiji u-pravi, vojski in gospodarstvu. Morda bi se začasno potuihnil nato pa ob prvi priložnosti brezobzirno prešel v protiofen-zivo. •
Brez take kritike bi se Zveza komunistov onemogočila. za ved
no. Kako bo opravičila svoj strah in pasivnost nasproti "partijskemu sekretarju", ki je že bliže 9Q. kakor «0. letu?
Resnični alternativa, ki se bo pojavila ob bližnjem koncu Titove osebne diktature, torej ne bo: "Ali nadaljevanje titovske-ga režiima ali sovjetska okupacija", ampak "Ali demokracija ali nadalni obstoj fašistoidne policijske diktature ki si bo, če bi ji zmanjkalo politične o-pore in kritja, sama iskala pomoč pri Sovjetski zvezi". Pred tem se lahko obvaruje Zveza komunistov Jugoslavije in vsa jugoslovanska javnost le tako, da pokaže čim več poguma in odločnosti pri akciji demokratizacije političnih razmer in to ne šele po Titovi smrti, ko b: lahko bilo že prepozno, kajti časa ne bo veliko na razpolago, ampak že danes, od tega trenutka naprej in nekateri spodbudni znaki kot npr. nove Kar-. deHjeve teorije o samoupravljanju, naj so še tako abstraktne in filozofske, Dolančevi govori iai zadnja amnestija, ki je kljub Titovemu odporu vrnila prostost določenemu številu političnih obsojencev, dokazuje, da Se je nekaj že premaknilo, čeprav se po drugi strani nadaljujejo že naravnost paranoični izrazi Brozovega kulta, ki presegajo vse, kar je svet doslej do živel v pogledu osebnega kulta razen morda na Kitajskem. A - tudi to že samo-po sebi napoveduje nujno reakcijo zdravega razuma in političnega realizma
seveda pomenilo ohranjevati pogoje, v katerih bi se prej ali slej nuljno izoblikovala nova o-sebna ali kolektivna diktatura, kot je npr. sovjetska. Zato bi se morala Zveza komunistov Jugoslavije najprej sama fede-ralizirati, t. j. centralistične ZKJ bi se morala spremeniti tako, da bi se izoblikovale med seboj popolnoma enakoprevne nacionalne oziroma republiške. Zveze komunistov, kot sicer formalno že obstajajo, a brez enot-
primerjavo naj navedemo, da; nega vsedržavncga okvira in prisojajo jugoslovanska sodišča centra, ki sta zdaj nad njimi in pet do sedem let ječe za umore, celo za umor bližnjega so rodnilka, žene ali očeta, ker najdejo za morilce vedno olajševalne okolnosti, ki jih za politične "zločine" ne smejo najti. In nikjer tudi ni sorazmerno to liko političnih jetnikov kot v Jugoslaviji kot je bilo že večkrat omenjeno tudi na mednarodni ravni. Zato v Jugoslaviji tudi ni disidentov in "samo zdat" literature.
Pri politološki analizi predemo do zaključka, da je ta blok moči, ta "UDBa'- s svojimi deset tisoči in morda stotisoči ak-
PREOBRAZBA V NACIONALNE ZK IN KONFEDERACIJO
Vztrajanje pri centralizmu bij absolutno ni mogoče več odre
kati pravice do lastne države in do tega, da v polni meri u-veljavita svetjo nacionalno individualnost tudi na mednarodni ravni in ne zgolj v okviru enotne države, kot to pojmuje Bro-zov. režim, ki skuša v medna rodnem pogledu naravnost zatajiti in zabrisati nacionalno individualnost posameznih jugo slovanskih narodov.
Resnična država pa zahteva suverenost, kar predpostavlja, da ni nad državo nobene višje oblasti razen prostovoljno sprejetih pogodbenih mednarod.\'li obveznosti. In suverenost po meni lastno vojsko, samostojno notranjo in zunanjo politiko, pravico do samostojnega članstva v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah, pravico do lastne valute, gospodarske politike in sploh vseh izrazov samostojnega narodnega življenja. Vse, kar bi si te države morda hotele ohraniti skupnega, npr. skupno zunanjo politiko v nekaterih pogledih, skupni trg, skupne ca-
katerima so podrejene. Postati bi morale nacionalne partije. Te zveze komunistov bi ne smele imeti več nad seboj nikakega skupnega nadzornega organa, pa naj bi se zdel še tako nedolžen ali zgolj informativen. Izkušnja dokazuje, da bi se prej ali slej spremenil v nov centralni CK ali politični biro, že iz osebnih ambicij njegovih članov. Medsebojne zadeve bi imorale reševati samo na skupnih periodičnih konferencah.
katerih sklepe bi sprejele samo rine, skupno vrhovno povelj-
prostovoljno in bi morali biti zato nujno sporazumni, v smis-
stvo svojih vojsk itd., mora biti sprejeto prostovoljno, s Skle-
tiivnih pripadnikov in zaupni- j ' lu pravih mednarodnih konfe-' pom njihovih parlamentov po
kov, ki jih ima vsepovsod, od CK ZKJ in CK posameznih. republik do zadnje vasi, podjetja
rane. V smislu take federacije je treba preurediti tudi dnžavo. | Vsak narod oziroma vsaka re-
in celo v Cerkvi, zelo podoben publika mora zadobiti popolno
svobodni razpravi. Vsak narod oziroma republika mora imeti dejansko pravico, da se odcepi od take zveze, če želi, v skladu
koncentraciji moči in vlogi SS v Hitlerjevi Nemčiji. Oznovci in udbovci so si vedno lastili — kot nekdanji SS-ovci v Nemčiji — vlogo elite in pravico da kot talka elita presojajo patriotizem, ideološko čistost in zvestobo vseh drugih ter obtožijo, spravijo pred sodišče ali krat-komalo likvidirajo "v akciji" vsakogar, ki so ga dobili na piko, neglede na politične forume. Danes je ravno UDBa ovira za rehabilitacijo tolikih po krivici obsojenih.
politično samoupravo in svo- i s svoijo suverenostjo, ne da bi
bodo, v duhu načela, da "ima vsak narod pravico do lastne poti v socializem".
Slovenski in hrvatski narod — isto pa velja seveda tudi za druge jugoslovanske narode — bi morala dobiti ne "le pravico
mu kdo zaradi tega grozil ali ga obtoževal "separatizma". Ta Očitek že sam po sebi pomeni da dotični narod ni svoboden in da se mu ne priznava pravica, da se odloči po lastnih željah. Morebitna nadaljnja
do lastne države, katero jima zveza teh držav ne sme imeti
ZAČETI BO TREBA Z REHABILITACIJAMI
Vsakršen poskus dejanske demokratizacije in posodobljenja političnih razmer v Jugoslaviji v obdobju "po Titu" se bo moral začeti z rchabilitaci-Ijarni po krivici obsojenih in s tem, da se z odločno in pogumno politično akcijo razbije in enkrat za vselelj razkroji ta tajni, poniževalni ilegalni blok moči ki bi drugače — kot že re-
logilki, spravil na vrh kakega novega diktatorja, da bi lahko nemoteno dalje obstajal in deloval v njegovi funkciji in v njegovi senci, ali pa bi si poiskal pokrovitelja in oporo kje zunaj. V poštev pa prihaja za to edino Sovjetska zveza, čeprav bi se brez škrupoloznih ideoloških pomislekov obrnil tudi na Združene države, če bi si obetal tam
je povojne diktatura dejansko vzela, ampak tudi njeno uresničenje v obliki prave lastne države, ki bo zares prostovoljno povezana z drugimi državami v federacijo, ali bolje rečeno konfederacijo, kajti federacija še vedno predpostavlja enotno državo, v kateri so možne samo omejene samouprave. J-ugoslo vanskim narodom, posebno slo-venlskeniu in hrvaškemu, pa
več nobene skupne "prestolnice", kakor je danes Beograd, kjer bi se osredotočevala nova "zvetzna" birokracija in nadna-rodni interesi. Vse zadeve se morajo odvijati edino na gladini pogajanj in sporazumov med Vladami in parlamenti. Če pa bodo potrebni kaki skupni organi, mora biti njihov sedež izmenoma enkrat v prestolnici ene, drugikrat druge države.
dfcli in izročili Slovenijo, še bolj pa ob koncu vojne 1. 1945, na milost in nemilost novi tuji Okupaciji, iki je prišla tokrat z Balkana. Slovenski narod pa se je vzdignil med vojno, kot je bilo že poudarjeno, proti VSAKRŠNI tuji okupaciji, tudi SRBSKI, in proti VSEM TOTA-' LITARIZMOM ter za pravico do SAMOODLOČBE, ki obsega ne le pravico do lastne države, ampak tudi pravico do lastne politične in družbene ureditve z odločitvijo ljudstva samega in njegovih demokratično izvoljenih predstavnikov v parlamentu in to v normalnih razmerah. Zato je nemogoče in nemoralno vztrajati pri enostrankarskemu sistemu ali celo odrekati Slovencem pravico do lastnih strank (vključno komunistično stranko), ki jih nimajo v Jugoslaviji že pol stoletja od 6. januarja 1929, kar je žalosten svetovni rekord zunaj sovjetskega bloka.
Nujno je priznati tako slovenskemu kakor tudi drugim jugoslovanskim narodom pravico do resnične demokracije z večstrankarskim sistemom. Dokler se bo komunistična partija bala take demokracije, bo vedno ostala totalitarna, sovražna svobodi, tudi nacionalni svobodi iin samoodločbi, in izpostavljena skušnjavi diktature ter osebnega kulta; morala si bo iskati oporo zunaj lastnega naroda, pri kakšni centralistični oblasti ali tuji okupacijski sili. Zato je tudi danes glavna .nevarnost, da pade Jugoslavija pod sovjetsko oblast, prav v vztrajanju pri takem totalitarizmu, ki nima opore v ljudstvu, medtem ko bi bilo najboljše jamstvo pred kakim sovjetskim posegom prav v pravočasni demokratizaciji in kon-federatiivni ureditvi, kar bi razvnelo in okrepilo obrambno moč narodov in vžgalo ljudsko navdušenje.
Ravno gibanje za demokratično slovensko državo, ki teži po popolnoma samostojni Sloveniji iin po popolni enakopravnosti slovenske države med drugimi državami Evrope in sveta, pa je danes glavni motor osvoboditve Slovenije in slaba vest ZKS, glas, ki ji ine da in ji ne bo dal miru ter jo bo vedno opominjal iin priganjal k osvobodilni akciji in demokratizaciji. Neodvisnost mora biti končni cilj slovenskega naroda -Računati pa je treba s tem, da bo možno ta cilj uresničiti le postopno in na demokratičen način, brez škode za druge jugoslovanske narode, t. j. brez NASILNEGA razbijanja sedainje skupne države, ki bi moglo povzročiti sovjetsko intervencijo in izgubo svobode za katerega izmed njih ali za vse. Toda edino od ZKJ in ZKS je zdaj odvisno, ali je še možna tudi za-naprej kaka oblika povezanosti med jugoslovanskimi narodi v svobodi in demokratično reševanje njihovih medsebojnih problemov in odnosov, ali pa je alternativa saimo med centralistično diktaturo za trajno in razbitjem Jugoslavije za vsakršno tveganje in ob prvi priložnosti.
Gibanje za neodvisno in demokratično slovenslko državo je tisto, ki postavlja in mora | vedno bolj postavljati ZKS pred izbiro, ali da še naprej vztraja v izdajanju slovenskih narodnih interesov in v negaciji ciljev slovenskega medvojnega osvoboditelnega boja ter v podpiranju današnje diktature ter. velesrbske okupacije, ali da se -zave svojih resničnih nalog in dolžnosti nasproti slovenskemu narodu.
VRNITEV K NAČELOM OSVOBODILNEGA BOJA
Zveza komunistov Slovenije se bo s tem spet priznala k načelom osvobodilnega boja iz leta 1941 ki k idejam OF o pravici slovenskega naroda do sarno-
čeno — nujno, po svoja lastni| več uspeha glede na to, da je, odločbe. Ta načela so Kidrič,
Kardelj-, Maček, Leskošek, Marinko, Brecelij in drugi že no vambra 1943 — na "nujen brzojavni poziv (!) iz Titovega vrhovnega štaba", kot piše Kocbek v "Listini" (str. 452) — :z-
O TEM NI MOGOČE MOLČATI
Gibanje za slovensko demokratično državo je tako zavestno nadaljevanje slovenskega osvobodilnega boja in protiito-tallternega upora iz vojnega ča-(Nadaljevanje na 6. strani
CANADA SAVINGS BONDS
(NEKAJ NASVETOV V LETOŠNEM LETU
UREDNIŠTVO.)
Kot investicija, naložba, nobeni drugi bon d i jih ne dosegajo.
Prinašajo dopadiijive obresti,
polno vrednost, prinašajo celo obresti na obresti in jih ščiti do vsake meje kanadska vlada. Nabavile jih z .lahkoti v vseh
vnovc.n vi
ob vsaki priliki /a mogočih denarnih zavodih, ka-
"SVOJI K SVOJIM... IN O SVOJIH!'
ir r
"Rodna gruda" prinaša v le-tošni julijski števiki (7) na dragi strani sliko g. Ludvika Ste guija iz Toronta, v družbi z jugo slovanskim predsednikom Titom, ko se je ta mudil nedavno na obisku v VVashingtonu in se mu je podpisa! v knjigo o svojem življenju. G. Stcgu je predsednik organizacije: Kanadsko-( slovenska skupina za kulturne izmenjave v Torontu. Ime te organ izacilje so naši čitatelji lahko večkrat zasledili ne samo v našem, ampak tudi drugili slovenskih listih, ki izhajajo na severnoameriškem kontinentu.
Ista revija na strani 32. prinaša izpod peresa Franlka Česna pod zaglavjem: "PROSVETI BJJE PLAT ZVONA" — med drugim, naslednje ugotovitve:
"Dnevnik Prosveta je žc dalj časa bolan, deloma zaradi umiranja naročnikov, deloma zaradi nerazumevanja pomembnosti slovenskega tiska za naše starejše naseljence s strani mlajšega rodu in večine glavnega odbora SNPJ. Dnevnik je bil predmet obširne razprave na pretekli konvenciji v Eucli* du, O.
Večina delegatov je po vroči razpravi sprejela resolucijo, da dnevnik ukinejo, ko bo padlo število naročnikov pod dva tisoč. Vendar se glavni odbor na pritisk naročnikov in odbora za ohranitev Prosvete ni dosledno držal zaključkov in je popustil, da je od nekdanjega pomembnega dnevnika ostal le še rep — ena izdaja na teden. Pri
tem so navijali staro lajno, da ima SNPJ z dnevnikom veliko izgubo, medtem ko so zares velike izgube z letoviščem Čamp-site v Enon Valley, Pa. rti nihče črhnil besedice.
Sedaj se je oglasilo nekaj tu rojenih naročnikov in članov, ki so povedali svoje mnenje. Talko je Wm. Grmek v več člankih poudarjal potrebo po na-dalnjem obstoju dnevnika. Drugi člankar Louis Jartz se ne strinja z Grmekom. Trdi, da je list preživel svoj čas in da bi ga on ne pogrešal, ker itak ni dosti prida in ima dragega branja dovolj. Dobro, vsake vrste ljudje se najdejo po svetu! Louis je precej načitan in večkrat zadene žebelj na glavo, ampak glede Prosvete nima prav. Pozabil je namreč, da bi SNPJ brez dnevnika ne bila tako velika in ugledna, kot je. Dnevnik je bil tista gonilna srla in luč, ki je svetila, da imamo Slovenci v Ameriki NAPRED NE ORGANZACIJE, številne narodne domove in razvito kulturo, ki jo upoštevajo tudi tujci. Prosveta in Proletarec sta vzgajala naše ljudi v naprednem duhu in imata velike zasluge, da med nami ne vlada tema. , Seveda ne smemo prezreti tudi številnih knjig, ki sta jih izdali Književna in Prosvetna matica ler posamezniki ...
... O prihodnosti dnevnika Prosveeta bodo brez dvoma precej razpravi j ali delegati prihodnje konvencije SNPJ, ki bo med 10. in 22. septembrom v Campsite v Enon Vallev, Pa.
ALTERNATIVA
(Nadaljevanje s 5. strani) sa, sinteza nijunih najbolj demokratičnih i.n svobodoljubnih hotenj in vzgibov, hkrati pa tudi zavestno nadaljevanje tradicije slovenske državnosti in neodvisnosti iz časa karantan-Ske in Kocljeve panonske države, države celjskih grofov in knezov ter zagona po svobodni kmečki, Ijudsiki državi, ki se je izrazil v slovenskih kmečkih U-porih, kot tudi programa po "združenem slovenskem kraljestvu", ki ga je izoblikovala slovensika intelektualna mladina v revolucionarnem- letu 1848 (in od katerega se vedno oportu-ri.stično poudarja samo tisti del, ki se nanaša na združitev slovenskih dežel, molči pa o tistem, ki se nanaša na koncept slovenske države), kot tudi vseh poznejših teženj v tem duhu, ki so prišle do izraza npr. v Hudskih taborih v drugi polovici preteklega stoletja in še po-zneie v teženiih, sanjah in akcijah najboljših slovenskih ljudi, tudi socialistov in komunistov, kot so bili nnr. Prepeluh, A. Stamovnik, PrežJhov Voranc, Tomšič, Kajmh, Rob, Kerenčič. R. Memc-n. Oven in drugi pa t"dii na "bohiniiskh tednih", v FhHiohovem "višarstvu" in v po;nvu prostovoljstva v prvih dneh voine anrila 1941. To gibanje predstavlja danes nai-rdemenitejše, naibOlj svobodo-luibne in naibol poeumne, pa tudi najbolj inteligentne in najbolj revolucionarne težnlie v slovenjem narodu ter pomeni r-«-'nično moralno in politično revolucijo v slovenstvu, s tem m tudi premagovanje koncen-t"1 in posledic državiianslke vof-rn- v letih 1941-1945, ker postavlja vsemu slovenskemu narodu in vsem nolitičn.ini ter nazorskim strujr.m v rajem nov.
višji cilj: slovensko državo in svobodno .pluralistično pravično družbo. Ravno zato nima ju goslovanska diktatura nikogar talko na piki kakor tiste, ki si upajo izraziti ideje tega teže nja in tega gibanja, kakor sta pokazala npr. zadnji čas procesa proti Miklavčiču in Blažieu.
Edino nepoučenost, straho petnost ali politična nezaved nost lahko odvračajo slovenski ljudi, da se ne bi odločili za cilje tega gibanja, in kdor hoče biti iskren sam s seboj, si morr to priznati, pa naj se tudi skll . cuje .na ..kako...ideologijo. Toda nobena ideologi ja, ki zanika slo venskemu narodu pravico do lastne države, demokracije in oblikovanja lastne svobodne družbe, ni in ne sme biti spre jemljiva za Slovence.
Gibanje za demokratično slo vensko državo pa pomeni dane tudi najbolj učinkovito in pr ziitivno premagovanje pojav politične pasivnosti in bojazl' vosti v slovenskem narodu n; splošno in pri slovenski mladi n še posebej ter jima postavlja politični cilj, ki je edino realen in odgovarja zgodovini in do '* stojanstvu slovenskega naroda V njem se izraža najgloblja, a realistična domovinska ljubezen. Vse drugo so, neglede na dobre namene, stranpti, ki pomenijo umik ali pa peljejo do novih narodnih katastrof. Slo venski narod je lahko svoboden in srečen le v lastni demokratični državi ii( nlikjer drugje ter na noben drug način.
Izneverili bi se svoji dolžno s ti in nalogi kot slovenski izobraženci, če bi si to tajili in če bi iz bojazl i vosti, oportuniz m a ali neupravičene obzirnost! do "zgornjega razreda" v Sloveniji ali do nosivcev jugoslo vaniske diktature (in do tistega.
kor tudi na mesečne obroke z odtegovanji pri plačah kjerkoli delate.
Katerikoli način si izberete, vedno ste v dobri družbi. Od ustanovitve do danes Ije 47.1 milijonov Kanadčanov, iz vseh vrst življenja, kupilo iste v skupni vrednosti $52.6 biljonov do lairjev.
Spremembe, ki so jim bile napravljene lani, jih delajo še bolj priljubljene med vsemi, ki hočejo napraviti naložbe, — prihraniti denar!
Največja izprememba je bila odprava kuponov, da se s tem omogoči interes na interes (Compound Imterest Bond), ki investirajo automaitično vaše obresti. Denar Vam je seveda izplačan ob dozoritvi, ali prodaji. Preteklo leto so bili tudi uvedeni popularni "Regular Interes Bond", ki vam izplačajo obresti naravnost na vaš bančni račun in to vsalko leto. Seveda, obojni so obdržali osnovne prvine ki jih delajo dopadlji-ve miljonom ljudi v zadnjih 32 letih.
Za 900.000 Kanadčanov bo 1978 leto šc posebne važnosti, I ker dozorila dve večji skupini "Canada Savings Bond" izdaj — poznani .kot: "1968. Special Rcplacement Series in 1969-70 S24 Serija.
Obe skupini nudita nalagate-ljem možnost obresti za obrest
kar je napravila pozitivnega — a vsaka diktatura, tudi Hitlerjeva, je napravila tudi kaj pozitivnega) o (tem molčali.
M!NISTRY QF CONSUMER & COMMERCIAL RELATIONS
REPORTS:
•	Nearly $1 million vvas return-
ed to Ontario consumers last year through the efforts of the business practices division of Ontario's ministrv of consumer and commercial relations, reports consumer minisrter Lar-ry Grossman.
•	During the 1977-78 fiscal year,
"ihousands of people vvere able to cancel contraots and receive refurads because of previs ion s in the various consurned protection stalutes", Mr. Grossman said.
•	"A total of 395 charges vvere
laid, 122 of vvhich vvere under the rent revievv program —
more than one a day for the entire vear, and more Ihan double the 148 charges laid in 1976-77".	|
•	The Business Practices Act is
an especiailly tough piece of le-gislation — fines of up to $25,000 may be imposed On bu-sinesses using unfair business! tacticts and individuals face a jail term of up to one year and/ or a fine not exceeding $2,000.
•	The Income Tax Discounters
Act, vvhich same into effect in 1977, accounted for 18 charges and vvas respomsible for virtual-ly eliminating the problem of tax rebates charging excessive service fees. The legislation re-quires discounters to give consumers 95 per cent of the value of a tax return.
ir. še na vrh tega širokogradni denarni bonus, ki je bil dodan 1974. leta. To pomeni, da je bond za $100.00 v seriji (S24) danes vreden $211.50. Obe izdaji sta bili odlični naložbi — s čemerkoli jih primerjate — in bodo mnogi CSB naložnilki želeli nijihove vnovčitve ponovno naložiti v letošnjih izdajah.
Za talke so bili storjeni posebni ukrepi, da se izognejo gneči v sredi novembra, kjerkoli vrše svoje bančne posle, lahko predčasno pregledajo svoje takoimenovane "Safeti Depo-sit Boxes", da vidijo, če posedujejo zgoraj imenovane serije in lahko izvrše ob istem času vse potrebne transakcije.
Čeprav so Serije (S24) datirane z dnem 1. novembra, je možno napraviti ves potrebni posel ("papervvork") pred tem dnevom, — se razume — vse efek-
tivno s 1. novembrom. Obe izvedbi, — vnovčenje dozorelih bondov in nabava novih — lahko izvedete 'katerikoli dan po 1. oktobru, ko bodo nove prošnje za nove bonde že na razpolago v vseh bankah in drugih denarnih zavodih.
Obe Skupini ki letos dozorita je lahko razpoznati. Prvič pred serijsko številko v zgornjem oglu na "obrazu" vsakega bon-da stoji oznaka ali "SR" ali pa "S24" in drugič, ime izdaje . . . "Canada Savings Bonds Special Rcplacement Series" ali pa "Canada Savings Bonds 1969 70 Series", je tiskano 'takoj pod serijsko številko.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA
•	Cutting government red tape
also means cutting industrv red tape. A prime example is the nevv standardized motor vehic-le contract vvhich vvas developed last vear to provide consumers vvith better information at the time of purchase. This do-cument simplifies and standar-dizes the entire range of iterns covered in a car purchase.
•	Before, dealers used different contraots. Most Ontario dealers are novv using the standardized form.
•	AH cars which have a rust-
inhibitor compound applied by a participating dealer are novv covered by a fi ve-year or 50,000 mile warranty against rust ap-pearing from the inside.
•	With the midnight, Aug. 31
deadline just days avvav, more than half of Ontario'« 1599 travel agencies and vvholesalers have not renevved their regi-stration under The Travel In-dustry Act.
•	Unregistered travel sellers are
subject to prosecu'tion under The Travel Industry Act. — Aceording to travel registrar Doug Caven, over 750 travel agencies have yet to renevv vvhich, including branehes, af-fects more than 1,000 travel outlets.
•	Genealogy searches inereased
by 46 per cent in the last fiscal year. Betvveen April 1, 1977 and March 31, 1978, more than 6,500 searches for family historiež vvere conducted by the registrar general's office.
•	The divorce rate also con-
tinued its upvvard elimb. Divor-
ces recorded by the office re-aohed 18,924 last vear, a 1.1 per cent inerease over the previous 12-month period.
•	The number of deaths rose
to 63,605, a 6.3 per cent inerea.- ^ from previous year.
•	The dovvnvvard trend con-
tinued for births vvith 122,200 registrations res uit ing in a .87 per cent decline for the year. This rate has been maintained since 1971.
•	The marriage rate ciimbed
for the first time since 1974. Hovvever, the 67,917 marriages provided only a .03 per cent inerease over the previous 12-month period.
•	Changes to The Marriage Act
prOhibit aniyone belovv the age of 16 from marrving, empovver authorized justices of the peace to perform marriages and eli-mimate the non-resident fee for Ontario marriages.
•	The registrar general's office
has also improved its service to the public by using tape recorded messages after normal business hours to give basic information on hovv to obtain certi-ficates.
•	For additional informations, please call: Barb Sawyers, or Greg Smith (416) 963-0339.....
The Menard Press pripravlja angleško izdajo v prevodu Her-berta Kuhnerja pesmi Milene Merlak in Leva Dotele pod naslovom 'What N.ight Reveals'. V predpublikaciji sta bili objavljeni dve pesmi, po ena od vsafkega avtorja.
ČE SO VAŠI CANADA SAVINGS BONDS DOZORELI LETOS:
SEDA.I .JE CAS,
DA PONOVNO NALOŽITE VAS DENAR V NOVIH
CANADA SAVINGS BONDS
TU SO TRIJE PREPROSTI KORAKI, KI BODO STORILI VSE, DA VAŠ DENAR DELA ZA VAS
1
Poiščite in preglejte Vaše Bonde
Dve seriji Canada Savings Bonds dozore to jesen:
1969/70 Serije (S24) dozore 1. novembra 1978,
1968 "Special Replacement Series (S.R.) dozore 1. oktobra 1978.
Pazite na oznako "S24" ali "S.R.", ki stoje pred serijsko številko v kotu vaših dozorelih bondov.
2
Ugotovite denarno vrednost Vaših Bondov
Ob dozoritvi bo vsak lastnik "S24" ali "S.R." bondov dobil originalno vrednost' bonda, in povrhu še posebno denarno nagrado, vključno vse obresti, ki so izplačljrve na bonde.
Posebna ureditev naprav: lažje ponovno naložbo
Cisto preprosto predložite Vaše "S24" in "S.R." serije Canada Savings Bonds Vaši banki ali kateremukoli drugemu predstavniku za vnovčenje. Vse delo ("papervvork") v zvezi z izplačilom Vaših bondov bo narejeno za Vas ob
tej priliki. Za "S24" bonde bo izvedena preložitev denarj'a avtomatično 1. novembra.
Istočasno ob tej preložbi in priložnosti lahko podpišete za nove 1978/79 serije Canada Savings Bonds. Naložite vse dohodke od Vaših dozorelih Bondov v nove Serije.
Lahko pa tudi še dokupite dodatne v višini do 30,000.—, ki je najvišja dovoljena mera pri 1978/79 Serijah.
To je zares najboljši način, da denar "dela" za Vas!
Odločite se sedaj
Več koot 900,000 kanadčanov poseduje dozorele Bonde. Ce ste Vi eden od teih, pojdite v Vašo banko, k Vašemu posredovalcu a naložbe, k Trust kompaniji ali Kreditni zvezi, in uredile vse za ponovno naložbo v novih Canada Savings Bonds. Storite sedaj in izognite se navalu!
NOVI "CANADA SAVINGS BONDS" VAM NUDIJO VELIKO IZBIRO
Z novimi Serijami imate veliko izbiro Bondov. Obstojajo "Regular Interest Bond", ki plačajo obresti vsako leto. Nadalje so "Compound Interesi Bond", ki investirajo Vaše ooresti avtomatično, da te zaslužijo obresti na Vaše obresti.
The Regular Interest Bond
Ce hočete imeti stalni letni zaslužek, Vam bodo ugajali "Regular Interest Bond", ki izplačajo obresti avtomatično vsakega I. novembra.
Ce ste eden tistih, kot so mnogi lastniki Bondov, Vam bo ugajala posebnost direktnega vlaganja. S to izredno možnostjo, so "Vaše obresti naložene naravnost v Vas "Chequiiiig" ali "Savings" bančni račun. Pre-prosto povprašajte po tem, ko sj
boste nabavljali nove Bonde. Ce pa želite, Vam dostavijo ček z obrestmi po pošti.
The Compound Interest Bond
Ce želite naraščanje Vaših prihrankov, ali če želite naložbo za bodočnost aii denar za pokojnino, si boste gotovo izbrali "Compound Interest Bond", ki zasluži obresti na Valše obresti po preteku prvega leta, -po Zagotovljeni letni meri 8.90"o. Na primer: Bond za $100.— bo narastel na $181.74 ob dozoritvi v dobi 7 let.
Varnost in takojšnji denar
Katerikoli tip bonda si izberete, bes te posedovali varno in zagotovljeno naložbo, ki jo lahko spremenite v 'trenutni denar, kadarkoli ga po-tirc b ujel c._ _
Dober dohodek
Novi Canada S vings Bond so datirani s 1. novembrom 1978 in Vam pr našajo povprečno, letne obresti v višini 8.90%, če jih držite do dozoritve v 1985. letu. Vsak novi Bond zasluži 8.50% obresti v prvem letu in 9% v vsakem izmed ostalih 6 let.
Nakup Canada Savings Bonds so bili vedno velika ki .iadska tradicija preko 30 let. So zagotovljena izbira.
Average Annual Interest toMaturity
Povprečne letne obresti ob dozoritvi
Zagotovljena Izbira
"Ne sramuj se svojega jezika
//
Danes prinašamo ponatis članka, ki ga je objavil slovenski novinar Viktor Blažič v sobotni izdaji "Dela" v LjubijaiJ 13. marca 1976. Ta njegov članek je bil glavni povod njegove obsodbe, ker so ga vzeli na piko člani UDBE v vzhodnem predelu Jugoslavije. S člankom si je Blažič nakopal jezo tistih, ki imajo v načrtu asimilacijo slovenskega naroda in predvsem nevoljo srbske UDBE.
Vsled aktualnosti vsebine za vse člane našega naroda, ga na tem mestu obelodanimo za vse naše čitateije.
UREDNIŠTVO.
Te roteče besede je častiti oče Marico Pohlin naslovil na Slovence pred dobrimi dvesto leti. Z njimi je opozoril na omahu-jočo veljavo., slovenskega jezika med kranjskimi Slovenci (Kranjci); njegova Kranjska gramatika, v katere uvodu je priobčil sestavek s tem naslovom, je izšla leta 1768.
Avtor tega spisa, te označbe jezikovnega stanja med Slovenci najbrž ni slutil, da je poleg tega dokaj točnih ugotovitev o trenutnem stanju stvari v jeziku, kateremu je po rodu sam pripadal in s katerim se je tudi ukvarjal, predstavil eno naj-značilnejiih karakternih potez Slovenca, naj bo včerajšnega ah današnjega, oziroma Slovenca v povprečju nasploh.
Katko je Pohlin z odkritjem tega dclkaj nesimpatienega nagnjenja svojih rojakov k sama ponižujočemu zatajevanju svoje resnične biti daleč prerasel svoj čas, o tem se danes lahko prepričamo takordkoč na vsakem koraku. V grobem bi 'lahko rekli, da je veljava slovenščine med Slovenci samimi v celem težko kaj trdnejša, kot je bila v PeihHnovem času. če bi bilo kaj bistveno drugače, verjetno ne bi bil potreben, javni poziv vodstva socialistične zveze de-
sJovenska podjetja onačujejo lovnega ljudstva Slovenije, naj svoje izdelke, vsaj tiste, ki jih prodajajo na slovenskem trgu, v Slovenščini in ne vs angleščini ali srbohrvaščini.
Domala vsi Srbi in Hrvate, s katerimi je nanesla beseda o slovenščini, So potrdili, da se je slovenščine težko naučiti, vendar ne toliko zaradi tega, ker je slovenščina za učenje težka, temveč bolj zaradi tega, ker se redkokateri Slovenec hoče z Ne-slovencem, zlasti z Jugoslavo/m celo doma, v svojem večinskem okolju, pogovarjati po slovensko. Čim Slovenec opazi, da si Jugoslovan z onkraj Sotle, bo talkoj, po nekem nezavednem reflefesu, začel tolči tisto o-bupno jugoislovanšči.no, ki se je je naučil bodisi pri vojakih ali pa pri poslovnih pogovorih s polpismenimi trgovskimi potniki ali delavci.
Ko sem bil v Zagrebu, so mi nekateri Hrvatje potožili, da Slovenca skoraj ni mogoče pripraviti do tega, da bi z nijimi govoril slovensko tudi če ga po-zove[jo k temu ali naprej povedo, da dobro razumejo naš jezik. Ker Slovenec ne razločuje hrvaščine od srbščine, govori kot rečeno tisto vojaško jugo-slovanščino, ki žali uho izobra-
ženega Hr-ata ali Srba prav tako kot nas žali tista jugoslovan-ščina, ki jo tolčejo zlasti neizobraženi priseljenci z juga. Zakaj kakor oni mislijo, da govorijo slovensiko, če si zapomnijo kakšen prmejduš, ped-sem, kam greš in. še nekaj takih, tako tudi Slovenec, ne da bi vedel, tolče nekaj, kar je žalostno poslušati.
Še posebej pa poslovnemu ali političnemu Slovencu niti .na misel ne pride, da bi na kakšnem mešanem "medrepubliškem" sestanku raložil svoje stališče v svojem jeziku in da zaradi tega, ker to počne v tisti strahoviti jugos lovanšč in i, že vnaprej izgublja vsakršno prednost, ki bi jo sicer lahlko imel. Gre za psihološki učinek — z drugim jezikom je celo v domačem okolju, ne da bi se tega prav zavedal (kar je najslabše) nasproti sogovorniku v slabšam položaju, in to ne le kot osebek, temveč tudi zaradi zmanjšane lastne izrazne sposobnosti. Ta kale jugoslovanščine je namreč lahko le konvencija za najnujnejše potrebe, je jezik za sporazumevanje o najosnovnejših stvareh, medtem ko izrazne Ci-nes.e pozna le srbščina, hrvaščina, slovenščina, malkcdonščina.
Menim, da ni treba posebej razlagati, kako silno pomembne so pri političnih in poslovnih pogovorih prav finese in prav nič se ni treba čuditi lahkoti, « katero, denimo Srb obvlada svojo besedo in s tem tudi tak in tak položi j. Oni prednost po dobnosti med našimi jeziki s pridom porabljajo, mi pa si te ga preprosto ne upamo delati.
NASA LUČ" POROČA 0
REVIJAH IN ČASOPISIH V AMERIKI,
(Maj-Junij 1978 — Celovec — Mesečnik za Slovence na tujem)
SLOVENSKA DRŽAVA 646 Euclid Ave, Toronto, Ont., Canada. Mesečnik. Letna naročnina za ZDA in Kanado 6 dolarjev.
SLOVENSKO DRŽAVO izdaja Slovensko državno gibanje v Kanadi že. 29. leto. Gre za slovenski politični mesečnik s komentarji o slovenski zgodovini, posebno polpretekli, pa o slovenski sedanjosti in prihodnosti. To je do pred nedavnim redno pisal prof. dr. Ciril Žebot. Objavil jih je v dveh knjigah z naslovom "Slovenija — včeraj, danes in jutri". Prvo od obeh so doma prepovedali, vendar je šla večina naklade prav tja. Zadnji čas pa piše te komentarje publicist Franc Jeza iz Trsta, Poleg komentarjev prina-a list kratke novice iz treh slovenskih krogov: matičnega, zamejskega in izseljenskega v Kanadi.
Poleg samo po sebi umevnega demokratičnega pisanja časopisa je kot že naslov pove, bistveno zanj zavzemenje za samostojno slovensko državo. Kot informativno glasilo je SLOVENSKA DRŽAVA gotovo največjega pomena za Slovence v Kanadi, kot zagovornica samostojne slovenske države ima pa bralce po vsem svetu.
Kdt alternativa k programu najvišjega slovenskega političnega predstavništva v izseljen-stvu. Narodnega odbora za Slovenijo, ki zagovarja Slovenijo kot enakopravno enoto v Jugoslaviji, ima SLOVENSKA DRŽAVA brez dvorna svojo zanimivo vlogo.
BOŽJA BESEDA 739 Brovvtfs Line, Toronto, Ont. M8W 3V7, Canada. Mesečnik. Letna naročnina: 6 dolarjev.
Tudi BOŽJA BESEDA izhaja letos že 29. leto. Je to verski mesečnik, ki ga izdajajo slovenski lazaristi v Torontu. Glavni namen je povezovanje slovenskih vernikov v Kanadi, saj so lazaristi njihovi dušni pastirji. Naj več prostora v reviji zavzemajo verske in crekvene novice, pred vsem iz slovenskega sveta, večkrat razširjene v prave članke.
Versko vzgojnih sestavkov je malo. Tudi oblikovno je revija skromna. Vendar naredi v celoti lep, resen vtis, in svojo nalogo s pridom vrši.
AMERIŠKA DOMOVINA 4117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio 44103, ZDA, Izhaja štirikrat na teden. Letna naročnina zunaj ZDA 30 dolarjev.
AMERIŠKA DOMOVINA izhaja že 79. leto. Je politično informativno glasilo slovenskih katoličanov v Združenih državah Severne Amerike. Urejeva-na je v duhu severnoameriške demokracije, zato ima posluh za kršenje človekovih pravic po svetu, predvsem še v matični Sloveniji, saj je namefijena Slovencem: za koga naj bi se Slovenec sploh zanimal, če nima srca za svoj narod?
Časopis objavlja na štirih straneh velikega formata mednarodne politične novice, aktualne uvodnike, novice in komentarje iz 'treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske (pri tej zadnji je P9udarek seveda na Sloveniji v ZDA in Kanadi), povest, male oglase in razne zanimivosti.
Brez dvoma ima časopis važno vlogo med slovenskimi izseljenci v ZDA in Kanadi, ki jo tudi z uspehom igra. Da bi postal morebiti osrednje glasilo vseh slovenskih izseljencev po svetu, to najbrž ne prihaja v po-
šte v: tudi ko bi imel dovolj močno denarno osnovo in dovolj osebja, bi že zato, ker izhaja kot dnevnik, praktično ne mogel biti vez med veliko slovensko družino.
Ko mislimo, koliko dobrega je AMERIŠKA DOMOVINA storila med našimi izseljenci v ZDA in Kanadi v preteklih skoraj osemdesetih letih — saj je bila za mnoge naše rojake edina opora v tujini — ji še za naprej želimo krepkega življenja. Posebno naj odigra vlogo svobodne politične tribune! Marsikakšen naš rojak bo našel v tem časopisu spodbudo za po sege na vplivnih mestih v ZDA v prid matični domovini.
AVE MARIA 1400 Main St., P. O. Box 608, Lemont, Illinois 60439, ZDA. Izhaja enajstkrat na leto. — Letna naročnina zunaj ZDA 3 dolarje.
AVE MARIA je verski mesečnik za naše rojake v Združenih državah Severne Amerike. Izdajajo jo slovenski frančiškani v Lemontu. Izhaja že 70. leto.
Revija je urejevana po vzorcu verskih revij: načelni članki, vprašanja in odgovoori z versko moralnega področja, cerkvene novice (iz vesoljne Cerkve, od krajevnih pa predvsem iz s vernoameriške in slovenske Cei kve), knjižni pregled, obletnice, povest, pisma bralcev, pesmi, oglasi za verske prireditve.
Vsaka številka prinese kar precej najrazličnejše snovi ir prav gotovo so naročniki vsak; številke veseli. Bi pa morda k kazalo počasi revijo tehnično /boljšati (črke, fotografije, ris be, več prostora med vrstami . ipd.).
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO t
Izrazna, pa tudi drugačna o-kornost političnega in poslovnega Slovenca izhaja iz .njegove odtujenosti samemu sebi. Na večini pogovorov, ki se jih udeležuje, govori "jugoslovanščmo" in tega se sčasoma tako navza-me, da izgubi sleherni jezikovni čut za materinščino.
Ko smo sc nekoč pogovarjali o teh stvareh, je nekdo opozoril na še eno našo posebnost, zaradi katere smo Slovenci jx> pravici predmet zasmehljivih šal. Če bo recimo Čeh ikalj vpra~. šal Slovenca, mu ta ne bo odgovoril po slovensko ampak v srbohrvaščini, čeprav bi ga Čeh ket Slovenca morda še bolje razumel. Če sem hodil po Zagrebu, sem se lahko povsod pogovarjal po slovensko in povsod so me razumeli, le tu in tam je tjilo treba pojasniti kako besedo. Nihče ni imel nič proti slo-venčini, nasprotno, imel sem občutek, da jo radi poslušajo.
Proces odtujevanja od lastne kulture in njene najeminentnej-še stvaritve, jezika, ne more voditi drugam kakor k neizogibnemu podrejanju oziroma k šovinističnim reakcijam. S takim odnosom do lastnega jezika, s tem zanesljivim znamenjem naše pomanjkljive samozavesti, delamo iz našega jezika majn-šnslki jezik po značaju, jezik, ki ga smemo govoriti le sami med seboj. Težko je gledati, kako malo razumemo pomen tistega, kar se dogaja tam za mejo, nam vsem na očeh, namreč
jezik precej več kot zgollj jezik, da je obenem znamenje človekove veljave in njegovega dostojanstva.
Jugoslavija je vendar skupnost enakopravnih narodov.
MINISTER ZA VEČKULTURNOST NA BANKETU ETNIČNE TISKOVNE ZVEZE V ONTARIO
Permits lor returning residents
V sredo 6. septembra je priredila Etnične tiskovna zieza za Ontario banket, iki se gja je udeležilo okrog 80 članov s čas.-, tnimi gosti in slavnosnim govornikom ministrom za večkulturnost g. N. Cafikom, ki je govoril o Ustavnih reformah in o večkulturnost i. Govoru je sledil zanimiv večer s vprašanji na ministra. Z g. ministrom je bila tudi njegova soproga. Večerje so se kot povabljenci udeležili od mestne občine Al-derman g. Toni 0'Donahue z ga. soprogo, ki je predvideni kandidat za župana v Torontu v volitvah letos, dalje g. dr. G. Korev, chairman ontarijskega posvetovalnega odbora za večkulturnost pri ontari/jski vladi, z gospo. Spregovoril in pozdravil .je vse navzoče v imenu odbora, ki ga predstavlja. Senator g. Peter Bosa pa je vsem na prijeten način predstavil govornika, ministra g. Cafiika. "Mas-ter of ceremoni" pa je tokrat bil predsednik organiacije g. V.' da je Mauko.
Travelling outside Canada re-ijuires planning. You may need shots, a renevved passport, or a visa. And novv, if you are a permanenl resident vvithout Canadian citizenship, you may reed a permit from your local Canada Immigration Centre or a Canadian government office abroad'' to come back into Canada.
That's right. Under Canada's nevv immigration lavv, perma-nent resident (not Canadian ci-tizens) vvho are outside Canada for more than a total of 183 days in any 12-month period vvill be considered to have abandoned Canada as their per manent home. And, unless tliey ] can satisfy an immigration of-ficer that they didn't intend to give up their Canadian residen-
ce, they vvill lose their status as permanent residents and be re-fused readmlssion.
The best way to prove that you didn't intend to abandon Canada as your plače of permanent residence is to present a Returning Resident Permit to the immigration officer at the port of entry.
This permit is not a legal re-quirement, and it doesn't absoluten guarantee readmlssion to Canada. But, if you frequently travel back and forth betvveen Canada and another countrv, or expect to leave for one long period of time, having a Returning Resident Permit could mean ithe difference betvveen being aliovved to come home or Iosing your permanent resident status in Canada.
IZ PAVLINE . . .
Spremenimo besedilo narodnih pesmi!
•	Prej: "Leži, leži ravno polje."
—	Zdaj: "Lež|, leži ravna aron-dirana. kmetijska površina."
•	Prej: "Moj fantič se izmed vseh spozna." — Zdaj: "Moj bodoči. zakonski partner nekje izstopa, iz .množice."
•	Prej: "Vsak kmetič ima svoje'veselje." — Zdaj: "Vsak individualni kmetijski proizvajalec ima svoje veselje."
•	Prej: "Kje so tiste stezice?"
—	Zdaj: "Kje so tiste minule komunikacije nižjega ranga?"
•	Prej: "Žabe svatbo so imele, ženin bil je Dolgokrak." — Zdaj: "Žabe so sklepale zakonsko zvezo, potencialni kandidat je bil Dolgokrak."
•	Prej: "Pastirica žgance kuha." — Zdaj: "Delavka visokogorske pašne skupnosti žgance
kuha."
•	Prej: "Mica Kovačeva pila, nič plaefala." — Zdaj: "Mica Kovačeva konsumirala alkohol, pa ni poravnala svojih finančnih obvenosti."
DARUJTE TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA
PRAVILNO IM RAZLOŽITE NOVI ZAKON ZA VSELJEVANIE
.J
predno zapustijo domovino
Kanada ima novi zakon za vseljevanje.
Svetujemo vsem, ki se nameravajo vseliti ali priti študirat ali na delo,, da uredijo vse formalnosti pred svojim odhodom iz domovine.
če ne napravi jo tega se jim lahko zgodi. da se bodo morali vrniti v domovino ch opravijo kar treba. To bi lahko povzročilo veliko razočaranje.
Tukaj pridete vi sami v poštev. Vam zaupajo. Zagotovite, da bodo imeli točne in podrobne podatke pred odhodom.
Zato jim pošljite vse informacije katere po.rebujejo.
Natačni podatki so vam na razpolago pri kanadskih uradih za vseljevanje (Canada Immigration Centre). Lahko jim pa tudi svetujete da stopijo v stik z uradom za potne liste (Canadian Government Visa Office) kjer živijo. Te uslužnosti so vsem na razpolago brezplačno.
Moderniziran kanadski zakon za vseljevanje je pravičnejši in tudi natančnejše razložen, če vam gotove stvari še vedno niso jasne kar se tiče vas, vaših prijateljev ali vaše družine, pa se za nadaljne podatke obrnite na najbližji urad za vseljevanje.
Ti so vam pripravljeni pomagat. Važno obvestilo:
Če ste vi ali kdorkoli, ki ga poznate, stalno naseljeni v Kanadi (permanent resident) pa še niste kanadski državljan, in nameravate ostati izven Kanade več 'kot 183 dni v katerikoli dobi 12 mesev-cev, si pred odhodom zagotovite (povratno dovoljenje (Returning Resident Permit), ki vam bo omogočal povratek v Kanado brez zaprek. Infirmirajte se pri imigračijVkem centru, za natančnejše podatke.
I*
Emptoym«nt and Immigration Canada
Emplotet
Immigration Canada
Bud Cullen Minister Bud Cullen, Ministra
mmm
mm.

Pomagajte jim
PREPREČITI NAJVEČJE RAZOČARANJE V ŽIVLJENJU.
NIHIL NOVIS SUB SOLE
PLANINKO
Leta 1814 (je ruska armada vkorakala v Pariš, glavno mesto zapada. Njih vladar Aleksander I. je bil na višku svojega prestiža, podpiran z ogromno armado in prepričanjem ruskega ljudstva, da je on edini rešitelj Evrope pred Napoleonovim obla-stiželjem. Zahodna Evropa je vztrepetala pred to novo politično situacijo ruskega vdora na zapad.
Toda Aleleksander I., vzgojen v duhu Prosvetljenstva in takratnega romantičnega misticizma, je smatral borbo proti Napoleonu kot skupno evropsko borbo za svobodo in za vposta-vitev evropskega miru, ne pa ruske ekspanzije na zahod. Zato pa je temu sledilo 100 let relativnega miru, znanega kot "Pax Britannica", do umora avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove žene v Sarajevu od srbskih nacionalistov leta 1914, kar je sprožilo prvo svetovno vojno.
Takratno zavezništvo med Anglijo, Austrijo, Prusijo in Rusijo je končalo diktaturo Napoleona in vpostavilo mir in svobodo v Evropi po načelu "Status Quo Ante".
Rusija je izšla iz Napoleonskih vojn kot vojaško najmočnejša zemeljska sila, Anglija pa brez dvoma kot neprekosljiva
pomorska sila.
Zavešnitvo Anglije, Francije, Sovjetske Zveze in Združenih Držav tekom druge svetovne vojne pa ni osvobodilo po Hitlerju okupirane Evrope, ni upoštevalo samoodločbe narodov in ni upostavilo "Status Quo Ante", ampak je nadomes tilo Fašizem in Nacizem ; za svetovni mir bolj nevarnim
rdečim totalitarianizmom. * * *
130 let po vkorakanju ruskih čet v Pariš so ruske armade po plavile vzhodno Evropo. Toda 'tokrat ni bil na oblasti prosvet-Ijeni Aleksander I., ampak krvi in oblasti žejen Stalin.
Zanimivo je dejstvo, kako so zahodno-evropski politični socialni filozofi iter zgodovinarji pred več kot sto leti opozar jali na nevarnost ruske ekspanzije na zahood, skrite pod krinko Pan-Slavisma. Med njimi so španski diplomat in političen fi losof Donoso Cortes (1809-53) francoski socialni filosof Jo sep-h de Maistre (1754-1821), ' nemški eknomist Kari Mara (1818-53), francoski zgodovinar Jules Michelet (1798-1847),, francoski zgodovinar Henri Martin (1810-83), francoski zdravnik Er-nest Coeuderoy (1825-62), Francoz Astolphe Marquis de Cus-tine (1790-1857) in drugi . . .
dia, and this evacuation vvill be a signal for the invasion of Asia by Russia and by America. End-less revolutions vvill stir and shake the vvhole East, especial-ly Chlna, and the tvvo great in-vading opponents vvill try to influence the outcome of these revolutions ..."
Marquis de Cusline opisuje rusko željo oprati si roke za tiranijo izven svojih meja s sramotnim suženjstvom doma:
"... This essentially conque-ring nation, greedy as a result of its hardship, atones in advan-
ce for the hope of exercising tyranny abroad by a degradmg submission at home ... In order to clean itself of the un-godIy sacrifice of ali its public and personal iiberties, the kneeiing slave nation dreams of the domination of the vvorld . . . The Russians see in Europe a prize vvhich vvill fall to them sooner or later throught our drissensiors; it foments anarchy in our ranks in the hope to pro fit by a corruption which it fa-vors ... It is the history of Poland restarted on a grand scale ..."
ZGODOVINA — UČITELJICA ŽIVLJENJA
Če primerjamo medvojmo in povojno rusko politiko in ekspanzijo z zgornjimi preroškimi opisi, vidimo, da se politični vo ditelji svobodnih držav zelo malo zanimajo in še manj razumejo potek zgodovine, ki sc mnogokrat dobesedno ponavlja.
Že Cicero v svojem delu "De Oratore" pravi, da je zgodovina:
The vvitness of the times . . The torch of truth . . . The life of memory . . . The teacher of life . . .•
The messenger of antiqulty . . . The vvind blovving through the centuries . . .
Darujte v tiskovni sklad S. D.
IZ PAVLINE . . .
•	Ce me zajahate, ne uporabljajte, prosim, ostrog!
•	Čeprav ne delajo, dajte jim, da jedo: bodo manj govorili.
•	Učitelj: "Tako, otroci, to lahko preberete tudi v učbeniku,
ki bo izšel marca prihodnje leto, jeseni se ne bo več dobil, decembra pa tako ne bo več veljaven.
•	Tresla se je gora — rodil se je samoupravni sporazum o delitvi dohodka po rezultatih dela.
•	V nesnaženem okolju najbolj uspevajo umazani ljudje.
•	Navadnih žarnic sicer ni, imamo pa dovolj žarnic za pot v svetlo prihodnost.
Prosimo, poravnajte naročnino!
m
PAN-SLAVISM: TROJANSKI KONJ

Socialisti in liberalci so bili tisti, ki so najbolj vztrajno o .pozarjali na nevarnost ruskega Pan-Slavizma. V "Nevv York Daily Tribune" dne 12. aprila 1853 je Kari Mara napadel britansko javno mnenje zaradi njih pomanjkanja odločnosti proti ruski politiki. V istem članku močno povdarja važnost Konstantinopla in Bospora za Rusijo. Takole pravi:
"... VVith the annexation of Turkey and Greece she has ex-cellent seaports. VVith Constan-tinople she stands at the three-shold of the Mediterranean, vvith the Albanian coast she is in the very center of the Adria-tic . . . It vvould appear that the natural frontier of Russia runs from Stettin to Trieste. And as sure as conquest follovvs conquest, and annexation follovvs annexation, so vvould the corquest of Turkey by Russia certairtly be only the prelude to the annexation of Hungary, Prussia, Gaiicia, ..and to the ultimate realization of the Sla-vonic Empire vvhich certain fa-naticai Pan-SIavistic philosoph-ers dreamed of . . . " Jules Midhclct leta 1851 opi
suje Rusijo z vidika svobode:
"... One has often spoken of the martyrs of Siberia . . . Except for an aggravation of the cold, Siberia is everywhere in Russia. One speaks of con-victs. But every Russian is a convict. In a country vvhere the lavv is only a mockery ali are convicts.One cannot distinguish between suffering and punish-ment. Punishment is not some material evil. It is the heart-break, the moral anxiety of a scul broken in advance by the eventuality of an inflnity of misfortune ..."
Henri Martin pred 100 leti v svoji 'knjigi La Russie et 1'Europe, katere motto je "l'Eu-rope aux Europeens", pravi:
" . . . If Europe does not fe derate, it vvill be conquered by Russia, and then America must alone preserve ali the higher elements of human civilization. . . . Then there vvill be only tvvo povvers left on earth vvhich vvill divide it up as betvveen the light and the darkness. Ali moral life vvill then take its re fuge in the other (VVestern) he-misphere ..."
ZGODOVINA — BAKLA RESNICE IN PRIČA ČASOV
Ernest Coeurdery piše nekako preroško že leta 1854:
"... The next revolution in Europe vvill be accomplished by Violence, by Centralization, by Russia; the other revolution by Liberty, by Federation, by America vvill come only much later vvhen the consequences of the
first vvill be exhausted. The Uni ted States and Russia vvill settle the borders of the tvvo spheres by agreement, the sphere of in-dividual Liberty under th( leadership of the Anglo-Ame ricans and the sphere of humar solidarity represented by th' Slavs. Britain vvill evacuate In-
NAROCITE SE NA ZBORNIK "ALTERNATIVA".
V Trstu je izšel 1. junija zbornik "ALTERNATIVA" na 40 straneh, z razpravami in drugim gradiVbni na temo slovenske demokracije in slovenske države kot alternative za sedanji totalitarni nenarodni režim v Sloveniji in Jugo slaviji.	.. i I i j- j »j
Zbornlik je dobiti v uredništvu "Slovenski države" in v slovenskih pisarnah v Torontu in Clevelandu. Naroča se tudi pri založniku:
Franc Jeza, Via di Prosecco 2, 34016 Opicina, Trieste, Italija.
Cena 3 dolarje, z letalsko pošto 4 dolarje. Ne pošiljati čekov, ker jih evropske banke ne sprejemajo za tako majhne vsote.
Pod častnim pokroviteljstvom:
Rt. Hon. John Diefenbaker, C.H., Q.C., MP, nekdanjim Kanadskim ministerskim predsednikom
Hon. VVilliam G. Daviš, Premierom Ontaria
His Worship Fred Beavis, županom mesta Toronta
Hon. Paul Yuzyk, Senatorjem
Hon. Dr. Stanley Haidasz, Senatorjem
Hon. Andrew E. Thompson, senatorjem
Hon. Bud Cullen, MP, ministrom za delo in vseljevanje
Hon. Norman Cafik, minister za mnogokulturnost
Hon. Larry Grossman, minister za potrošniške in trgovske zadeve
Mrs. Marry D. Jennings, I.O.D.E. in predsednico "Canadian Scene"
George Ben, Alderman
in drugih
vabi meddruštveni odbor
Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze
v Kanadi,
s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij
vse Sloovence in Slovenke, s posebnim vabilom vsem vrstam Slovenskih narodnih noš
na
LAVO
60. LETNICE PROGLASITVE SLOVENSKE SVOBODE 29. OKTOBRA 1918. V LJUBLJANI NA KONGRESNEM TRGU
in
30. LETNICE PRIHODA PRVIH POLITIČNIH EMIGRANTOV
V KANADO
ki bo 29. oktobra (v nedeljo popoldne) v Torontu v hotelu Toronto
(na vogalu Richmond St. W. in University Ave.
Program bo vseboval:
1.	ob 2 uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali sv. Mihaela —
ki jo bo daroval prevzvišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič.
2.	Po maši sprevod v hotel Toronto.
3.	Po prihodu do 4 ure sprejem (reception).
4.	Slavnostno kosilo z Akademijo.
Na kateri bo, poleg drugih, govoril
HON. NORMAN CAFIK, MP., minister Federalne vlade za mnogokulturnost
Vstopnico dobite, če pišete in pošljete ček ali denarno nakaznico ha naslov:
60/30 — (PROSLAVA)
P. O. Box 1394, Station B', Dovvnsvievv, Ontario, Canada, M3H 5W3
'kakor tudi v uradih obeh slovenskih hranilnic (J. E. Krekova in Cerkvena), v nedel jo po mašah pri obeh cerkvah in pri vseh odbornikih ter preprodajalcih vseh sodelujočih organizacij.
Vstopni«* za kosilo in .akademijo so po $15.- za odrasle in po $10-za mladino (vključno vse srednješolce).
Vse udeležence, posebej pa še narodne noše vseh vrst vabimo, da
se udeleže sprevoda iz cerkve v hotel. Posebni reditelji bodo za to priliko na razpolago. V slučaju dežja ali nevihte bo v hotelu posebna sobo za preoblačenje, namenjena samo narodnim nošam.
Nk razpolago je le okrog 800 vstopnic, ki naglo pohajajo. Prosime Vas, da pridno segate po njih. — Ne pozabite, se tudi udeležiti
škofove maše!
Meddruštveni odbor SLOVENSKE NARODNE ZVEZE
in
SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
ter
sodelujočih slovenskih organizacij.