22. malega travna 1875. „I)an na dan iz vsili dolov sveta našemu sv. Očetu papežu Piju IX prihajajo prav mnoge priporočevanja ocl škofov, kakor tudi skoraj neštevilnc prošnje vernikov, v kterih živo zahtevajo, naj oni sami vesoljni svet blagovolijo posvetiti presvetemu Jezusovemu Sercu zato, da se pobož¬ nost do najsvetejšega Serca Zveličarjevega vnema in zvikšujo. Njih Svetost so tedaj pred Bogom prevdarili tehtnost te reči. In da bi tako bogoljubnim željam nekako vstregli, so tukaj pristavljeno molitev dobrotno poterdili, in jo po¬ nudijo vsim tistim, ki imajo voljo sami se posvetiti (daro¬ vati) presvetemu Jezusovemu Sercu, da naj jo molijo v ktcrem koli jeziku, samo da je natanko prestavljena. Vsi Kristusovi verniki, ako se s tem edinoglasnim posveče¬ vanjem božjemu Sercu posvetijo, bodo tako edinost sv. Cerkve gotovo očitniše terdili; in v ravno tem Sercu bodo našli naj varniše pribežališe zoper nevarnosti, ki dušo ob¬ dajajo ; v stiskah, ktere dan današnji Kristusovo Cerkev tarejo, bodo našli poterpežljivost; v vsili bridkostih pa naj terdnejše upanje in tolažilo. Volja Njih Svetosti tedaj je bila, da naj se Njihova misel po le-tem določilu kongregacije ss. obredov naznani vsim škofom in naj se jim pošlje omenjena molitev. In to zato, ako v Gospodu za prav spoznajo, in menijo, da je v korist ovčicam, ki so njim izročene, da naj jo na svitlo dajo; vernike pa opominjajo, da naj to molitev — bodi si skupno ali posamezno — molijo 10. rožnika tega leta, ker ta dan bo dvestoletna obletnica, odkar se jo bil naš Odrešenik sam blaženi Margareti Mariji Aiakok (Alaeoque) razodel, da naj razširja pobožnost k njegovemu naj svetejšemu Sercu. Vsim vernikom, kteri to molitov imenovani dan opravijo, Njih svetost po navadni Cerkvini šegi podel« po¬ polnoma odpustek, ki se more oberniti tudi za dušo v vicah, samo da v resnici skesani spoved in sv. Obhajilo opravijo, obišejo kako cerkev ali kapelo, in tam nekaj časa zvesto molijo v namen sv. Očeta. Po odmaknjenih vsih nasprotnih dočilik 22, mal. travna 1875. Djanje posvetiti se presvetemu Jezusovemu Sercu. O Jezus! moj OdrešenikIu moj Bog! Pri vsi Tvoji veliki ljubezni do ljudi, za kterili odrešenje si vso svojo drago Kri prelil, se Ti vender od njih tako malo ljubezen z ljubeznijo povračuje, da na¬ mesto tega Te le še prehudo žalijo in zaničujejo, posebno s preklinoVanjem in oskrunovanjem praz¬ nikov. O da bi pač jest mogel Tvojemu božjemu Sercu kaj zadostiti, da bi mogel popraviti toliko nehvaležnosti iu nespoznanja pri naj večem delu ljudi! Iz serca kopernim, da bi Ti mogel pokazati, kako močno želim pred vsimi ljudmi to prečešeno in ljubijoče Serce častiti, Mu ljubezen z ljubeznijo povračevati in Tvojo čast vedno bolj poviševati. Iz serca rad, ako bi moč bilo, bi dosegel od Njega spreobernjenje grešnikov, in otresel mlačnost pri toliko druzih; ker čeravno le-ti imajo srečo, da se štejejo k Tvoji Cerkvi, jim vendar niso pri sercu koristi ne Tvoje časti in ne Tvoje Cerkve, ki je Tvoja nevesta. Kavno tako serčno, ako bi mogel, hrepenim doseči od Njega, da tisti katoličani, ki sicer ne jenjajo z mnogimi zunanjimi deli milosti se za take ska- zovati, pa so preveč zamaknjeni v svoje menitve in odrekujejo podvreči se sklepom svetega (rim¬ skega) Stola, ali pa terdijo take misli, ki se ne zla¬ gajo z njegovim naukom, — da naj bi ti k spo¬ znanju prišli in se prepričali, da kdor Cerkve v vsem ne posluša, on ne posluša Boga, kateri jez njo. Za dosego teh tako svetih namenov in ob enem za zmago in stanovitni mir te neomadežane neveste Tvoje, kakor tudi za dobro in blagor Tvojega namestnika na zemlji, da naj vidi spol¬ njene svoje svete namene, in da se zraven ves du- bovški stan vedno bolj posvečuje in Tebi prijeten prihaja; iu zavoljo toliko družili namenov, ki Ti veš, o moj Jezus, da se zlagajo s Tvojo Božjo voljo, in kteri kakor koli pomagajo k spreobra¬ čanju grešnikov in posvečevanju pravičnih, da kedaj vsi svojim dušam dosežemo večno zveli¬ čanje ; in poslednjič, ker vem, o moj Jezus! da Tvo¬ jemu presladkemu Sercu kaj prijetnega storim, zatorej: klečijoč Tebi pred koleni pričo Marije presvete, in vsega nebeškega dvora, slovesno spo¬ znam, da v vsakem oziru pravice in hvaležnosti sem popolnoma in edino Tvoj, moj Odrešenik Jezus Kristus, edini studenec vsega, kar je v meni dobrega na duši in na telesu. Zedinim se z na¬ menom naj vikšega Pastirja, ter sam sebe in vse, kar je mojega, posvetim temu naj svetejšemu Sercu, ktero samo sem odmenjen ljubiti in mu služiti z vso svojo dušo, z vsim svojim sercem, z vsimi svojimi močmi, Tvojo voljo storim za svojo in vse svoje želje zedinim s Tvojimi željami. ' Za očitno spričevanje tega svojega posve¬ čenja poslednjič Tebi samemu naznanim, o moj Bog! da v prihodnjič v čast ravno tega presv. Serca hočem zapovedane praznike po ukazih sv. Cerkve posvečevati, in za njih posvečevanje skerbeti pri ljudeh, do kterih kaj premorem ali jih imam v oblasti. Vse te svete želje in sklepe pa, ktere mi Tvoja milost navdaja, v Tvojem preljubem Sercu zedinim; upam Mu dati neko nadomestilo za tolike žaljenja, ki jih prejema od nehvaležnih človeških otrok; za svojo dušo pa in za duše vsih svojih' bližnjih upam doseči svoj in občni blagor v tem in v prihodnjem življenji. Amen. (Z dovoljenjem visokočast. Ijul>lj. škofijstva.) JMo*nik v Ljubljani,