'PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA M ISLEflE , (: I TAT E L J E
PROLETAREC
Official Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveš«
GLASILO
PROSVETNE MATICE J. S. Z.
ST. — NO. 1651.	«
••h«. »M t. 1901. al mm «m( .M*. «1 c»H*a. IH
••#•» IM AM ti C •**«.« al Mcil ». 19Ik
CHICAGO, ILL., 3 MAJA (May 3), 1939
P'.Uiahed Weekty «t 2901 S«. U wndale Ar«.
m
LETO—VOL. XXXIV.
Hitler mora v nova PROBLEMI BREZPOSELNIH SPET V OZADJU
osvajanja ali pa bo propadel
JK-4K ??LOclL POUSKI ENAK KONEC KOT GA JE ČEHOSLOVASKI. _ BEOGRAD V PRIZADEVANJIH, DA SE IZMOTA IZ KLESC. — NACIZEM V SLOVENIJI
"Vojna je neizogibna." Tako je rekel marsikateri državnik in človek na cesti, ko je Hitler dne 28. aprila fkončal svoj so-vor. Odgovarjal je v bistvu na Kooseveltovo noto. Svoie stare
je prav radi tega še bo! j v skrbeh, pa sili sovjet*ko Unijo v prve linije.
Moskva je baje pri volji, a Varšava ni. Oziroma, upirala , f J je ruski oboroženi pomoli do zahteve za povečani« tretkga nedavna. Zdaj vidi, da Ce že raj hai je znova poudaril. Ih.? j moraš poginiti, je boljše magari pogodbi je razveljavil _ ob nezanesljivih prijateljih ne-Nem^ii^ i« Anghjo ir, d m- o osamljen. Naravno, da U S po, ki jo je pred neka i loti s\le- S. R. nc bo pomagala za prazen ml s p°U»ko.	, ni*, \obena država nc bi hotela
v take zveze. Poljska se je v teh nevarnih pretnjah spoprijazni-
Hitler *e ie v svojem omenje- la Z idejo' dH če HC mora odl°' nem govoru zaletel najbolj v PoijsKO. Preklical je nenapa-dalno pogodbo, ki jo je z njo sklenil njegov tretji rajh in izjavil v bistvu: Poljska naj pride pod nemško varstvo zlepa, ali pa bo prišla pod Nemčijo enako kakor je Cehoslovaška.
Žarnica obrnjeni v Varšavo
Namenoma ali nenam?noma.
či ti med Rusijo in Nemčijo, je boljia zveza z Rusijo, kakor p« | iti poljskemu narodu pod Hit-1 lerjev jarem.
Firar ne mere nazaj
Možno je. da nemški firer včasi premišljuje, kam vodi svojih S5 milijonov ljudi. "!>o-Anglija se "prenaglila'' z<,ftj yn* Poarečtno," mu zatr-i Anglija je hotela Hitlerja iuJe*° svetovalci. "Sijajno." sc posvariti, da naj nikar ne go-imu h,inUo oboževalci. Vendar vori preostro o svojih zahtevah, pa Je ie tU(1i <m v *M>eh. Kaj-, napram Poljski, kajti obvezala j il	j* dobival doslej,
se je. da bo Pilsudskijevo repu- v,e ^'ahka, se vendar bo-' bliko ščitila magari z oborože- da v "lučaju spopada bo tu-j Hitler ni na tisto sva-'dl on moral iti žagati drva. kakor jih žaga bivši kajzer. Namreč kajzer se s tem le zabava, da si varuje zdravje, kajti to je edino, kar sme svobodno početi. Ako pa se kai sličnega
no sf!o.
rilo niti malo porajtal.
Vlada v Angliji je vsled tega v skrbeh — čei. kaj če Hitler vzlic naši izjavi res stori isto s Poljsko, kakor je s Cehoslova-
ZA VEDNI DELA VCI, BODITE NA STRAŽI!
V teh kritičnih dneh, ko obkrožit dežele in »vet haraičuioča negotovost, se pojavljajo samo-postavljeni odrešeniki, učitelji in voditelji ko gobe po dežju. To no večinoma ljud)e, ki so se brigali zmerom le zase in tudi sedanjo situacijo izrabljajo nebi v prid. Ta ali oni predlaga to ali ono z veliko gesto, čes9 glejte, koliko sem storil. ne da bi pri tem iskal časti, osebnih koristi ali slave! le taka izjava sama na srbi dokazuje, da svojo "velikodušnost" ponuja prti v s takim na-menom, kakršnega zanikuje.
Te vrste od rešen i ki se ponujajo na svojo pest led, državam v splošnem ~ponujajo se Cehom." ponujajo se drugim narodom in tudi ameriški Slovenci nismo izjema.
Obstoji nevarnost, da ce ne bo zavedno napredno delavstvo na straži, bodo taki tipi ribarili v kalnem in povzročili ljudstvu z zavajanjem in sejanjem na/pačnih upov veliko škode.
Najboljša utrdita za odbijanje zavajanj, krivih prerokov in samo ^stavljeni h vodij je delavska org-utizaciia. \f<*d našim ljudstvom je ta za-fMBpatlena v klubih JSZ. v Prosvetni matici in v njenih distriktnih konferenčnih organizacijah. Ojačajmo klube JSZ. ker so potrebni našemu ljudstvu! Uredimo vee aktivnosti okriljem konferenc klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Če se teh nalog skupno lotimo, bomo Itrhko odbijali ofenzive zavajtdccv. pa naj delujejo pod kakršnokoli masko.
Socialistov^Ne^mčiji še ni«, KONGRES BREZ SMISLA ZA
Kratka vest ameriške časni* ike agencije Associated Press
pravi v depeši z dne 25. aprila, da je bilo v Monakovu omenjenega dne obsojenih osem socialistov, ker so širili prepovedane letake in bili člani mednarodna borbene social Mične l*74\
Dasi mora socialistično gibanje v Nemčiji de'ovati podtalno, je po mnenju mnogih števil-čno jačje, kot «pa je socialisti-čno gibanje v Zed. državah, kjer bi se lahko svobodno razvijalo.
REŠITEV NAJVAŽNEJŠEGA SOCIALNEGA VPRAŠANJA
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH NESPREMENJENO. PREDSEDNIK APELIRA NA DELODAJALCE, NAJ NE ODSLAVUAJO IZ SLU2B UUDI PO 40. LETU STAROSTI. — KAM Z MLADINO?
Deset let že valovi kronična bočeio s svojimi predlogi še po-brezposelnost po deželi. Število | »labiati.
za delo sposobnih ljudi, ki bi Kongres bi se moral sprijaz-
radi delali, pa so bodisi brezposelni, ali pa uposleni pri WPA,
Prvomajske manifestacije imele letos poseben pomen! T-m'-*a	.približno dva-
,, v» %. t _ .	n«»ttt milijonov. Ta številka se
vca>i za par sto tisoč zniža in nato zopet naraste.
V	NVvv Vorkn. r fHiicigu in v dru vi h ameriških irdiis^rial-nih\«rediščih so se vrftile prvomajske manifestacije večfnom-i	Napačen relif
v znamenju borbe proti vojni in j Opozicionalci administracije na za demokracijo in socialno jo v kongresu kritizirajo zaradi zaščito.	potratuosti. Pravijo, da pro-
V	Franciji, v Angliji. Belgiji, blem brezposelnih ni tako ob-*ved«ki itd., ne ie vršil Drvo-
niti z resnico, da je treba pomožni akciji vzeti značaj začasnosti in jo spremeniti v traj-»e no ustanovo. Na pod lagi tega bo moigoče javna dela boljše planirati in tudi druge podpore boljše sistematizirati. Administracija obljubuje, da to izvrši, ako ji kongres odobri njen načrt za reorganizacijo. Milijard je kajpada škoda — za delavce. Ampak dokler bodo imele
. .. IW .	- ■ -	|<akor 8i *a Predstavlja| ^ed. države v svojih shrambah
maj.k, praznik dva dm. V Ru- vlada. V ta namen troši po nji- več ko ,ov|eo j zlata*
nrvi zapovedan pra- hovem mnenju veliko več ka- kar kra Z na svetu Line žit -ik. Kominterna ie izdala nro-|kor potrebno. Stotisoči, ki pre-nic;^,^^Tom^l^t
jcmajo podporo, ali so pri njena, in vsega drugega blaga W PA, vladne pomoči niso po- fn živil ko preveč ni vzn>ka trebni, poudarjajo pristaši var- -čnosti. Varčni pa hočejo biti edino na stroške bednih.
ško? Tam sc je Anglija umak-1 dojri°fJ.i Hitlerju, težko, da bi ga nila z "monakovskim dotrovo-
poslali v kak grad na trajne po-
rom". V slučaju Poljske mora preklicati svojo obvezo, ali Poljsko tajno prisiliti, da tudi ona sklene "monakovski mir" s Hitlerjem, ali pa držati svojo besedo in se zaplesti v vojno.
PRESOJANJE IBOMHIKOV DOMA IX PO SVETI
čitnice. On ve, da bi prejkone končal enako kakor zadnji car HrvaUko vprašanje je rese- da se jih upo.sli neglede na uni-Rusov.	no. ^e je to rc«, bo dobro za jo. S svojo nasilno akcijo so
, ...	i hrvatski narod in za Ju-roslavi- zmagali in pristopnina jim je!
Jugoslavija m »e klekmla jo v celoti. Namreč ako je po- odpuščena Zanimivo je, da se jugoslo- Ateno rešeno. V bodo/e bo Hr- Novi proračun An.lije ie vanski premier Dragiša Cvet- j vat*ka nekaj sličnega kakor je i večji ko kdai prej v mirnem'
glas, v katerem pravi, da fašizem ne bo razpadel sam od sebe. Predlaga skupni kongres vseh razrednih delavskih organizacij, na katerem b! ukrepale. kaj naj se stori, da se ga porazi.
Tudi v Nemčiii je 1. mai zapovedan praznik. Ampak je Hitlerjev in posvečen propa-<randj za nacizem. Hitler ga je uvedel zato. da udari po mednarodnem značaju tega dneva.
V vseh demokratičnih deie-Jah so se prvomajska slavja vrnila po tradicionalnem običaju. V marsikateri socialistični pokret napreduje. Mednarodno delavsko gibanje je nazadovalo samo v onih, kjer je bilo zatrto z oboroženo silo.
■ Dolgovi orete s finančnim polomom
- Pravijo, da če se vlada pravočasno ne spametuje in prične resno skrbeti, da balancira bud-Žet, bo dežela zagazila v finančni bankrot. Zdaj znašajo d o V/o vi že kakih *t?r:dpset milijard dolarjev, a vlada še zmerom gospodari tako, da narastejo vsako leto za nadaljne milijarde.
Kongresniki. proti relifu in pod W. K 4 'ter drui?ami t vladnimi
iamrati, da nam preti bankrot. Le gospodarstvo je treba preurediti s stališča potrebe ljudskih množic, ne pa kot je zdaj, ko mu je edini cilj privatni profit.
Problem 40-letnikov
Sistem, ki mu je prapor le
osebni dobiček, nima za socialna vprašanja nikakega razumevanja. Pravzaprav so mu zo-pnia.. Iz brezposelnih se norčuje, da so lenuhi in simulanti. čezdalje bolj uvaja -pravilo, da je treba delavca odsloviti čim ki robantijo'dopolni 40 leto. Ta praksa je javnim delom P°s**la ž<? tako obsežna, da je
koncem aprila apeliral na delodajalce predsednik Roosevelt, naj vendar premislijo, če je tako odslavljanje njim res v
v • i*,	kovič in nlegov m in?, or ™	^aj sličnega kakor je več,i k > kdai prej v mirnem Milwaukeef W,V - V nede-
P , b/Y°|nabo , .. J:mi	v |K>kojni drno. eaau. Doloma z« razne potroAke.	Uo 7. maja bo v SST dvorani
Poljaki ki nočejo ^"eti j "taVd^	I Ž0,kl ^rhiil (Proletarec bo največ za oboževanje, $6,-	predaval s. Frank Zaitz. ured-
ponižanja, kakor so ga doživeli	0 Razumu komentiral v eni 1213,000.000. To vsoto bo vlada	nik Proletarca o .položaju tu in
; Pravijo da se bodo rajše	j, veliko ~ prihodnjih številk.)	dobila 71^ z davki. 29". pa si	v Evropi z ozirom na naše de-
uprl, sproženo silo v vsakem (l>rejkone prev* - ampak iz-|	kpa|j g. Mi dikia.; bo izposodila.	lavsko gibanje. Predavanje se
ftorske pravice. V ta namen je Cen*ura v Franciji postaja	ori*ne 2. pop. Po predava-
bil parlamentu predložen v o-jčezdalje ostrejša. Vlada te pre-	nju ho odgovarjal na vpraša-
dobritev j>osebcn zakon, ki bi povedala časopisju priobčati	n-ia- Vstopnina je prosta, bil veljaven, dokler bi v Evropi f ščuvanja proti Židom in propa-vladale sedanje izjemne raz- gando tujih držav,
pod vzet j i. so premo-
Frank Zaitz bo predaval ini tn — ignorantni. Kajti če
v Milwaukeeiu	lle	nevedni, bi morali ra- ,	...
Hwu«OT|H	; zumeti. da je tu kakih tridej-t konsL 0,1 meni' da ni> dotčim Je
1 milijonov ljudi odvisnih samo1	^ —si^-v, „„
od vladnih pomožnih akcij. V
tem številu niso všteti stari lju-
slučaju, nego sc podali. Anglija (Nadaljevanje na 5. strani.;
CESKI SOCIALISTIČNI VODJA DR. S0UKUP V ZAPORU
V Pragi je bil dne 26. aprila aretiran češki socialistični vodja 68-letni dr. František Sou-kup, ker je v govoru na pogrebu nekega svojega sodrug a med drugim dejal, da je demo
vodilnih mestih v socialdemokratski stranki in v unijah. Tisti, ki se v Zed. državah radi
po«»orčujejo iz "psevdodemo-	pri gradnji nove velike ceste v
kracije", bi morali malo po«le-	Penni, ki bo stala $60,000,000.
dati na današnjo češko, oziro-	Farmarji so pograbili tudi u-
ma v Nemčijo, ali pa v Italijo,	radnike unije in jih izgnali iz
pa bi rasumeli, koliko so delav-	mesta. Kontraktorji, ki cesto
ci v teh deželah izgubili, ker ao	grade, so sklenili z unijo po.
jim vseli "psevdo demokraci-	godbo, ki določa "zaprto dc-
lavnico". Farmarji so zahtevali.
izjemne raz- gando uijih držav, ki ima namere.	men razdvajati francosko jav-V Somorsetu, Pa., so farmar- n,l>l niim v korist. Francoski li-ji razdejali urad unij AFL, ker sti nulSTreČ tradicionalno do-niso hoteli plačati $15 pristop- *t°Pni poflku»>ovanjam. Mnogi nine, kot jo je zahtevala unija, Preieniajo subvencije od Iuli-predno bi smeli biti uposleni Je in Nemčije. V bodoče l>odo
morali vsi časopisi voditi točen
vir svojih dohodkov in navesti turii subvencije. Dozdaj so jih zakrivali v ponovnih knjigah z raznimi drugimi označbami. Spijonatvo v^Evropi je ne-1
Udarec za turistiko v
Sloveniji
Pred- padcem čehoslovaške republike je Cehoslovaška turistična agencija Cedok organizirala za letos mnogo velikih posetov iz čeke v Slovenijo in v druge jugoslovanske kraje. Za vetfje skupine so bili aranžirani že posebni vlaki. Zdaj so morali Cehi vse to opustiti, ker jim Nemčija, katera jih zdaj vlada, ne pusti vzeti na taka potova
deset tisoče zdravih moških na ta način vrženih vsako leto na cesto in vrata za nove uposlitve
djc, ki so brez sredstev, ampak so iim P°tem v Privatnih .pod
vzet jih za zmerom zaprta. K
samo brez.po^clni, njihove žene in otroci.
večjemu dobe le še službe, ka-
varn« služba Vzlic temu je|nja vee koi 10 mark< ktr ni niti (Nadaljevanje na 5. strani.) $4 v ameriški veljavi.
PROBLEM PRISELJEVANJA IN DEPORTACIJ
DR. FRANTIŠEK SOUKUP
kracija žila, ki ne bo nikoli u-trpnila. Dr. Soukup je osebni prijatelj Etbina Kristani. Zadnjič j« bil v Ameriki I. 1936 in ob tej priliki sta bila s Kristanom parkrat skupaj. Soukup je bil do padca republike predsednik čehoslovaikega senata, »otrudnik dnevnika Pravo Lidu in mnogih drugih čeških socialističnih listov ter priznan čeiki delavski državnik.
V zaporu ali v koncentracijskih taborih je mnogo drugih čeških sodrugov, ki so bil.* na
. V kongresu je pred merodaj-nimi odseki veliko razpravljanja o problemu priseljevanja in o novih predlogah za deporta-cijc. Dnevno časopisje le malo ali nič nc poroča o siloviti propagandi proti priseljevanju Zidov v Zed. države, katerih je bilo pripuščenih v to deželo v zarlnjem poldrugem letu baje nad 20,000 legalno, koliko pa se jih je utihotapilo. samo ugibajo. Veliko so jih obmejne ob-! lasti sicer prijele, a to so lc slučaji. Bogati Žid je *tore vse v ! svoji moči, da pobegnejo iz Nemčije, bivše Avstrije. čeho-| slovaške in Italije. Iz slednje so šli mnogi peš preko rorovja v Francijo, ali pa skrivoma v j francoska pristaniAča. V gorovju so se v nevihtah številni be-i
gunci izgubili in zmrznili. V pristaniščih so jih prijele francoske oblasti in pognale nazaj na ladje.
V Kanadi so izsledili poseben sindikat, ki je pomagal Zidom iz Evrope na>prvo v Kanado in potem jih skrivoma pošiljal v Zed. države. V Zed. državah in v Franciji so odkrili agonturc za ponarejanje potnih listov.
Poleg Zidov bi radi na varno mnogi drugi nezaželjeni ljudje v omenjenih deželah, to je, ljudje, ki so zavrženi ali preganjani zaradi vere in Šo več je onih, ki so šikanirani vsled svojih prejšnjih političnih aktiv-nosti.
Veliko teh ljudi — največ
Zidov — je prišlo sem legalno ne kot priseljenci, am<pak kot turisti. Priseljeniški komisar James L. Houghteling je kongresni komisiji poročal, da se 5.779 oseb, ki so od leta 1934 šli skozi KIlis Island v to deželo kot obiskovalci, ni še vrnilo, da si jim je rok bivanja žc potekel.
Dejal je, da jih na«eljenfcške oblasti skušajo izslediti in jih vrniti od kjer so prišli.
Velika opozicija je proti predlogu, da bi Zed. države sprejele v svoje zavetje 20,000 otrok političnih in plemenskih preganjancev iz Nemčije, dasi so zanj med drugimi bivši predsednik Herbert Hoover in mnoge dru tre znamenite osebnosti. Opozicionalci so proti s stališča, da je že ameriške mladine
dovolj nepreskrbljene, pa ne bi bilo prav, če se ji bodočnost še bolj ogroža s priseljevanjem tuje mladine.
Fanatični nasprotniki priseljevanja in tujerodcev sploh <pa se ukvarjajo najbolj z vprašanjem, kako čimveč teh ljudi poslati "nazaj". Navdušujejo se za deportacijc na debelo.
Fašizem je ustvaril torej tudi v tem oziru izjemne razmere, ki nam pričajo, da problem izseljevanja in priseljevanja ne more biti rešen drugače kakor vzajemno z vsemi deželami. Za vzajemnost pa današnje vlade nimajo smisla. Poaledice trpe kajpada tisti stotlsoči in milijoni ljudi, ki niso ničesar zakrivili.
Kongresniki. ki govore kakor I kr*nc c,a irj° samo starim ,iu-da je podpiranje brezposelnih!dcm« »1H s0 stari a,i neI vzrok nadaljevanja krize, bi sc o tem problemu sicer lahko poučili, da bi i?a za silo razumeli, toda so preleni in prenevedni za taka razglabljanja. Toliko bolj pa jih skrbi, kako znižati davke bogatemu sloju.
Za reorganizacijo javnih del
Sedanji relif ni sistem in način, po katerem vlada financira v prid brezposelnih razna javna dela, res ni dober. Administracija sama to priznava in predlaga izboljšave. Kongresniki, ki mu nasprotujejo, pa ga
zda v teh je kakih deset do $15 na teden. Ni čuda, da ta nečloveški sistem zmetavanja 40 letnikov med staro šaro uniči duševno in fizično tisoče mož, ki so bili ob odslovitvi Še krepki in sposobni za delo kakor pred 10. ali več leti. Njihov edini prestopek je, da so dosegli starost 40 let.
Mladina enako važno vprašanje
Družbe odslavljajo starejše delavce in jih nadomeščajo z
(Nadaljevanje na 5. strani.)

V TEJ m PRIHODNJI ŠTEVILKI
Kako čutijo n»ii •odrufi v ••danjih ractnemh V itarMn kraj«? Koliki*« jo Hitlerjev vpliv t Sloveniji, potebno na štajerskem? Či-tajte o tem dvo pitmi uredniku, pri občana v tej ittvillri.
Ar to* Zbainik, (lavni tajnik JSKJ, je objavil Adamičev prod-lof aa reiitev "kulturnefa stata" v Sloveniji in slovanskih književnikov pred nevarnostjo koncentracijske kempo. članek • tam jo na 2. strani v tej itovilki.
J. Filipičar kritičen dopis o pristranoati JSKJ s »sirom na Pro-svetno matico in cerkov jo na 4. straai, enako komentarji in dragi
kritični dopisi
čl^r.ek o motivih racnih protivojnih fibanj v Zed. drtavak je na dmfi strani a naslovom "Keep America Out of War".
Kaj so "narodni" in kaj "mednarodni" socialisti? Claaak o tem b*
v prihodnji itrvilki kot nadaljevanje raaprave o JSZ in socalistični stranki.
V	prihodnjih radaljevanjih potopisa "Preko Atlantika" bo Frank Zaita opisal ie vtise s potovanja po Slovaški, Ofr.Wfc» na Hrvatskem, v Srbiji, na Primorskem in o drufih krajih, ki jih jo obiskal, na primer o Dolenjski, Gorenjski. Dalmaciji, črni gori itd.
V	tej itovilki jo poleg navedenih ie mnogo drugih »animivih člankov in dopisov.
"Proletarec" jo liat aa mislečo čitatelje. Pridobita m« novih na-račnikov, ker ja vredon, da ga raaumai delavci čitajo in agitirajo aa njegovo raaiirjenjo.
i
4! .
m
i
i

j j
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ildaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjeaih državah sa celo leto $3.00; sa pol lata $1.76,
sa četrt leta $1.00.
Inosemstvo: za celo leto $3.50; sa pol lata $1.00.
Vsi rokopisi in uglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wcdnesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor...................................................................Frank Zaiti.
Business Manager.......................................Charles Pogorelee.
Asst. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 01.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PKOLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tftlepkoae: ROCKWELL 2S64.
"Keep America Out of Warv
Adolf Hitler je s svojim govorom na naslov ameriškga predesdnika pred raihstagom dne 28. aprila protivojni propagandi v Zed. državah veliko pomagal.
Nedvomno imata Hitler in Mussoiini v Zed. državah nekaj milijonov pristašev in oboževalcev. Vsi ti so proti Rooseveltovi politiki napram diktatorjema. Seveda zakrivajo svoje nagnjenje do Berlina in Kima s kampanjo, katere namen je ustvariti mnenje, da je Roosevelt tisti, ki provocira in ustvarja vojno nevarnost, ne pa fašizem v Nemčiji in Italiji.
Ameriški oboževalci Hitlerja in Mussolinija bi sicer bili za vstop Zed. držav v vojno, če bi bila vlada v VVashingtonu taka, da bi pomagala Berlinu in Rimu. Ker vedo, da se to ne bo zgodilo v nobenem slučaju, so proti vojni. Tako na svoj načir preračunano nudijo moralno pomoč fašizmu v Evropi.
Drug mogočen faktor proti politiki, ki bi lahko dovedla Zed. države spet v oborožen konflikt v Evropi, ao pristaši ameriške izolacije. Ta ima za sabo tradicijo še iz Washingtonovih časov. Ustvaril je načelo, da je za to deželo najboljše in najpametnejše, če se ne zapleta v evropske špetire. Roosevelt sicer dokazuje, da tistih časov ni več, da je današnja človeška družba tako povezana med seboj, da sunek enega dela občutijo vsi — ampak pristaši izolacije imajo dober argument v prošli svetovni vojni, v kateri so Zed. države odločile zmago, a za lepa načela ničesar dosegle.
Omenjeni Hitlerjev govor je izolacionistom prilil olja na ogenj — češ, firerja je mogoče ukrotfti samo z vojno. Apeli in pridige nič ne izdajo — to je sam poudaril, in v diplomaciji, to je, v govorih, je prav gotovo toliko spreten kot Roosevelt. če bi bil slednji pameten, bi se držal Hitlerjevega nasveta, da naj se briga rajše za probleme v svoji deželi, namesto da rešuje ves svet. Tako »pa ga je Hitler zlahka osmešil. Roosevelt naj se torej umakne "iz Evrope". Taki so argumenti in nasveti pristašev izolacije.
Tudi takozvani internacionalci, med katere naaprotniki prištevajo posebno predsednika Roosevelta, nimajo v svojem boju proti politiki totalitarnih držav trdnih tal. Kajti Francija in Anglija uravnavata svojo politiko zmerom s stališča njunih imperialističnih interesov — neglede na obrambo demokracije ali zaščite malih dežel. Hitler to venomer poudarja. Za dokaze ni v zadregi. .
Proti nevarnosti, da se zaipletejo Zed. države v vojno, delujejo pod stoterimi imeni vse pacifistične skupine — verske in politične. Proti vnanji politiki ameriške vlade, ki nas lahko privede na evropska bojišča, se je izrekla tudi AFL, cerkvene organizacije, razni ženski klubi itd.
Ameriška socialistična stranka je na dveh sejah svojega odbora sklenila odločno delovati proti vojni in ji nasprotovati, ako se dogodi, z vsemi svojimi močmi — in to tudi taki vojni, v kateri »bi se spoprijele demokratične dežele na eni in fašistične na drugi strani — kajti po njenem mnenju bi to vseeno ne bilo nič drugega kakor kapitalistična vojna.
Socialno - demokratična federacija je v pogajanjih za združenje to stališče odklonila, kajti v slučaju, da ae vojna dogodi, bo nedvomno podpirala moralno in drugače tiste sile, ki bi se borile s Hitlerjem in Mussoiini jem. „)
Komunisti žele privesti Zed. države odločno na stran proti-nemškega tabora in pomagajo v tej propagandi. Njih pri tem vodijo izključno interesi sovjetske Unije.
Ameriško javno mnenje je torej v bistvu razdeljeno v dva tabora. V prvem kot v drugem deluje mešanica skupin in interesov. Vsaka skupina ima svoje posebne motive. Mnoge delujejo pošteno, marsikateri pa je bodiai pacifizem, ali pa vojno navduševanje, le sredstvo v dosego .posebnema namena. Taktika teh torej ni iskrena.
V sedanjem razpoloženju javnega mnenja v Zed. državah je jasno, da je večina za geslo '"Keep America Oqt of War". Hitlerju in Mussoliniju je to všeč. V Londonu, \Parizu in Moskvi tega niso veseli. Vendar pa je to razpoloženje v naši deželi razumljivo in OPRAVIČLJIVO.
Ampak kaj, če se vojna vseeno dogodi? Težko, silno težko bo potem preprečiti magnetu vojne potegniti tudi to deželo v krvavi konflikt.
Kaj naj v slučaju vojne v Evropi stori delavstvo v Ameriki? Ali naj ji z vsemi močmi nasprotuje, kot ji bo socialistična stranka, ali pa pomaga kakor bo že mdgoče onim ailam, ki bi se borile z osjo Rim-Berlin? Realist ve, da bi bllt simpatije vseh resnih zavednih delavcev v tem slučaju na strani onih, ki bi se borili z režimoma Italije in Nemčije. Kaj potem — to bi enostavno prepustili bodočnosti. Kar žele je, da padeta dik* tatorja, ki sta čezd^\)e večji atrah Evropa. Njun zlt duh se vidoma širi tudi v druge kontinente. Nekdo se mu bo moral upreti.
PRIVATNO PISMO, KI PA TUDI DRUGIM LAHKO VELIKO POVE
Ob svojem lanskem obisku v
Evropi sem se seznanil med drugimi z zelo znanim aadru-gom na severni strani Slovenije, ki mi je pred nekaj dnevi pisa! med drugim:
Kakor vidiš, v "D. F" dosje-dno zasledujemo razvoj katastrofe Češko-Slovaške in to iz umljivih vzrokov, ker >>mo bili vendarle tesno zvezani z njeno usodo, črpali iz njenega dela in demokracije ter sploh u-pali, da bomo potom češke tudi pri nas lažje držali svoje postojanke demokracije in socialne zaščite. Pa tudi sicer je njena usoda svarilna za vse manjše države v Srednji Evropi.
Zasledoval sem vsled tega pozorno v vaši "Prosveti", če bom našel kaj odmeva o zanimanju Amerike za Češko ter zlasti o delovanju Čehov v Chicagu, kamor se je zatekel dr. Beneš in tudi Masarykov sin, bivši londonski poslanik Jan Masaryk. Kakor veš. so si osnovali Čehi v Ameriki nekako drugo vlado, katere naloga je, boriti se zopet za osvobojenje Čehov. Vendar v "Prosveti" ne najdem o vsem tem nobenega sledu. Očividno ta mošnji reduktorji za to nimajo posebnega zanimanja, zlasti tudi ne stikov s Čehi, kar se mi zdi zelo pomanjkljivo in škodljivo, ker bi lahko to tudi vašemu delu in duševnemu nivoju le koristilo.
Iz čeških časopisov, ki izhajaj:) sedaj na češkem, ni dobiti nobenih informacij več, oziroma jih najdeš komaj med vrsticami, tu in tam kako zrnce. Gotovo pa imajo v Ameriki Čehi svoje časopise, v katerih lahko svobodno pišejo o svojih načrtih:
Ustregel bi nam torej, če se informiraš, kake časopise imajo Čehi v Chicagu, ali drugod po Ameriki, New Yorku, kateri so vodilni, socialističui in drugi demokratično usmerjeni in če nam od vsakega pošlješ po 1 izvod ter morda kar v našem imenu stopil z njimi v stik, če bi hoteli zamenjavati svoj list z našo —, ki je, kar jim lahko dokažeš, kljub našim cenzurnim prilikam odločno usmerjena za prijateljske zveze s Čehi in tudi socialistična, kolikor nam to prilike sploh dopuščajo. To pa itak sam veš, pod kakimi razmerami delamo in pišemo. Vašega "Proletarca" pa ne dobivamo.
če ti je mogoče aprili v osebni stik z dr. Benešom, bi bilo še najboljše, mene osebno pozna, ^erVem ga hodil večkrat pozdraviti kot predsednik tukajšnje JugoHlovauako-čehoslova-ške lige, ko se je vozil skozi — kot zunanji minister v Beograd in tudi v Prarji ?em bil pri, njemu parkrat na recepcijah na Gradu in tudi v njegovi vili. Ce mu neseš s seboj —, ga bo gotovo razveselilo. Tudi Marti-nek, ki je bil nekaj ča»s v Pragi, se je vrnil v Ameriko je potem najbrž že pri vas v ChU Ca?u. On ti bo še najlažje dal vse informacije radi zamenjave Časopisa itd.
Pri nas živimo, kakor smo živeli. Najnovejša faza je razpust Delavske zbornice, od koder so pometali klerikalci vse naše delegate in se vsedli sami v njo. Tukaj na meji pa rogovi-lijo Hitlerijanci in so imeli nedavno celo demonstracijo, v kateri je tudi malo kri tekla, da so jih nekaj pripeljali v mariborsko bolnišnico. Nevestni agitatorji so zvabili obmejne Nemce in tudi naše nezavedne mejaše, da so sli čakati Hitlerja v sprevodu in se drli: "Pridi Hitler in nam prinesi naš vsakdanji kruh." pa so jih potem o-rožniki nagnali s pendreki in je sedaj mir. Vendar se mogočno obnašajo mariborski Nemci, ki imajo denar in sedaj tudi že i svoj konzulat, ter so prepričani, da jih bo kmalu Hitler od-I rešil. V tem slučaju bi seveda morali mi povezati svoje cule, I če bi bil še Čas.
Prav veselilo bi me, če bi nam poslal tudi ti kakšno vest o vašem položaju in razpoloženju z ozirom na evropske dogodke, morda tako, da bi lahico objavili v —. Jaz si predstavljam razvoj dogodkov tako, da bo tukaj mir le tedaj, Če .ie bo energično dvignila Amerika in stopila odločno na stran demokracije. Kakor vidiš v —, skušamo kljub vsem zaprekam o-stati v stiku z ljudstvom in delati, kolikor nam dopuščajo, če drugega ne, vsaj časopis širimo in s tem držimo skupnost ter ljudi na gotovi kulturni višini in jih odtegujemo tujemu vplivu, kar je za te čase mnogo. Od sporazuma s Hrvati si pa vsaj za naš pokret ne obetam ravno mnogo, če bi dobil Korošec potem še večjo oblast v Sloveniji, bi nas udušil, kakor je monsignor Tiso zadavil preko
KDO SO ZASTOPNIKI BREZPOSELNIH
Iniciativa za rešitev slovenskih književnikov in njihovih knjig
Bogastva in beda
V Zed. državah je bilo glasom statistike ob pričetku tega leta 17 milijonov družin, ki so imele manj dohodkov kot pa je potrebno za dostojno preživljanje. Le 12 milijonov družin je Imelo zadostne dohodke za dobro prehrano in potrebna udobja. Bogastev pa je v tej deželi dovolj, da bi lahko vse družine bile vključene v slednjem številu.
"Nova Doba" z dne 26. aprila ipriobčuje uradno poročilo tajnika JSKJ Antona Zbašnika o pismu Louisa Adamiča v prid akcije za Slovenijo, oziroma njeno kulturo. Zbašnik pravi, da so enako okrožno pismo prejeli od Adamiča vsi uradi slovenskih podpornih organizacij.. V cirkularju jim predlaga, da naj skličejo sestanek v očigled, "da naši rodni Sloveniji preti prav slična usoda, kakršna je nedavno zadela češko."
"Ali bi ne mogli ameriški Slovenci rešiti vsaj nekaj slovenskega 'kulturnega zlata'," vprašuje Adamič in nadaljuje:
*Ali naj mirno gledamo, da bodo morda poslani v koncentracijska taborišča taki predstavniki slovenstva kot so na primer pesnik Oton Zupančič, pisatelj F. S. frinžgar. Alojz Kraigher, Mile Klopčič, Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, Juš Kozak, Angelo Cerkver.ik itd. ali da se uničijo slovenske literarne (knjižne) umetnine? Evropske države pošiljajo svoje zlato na varno v Ameriko. Ali bi se dalo kaj sličnega ukreniti glede slovenskega kulturnega zlata?"
Adamič pravi, da on aam sicer nima nikakega načrta, (prepričan je le, da nekaj bi morali ukreniti. Zato vse nadaljne u-krepe prepušča Adamič slovenskim organiziranim skupinam.
V članski (uradni) Prosrveti z dne 26. aprila, v "Naprfedku", glasilu SSPZ. in v "Glasilu KSKJ" od istega tedna, ni nikjer ničesar omenjeno o Adamičevem apelu, dasi Zbašnik
ugotavlja, da gra je Adamič poslal vsem slovenskim jednotam in zvezam.
Načrt — Adamič pravi — da ga on nima, je enostaven.
če se gre le za omenjene književnike in nekaj drugih, je treba zanje zbrati dovolj visoko vsoto, da se »preselijo v kako varnejšo deželo, v kateri bi jim morali ameriški pokrovitelji skrbeti za dostojno preživljanje.
Enako je s knjigami. Avtorju teh vrstic so v slovenskih knjigarnah zelo priporočali, da naj ameriški Slovenci naročajo njihove knjige. Proletarčeva knjigarna ima od njih pisma, v katerih ji ponujajo preostale zaloge knjig po znižani ceni, da jim bo mogoče izdajati nove. Ampak prodajati slovenske knjige ali ipa si delati reklamo na njih račun sta dve različni stvari.
V slučaju, da postane Slovenija fašistična posest, ne bodo preganjani v nji samo književniki. Delavski agitatorji in voditelji ter tisti književniki, ki se ud^jstvujejo kot borci za človeške pravice in delavski razred so prvi, ki so pognani v koncentracijske kempe.
Anton Zbašnik v imenu odbora JSKJ izjavlja, da se z A-damičevim predlogom strinja in JSKJ bersodelovala v akciji* ako se za to idejo izreče njen glavni odbor. Kot že omenjeno, se druge organizacije s tem niso še bavile. Vsaj v glasilih niso o tem ko to pišemo še ničesar poročale.
Pred nekaj tedni je kongresni od»ek sa določanje vsot ia preračuna posvetil posebno brigo preiskavi o ustroju WPA. Zaslišal je tudi dva pred« stavnika organizacije brezposelnih, ki jo poznamo pod imenom Workers Alliance. Ustanovili so jo socialisti in tudi vodili nekaj časa. Ko se je rasvila v res imposantno sveso ljudi, ki jih je krisa vrgla med brezdelneže, so se ji pridružili tudi komunisti s svojimi Unemployment koncili in v nji pričeli s običajno taktiko vrtanja od snotraj, David Lasser (na levi), predsednik VVorkers Alliance, je bil prva leta oglaian sa socialista in soc. stranka ga je močno podpirala. Ko je komuaistični vpliv prerastel socialističnega, je sel Lasser k njim, ni pa postal član njihove stranke. To je na vprašanja pred kongresnim odsekom odločno poudaril. Tajnik alijance je Herbert Benjamin (na desni). Ta je prisnal, da je član komunistične stranke. Koa-gresniki so ju vpraševali o njunih poročilih kom Interni v Moskvo, kdo jima je plačal pot v Rusijo, koliko imata plače in take reči. Lasser in Benjamin sta so sgražala, da kongresni odsek napak vrši svojo funkcijo, kajti naloge ima presskavati razmere v WPA, ne pa politična prepričanja odbornikov Delavske alijance. Povedala sta, da je njuna plača $35 na teden in Alijanca jima plačuje tudi stroške.
V raznih oddelkih je odslovil tisoče civilnih (državnih) uslužbencev, pred izvolitvijo pa je obljubil, da ako on zmaga, bo za delavce dovolj *fužb v privatni industriji zfJostojno mezdo. Ostalo je kajpada pri obljubi, kakor zmerom.
Ne vem, kdaj bodo delavci spoznali, da le Če se združijo v delavski stranki, bodo varovali svoje koristi, nikakor pa ne, če bodo le presedlava)! z osla na slona in obratno* Politiki kapitalističnih strank obljubijo v volilni kampanji vse kar kdo hoče, ipo volitvah pa na obljube pozabijo in delajo po svoje in v korist korporacij. Le kadar delavstvo pošlje v zakonodaje svoje zastopnike, bodo njemu služili. Dokler tega ne storimo, se bomo morali zadovoljevati samo z obljubami.
Joaeph Krmel.
noči socialiste in Sokole v Slovaški.
Tebe in soprogo pozdravlja, tvoj udani--
Moja opomba. — Poraz čehoslovaške je naše sodruge na Slovenskem silovito udaril. To vidite iz tu priobčenega pisma. Sodrugi na Češkem in Slovenskem so si bili intimni prijatelji in obiskovali drug drugega posamično in V skupinah.
Zdaj jim je odtrgana ta zadnja vez s svetom, pa iščejo poročil v ameriških listih, kaj je in kaj bo s Čehi...
Morda smo v tem oziru slovenski socialisti v Ameriki in pa slovenski na<predni listi, ki o aktivnostih Čehov v Zedinjenih državah objavljajo zgolj kratke notice iz angleških listov res preko mere brezbrižni. Je pa v tem za nas nekaj-upra-vfčenosti: kot znano, so imeli Čehi v Ameriki sijajno socialistično gibanje. Razbili so ga jim komunisti v razkolih leta 1918-21, ko so se ipolastili njihove organizacije in jim jo raz-drapano privedli nazaj. Od tedaj ne more več okrevati.
Čehe v Chicagu in Ameriki vodijo odslej češki "politišni" — povečini ljudje, ki so prak tični na ta način, da so aktivni le, ako imajo oni koristi od tega.
Pred in med vojno so vodili češko delavsko maso v Ameriki socialisti Hlavački, Novaki. No-votniji, Glažerji, Stuhali, Bene ši (Vojta Beneš, brat bivšega predsednika republike) itd. Slovenski socialisti so se med njimi ipočutili kakor doma. Med češkimi politiki demokratske stranke se ne morejo. Naš prijatelj v starem kraju si kajpada predstavlja da so tukajšnji češki delavci socialisti kakor so bili večinoma tam, in da delamo skupaj, kakor smo med vojno in pred vojno.
Tuji vplivi, ki so razbili socialistično gibanje med ameriškimi Čehi, so bili voda na mlin "jpraktifnlm" politikom, ki delujejo bodiai v demokratski, ali v republikanski stranki, kakor pač komu izmed njih boljše kaže. Beneš in Jan Masaryk se med njimi tudi ne počutita domača, a med narodom se.
Ako bi tuji vplivi ne demora-lizirali tudi naših vrst, da bi lahko delali na svojem polju vsi, ki se smatramo za pristaše socializma, bi se morda znali bolj poglobiti v aktualne iprobleme, med katerimi je tudi današnja usoda Čehov, in jim bi aktivno pomagali. Tako pa imamo težave sami s seboj in s svojimi problemi, ki nas odvračajo od dela na širših poljih. Ko sem dotičnemu sodrugu lani to pravil, se je čudil. *Tudi mi smo se ukvarjali z malenkostmi," je dejal, "a zdaj ne več. Ko bi mi imeli vašo svobodo, bi jo znali uporabiti. Saj še celo zdaj nismo na tleh, vi Um pa bi lahko veliko imeli in bili vsemu svetu v vzpodbudo." — F. Z.
Soc. stranka in SDF
Eksekutiva soc. stranke je na svoji prošli seji v Detroitu i izjavila, da ji je žal, ker je soc.' demokratska federacija odklo-i nila njene pozoje za osnovo združenja, kritizirala je odgo-( vor omenjene federacije, ker se v njemu ni določno izjavila, da-li je »pripravljena nasprotovati vsaki kapitalistični vojni (namreč tudi vojni med demokratičnimi in fašističnimi državami), kakor to zahteva socialistična stranka. Eksekutiva socialistične stranke dalje poudarja, da ni SDF odgovorila nič določnega na pogoj socialistične stranke, da mora biti združenje le na osnovi samostojne delavske politične akcije, to je, da soc. stranka ne sme odobriti kandidaturo nikogar, ki bi bil kandidat na listi kake kapitalistične stranke.
Eksekutiva je SDF sporočila, da je pripravljena nadaljevati s pogajanji za enotnost in v ta namen ima »poseben odbor petih, v kateremu je načelnik Norman Thomas.
Teron se je oglosil
EIy, Minn. — Proletarec se izboljšuje po vsebini. Nič zato, če tu in tam malo uščipne, kajti to je potrebno, škoda, ker se Frank S. Tauchar večkrat ne oglasi s svojimi možmi. Špela ima .po mojem mnenju dober humor.
Zdaj pa druga stvar. Ali ni škoda dobrega lista, če ni v naselbinah razširjen kot bi lahko bil? Po železnem okrožju je ta list v naših boljših fasih imel veliko naročnikov. Posebno na Elyju, kjer jih ima še danes največ, še zmerom je tod dobro polje za agitacijo zanj. Ali ne bi mogli dobiti agitatorja, ki bi obi koval naselbine po "misa-bi"? Sedaj smo menda štirje zastopniki, pa smo nekam pasivni. Vsaj zase vem to. Imam že 66 let in ulenil sem se. Včasi vem, da »em aigitiral da kaj. Zdaj mi ne gre več. Naj bi se torej koga našlo, ki bi trosil svoj prosti čas za dobro stvar, kakor smo ga nekateri drugi v mlajših letih in še potem ko je nas mladost že zapustila.
Ni samo Ely, ki potrebuje po-mlajenja v agitaciji za Proletarca. za Majski Glas in Koledar. Vse naše naselbine ga potrebujejo več ali manj. Torej Čitatelji Proletarca .v severni Minnesoti, kaj se vam zdi: bo kaj moke iz tega apela? Kdor le ima voljo pomagati, naj sporoči svoj sklep upravnrštvu Proletarca. Veseli ga bodo in on njih. Le na ta način pride med nas spet več življenja.
John Teran.
Socialni zakoni v Penni v nevarnosti
Burgettstown, Pa. — Razmere za premogarje postajajo z
vsakim letom slabše. Ko to pišem, imamo vsled neuspešnih pogajanj med UMW in družbami še zmerom "vacation with-out pav". Iz poročil je razvidno, da do sporazuma bržkone še ne pride tako kmalu. Tukajšnji premogarji so se vsled tega priglasili vsi za brezposelnost-1 no podporo, in kot čitamo v lokalnem časopisju, jo bomo po par tednih dobili, ako pogodba v tem času ne bo še sklenjena.
Od kar imamo v Pennsylva-niji republikanca Jamesa za governerja in republikansko administracijo, je začela socialnim zakonom, ki so -bili sprejeti pod governerjem Eariom, slaba presti. Ene uničujejo sodišča s proglašanjem neustavnosti, dru ge mrcvari lerfislatura. Postave, ki so določene za v pokoj ali pa za spremembe v njih tako, da bodo brez koristi, so (navedel jih bom v angleščini) Full Crew Law (sprejeta je bila v korist železničarjev), Workingmen*s Compensation ali takozvani Occtupational Di-seases (ta zakon določa delavcem podpore za bolezni, ki si jih nakopljejo pri nezdravih delih), Job Insurance, 40-Hour Week Uw, Teacher's Tenure Act in še mnogo drugih je, ki jih hočejo uničiti ko hitro mogoče.
Governer James ima težkoče radi obljub, ki jih je sipal v lanski volilni kampanji. Obljubil je balancirati budžet, iz poročil pa je razvidno, da je njegov proračun za 125 milijonov dolarjev večji nego proračun prejšnje (demokratske) administracije*
Zabava družabnega kluba Slovenski center
Chicago, III.—Družabni klub Slovenski center bo imel domačo zabavo v soboto 13 maja v Centru. Dobra postrežba in godba.
Klub bo to pomlad spet znatno izboljšal svoja balinišča in postavil Samice, da bodo člani imeli priliko igrati tudi ko se znoči.
Vsi, ki članarine še niso poravnali. naj to store čimprej. Potekla je meseca aprila vsem, razen onim, ki so pristopili po Novem letu.
Tole mi ne gre v glavo...:
Hrvati e Ameriki in Kanadi trošijo dosettieoče dolarjev na leto v rasne starokrajske »vrhe in oavobojujejo narod preko morja, a tu ai ne morejo sgra-diti niti ene dvorane, kakor je slovenska na St. Clairju v Clevelandu, in ne morejo gsdriati niti enega dnevnika, dasi je Hrvatov tu več nego Slovencev. Ali ni to čudno r — P, K., Cleveland.
rarar
MP
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
XXXIII.
V Prago amo Martineku ja-;Mr°*a. v Evropi," je i vili n ai prihod z dopisnico. Pi- u t,n'k- ^ii smo v nj ,«a!i smo mu na naslov lista Pra- ranj0,it- Starinsko p
vo Lidu, pri katerem je bil uporen. Ker je bil na počitnicah, ni prejel naše/ta sporočila.
Bilo je že pozno zvečer, ko smo potrkali. Kajpada, bil je presenečen. Kmalu smo bili
Najstarejša židovska sina-
tolmačil njeno no-poslopje.
ki ,v danes v svoji orto-d o k.-nosti kar nekam odveč. Obredi še vedno tako ".staro-ver*ki" kakor so jih židje imeli pred stoletji. Samo židje moškega si>ola smejo v ta hram.
spet domači, kakor pred .oar le- *ldkin ,e linajo Pravko zreti ti. ko je bil še v Ameriki. Prine- notn ? Poaebnega hodnika sko-sel je vina. Pomenek je tekel!*1 mala okcnca- Židovska kolo-živo. Martinekova soproga je v	ve,lka Oziroma
rade vol je priznala, da ji domo- b,!" Je' K,lor je mo*el Je
tožje i>o Clevelandu in ostali Ameriki ni še prešlo. Enega sina imata v Arizoni, kjer se
nil iz mesta in odnesel kolikor • e pač mogel. Tu blizu je staro židovsko pokopaltfSe. Ko je bi-
zdravi, dva študirata v Pragi.!* na vrl™ *e ,H)1mo *robov: Martinek se je razmeram na	kopati "podzemska
deškem hitro prilagodil in na- nad^aPJa za "»daljne grobo-claljeval z enakimi aktivnostmi,' «f* Zd.a,lt* do,*° ni, VD* v rabl' kakor jih je prej vršil v Ame- Start> Je bllzu two* let" riki.	"Zdaj se peljemo v Hrad-
Kot je običaj med češkimi 5c%ane' na Praski grad. je tol-socialisti, tako je tudi v Marti-vodnik. "To je eden naj-neku veliko patriotičnega duha iovitejših spomenikov arhitek-do svojega naroda. Navdušeno jturc na »vetu." je navdušeno je nam pravil o pripravah Ce- 7raviL "Ta *rad ie bil neko* hoslovaške na obrambo. Bil je dvor Princev, kraljev in eesar-prepričan, da se je Nemci niti ,ev " Zda' Je stan predsednika napasti ne bodo upali. Ali pa je čehoslovaške republike. Vidite to le tako močno želel, da je bil ZRstavo na oni strani? Kadar prepričan v nezlomljivo odpor- vihra tam zastava, je to zname-no moč svoje dežele. Zelo «e je "je. da ie predsednik Beneš do-zanašal na Francijo. Anglijo in ma- Državniki iz vseh krajev Rusijo, kakor so se vsi Cehi v>vet* obiskujejo. Govori o
• ' .	___•	ii ir__i•, __• __
onih dneh.
o-
scm jezikov." Vodil nas je po dvorišču, v dvorane, v cerkev
Naslednji dan smo šli z v 4	.	.
gledno avtokart,. da .se sezna- ^ga pro.tranega dvora m po-
iasnjeval, da so v podzemlju odkrili nove dvorane, kajti Hradščani «o videli že veliko veliko zgodovine. O Benešu je še nekajkrat ponovil, da zna o-sem jezikov. Demokrat po pre-
nimo z zanimivostmi Prage. Martinek je sel z nami. Pridružili smo se skupini Angležev in Amerikancev. Naš tolmač sicer ni govoril prvovrstne angleščine, toda bil je mojster v svojem ..	... v . . x l poslu in jako dober predava-telj. Krasna je Praga in pod takim vodstvom si jo človek v nekaj urah lahko veliko ogleda. Tolmač nas vodi po dvoranah starih zgodovinskih stavb in pojasnuje. Ustavimo se pred na svetu. Ob uri se od-pro nje-
na polkna v stolpu in prične se v njemu procesija biblijskih figur. Na trgu je stotine turistov, ki gledajo ta prizor. Na oglu je grob in na njemu "večne pla-menice." Tu je bilo 1. 1621 eksekutiranih 27 čeških plemi-čev, ker so se uprli Habsburža-nom. Tu so pokopani češki neznani vojaki, po eden z vsakega bojišča, na katerih so sodelovale češke legije.
"Misliš, da bodo to res večne plamenice češke svobode?" srm vprašal Martineka.
"Bodo," je odgovoril. "Preveč je nas stalo, da jih bi pustili ugasniti..."
Zanimiv je dvorec Belvedere in Waldsteinova palača. Greš iz dvorane v dvorano — vse so polne razkošnih umetnin in starin. Vodnik nam tolmači, kdo je bil Albrecht v. VValdstein, in kako je moral vzlic svoji visoki stopnji in bogastvu tudi on u-mreti nasilne smrti, ker se je njegov vladar zbal, da ga bo prerastel v slavi.
"Tu je palača Čehoslovaške-Kh državnega zbora." tolmači vodnik. "Ena izmed najbolj demokratičnih zbornic na svetu," je poudaril.
še nekaj mesecev, pa je bilo po nji . . .
zagovornik ljudskih pravic in ! svobode. Zelo goreč patriot je bil ta naš vodnik.
Ko smo odhajali nazaj v j bus, sem se še enkrat ozrl v zastavo češke republike, ki je vihrala nad Beneševim stanom v Hradščanih. "Kdove, koliko ča na bo še vihrala v imenu republike," sem mislil sam pri sebi. Kajti vzlic zagotovilom, da se jim Hitlerja ni bati, je bilo na Cehih malo preveč očividno, da jim gre oholost tretjega rajha že na živce in postajajo nervozni.
Na dvorišče se je pripeljalo par avtov. "Ministri s poslanikom Francije," je pojasnil Martinek. "K Benešu gredo na posvetovanje.
Ravno se je menjala Častna straža pred vhodom v predsednikov stan. Ob vsaki premembi ima straža drugačno uniformo: uniformo vojakov dežel, v katerih so češke prostovoljne legije služile v svetovni vojni. Bili so v ruski, v francoski, v angleški, v italijanski in morda še v kaki drugi armadi. Seveda, bili so
v mestu in okolici, kar bo \zelo kak poldrug dan.
Martinek nas je ved i I v veli-1 ko palačo, v kateri so uradi za socialno zavarovanje vseh vrst. Palača ima veličastno arhitekturo. Zgrajena je bila pred par leti, da sluti socialni zaščiti če-hoslovaškega svobodnega delavstva. Danes gospodari v nji Hitlerjeva "delavska fronta".
Po visokem stopnišču smo dospeli v prostrani vestibul. *Ne bo nič," ie rekel Martinek. "Dve je ura." Proti izhodu se je pomikala množica klerkov — moških in žensk. "Cemu ne?" je vprašala Angela. "Ker je njihov delavnik končan in potem vse dvorane zapro."
"Tako kmalu končajo?" se je čudila. "Da. Tu delavnik skra jšujejo, ker drugače bi bilo preveč brezposelnih . . je malo resno in nekoliko za šalo pripomnil Martinek.
Odšli smo v urad social-de-mokratske stranke. To ni kak navaden urad, ampak dvor. Z uredništvom Prava Lidu, ki je v tem poslopju, smo se že seznanili v prejšnjem poglavju. Poslopje, ki smo ga ogledovali, je zgrajeno v četverokotu. V sredi je dvorišče in zadaj gostilniški vrt. Tik vrta je dvorana z gledališkim odrom. V nji je prostora za najmanj 500 sedežev. Tu je imela socialdemokratska stranka manjša zborovanja in konference, ali pa posamezna socialistična društva ter strokovne organizacije plesne in druge zabave.
To veliko poslopje je na eni najvažnejših prometnih žil pra-, škega mesta, vredno mndfo denarja. Češko delavstvo je bilo ponosno nanj, ponosno na svoj veliki dnevnik Pravo Lidu, na svoje tednike in revije, na svoje dvorane, kulturne ustanove, knjigarne itd. V času. ko smo mi bili v Pragi, je imela češka socialistična stranka četrt milijona članov v 6,800 podružni-eah. ali več, kot jih je še kdaj imela kaka delavska stranka v Zed. državah. Ko so nam v u-radu stranke navajali te številke. ie rekel Martinek: "To še ni vse. Mi imamo sijajno zadružno gibanje, s posestvi in prodajalnami, ki so vredna milijone dolarjev. Ali veste, da imajo naše zadruge nad pol milijona članov?"
"Mi imamo tudi močno nemško socialistično stranko, ki ima svoje zadružno gibanje, v mešanih krajih pa je skupno z našim," je ponosno nadaljeval.
"Strokovne organizacije tukaj niso brez barve, kakor pri vas v Ameriki. Socialdcmokrat-Mke unije imajo okrog 700,000 članov."
Martinek je nam govoril angleško, predsedniku social-de-mokratske stranke Antoninu Hampelu in tajniku Dunderju pa je po češko tolmačil, kaj nam predava. Razen Žagarjeve soproge smo češčino vsi več aH manj razumeli in jo poskušali tudi govoriti, a zmanjkalo je nam veznfkov, ker smo se v Ameriki navadili angleških. Hampel je bil kovinski delavec.
DANZIG MORA POSTATI DEL NEMČIJE
H
IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ
dne 7. aprila 1939
Navzoči Frank Alash, Frank bc v strankinem uradu, o selit-Udovich, Frank Zaitz, Anton , vi glavnega stana itd. Odgovo-Garden, Justin Zajec, Rok Bo- rili smo jim in pismo je objav-žičnik, Vinko Ločniškar, Ange- ljeno tudi v Proletarcu. !a Zaitz, Joseph Drasler in Ch.1 Prosvetna matica. — Ta u-Pogorelec. Odsotna sta Joško stanova je bila na uslugo s svo-
Danzif (Gdantko) Koč« nazaj pod Nemčijo Zdaj j« to maito teoretično pod upravo ligo narodov, a v resnici te sdaj pod tretjim rajhom. Ker je sa veliko poljsko dršavo Dansig najvašnejii, takorekoč edini ishod na morje, jo to mesto sanjo iivljen»kega pomena. Hitler jo dne 28. aprila, v odgo/oru Roosoveltn, prod nemikim državnim zborom izjavil, da Dansig pride nasaj pod Nomčijo in poljska vlada naj »e s tem dejetvom slepa »prijazni »ebi e korist. Tako jo iskra sa vojni ušig prenesena na Poljsko in v Dansig. Na sliki jo Hitlor, kateremu nacijski vodja Albert Foerster (na levi »tram •Uka) poklanja dokument, s katerim ' firerja" velike Nemčije proglasa ss častnega občana metla Dansig.
Šestdeset let češkoslovaške
socialne stva.
demokracije
Kadarkoli pogledam doma to delav- čašo, se spomnim sijajne stranke, ki je imela za sabo 60 let Ob temu n jenemu jubileju so j neumornima dčla. Zdaj je ni se vršila velika slavja. V spo-Jveč. A vzlic temu živi. To je min nanje so bili izdelani tudi nedavno poudaril tudi stari šoti kozarci. Hampel ju je dal1 drug dr. František Soukup na Angeli in Peggv. "To mi bo pogrebu bivšega praškega pod-drag spomin na Prago in na *upana. Ko je govor končal, so vas," je rekla Angela. "Thank aretiraii you very much," se je zahvalila	* v
P^glO'-	(Dalje prihodnjič.)
in Mary Oven zaradi odpoto-vanja. Odsotna tudi D. J. Lotrich in L. Beniger.
Za predsednika seje izvoljen Garden.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Dopisi. — Iz urada CIO so odgovorili na naš apel za sporazum z AFL, da upoštevajo vrednost enotnosti v unijskem gibanja in kolikor bo v njihovi moči, delujejo zanjo.. Iz urada AFL nam niso odgovorili.
Tajnik je nato prečital pismo iz urada Trade Union Relief for Spain, v katerem nam sporočajo o potrebah beguncev iz republikanske Španije. Ker smo prejeli še nekaj denarja v pomoč tem žrtvam civilne vojne, sklenjeno, da se vsoto takoj odpošlje.
F. Zaitz prečita pismo tajnika finske federacije o njenem stanju in mnenje njenega tajnika o sedanjem delavskem političnem gibanju.
V razpravi meni Garden, da bi bilo boljše takih mnenj in te vrste polemike ne priobčevati, ker ubijajo voljo za delo v prid soc. stranke. Justin Zajec poudarja, da so prenehali razni naši klubi ne zaradi strankine situacije, ampak zato. ker ni Iju-
jim arhivom od prošle do te seje sledečim organizacijam: Dram. druš. Ivan Cankar, Cleveland; druš. št. 747 SNPJ, Milvvaukee; druš. št. 752 SNPJ, Sudbury, Ontario, Kanada.
Angleško poslujočim društvom, ki so v Prosvetni matici, smo razposlali knjige meseca marca. (Imenoma so bile navedene v Proletarcu na angleški strani.)
Ker je bila za ta večer sklicana seja tudi upravnega odbora Proletarca, s. Garden to zborovanje zaključi, razne razprave o JSZ pa se odloži na prihodnjo sejo eksekutive.
O delu mladine in med mladino
Cicero, III. — Prihodnja seja JSF Junior Guilda bo v petek 5. maja zvečer v Slov. del. centru. Joseph Drasler bo govoril o problemu delavske mladine. Ta skupina naših mladih deklet in fantov torej obeta postati zelo živahen klubov odselc. Predmet, ki so si ga izbrali, je zanje najvažnejši, kajti boj za obstanek je še ves pred njimi. Na prejšnji seji tega odseka je bil predavatelj Oscar Godina, ki je s svojimi izvajanji napravil prav dober vtis. Mladina ga je
di. da bi delali zanje. Beniger jz ve,seljem P»«>»*f>»- P° 80
imeli prijetno zabavo. Pripravljajo se tudi na prireditev skup-
DOBA VSAKOVRSTNIH AKCIJ
V današnji dobi splošne zme- SAMO APELI AMERIŠKIH de je vse polno raznih "akcij".!SLOVENSKIH DRUŠTEV in Ene so za odpravo zmede, dru- posameznikov, ampak tudi AR-ge za oboroževanje, tretje za GUMENTI Francovega vojne-
vojno pripravljenost, četrte za mir, pete za pomoč žrtvam vojne in zmede.
ga sodišča. Zato bi bilo dobro povedati, KAKŠNE vzroke je navedlo za obsodbo — kajti vojnih vjetnikov se običajno
Adamič predlaga akcijo za rešitev "kulturnega zlata" vlx_ , Sloveniji. (Op.—flanek o tem ^ ob"?J» V V ^ ' je na drugem mesto v tej žte-^^J^^if10
pravi, da je prav. Če se pove fakte. Naš klub je najjačji in volje v njemu za stranke ni zato, ker slednje sploh ni. Aleš je za svobodo izražanja. Pismo se lahko priobči. Predlaga, da se preide preko zadeve.
Govore še Garden in Arvgela Zaitz. Alešev predlog sprejet.'
Poročilo tajnika: število članstva je približno enako kakor januarja. Izid ture v prid žrtev fašizma v Španiji, na kateri je bil govornik Joško Oven, j je sledeči:
Dohodki shodov: Cleveland $42.00 Collinwood 29.70 Strabane, Pa. 22.21
vilki.)
V Clevelandu pa so imeli nedavno shod v prid akcije za o-svoboditev nekega Rudolfa O-ipare iz Euclida. ki je prišel v pest Francovi fašistični Španiji
$93.94
potem izpusti. Budenko priznava. da je general Franco to
storil z mnogimi drugimi vjet-	, „ ,
niki, ki so bili v fnednarodni POHamez.nikov smo prejeli v isti
Skupaj
Vozni stroški s. Ovna so znašali $24.30. Preostanka je $69.-64. Od drugih organizacij in
no z odsekom Junior Comrades, ki jo bodo imeli s tombolo v soboto 27. maja zvečer v SDC. Dekleta mladega gilda bodo nam zapele tudi nekaj pesmi. Voditeljica odseka je Mrs. An-na Beniger.
Po sklepu kluba št. 1 ima Junior Guild pravico poslati delegata na prihodnjo konferenco Prosvetne matice in JSZ,
ki bo 28. maja v SDC. »
Letošnji "Majski Glas" ima zelo dobro vsebino. Ima tudi angleški del, kar je koristno, ker se s tem lahko zainteresira za to revijo tudi mladino. Opozorite jih na angleške spise v Majskem Glasu in jim priporočite, da jih prečitajo.
Kristina Turpin.
brieradi, ne pa v Oparovem slučaju.
Taka je torej zadeva, ki jo
tudi v avstrijski, toda proti svoji volji, zato avstrijska unifor-,Z aktivnostmi v delavskem gi-ma v teh stražah ni zastopana, banju in vsled svoje inteligent-
Teh čeških straž ni več v!™*" je <,0"^>e, na ,to Hradščanih. Nadomestili so jih |	v *e*kem d^vskem gi-
Hitlerjevi vojaki.
Naša tura z oglednim busom
je bila končana. Potem je postal naš vodnik Martinek.
Sklenili smo obiskati razne delavske in socialne ustanove
LETOS*JI
"MAJSKI GLAS-
vsebuje
4 2
ČLANKOV, POVESTI, RAZPRAV in PESMI, MNOGO KRATKIH NOTIC IN 36 ILUSTRACIJ.
OBSEGA 84 STRANI.
Posamezen isvod stane 25c. Vsoto luliko pošljete
v znamkah.
Apeliramo na vse čitatelje dobre delavske literature, <la sodelujejo pri razpeeavanju te revije, kajti namenjena je ljudstvu. Vsakdo, ki jo je eital, se o njeni vsebini pohvalno itraza.
banju.
Ameriški socialisti, ki doma govore nekako čez ramo o evropskih sodrugih, se ponavadi počutijo jako majhne, kadar pridejo v Evropo. O tem bom napisal o priliki poseben članek.
"Kaj mislite v Ameriki o sedanji Hitlerjevi propagandi za varstvo narodnih manjšin?" je vprašal s. Hampel. Posegel je na polico in nam dal celo zbirko brošur v angleščini, v katerih so Čehi hoteli svetu dokazati, da imajo Nemci na čehoslo-vaškem več svobodfrMn in pravic kakor v Nemčiji, in da jih Slovaki in Rusini še niso nikoli imeli toliko kakor jih Imajo v čehoslovaški. Brošure sem spravil, da jih prečitam na ladji, ako jih prej ne bi utegnil. Pa jih tudi na ladji nisem.
Ko smo se poslavljali, je sodrug Hampel posegel v drugo omaro in vzel ven dva steklena vrčka za pivo. Lepo izoblikovana. Na njima je bila letnica 60 narisana z velikimi črkami, in v nji rdeče rože. Spodaj pa besedilo včeščini, ki pove, "60 let českosl. soc. dem. strany delni-cke."
in bil obsojen za 20 let v ječo.jmoramo opjsati samo iz Buden-Tako poroča Enakopravnost"! kovega vira in poročila v "Ena-z dne 22. aprila. Opisuje, da je; kop ravnosti", shod vodil Vatro J. Grill in poleg njega so bili govorniki Matt Petrovich, John Lokar, Jos. O-para, Vinko Coff, in Amerika-nec Peter Cogswell. Dalje piše omenjeni list, da je bil izvoljen odbor, ki uživa zaupanje naših
K dopisu prvega ima urednik Prosvete daljšo opombo, v kateri komentira, da so Oparovo nesrečo zakrivili oni, ki so »pošiljali neskušene fante v Španijo. dasi republika ni (potrebovala za vojaščino neizvežbanih
rojakov, da podvz.ame ^roko-. Zato 8e naj bi 7<,aj pobri-potezno akcijo pri Jugoslovan- jj 7a trtev „voje neprevidno-»kih bratskih Zvezah ,n Jed no- ^ ^ pr(?{| v,(m oni kj ,„ jo kHvi tah oziroma pr, njim podreje- Tak ,mi,p| komcntarja pro. nih druitvih . da se reii nesreč-1 ,vet| urednika, nega slovenskega mladeniča	, . .	. ,.
pred kruto usodo, "ki mu jo je ^»čni. ki so kriv,, so se tud,
namenil internacionalni faši- P<*ng»li. toda na ta način, da zem" nali. .«R". Mr J po«l«li druge v ospredje —
Dalje piše "E.": Mr. J. Lokar tal je sporočil, da se bo za to človekoljubno akcijo za-| vzel in podprl tudi naš slovenski sodnik Frank Lausche, kakor tudi naš slovenski ameriški pisatelj I/ouis Adamič."
V Prosveti z dne 26. aprila ima o isti zadevi dopis v angleščini neki Ed. Budenko. Dočim v "Enakopravnosti" ni nikakih podatkov, kako je Opara prišel v pest fašistom in zakaj je bil
namreč ljudi, ki res verujejo v humanitarnost. Vendar pa odbor, čigar imena v omenjenem poročilu v "E." niso bila navedena. stori pametno, ako društvom. v katerih bo apeliral za moralno ali kakršnokoli sodelovanje. pojasni tudi nekaj podrobnosti.
Zed. države imajo zdaj poslanika v Španiji. Naj odbor pri njemu poizve, čemu je bil O-para obsojen v smrt. iz kakih
obsojen, poiasnuie o tem Bu- ra7jOROV mu je bila nato kazen denko. Pravi, da ie šel Opara v *prempnjena v zapor, in kaj je Španijo julija 1937 in bil vjet y tej fttvRri njcffOVo (poslani-marca 1938. Francovo vojno kovo) mil€nje, če ga je sploh sodišče ga je obsodilo v smrt pri volji igrag|ti. šele ko bi se in mu na to kazen znižalo na |zvwje|0 0 zaledju vse zadeve. 20 let ječe.	bi btlo mojr(>ee organizirati res
čudno je to, da je general močno akcijo za osvoboditev
Franco druge vojne vjetnike že poslal preko meje. Pravi, da je pridržal le one, katerim so bili dokazani zločini. Budenko trdi, da je bil Opara "an hon-orable prisoner of war". če je to res, potem je v zaporu fpo nedolžnem. Ako se s to akcijo pridobi ameriške oblasti za posredovanje, ne bodo merodajni
prizadete osebe. Drueače pa bo vse to, kar so sklenili na omenjenem shodu, le nova potuha neodgovornemu "free-lancar-stvu", ki se je tudi med ameriškim jugoslovanskim ljudstvom skra jno nevarno razpaslo. To more imeti zanj le slabe posledice in enako za vse dobre akcije. — Z.
namen $16.70, skupaj $84.34.
K temu pride še precejšnja vsota odipriredbe kluba št. 1, ki bo izplačana čim bodo poravnane vstopnice, ki so jih imeli člani v predprodaji.
Poseben odbor soc. stranke je nas vprašal, kaj mislimo o raznih sugestijah za spremem-
Organizocijsko konferenca S. P.
Chicago. — V nedeljo 7, ma-jp. ob 1:30 pop. se bo na 549 W. Randolph St. vršila konferenca soc. stranke v svrho pojaca-nja organizacije in povečanja aktivnosti. Vsi člani so vabljeni, da se je udeleže.
BIVŠI "MILWAUKEE LEADER" SPET MENJAL GOSPODARJA
Po smrti socialističnega vodi-j njim prešla v roke unij AFL, telja Victor L Bergerja je bila ki ga bodo dalje izdajale dnev-družba, ki je izdajala dnevnik no. Izjavile so, da bo list ostal "Milvvaukee Leader", večkrat I liberalno urejevan in da ne bo prenovljena, kajti dnevnik je (glasilo nobene posamične unije zašel v velike izgube in mu je ali stranke.
bilo treba novega kapitala. | Za Milwaukee Leader so na-\ endar .pa je ostal Se mnogo vdu*eno agitirali mnogi slovenski socialisti, kakor so tudi za marsikateri drugi angleški socialistični list, in za "frelancar-ske" liste, kot je na primer American Guardian. Večina teh ni za Proletarca nikoli agi-tirala, dasi bi bil oporo bolj zaslužil, kot so jo listi, ki jih ni več, ali tisti listi, ki so socialiste le izrabljali za svoj privatni biznis.
let po Bergerjevi smrti socialističen list. Ko je prišlo do razkola med unijami in je socialistična stranka odobrila OIO, so unije AFL v Milvvaukeeju izjavile, da take stranke ne bodo več podpirale, ne njenih listov. Za "Milvvaukee Leader" je bil to udarec, in prav tako tudi boji in razkol v soc. stranki. Družba, ki ga je izdajala, se je organizirala v "nevtralno" pod v zet je Tudi to se ni obneslo. Nato so ga prevzeli bivfti Hearstovi časnikarji in dali dnevniku ime "Milvvaukee Evening Post", Reorganizirana družba se je imenovala (in se fte sedai) Wisconsin Guardian Publishing Co. Tudi nji ni us-1 pelo, dasi je skušala ustrezati j vsem.
Končno so dnevnik prevzele unije Amariške delavske federacije, ki so že prej imele v omenjeni družbi veliko kapitala. V izdaji z dne 28. aprila naznanja omenjeni dnevnik na prvi strani, da je kontrola nad
"Sava"
priredi
KON< EltT
V SOBOTO 20. MAJA
v dvorani S. N. P. J.
Chicago, lil.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
V Ljubljani se bo koncem julija to leto vršil "svetovni kongres Kristusa Kralja", kakor naznanja ljubljanski škof Gre-gorij Rožman. Pravi, da je to šesti kongres te vrste. Slovenci imajo zdaj priliko, da se postavijo pred vsem svetom. V ta namen pa je treba veliko denarja, zato se je $kof Rožman obrnil s pismi tudi na mnoge ameriške Slovence, v katerih jih prosi za prispevke v ta namen, in kliče, "kdor hitro da, dvakrat da!" Nekaj pisem "predragim ameriškim rojakom" je škofova pisarna v Ljubljani poslala tudi slovenskim svobodomislecem v Ameriki. Obrnila se je na nepravi naslov. Morda bi dosegla več ako bi pisala fantom »pri Napreju v Pittsburghu, morda bodo oni kaj pomagali. Posebno "Naprejevi" ljudje, ki skušajo biti včasi bolj prijateljski cerkvi kot pa pravi cerkveni ljudje, bi mogoče kaj prispevali, ako se jim obljubi, da smejo o-glašati ta kongres za "protifašističen", kakor so smeli oglašati tudi novega papeža za "antifašista".
*
Dočim se komunisti prikupu-
slati municije, in predno je to storil, mu je morala španska republikanska vlada plačati zanjo v zlatu več kot je bila vredna. Krivitsky je nova priča, da so špijoni nezanesljivi. Ce-stokrat so naprodaj dvema gospodarjema hkrati.
*
V. K. pravi v "A. S.", da se je po zadnjih volitvah v Jugoslaviji »položaj toliko razčistil, da imajo zdaj od ljudstva nesporno pravico trije narodni voditelji: pri Hrvatih dr. Maček, pri Slovencih dr. Korošec, in pri Srbih pa še najbolj med vsemi g. Cvetkovič. Nato ugotavlja, "da imajo ti trije najboljšo voljo, da uredijo notranje politično življenje v Jugoslaviji na osnovi popolne enakopravnosti vseh treh narodov ..." — Anupak čemu ga ni dr. Korošec skušal rešiti, takrat, ko je bil več let notranji minister in pod predsednik vlade. torej po stopnji prvi za pre-mierjem!
*
Janko N. Rogelj je bil kako uro pod zemljo na ogledovanju železnega rudnika na Elyju. Ko bi bil v njemu vsaj par let,
vaški politik Tiso ali kot je bili i ko odličen duhovnik kakor slo-pokojni Hlinka? Ali pa je "A. S." priobčil tisti članek po nevednosti in neprevidnosti, ne ! vedoč, da s tem udari samega sebe? Kajti mar ni vedno simpatično pisal o slovaški Hlinko-
vi-Tisovi stranki?
»
Barbič postaja ""famous". Prišel je že v uredniške članke glavnega slovenskega katoliškega dnevnika na rermakovi cesti. Barbiča in njegovo filozofijo je krstil za "barbiči-zem". Sicer pa v teh ča«ih iz-mov eden več ali manj ne dela razlike.
*
Nova taktika psevdo komu-'
Dolgotrajna pogajanja za sklenitev nove pogodbe med UMW in operatorji
Ci H
Vi
Mi
Tf
i/H. I
; v
\ * ?
0
mil JL
f ' j
Par tla tise« premogarjev ja od 1. aprila dalja brea uilutba, kar »o »astopniki druah s unijo UMW morajo sporazumeti. Stara pogodba je polelil I.
uspeli newyorški iupan LaCuardia; konferenca ao jo namreč vriila v New Yorku. No sliki so od leve na desno Charlee CNell, sastopnik operatorjev; VValter L. Rebin
ne	I)iur«ium»u,	pu^v««« I«.	.. -------------'	/	-	, r j.	■ i
nističnega slovanskega časopi- .prila. Prošli teden jo aaiela v svrko dosego sporasuma »on, predsednik konference; iupan LaCuardia. in John
jejo klerikalcem in jih kličejo j bi imel nekaj smisla tudi za s0_
v "enotno fronto za obrambo demokracije in verskih svobod-ščin", imajo naši sodi-ugi v Sloveniji s klerikalci čezdalje težji boj. Iz Delavske zbornice so vrgli socialistične uradnike in jih nadomestili s pristali dr. Korošca. Volitve v Delavsko zbornico so režimovci kratko-malo zavrgli. Ako se končno vendarle odločijo zanje, jih bodo oni vodili tako, da bodo našteli klerikalno večino, pa ce jo dobe ali ne.
*
Kaj so muslimani v Bosni? Hrvatski listi dokazujejo, da so mohamedanci v Bosni in Hercegovini Hrvati, in to je baje nekoč javno priznal tudi muslimanski vodja dr. Spaho. Ampak ti '•Hrvati" ves Čas rajše sodelujejo s Srbi v Beogradu kot s Hrvati v Zagrebu, in Spaho jc skoro stalno član vlade. Vsi trije: muslimani, Srbi in Hrvati, govore do malega enak jezik in se jim ni treba pričkati med seboj v tujem jeziku, kot so se morali na primer iposlanci slovanskih narodov v bivšem državnem zboru avstrijske monarhije.
*
Jolietski rojak in glavni tajnik KSKJ ne veruje v politiko
—	namreč če je socialistična, drugače pa je njen prijatelj in se je poslužuje vsa leta v svoji jednoti in v lokalni jolietski politiki in jt tudi pridno uporabljal svoj vpliv. Nedavno je bil Zalar izvoljen za okrajnega pomožnega nadzornika (suiper-visorja). Kot običajno vsak politik, je tudi g. Zalar izjavil, da mu ni za čast, nego bo v svoji novi službi pomagal rojakom in
davkoplačevalcem v splošnem.
*
Ameriška Domovina prevaja iz revije Saturday Evening post poročilo bivšega sovjetskega špijona generala Krivitsky-ja, kateri dokazuje, kako nesramno je Stalin izrabil Španijo
—	oziroma španske lojaliste.
cialne probleme. Tako pa (pravi, da se je nezaupljivo ozirai v močne opore, ki st) na nekaterih krajih stisnjene kot male lesene vžigalice. "Imam samo eno željo, da bi vse te opore držale toliko časa. dokler si mi ogledamo ta rov," zaključuje Rogelj ta stavek. Z njim so bili namreč tudi drugi odborniki JSKJ.
*
Slovenci v Argentini napredujejo. Nedavno s? je vršila med njimi prva nova maša. Sicer sta pred nekaj desetletji bila v Argentini posvečena dva rojaka za duhovnika, toda ne med Slovenci.
sja v Ameriki je zdaj "pansla- posredovati muu vlada.
vizem". Tako iz slovenskega li-, ■ sta v Pittsburghu izvemo, da so Slovani mnogo pripomogli k polomu cesarske Avstrije in pri j
končnem obračunu s fašizmom j bodo znali obrniti orožje na pravo stran.
Resnica je, da so se Slovaki do konca vojne borili za Av-| stro-Ogrsko, enako Slovenci in Hrvati, iposebno na italijanski fronti. Le Cehi edini so pokazali odporno in pasivno resi-stenco. In drugo, če Slovani na Poljskem in v Jugoslaviji zdaj ne znajo obračunati s fašizmom in nai>olfašizmom. kako more kdo ugibati, da bodo jutri znali obrniti orožje na pravo stran? Neodgovorni listi sicer lahko piAejo tjavendan, ampak za čitatelje je to kvarno in tudi fašizmu tako pisanje nič ne škoduje. Le priznavanje resnice kakršna je in organiziranje boja na podlagi dejstev, ne pobožnih želja, je pametna, resna in učinkovita taktika. Seveda, pristaši korumpiranega o-portunizma niso zreli zanjo. Njihovo pravilo je, da namen posvečuje sredstva, magari če so še tako nepoštena in umazana.
Prej je s to nalogo skušal L. Lewis, predsednik U»IW.
Rožni venec
Cleveland, O. — Spominjam se še. kako smo v starem kraju molili rožni venec ("rožen-kranc"). Posebno na kmetih v postnem času, v a d ve nt u in marsikje vsak dan. Kmet in vsi ostali v družini so garali od ranega jutra do poznega večera, ko pa se je stemnilo, je prinesla gospodinja na mizo kislega zelja in krompirja "v oblicah" in jih poklicala k večerji. Naj-prvo so olupili krompir in ga pospravili z zeljem vred. Tu
tovila, da je pripadanje društva JSKJ k Prosvetni matici kršitev pravil in denarja iz društvene blagajne se ne smo izdajati v take svrhe.
V izdaji z dne 16. februarja to leto je v svojem dopisu nekoliko okrtačila gl. porotni odbor radi njegovega stališča proti Prosvetni matici Marv Bernik iz Detroita.
Mr. Okolish ji odgovarja sledeče:
"Kritiziranje gl. porotnega odbora od strani sestre Mary Bernik v našem glasilu z dne
Zorkov apel v "Napreju" v
prid "Cankarjevega Glasnika"
•♦Ar«	^ Je	toliko kot i<< blfo pri-
Am. Slovenec je priobčil o- . .	0 . , . ..
...	.-i 1< ca kovati. Spet nekaj vrstic u-
ziroma najbrže ponatisnil ured. . ...	. ...
članek, v katerem »po "Pariser Tageszeitungi" opisuje slovaška klerikalna voditelja mon-signorja Tiso in profesorja A-dalberta Tuko. O Tisu pravi, da je "spadal k tisti skupini po-litikujočih slovaških duhovnikov, ki »o začeli svojo (politično) karijero že pod madžarsko vladavino in sicer kot madžarski domoljubi, ne pa morebiti kot slovaški narodnjaki. Šele leta 1918 (torej ob porazu Avstro-Ogrske) so se zavedli svojega slovaškega porekla.
Ves nadaljni Članek je med vrsticami poln obsodbe nad takimi posvečenimi "Slovaki", ki so mešetarili proti čehoslovaški republiki zdaj z madžarsko vlado, zdaj s Hitlerjem in v-propastili težko pridobljeno neodvisnost in svobodo slovaškega naroda, članek citira tudi hrvatskega škofa Sark-a, ki se je o slovaških ministrih—mon-signorjih in proti katoliškim političnim strankam kritično izrazil.
Članek v "A. S." se zaključuje:
"Visoki prelat jc imel prav."
Ali je "Am. Slovenec" obsodil s tem tudi slovensko klerikalno stranko in njenega vodi-
redni*kega priporočila 111 pa neresnično zatrdilo, da so "Na-prejevci' vsaj toliko udeleženi med naročniki 4,C. G." kakor naročniki drugih listov. Morda, ampak katerih listov?
Kaj neki je narobe z Ogjar-jevim-Grillovim dnevnikom v "metropoli"? Mar se je okužil 2 mantr vprašanj rposebno, ko sem čital v njeni izdaji z dne 26. aprila Janševo brozgo. Pa vprašujete, čemu ni napredka! Kako pa naj bo? J. P.
in tam smo imeli zraven tudi'16- ^bruaria 1939 me je pri-
kruh in morda še kaj boljšega, j ve'n°	Ha bom skušal še
.	... .	.	bolj jasno tolmačiti nepnstra-
Potem so pospravili, ta in oni * J . . . . . ' . ..
, . , * » . • .	nost naše jednote in pa doka-,e zazdehal. Rlavar druime m dr jp u vefkrat
te ae parkrat pomlad,! brke. na-,	raz#rjal, nauke sociali.
to »topil h kljuk, kjer j, v.s<-1;	pwtiver-
paternoAter .n <atel preb.ra-, ^ me<) ^	potom
društev. Indirektno seveda in pod krinko izobrazbe in na-
ti ko lešnik debele jazode in; moliti "naprej". Na vsakih deset je bila ena večja, in tista je pomenila Očenaš. Vsi so klečali. gospodar pa je monotono ponavljal, "ki je za nas križan bil," "ki je za nas v nebesa šel" itd. Gospodar je ponavljal eno in isto večer za večerom, leto za letom.
Včasi se je kdo tudi zmotil, posebno v zaspanosti. Spominjam se gospodarja, ki je pri prebiranju rožnega venca dejal, "ki je za nas v nebesa skočil". Za hip je molitev prenehala, da smo se nasmejali, in potem se je nadaljevalo.
Tudi urednik Nove Dobe Tone Terbovec se je zadnjič enkrat tako zmotil. Tudi on prebira že nekaj let isti "paterno-šter". O dobri jednoti. nepri-
prednosti in pa takozvane delavske izobrazbe." Itd.
Tako sodi pod naslovom "Iz urada predsednika gl. porotnega odbora" Mr. Okolish. Ali ne zveni iz vsake njegove besede klerikalni duh? Ali je kdo izmed omenjenih, ki molijo | svoj "roženkranc", pripravljen trditi, da je Okoliš objavil svoje "tolmačenje" na osnovi ne-pristranosti? Nihče ne bi pošteno mcgel trditi kaj takega, kajti izrek je striktno v korist cerkvenega razlaganja napred* nih aktivnosti in očividno je, da je on pripravljen tolmačiti "ne-pristranost" svoje jednote tako, da je cerkvi v korist in delavskemu gibanju v škodo.
V društvu Sv. Janeza Krstni-
Aktivnosti kluba št. 1 JSZ
Chicago. — Na prošli seji kluba št. 1 je predaval s. Joško Oven o svojih vtisih v Mehiki, kjer je bil nekaj tednov z ženo in hčerko. Omenil je na kratko tudi svoje mnenje o sedanji razpravi z ozirom na bodočnost JSZ in njene odnoAaje s soc. stranko.
Klub je sprejel resolucijo za osvoboditev petih premogar-skih fantov v južnem Illinoisu, ki so bili obsojeni na dolge zaporne kazni zaradi izgredov v njihovem okraju. Dogodili so se ko je bil bratomorni boj med unijama PM in UMVV na višku. Zdaj obe pomagata v kampanji, da se jih iz»pusti iz ječe.
S. .Pogorelec je poročal, da znaša prebitek prireditve 11. marca, ki se je vršila v korist Proletarca in ižrtev fašizma v Španiji približno $160.00. Nekateri vstopnic še niso poravnali. Ko to store, bo znana točna vsota. Prebitek gre pol in pol v omenjena namena.
Te seje se je udeležil tudi novi okrajni organizator socialistične stranke Harry Fleisch-man. Poročal je o svojem delu, ki je naporno, kajti postojanke je treba graditi takorekoč zopet od kraja.
V nedeljo 28. maje se bo vršila v Slov. de!, centru konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za Illinois in Wisconsin. Klub bodo na nji zastopali Joško Oven, Frank Alesh, Joseph Drasler, Vinko Ločniškar. Justin Zajec in Kri
vodjo
stina Turpin" Pevsk7zboT;" "Sa- Nekateri člani JSKJ so dali
ka je bila iprecej huda afera v ♦rami JUtov v Parizu? To stranski jednoti, naiboliši jed- £asUf	zidali novo cerkev
mje se mi je vrinilo še noti. dobrotvorni jednoti, složni sv yida Članstvo je sklenilo,
jednoti itd., itd. Tako se takih da He <jaruje iz društvene bla-litanij nauče zlahka tudi tisti. Kajne za cerkev $500. Napre-ki niso člani. Tudi jaz jih že dno članstvo se je proti sklepu znam. Pred par meseci pa se večine prjtožilo. Na protestno je zmotil in zapisal, da se nji- penijo se je podpisalo 73 čla-hova organizacija bavi zgolj z zavarovalninami, kar se je izkazalo za praktično. Verjamem, da so zavarovalnine teh organizacij glavna stvar. Ampak nevtralnost v verskih in političnih zadevah — to je pa ne-
V pojasnilo in protest
Ko sem prečital moj članek v Majskem GUmj <pod naslovom Poglavje iz industrije poljedelskih strojev? sem se čudil kako more urednik tako po-1 j^j
polnoma predelat smisel članka. Ne bom omenjal vseh sprememb a zahtevam pa da se popravi stavek ki dela vtis da se skrivam, kar ni resnica. Ako se
Da bomo na jasnem, čemu to pišem, bom navedel slučaj, ki pa je bolj pravilo omenjene organizacije, oziroma njenih vo-
. „ . , , _,	.	dij, kot pa slučaj. Zbašnik. Ter-
hoče kedo skrivati naj se na b()vec Rojre, M oznanjajo, da
Doligo dolgo jim ni hotel rpo- telja dr, Korošca, ki je prav ta-
Al TO DRIVERS ATTENTION 1
The Financial Renponstoility L«w in tllinois is now in etfoct.
If you damngp othprs' propertjr or l»f« and cannot pay for the damagc*, your stato li««nse plates and drivers Hcense uill bo revoked beginning with May Ist.
Bo certain you are adeqoately proteeted.
Innurr for
imblic \iability pmpprfjt damnqr fire, the/1 and romjrrekrnnive rollision
— through —
n DON ALD J. LOT.RICH
INSURANCE — REAL ESTATE — NOTARY PUBLIC
Pbones: Rus. I*wndale 2344— Res. Rock»eU R42fl 2634 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO, ILL.
svojo pest, protestiram pa proti temu da bi me urednik predstavljal čitateljem kot strahopetca, nisem bil to v preteklosti in nisem sedaj. DotiČni stavek se glasi, v Majskem Glasu "ravno tako tudi ne v tisti McCor-micovi tovarni v Chicagu v Kateri sem bil jaz zaposlenJaz nisem tega nikdar zapisal to je urednikovo masVo namenoma ali nenamenoma, zapisal sem, V McCormickovi tovarni v kateri sem jaz zaposlen. So še druge stvari katere ka&ejo celo stvar čisto drugače kot sem pa jaz napisal, a jih za sedaj ne bom omenjal rečem pa to da to je moj zadnji članek ali dopis v listu Proletarec in drugih njegovih publikacijah.
Sodružno, Justin Zajec, Član Kluba M. 1 JSZ.
Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite.
je njihova organizacija najbolj napredna in najbolj nepristranska. Rogelj to še posebno povdarja. Ni je naprednejše jednote ali zveze, kakor je njegova.
Anton Okolish to "^potrjuje" z izreki gl. porotnega odbora, kateremu predseduje. Mar mislite, da je Mr. Okolish nepristranski? V Barbertonu ga o-sebno poznajo in vedo, kakšno je njegovo prepričanje. Tudi pri "Novi Dobi" vedo in v glavnem odboru.
Pred par leti je bilo neko društvo JSKJ obtoženo, da spada k Prosvetni matici, "ki je protiverska ustanova". Društvom razpošilja brezbožne knjlige in sploh širi proticerkve-no fn socialistično misel. Ta velika glava je vzela tofcbo po sklepu glavnega odbora resno v pretres in natančno preiskala
nov.
In Okoliš, ki je tako NEPRISTRANSKI. je razsodil, da ima društvo PRAVICO dati iz društvene blagajne $500 — namreč za CERKEV — ne sme pa dati 3 ali 4 dolarje za PROSVETNO MATICO ...
Že večkrat sem poudarjel, da igrajo "roženkrancarji" noja — namreč tisto perutninsko žival. ki zatakne glavo v pesek, kadar noče videti resnice.
Cemu to pišem? Zato, ker se mi blufanje gnjusi, pa ga razgaljam. Naj torej tisti člani, ki bodo to čitali, ne mislijo, da sem proti njihovi JSKJ, ali da ji hočem škoditi v kampanji, ampak sem odločno proti hinavstvu onih, ki trdijo nekaj, počno pa povsem nasprotno. Pišem torej samo proti laŽina-prednjakom in krivim pismar-jem Okoliševe sorte. Morda jih boste na ta način laglje spoznali, kakor pa Če jih vam nihče ne bi predstavil v pravi luči. če to storite, boste pravila lahko preuredili tako, da jih tudi "nepristranski" stebri ne bodo mogli izrabljati nazad-njaštvu in cerkvi v korist.
John Filipit.
va" in mladinski odsek JSZ izvolita svoje zastopnike.
V nedeljo 7. maja ob 1:30 pop. se vrši na 549 W. Ran-dolph St seja članstva socialistične stranke v Chicagu.
Klub št. 1 priredi v torek 4. julija .piknik v korist Proletarca pri Keglu v VVillovv Spring-su.
Tajnik je poročal, da so do zdaj vstopnice za Silvestrovo zabavo vse poravnane. Prebitek je znašal $115. V klubovi blagajni je bilo 31. marca $403.
Koncert pevskega zbora 44Sa-va" se vrši v soboto 20. maja v dvorani SNPJ.
Pri razprodajanju "Majskega Glasa" sodelujejo mnogi člani in članice. — P. O.
Naš "round table"
Pueblo, Colo. — Kjer je vesela družba, je tudi uspeh. Tako je bilo tudi pri našem omi-zju—recimo mu "round table", dne 23. aprila v N. D. Četudi naso naselbino mnogi smatrajo zaspanim, naš "round table" je živahna zadeva. Bili smo v tej družbi Miklich, Brayda, To-mich, Mrs. Klun, Tomšič, Star-čevič in Boltezar. Prvo besedo je imel znani agitator Proletarca Frank Tomšič iz VValsenbur-ga. "No fantje," je vzkliknil, "pokrepčali smo se že precej. Predlagam torej, da prispevamo vsak 50c v tiskovni sklad Proletarca." Sedem nas je bilo in vsota $3.50 je bila zbrana v minuti. Ko je Frank izvršil svojo nalogo, je meni izročil poši-I jatev. Tako je tudi bilo.
Ta naš "round table" ne bom kmalu pozabil. Tomšič me je dobro krtačil zaradi nekega nesporazuma pred par leti. Take pridige še nisem bil deležen, od kar sem bil pri zadnjem misijo-nu; tega je že dolgo, kajti v tej deželi sem že 40 let, pa mi ni bilo v vsej tej dolgi dobi naklonjeno, da bi bil pri misijonu. Četudi pri poslušanju tako o-strih pridig, kakor mi jo je dodelil Tomšič, nisem utrjen, sem njegovo nekako udano prenašal, dasi mi v ušesih od nje še zmerom zveni. Odveze pa mi še ni dal. Nadejam se je, ko bomo spet skupaj na slavju SNPJ v Walsenburgu 2. junija. Na to slavje je povabljen tudi predsednik SNPJ V. Cainkar, ki bo govornik k 35-letnici te jednote. Fantje v \Valsenburgu se za to slavje pridno pripravljajo.
Nedvomno bo v Walsenbur-gu spet prilika za naš "round table" in ob tej priliki mi bo France podelil tudi odvezo. Vsaj upam tako in pa brez pokore. — Frank Boltezar.
Titelni
Cleveland, O.—Slovenci gremo z duhom Časa še mogoče bolj kakor drugi narodi. Dokaz je tole: Italijani so dobili Mussolinija. DsM so mu titel "il duče"; Nemci i..iajo Hitlerja; njegov titel je "firer"; Španci imajo generala Franca ; tudi on ima lep fašističen titel; in Slovenci v starem kraju pa imajo Korošca, katerega so krstili za
USSR potrebuje zaveznic
USSR je vsled Hitlerja in Mussolinija v težki zagati. Slednja dva hočeta, da naj bo nevtralna, dokler ne obračunata z Anglijo in Francijo. Potem pa bi vzela sovjetsko Unijo na vrsto, Nobena teh držav ji ni prijateljica. Ampak nekam bo morala iti — in kot zdaj znamenja kažejo, bo šla USSR skupno z Anglijo in Francijo, ker sta zanjo ti dve državi manjše zlo kakor pa os Rim-Berlin.
tajniku Antonu Zbašniku titel "oče otrok" (namreč v smislu jednotinega mladinskega oddelka) ; pri naši dttni domači zvezi pa je bil tajnik J. Gornik označen za "očeta zveze". On pravi: "Poslušajte in ubogajte, če sem res vaš oče."
Pa recite, če nismo gadje!
Pogruntali smo jo tudi s kampanjo '"dobre volje", ki pomeni, "vsi v i vašo dično domačo zvezo." Prostora v nji je zadosti za vse, če pa bomo zanj v stiski, lahko vzamemo cerkev sv. Vida. 2upnik Ponikvar itak ne more zmagovati dolga, ki ga ima cerkev v SDZ. Znaša okrog $175,000. To posojilo v naši zvezi cerkvi sv. Vida so odobrili med drugimi J. Gornik, Kušlan in Janko Rogelj.
Tudi napredni slovenski delavci lahko delajo v kampanji, predvsem oni, ki so člani SNPJ. Očetov sicer nima, ne posebno poudarjenih titelnov, ampak jc vredna, da delajo zanjo brez očetov. — John Filipič.
Podaljšanje delavnika
Vlada v Franciji j* delavnik diktatorsko podaljflala s 40 na kako in kaj v tej deželi in na' 45 ur in v munlcijskl industriji severnem tečaju. Tako je ugo-'na 60 In več ur, ako potrebno.
Seja odborov JSZ
V petek 5. maja se bo vršila v SDC seja odborov JSZ in PM. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja o našem pokretu in drugih zadevah.
.......................................I.......i
I	ZA LIČNE TISKOVINE	i
VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HAJJ3TED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS





. ________tA.

.L
m.

a

Proletarec, May 3, 1939,
"Delavska politika" 4 due 8.) aprila ima članek, ki je pisan tako, da gu znajo med vrstita-,
mi čitati le Čitatelji v starem kraju. Ako bi bil protest izražen naravnost, bi bil cenzuriran.
Očividno je članek protest i proti vladni osvojitvi Delavskih zbornic, v katerih so doslej imeli socialisti v Ljubljani, Maribora in drugje veliko večino| mandatov.
Ampak volja za od«por slovenskega !orlaliUične/a delavca je neupogljiva, članek iz o-menjenega lista se glasi:
"Nad po! stoletja se že naJe svobodne strokovne organizacije bore za pravico in kruh slovenj ke ga delavca.
70 let nazaj srga rase delavsko sociali-tično izobraževalno gibanje, ki je večinoma brez podpore slovenske inteligence dvigalo duha našega delavca in mu odpiralo široka obzorja. Le veliki duhovi iz slovenskega razumništva kakor Ivan Čan-I kar. H. Tuma, Dermota, Lon/arl so z vsem srcem in dušo delalii v tem gibanju.
40 let je minulo, odkar je začel izhajati naš Časopis "Delavec".
Pol stolet ja tradicije imamo za seboj in v tej sorazmerno kratki dobi je socializem vidno preobrazil našega delavca: in-j d u atrijski revirji kažejo največ, politične zrelosti in vztrajnosti, j v i ndustrij.sk i h revirjih je največ kulturnega življenja, v njih se čita največ knjig in časopisov, v teh revirjih v primeri s kmečkimi okraji skoro ni nobene kriminalistike. Naše organizacije se bore ne samo za kruh, temvcMudi vzgajajo delavce in sicer v duhu človečan-stva; zato je danes nase delavstvo cvet našega ljudstva.
Naše gibanje si je moralo priboriti pravico do življenja! ob stalnem odporu avstrijskih oblasti in tistih, ki so zastopali avstrijski duh na naših tleh. Drugi so prejemali podpore, mi brce. Drugi so silili za oblastjo, j mi smo vedno poudarjali svobodo. Boj nas je utrdil in danes smo močnejši in enotnejši v sebi kakor kdajkoli. Tudi delavci ^Jugoslovanske strokovne zveze" vidijo v nas prijatelje in nasprotniki bodo zbližali polagoma vse delavstvo, odrtosno bodo pripomogli, da bo med vse delavstvo prišlo spoznanje.
Našo gibaje M it* srečavalo z različnimi nasprotniki; ne samo s kapitalisti, temveč tudi s parveniji, hohštaplerji, fašističnimi domišljavci vseh vrst in ljudmi brez značaja, ki so is besednih revolucionarjev postali prvoboritelji reakcije. Vselej in vedno smo jih odpravili in po vsakem boju je bila naša zrelost večja,
Danes ima celotno nase delavsko gibanje to poslanstvo, da zbere okrog sebe sploh vse, kar je zdravega v našem ljudstvu, vse svobodoljubno čuteče in misleče ljudi.
Nekateri hočejo spremeniti delavrke samouprave v brezpomembne urade, pa baš proti tem bo delavstvo ustvarilo svojo resnično samoupravo.
Kdor misli, da se da na doll-fussovski način uničiti pol stoletna tradicija, bo doživel težko razočaranje na samem se-
ci, Jfrncji in nadaljevali bomo stojo pravdo, dokler je ne dobimo. Ko'ikor težja je, tembolj zasluženo bo pridobljena."
Več kot 18,000 inozemcev deportiranih leta 1938
V fiskalnem letu 1938 (to je leto, ki se je končalo 30. junija 1938 je bilo 9275 inozemcev deportiranih iz Združenih držav na podlagi deiportacijskih povelj (*arrants of deporta-tion). 9378 drugih inozemcev, ki jih je oblast smatrala podvrženim deportaciji, je dobiio dovoljenje odpotovati na laUne stroška, ne da bi se izdalo de-portacij.sk o povelje. Skupno število prisilnih odhodov je radi tega znašalo 18,6T»3.
Nezakoniti prihod je bil vzrok za deportacijo skoraj tretjine onih 9275 oseb, ki so bile izgnane vsled deportacijskega povelja. Kriminalci ao sestavili dru/o največjo skupino depor-tirancev. Drugi so bili telesno ali duševno pohabljene osebe, inozemci, ki so ostali dalje čez dobo dovoljenega zača&nc&a prihoda, ljudje nemoralne vrste itd.
Malo čez polovico onih, ki so bili deportirani vsled deportacijskega povelja, so bili mehi-kanski državljani in so bili po-vrnjenj v Mehiko. 20.9 odsto deportirancev je bilo poslanih v Kanado. 391 o*eb je bilo deportiranih v Italijo, 297 na Angleško in severno Irsko, 144 na Grško, 120 v Nemčijo, 79 na Norveško. 73 na Poljsko. 38 v Jugoslavijo.
PRIREDBE KLUBOV
J* Ze
Kampanje
Cleveland, O. — V metropoli je na nogah vse "kar leze in gre". Ljudje tekajo od hise do hiše in iščejo, kakor da smo odkrili zlata polja.
Nove člane iščemo. Vse naše bratske organizacije so razpisale kampanje za pridobitev novih članov, vrh tega pa tudi bratje Hrvati za svojo Zajed-nico. Vse tekmuje, kdo bo več dobil, in vse sprejmemo, najrajši' pa mladino. Otroke imamo radi. Silno so nam pri srcu in v velikih skrbeh smo zanje. Ce jih ne dobimo, so izgubljeni, pravijo iskalci. Izgubljeni za naš rod in izftuha za blagajne. Ampak kako to, da je tako malo mladine? Slovenske žene. poskrbite, da je bo več! Tak je klic iskalcev. — John Filipič.
V 1 ledenem irtnimu to priredbe
klubov JSZ, konferenčnih organizacij im socialističnih kulturnik dru-• tev:
socialistični sindiftati, ki so imeli v Delavski zbornici večino, j zaman zahtevali, da se razpi-I šejo volitve. Namesto volitev so sedaj bili imenovani v to institucijo le člani "Jugorasa". Vse ostale svobodne strokovne I organizacije pa so ostale brez zastopstva v tej instituciji, ki jo izključno vzdržujejo s svojimi prispevki delavci sami.
Da "Jugoras" in slovenski klerikalizem nima izvzemši par plačanih koristolovcev nobenih pristašev med delavstvom. najbolje potrjuje to, da si ne upajo razpisati tajnih volitev v to institucijo.
Tako sem ti na kratko opisal le nekaj težav, s katerimi se moramo boriti. Kljub vsemu pa malodušja med nami ni, nasprotno opažati je, da bodo morda vse te nevarnosti in pritiski najprej iztreznili delavstvo in ga zdramili iz omotice, s katero ga skuša uspavati reakcija in fašizem. Razen tega pa smo prepričani, da bo v naj-bližnjem času izbruhnila vojna.
"Proletarca" »em po tvoji vrnitvi v Ameriko videl le en izvod. Ameriškega družinskega koledarja nisem dobil že dve leti.
Zelo radi bi čitali tvoj potopis, o katerem nam pišejo, da je zelo zanimiv. Veselilo na.^ bi čuti odbo drugih, kaj mislijo o
nas.
Lepe pozdrave vama pošilja
MILWAUKEE. WIS.—Predavanj« o položaju v Evropi v nedeljo 7. maja v S. S. Turn dvorani pod avipicijo klubov it. 37 in 180 JSZ. Predavatelj Frank Zaits.
CHICAGO. ILL.—Koncert "Save" v »gboto 20. maja v dvorani SNPJ.
CHICAGO, ILL.—V soboto 27. maja zabava mladinskih odsekov kluba it. 1 Junior Guild in Comrades
CHICAGO. ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Preavetne matice sa severni Illinois in Wi»cons»n v nedeljo 2S. maja v Slov. del. centru.
Clevelandski komentarji
Urednik Enakopravnosti je v izdaji z dne 8. aprila kritično omenjal one dopisnike, ki skušajo svoje stvari objaviti v ME." že ko so bile drugje priobčene. Sabcu ne bi zameril, aki bi bil dosleden. Ampak čemu potemtakem ponatinkuje Rogljeve in G ril love stvari iz Nove Dobe in Napredka? In še kar s slikami! Kaj, Če bi tudi drugi zahtevali slike v svojih dopisih, potem šele bi se Tone hudoval!
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
t Nadaljevanje s 1. strani.)
mnogo ljudi, ki nevarnost za visok denar radi riskirajo. Vsled tega je Francija uvedla proti špijonom zdaj tudi smrtno kazen. Dne 26. aprila je bil v Parizu obsojen v smrt Francoz Louis Lucien Franck, kovač po poklicu, ker je dajal informacije o aktivnostih francoskega vojnega aparata neki tuji državi. Nekaj drugih Francozov, ki so zaeno z njim delali na francoski Magino-tovi obrambni črti. je vsled .t\':ake*ga prestopka bita obsojenih v dosmrtno ječo.
Joe Ozanic, predsednik unije Progressive Miners, je v imenu AFL protestiral proti vladnim izrabljanjam vodnih sil za elektrarne, češ, da se s t»tm odjeda kruh premogarjem, ker je treba vsled obilice cenene električne sile čezdalje manj premoga. Težko, da bo Ozanic s tem kaj dosegel, posebno še ne, ker mu ni toliko za premogarje kakor za nagajanje Rooseveltu in se bolj pa uniji UMW. Njegov boj je torej premogarjem bolj v škodo nego v korist.
V Moskvi je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni šest špekulantov, ki so pokupili popularne fonograske plošče, da jih ni bilo več na razpolago v
kontroliranih prodajalnah, pa so jih potem oni predajali po zelo zvišani ceni. Vlada bi storila pametnejše, da bi napravila toliko novih plošč, da bi jih lahko prodajala napol zastonj, špekulanti pa bi s tem spoznali, kaj je konkurenca. Kajti preveč regulacij tudi ni dobro. Konkurenca pa je dostikrat koristna, če ne za prizadete, pa za splošnost.
Nemčija je leta 1937 prodala Zed. državam za $15.184,000 igrač, lani pa za dva milijona dolarjev mant< Poleg Nemčije proda tej deželi naiveč igrač Japonska.
Iz Sofije poročajo, da se je Rusija odločila iskati z Bolgarijo bolj tesne stike, nego so med tema deželama obstojali doslej. Vzrok je, ker se Rusija boji nemškega in italijanskega dohoda do črnega morja. Italija je prišla blizu vsled osvojitve Albanije, Nemčija pa ker je že skoro na pragu Rumunije.
Anglija je uvedla prisilno vojaško službo — prvič v svoji moderni zgodovini v mirnem ča-»u. Pozvani bodo v armado zdravi fantje od 20. do 21. leta starosti. Trajala bo 6 mesecev. Vsi poslanci delavske stranke so glasovali proti.
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in "Zarje" v nedeljo 25. junija na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ke-(lu v Willow Sprinffsu.
VVAUKEGAN. ILL. — Piknik klu. ba it. 45 JSZ v nedeljo 30. julija.
CLEVELAND. O. — Piknik soc. kluba "Delavec" st. 25 JSZ na Zor-novi farmi, Bradlejr Rd., Brookljrn, v nedeljo 30. julija.
AVGUST
Canonsburg, Pa. — Piknik kluba it. 115 in Konference JSZ sa sap. Penno 20. avgusta na Drenikevem parku v Strabane, Pa.
OKTOBER
CHICACO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — Koncert "S a v j" v nedeljo 26. novembra v dvorani
SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert »oc. Zarje na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Plesna veseli, ca kluba it. 49 JSZ na boiicni dan 25. decembra v Slov. del. domu na VVaterloo Rd.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova sa-bava kluba it. 1 dne 31. dec. 1939 v dvorani SNPJ.
1940 MAREC
CHICAGO. ILL. — Priredba v ko rist Proletarca v nedeljo 4. marca f dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junij« na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Popravek k zapisniku konference v Pa.
Burgettatown, Pa. — V zapisniku konference klubov in društev Prosvetne matice, ki se je vršila v Moon Runu dne 26. marca, je v našem poročilu nekaj pomote, na primer, da ima klub št. 19 JSZ 20 članov. V resnici sem -poročal, da jih ima 9.. Dalje, da smo skupno z društvom št. 287 SNPJ naročili 20 iztisov Majskega Glasa, torej ne vsak po 10 izvodov.
Društvo "Slovenska gorica" št. 287 SNPJ priredi v soboto 13. maja zvečer veselico. -Priporočam sodrugom in somišljenikom, da se je udeleže vsi, ki morejo, kajti to društvo je napredno in nam rado pomaga.
časa za ditanje smo imeli v izobilju posebno pred 24. aprilom, kajti deževalo je vsak dan in v rove nam po 1. aprilu tudi ni bilo več treba.—Jos. Krmel.
Roglja in šabca je vzelo 25 let, da sta izvedela, kako naporno in nevarno je delo v jamah. To je zanju kar naenkrat zanimivo. S tem priznata, da nista nikdar čitala slovenskih delavskih in ne drugih delavskih listov in da nista imela o garanju delavcev pod zemljo ali kjerkoli nikakega pojma.— J. F.
"Počitnicc" premogarjev
Greensboro, Pa. — Težki časi so na-s objeli. Kamor se ozreš. se ti zdi, da je prazno. Premogarji imajo od 1. aprila dalje prostovoljne ipočitnice. Ali pa lahko rečemo temu tudi stavka. Mnogi premogarji pa imajo "delopust" že od leta 1930, ali so le tu in tam nekaj zaslužili. Zdaj so tudi ti siromaki na cesti. Kdo jih pozna? V zaščito social securit.v ne pridejo, ker so premalo delali, torej so tudi v tem oziru na "črni listi". Taki ljudje so povsod potisnjeni ob steno. — J. P.
Igra z "jugoslovanstvom" Pittsburgh, Pa.—Dne 7. maja se bo tu vršil shod Srbov, Hrvatov in Slovencev v "obrambo Jugoslavije" ali nekaj slič-nega. Sklicatelji pravijo, da naj pridemo vsi, da pokažemo ljubezen do domovine svojih o-četov, kateri smo dolžni nuditi svojo pomoč. Med sklicatelji je bivši in sedanji komunistični vodja S. Loyen, ki je še pred nekaj leti napadal vsakega, ki je govoril o "ljubezni do domovine", nato se je prelevil v hr-vatofila, zdaj pa je spet Jugoslovan. Glavni govorniki bodo ljudje njegove sorte. Za reklamo shodu so glavni odborniki HBZ. KSKJ. JSKJ in SNS. Nepoučeni bodo seveda rekli, da so govorniki imenitno povedali in da jih bi še poslušali. Nepri-lika je le, da ti govorniki govore vsake kvatre drugače. — P.
Predstava soc. stranke
Chicago. — Soc. stranka či-kaškega okra ja bo imela predstavo v korist svoje blagajne v *oboto 20. maja ob 8:30 zvečer v Repertory teatru, 29th East 7th (Balbo) St. Vprizorjena bo igra "Onc Third of a Nation". Tiče se stanovanjskega problema revnih ljudi, ki žive v slum-sih. Vstopnice so po 50c, 75c in $1.00.
Seja kluba št. 49 JSZ
Cleveland — Seja kluba št 49 JSZ se vrši v petek večer 5 maja v čitalnici Slov. del. do-ma, 15335 VVaterloo Rd. Pri-četek ob 8. zvečer. — F Barbič.
PRISTOPAJTE K
Petdeset let smo delali hlap
TISKOVNI FOND PROLETARCA
Hitler mora v nova osvajanja, ali pa bo propadel
(Nadaljevanje s 1. strani.)
jave, da je Jugoslavija zdaj v zvezi "proti - komunističnega" pakta, le nista hotela podpisati. Kaj bo z Jugoslavijo, ne more danes nihče uganiti. V tej številki Proletarca sta dve pis-mi sodrugov iz Slovenije, iz katerih čitatelj lahko brez truda uvidi, kako v silnih težkočah se tam čez gibljejo naši ljudje (socialisti), in kako arogantno nastopajo naeijl, ki imajo tudi med Slovenci prilično pristašev. Klerikalci, ki vladajo Slovenijo, pa so .pač navezani, hočejo ali nočejo, na politiko Vatikana in Mussolinijevega Rima.
MILLER'S CAFE
USTANAVLJAJTE NOVA DRV STVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
Tudi našo mladinska odseka delujeta
Chicago.—Junior Guild JSF je imel par dobro obiskanih sej, na katerih je imel tudi predavatelja. Na prihodnji v petek 5. maja bo predaval Joseph Drasler
V soboto 27. maja priredi v Centru zabavo s sodelovanjem odseka Comrades, v katerem je naš mladi naraščaj.
MM III MM IMMMMMM;
BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD
;	Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN. PA.
iMMtMMMMMIlMMMf
5205 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Fino pivo, vino in igsnjs. Vssk pe-tok ribj« večerja, ob sobotah ko-koftja. — Fina postreftbs. Dobra godba.
VIII. IZKAZ
Cleveland. O. Po 50c: Frank Rant in Neimenovan; Anton Colarič 4f>c; po 25c: Anton Peterle, John Lončar, Frank Volkar, Nick Fumtf, Frank TomiiČ in Jennie Pavlin, skupaj $2.95. (Poklala Jennie Dagarin.)
Chicago, III. Joseph Oblak 50c; po 25c: France« Wouk in Kope lunarne, skupaj 11.00. (Nabral Joseph Oblak.)
Virden, 111. Fed. SNPJ centralni Illinois $1,00. v (Poslal Frank llei*ich.)
Pincy Fork, O. Nace fclemberjcer 91.00.
Greensboro, Pa. Johsiinn Prfjak
CKtrago. III. I/>Uls Steblay ?>0c; John Potokar 35c. skupaj 85c.
Pueblo, Colo. Nabrano v veseli »Iru-*bi $.1.50. Prispevali so: po SOc: M»r-tin Miklich, Frank TomAi*. P«'te To-mich. A ntonia K lun, Matija Starte-vlč, Frank lk Itezar in Frank llrayda. (Poslal Frank Boltesaiv)
Skupaj v tem isks*u $10.55, pn»j-inji i.kss $357.38, skupsj $367.1)3.
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Dr. John J. Zavertnik
PHYSIC1AN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dailf At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawferd 22It At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Dslly Tol. Canal 1100 Wedne*<lsy snd Sunday by appointments only Retidenee Tol. t Crawford M40 If no anawer — Call ' Auatin 1700
Vabilo balincarjem
Chicago. — Slovenski družabni klub Slovenski center vabi vse balincarje na sejo v petek 5. maja zvečer. Seja bo v Centru. — J. Sprohar.
!	NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JE;
>
j 21».»7 So. Lnandnlr Avenne
4'hienjto, lllinoi« ...........................t.....................
LISTNICA UREDNIŠTVA
F. B., Cleveland, O—List bil že napolnjen, ko smo prejeli tvoj dopis Bo v prihodnji številki.
A Tugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KMJCATION
ORGANIZATION CO-OPERAT1VE
COMMON VVEALT1I
NO. 1651.
PublUked W*okly al 2301 So. LawadaU Avm.
CHICAGO, ILL., May 3, 1939
VOL. XXXIV
Another Anti-Labor Bili Is Passed
DISTRICT CONFERENCE OF JSF EDUCATIONAL BUREAU AFFILIATES
The vvrcckers at Madison, VVisconsin, have put through another of their bills, the ao-called VVisconsin Council of Agri-culture bili repealing the state labor relations act and sub-stituting a caricature in ita placc.
The state labor relations act was a splendid piece of legis-lation. It vvas fair and honest. It was not passed for any under-handed -purpose but vvas intended for the definite purpose stated at its adoption, namely, to improve the relations between employers and emplo.vcs and to promote industrial peace. It had the desired effect.
Not ali etri kes and other employer troubles vvere avoided, but a great many of them vvere. With a personnel of able and sincere mediaturs, many a dispute that might otherwise have developed into a prolonged strike vvas settled around the council table.
The mediators found that, in these disputes, each side had a good deal of feeling against the other. The policy was to let them get these things off their chests, first of aH, saying exactly what was on their minds and sometimes calling each other names that would not look well in print. After the steam had been blown off in this manner, both sides calmed down and usually made a real effort to patch up the difficulties and reach an amicable accord. Patient conciliators, with tact and pru-dence, can do vvonders. The state labor relations act gave them an opportunity their wonders to perform. It actually did promote industrial peace.
Now this is to be thrown overboard. A one-sided act, hostfle to the labor, is to be submitted.
And as if that were not enough of a calamit.v, the ne\v board of three is to be appointed by the present governor. One; object in completely repealingr the old act instead of emascu- COOK COUNTY Iating it with vicious amendments, was to give the governor the i ^^
power to name his own board. You know what that means. The The County Organization Confer.
old board was free from interference. It was permitted to carr.v '"cckori|in^ pl*ntnvi' fo: " TT	- , . .	.	« .	h*«'0 poMtponra to Sunday, Mav 7
out the purposes of the act to the best of its ability. But the at 1.30 p. m. at 549 We*t Randolph present governor has already shown that if appointees do not Street, to giv« branche* more time
do what he thinka ought to be done they are not "cooperating" toJ>rrf?r* forJhv
,	. „,.., .»i . .	,	.	the agenda <>f the konferenc
and they must go. With a bad law to enforce, and most likely be branch activities anti-vrar
bad aippoiiitees, and stringb on them at that, the state can look , *"<i unemployed work, educational
for just the opposite of the promotion of good vvill in industry.! !>™*nmB> slocUh-',t c?th*r
* I literature disti ibution, recruiting.
! trade union work and a summer pro-
jrram.
AH comrade* are urgetl to attend and participate in the conference.
"One Tkird Of A Nation"
The County Organization ha> bouirht out tbe h<>use for a theater benefit party on Saturdav. May 20, at 8:30 P. M., to "One Third Of A Nation," a play about slums and honsing, at the Rcpertory Theater. j Tickets are 50c, 75c and $1, and can bc purchased from the County Office.
Chicago, III. —- Secrvtary of the lllinois-Wit»consin District Conference of the JSF, Anton Garden, la*t week addre«*ed the follovving call to aU Rranches and affiliated fraternal and cultural organisations of the Federation'* Educational Bureau:
TO THE AFFILIATED MEMBERS OF THE EDUCATIONAL BUREAU JSF;
Dear Brothers and Sister*: As a member organization of the Educational Bureau JSF, you are hereby in formed of the Spring meeting of ali affiliated boilies in this region, vvhich is to l>e held Sunday, May 28, at 9:30 A. M. at the Slovene Labor Center, 2301 South Lawndale Avenue, Chicago, Illinois.
You are cordially invited to elect two delegates to repreaeiit your organization at this important conference vrhich vvill deal vvith our cultural and educational problem* and labor topies.
Fraternally yours, The last two JSF conference« were held in Milvvaukee :.tul \Vaukegaii, to both of which the response of delegates and visitors vvas favorable. Delegates, young and old. from the JSF Branches, fraternal lodge* and other organizations attended and ac-tively participate<l in th.» numerous discussions on various labor and cultural topies vvhich took plače.
The educational value of these conference* to ali attending is worthy of everyone's attention and participa-tion, and we therefore strongly urge ali members to make sure their lodge is rt presen te d.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
—Milwaukee Post.
A New Type of Fascism
Braack Meeting
A fairly large number of members tnrncd out for the meeting of Dranch I at the Center last Friday evening. Along vrith regular routine business pertaining to Branch work, our pub-iications, and our fortheoming af-faira, vve elected a number of delegates to the JSF Distriet Conference to be held at the Slovene Labor Center on May 28. Repreaented at this conference will be delegates from aH JtfF Branches, lodge*, and other affiliated member-organizations of the JSF Educational Bureau (Prosvetna matica), in the states of Illinois and Wisconsin.
In the name of the Branch a peti tion circulated by the Du Quoin Miners Defense Committee, was signed and sent to Governor Horner and the State Board of Paroles.
This atteropt to save the lifes of five young miners' sons eonvicted in 1933 on circumstancial evidence anj novv serving long tarois in the Southern Illinois penitentlary at Menard. is sponsored by the Workera Defense League and the Chicago Ex-Coal Miner* Club. and supported by the. Progressive Mine VVorkers of America and the United Mine Workers of Illionis.
Aftc the conclunion of the business part cf the meeting we heard Joiko j Oven teli about his recent trip toj Mežico and ali that he saw there.
Ceunty Organiser, Htrry Fleisch man attended the meeting.
Jnaioe Guild Actmtio*
A very aetive group of young people composing the JSF Junior Guild meet regularly at the Center on the first Fridav of ea?h month, and al-most weekly for rehearsals and other activities. Last Saturday they parti-cipated in the program of a Bohemian Tamburitz* Club in the city. At each of their mont hI v meet mg« they ar-range to have a spvaker. Oacar Godina addressed them at their last meeting and yours truly is scheduled for the meeting this Friday.
The older comrade* able to do so should attend the«e meetings and en-courage the yourtgsters »long.
aH ordera for the May Herald were fllled and on their way to the readers. We feel confidcnt that aH groupn spousoring Mav Day affairs will have tho May Herald on hand and will easily dispose of it among their crowd.
In its usual format, with an attrac-tive cover and beautifully illustratcd throughout, tbe wide aelection of articles, poems, and stories vrritten by contemporary people many of vvhom you undoubtedly knovv person-ally, make« this publication one every-one of our people, young and old, should read vvith pleasure.
Significant to, ia the fact thai it U one of the only publ.cations in magazine form among Slovenea in America »n vvhich the velce of Amer-ican-born childrt n of Slovene parent* is heard.
Qne typc of faacism is handled trith much delicacy in this country, although it is fully understood in the nevrspaper offlcea and by many people who want to avoid controversy vvith high prelates of the Catholic Chareh. When Pope Pius last vreek
Mussolini in armed marches again*t independent »tates in Europe and is ^lso an ally of the Na z i gangsters in Gcrmaoy vvnom the Church itself has opposed.
Throughout its hi*tory the Church has adapted itaelf to every type of
oobgratulated General Franco on hi*	ruling class regime—slaver>', feudal
"Catbolic desired victory," following	bondage and novv the nevv bondage
it up with a broadcaat to Spain ap-	0r totalitarianism—shifting its sup-
proving tht Mnoblest of Christian sen-	port from one system to another as it
tlmentor' that inapires the bomber of	decided vvhich one vvould win. It now
men, vomen and ehildren; when high	ap(>eai*s that in this vrorld struggle
clerical organs in this country Uke	against the nevv barbarism, it believes
the same course; when Franco's kept;	it vvill win and desire« to be friendly
press dcelares that President Roo*e-	with it in order to a**ure the future
vclt*s letttr to the Berlin and Rome	of its immensc propertiea ali over the
terrorista "vras an insult to these	world.
great "sUtesmen" and the vulgar	Fortunately, a large *cction of
FailMir Coadhlln ««ntlau«f bU atUcki	Aitierknn Calhviic* are <>pp«>«eti to
on the Jewish people, it is obviou^ that another brand of fascism is facing the vrorld.
It is aiso interesting that it supported armed insurrection in Spain againat the republic vrhile its protege.
this poIicy, especially members of trade unions uho knovr vvhat has hap-' pened to unions in Germany, Italy, j and Spain under the totalitarian des-pots. They have little voice in their, Church but they can speak vrith other
Franco. as a partner of Hitler and workers in their unions against this
totalitarianism. Democrocy vvill vvin this " vvorld struggle and the high clerical allies of the barburian* vvill face the embarra*ing ta*k of explain-. ing and apologizing for their preSerVi course.—Nevr Leader.
Highesi Paid Persons In America Rcvealed
Top money is in the movies, figures reveal, vrith Louis B. Mayer, motion pieture executive, the highest paid American in 1937.
TRAVERS CLEMENT
This vras revealed vvhen the hooae | NAMED NATIONAL
SECRETARV OF S. P.
way* and means committee gave the country ita annual peek at vvhat the other person makes. The report, com-piled by the treasury. listed salaries and bonuaes over $15,000 paid by U. S. eorporatiom.
Mayer's compensation topped a list studded vrith notables of Hollyvrood and industry. Of the 10 higest salaries, seven vrere paid in the motion pieture and entertainment vvorld. Of the top, 20, 15 vrent to actors, act-reaaes, motion pieture and entertainment executlvea.
Ten Leaders
The top 10 salaries:
L. B. Mayer, exccutive, Loew's, Inc., and M«tro-Goldwyn-Mayer — $1,206,503.
J. Robert Rubin. executive, Loew'a. Inc., and • Metro-Goldwyn-Mayer — $754,254.
N. M. Schenck, president, Loew'a Inc.—$541,602.
Willlam R. Hearst, nevrspaper ovrn-er—$500,000.
Predarick March, aetor—$484,687.
Greta Gtrbo, actreaa—$472,499
Maj. Ednrard Bovres, entertainment executlve—$427,817.
"Hiomas J. Wataon, president, international business machine* Corporation— $419.898.
Eugene G. Grace, president, Beth-Ichem Steel corporation—$394,586. These fantasUc salaries are paid in
Chicago, III. — The national ex-ecutive committee of the .Socialist Party, USA, meeting in Detroit. Michigan. April 16, 16. and 17, received reports of grovvth in Sociali*t sentiment and organization throughout the country, created a nevv di*-triet organization of the party, made up of the thirteen southern states, set a tentative date for th*- 1940 national convention and elected Trgvers Clement of California, a member of the national executive committee, a« national aecrctary to fill the vacancy occasioned by the reeent resignatlon of Roy E. Burt.
The national executive committee further unanimously conflrmed In their positions Arthur <». McDovrell a« national labor secretarv of the par-ty and Gerry Allard as editor of the Socialist Call.
Travers Clement vras elected to the national executive committee of the Socialist Party at the Kenosha convention in 1938.
He is an netive member of the Nevv*pa per Guild and the Sailoni' union.
Deb» Wa« II i U lil
The man vrhose tc*timony in the World War days vvas instrumental in imprisoning Eugene Victor Debs has-recanted.
His name i* Clyde r. Miller, Nevv York City. a staff member of the Col-umbia university. Novv an expert on propaganda anal>HU, Milit-r eiloa hi* own experience as "a reason for ap-proaching the vvhole problem of propaganda vvith humi!ity."
Debs. a foumler of the railroad brotherhoods and four times the nominee of the Socialist Party foi the presidency of the United State*, was speaking at Canton. Ohio, June 16. 1918, vvhen Miller, as a nevrspaper i correspondent, covered the meeting for a Cleveland nevrspaper.
He heard Debs say:
"This is not a vvar to make the world «afe for democracy. This is a 1 war in vrhich the«e millions of boys and innocent young men vrho are doing the aetual fighting are pawns. of selfish groups in the various nations. I shall do ali I can to oppose this vrar, to oppose our young men going over to fight in this vvar."
Chief Witne«s
Miller telephoned the distriet attor-nev and asked that the Socialist lesd-er be indieted a* a violator of the espionage la\v, later act ing as the chief vvitness.
Miller also recalls that Debs had told him that "perhaps in 20 years you vvill think different';/ about this matter."
In serving vvith the American Ex-peditionarv Forces, Miller snys, and In talking vvith correspondents, generala and statesmen, he decided Debs vras more right than vvrong.
Later he vras among tens of thousands of Americans vvho appealed to President Harding to releasc Debs. Debs was released from the peniten-tiary on Christmas Day 1921 after a preaidential pardon had been granted. He had *erved 2 years and 9 months of his 10 years sentence.
"Sava" at Song F««tival
Last Sunday Savan*. 100 percent strong, journed to Milvvaukee vvhere they participated in the Spring Song Festival held each year by the singing societies in the Illinois-Wiscon*in distriet—Chicago, Milvvaukee, Wauke-gan, La Salle and others.
•'Kova V chorn* appeared on the j program of the S5NPJ Federation in Chicago recently. One of their duets vrill entertain at MNada'»* affair shortl.v. And. of course. the vvhole chorus is earnestly and diligently preparing for their concert dn May j 20.
"Contrad«*" Mre t Saturd«r»
Members of Branch 1 vvho have not yet enroHed their ehildren in the class meeting ever>' Saturday morning at 9 A. M. at the Center should do so. The class is under the dircction of Anne Beniger.
Many advantages in learning are to be gained by the ehildren attending either this class or joining the Junior Guild group.
Social and Part?
The JSF Junior Guild and the "Comrades" have a party and social planned for Saturday, May 27, at the Center, to which everyone is invited.
LET THE REFUGEE CHILDREN COME
Even though arrangements have been made so that they vvould not become public charge?, it ia doubtful if congres« vvill permit 20,000 refugee ehildren to come into the United States over and above the quota.
The proposal is that 10,000 be allovr-ed to come in this year and another 10,000 next year.
To let them come vvould not onl.v be a humanitarian act but it vrould be a self»shly patriotic act as vreli.
We say it vvould be a «elfishly patriotic act as well, because there ia a deficit of ehildren in thi« country.
Economists are grumbling on ac-eount of the fact that the compar-ative number of clder]y people ia in-creasing and vvill inerease more rap-idly for several decades—at least until 1980—unlefts there is a change for the better In the birth rate.
The buth rate might bc inereased by taking measures to improve the standard of living and to abolish un-emplo.vmenL ,
That uill not b«* done until the people vote for it. Hence, temporarily at least, there is a shortage of ehildren.
Thi* deficit could be partly made up by bringing in the refugee ehildren.
They ought to be brought in for un*elfi*h, humanitarian rcasons, but if that does. not appeal to congres*, the selfish reason should.
The matter is nos in the hands of a congresaional committee vrhich is holding hearings. The bili should in-clude iTfugee ehildren from ali the dcspotic countriea.
—Milvvaukee Post.
ON READING
Reading or the enjoyment of books has always been re-garded among the charms of a cultured life and is reapected and envied by those who rarely give themselves that privilege. This ia easy to understand when we compare the difference between the life of a man who does 110 reading and that of a man who does. The man vvho has not the habit of reading is imprisoned in his immediate world, in re«pect to time and space. His life falls into a set routine; he is limited to contact 011 conversation with a few friends and acquaintances, and he seea only what happens in his immediate neighborhood. From thia prnon there ia no eacape. But the moment he takes up a book, he immediately enters a different world, and if it is a good book, he is immediately put in touch with one of the be.<t talkers of the world. This talker leads him on and carries him into a different country or a different age, or unburdens to him some of his peraonal regrets, or discusses with him some special line or aapect of life that the reader knowa nothing about. An ancient author puts him in communion with a dead špirit of long ago, and as he reads along, he begins to imagine what that ancient author looked like and what type of .person he was. To be able to live two hours out of twelve in a different \vorld and take one's thoughts off the claims of the immediate present ia, of course, a privilege to be envied by people shut up in their bodiljr prison. Sueh a change of environment is really similar to travel in its psychological effect.
But there is more to it than this. The reader ia always car-ried away into a world of thought and refleetion. Even if it is a book about physical events, there is a difference between see-ing sueh events in person or living through them, and reading about them in books, for then the events always assume the quaiity of a spectacle and the reader becomes a detached spec-lator. The best reading is therefore that vvhich leads ua into this contemplative mood, and not that vvhich is merely occupied vvith the report of events. — J. D.
PHiiiiipi,i,M*......
~ ARCHLICHT
.....
Donald Lotricm
un-
ONE-MINUTE TEST
1.	When did the Japaneae '* dec In red vvar" in China begin?
2.	What flovrer vvhich brings a large priče in northern climcs grovrs vrild in the trcpica?
3.	For vvhat academic <!egvee do the initials M. S. stand?
ONE-MINUTE TEST ANSWERS
1.	July 7, 1937.
2.	Orchid.
3.	Master of Science.
"Mmy Herald" it Oat	,.	.	.	. .
Honor m unknovvn in despotic
With the beginning of last vreek states.—Montesquieu.
SPRING CAN HAVE A DIFFERENT MEANING
The 'right to life, liberty and the puraitlt of happiness is pure hypo-cri«y in a country in vvhich men are denied opportunity of making their
. . . ,. , ,ltl , - ----i l»v«nK hy honest labor unless thay pay
a land in whleh millions of men must | trlbute to others.
beg and women seli for a H vin g.
-American Guardian,
Words of Wi$dom
A sculptor can always see in a piece of unmnlded clay a more per« fect figure than he can ever hope to shape. — Laura Krey.
Wherevtr you see i»era«»cution, there ia more than a probabillty that truth Is on the perseeuted side. — I Lattmer,
Josko Oven gave an interesting lecture on the history of Mcxico after the regular meeting of Branch 1 JSF. last Friday. He had just re-turned from an extended trip through Mexico and vvas able to bring first-hand information on the natural beauty of the wilds and desert*. He especiall.v strug«d the coming of Cor-tez and the period vvhich letarded the progress of Mexico so much; the rev-olutions, and of the present makc-up of the government He spoke highly of Ca rde nas' regime and the lovni support given him l\v the laboring masses. The country is on a mudi lower standard of living than here in the United States, but the people seem to be progre*«ing satisfaetorilv. Comrade Oven reported that the country i* in need of meehanical oquipmcnt because practically aH of the lab<vr is done by hand. Moxico is chiefly an agrarian state and the cli• mate is vcry favorable to raisng scv. eral crop* of vpgetable* in one *eason. He also touehed the question of Disgo Rivera, the murals painter, vvith m-hom he had a session. and hovv the«,? artists portray the life of the Mex-icans in large vivid colnns. A trip through Mexieo is exceeding1y vvorth-nhile in the opinion of Comrade Oven.
If any of our comrades wi*h to join an excursion to Cleveland. Ohio this week-end, they ma.v do so at an unu«ually lovv los t of $5 for the i-ound-trip. Pioneer Lodge. 559 SNPJ, is sendine fort.v bowlei-s to the National SNPJ Bovvling Tournament and s« a special bus has been charter-ed vvhich vrill leave the Slovene Labor Center at 11 P. M. Friday, May 5th, returning about midnight or soon thereafter, Sunday. May 7th. Another ?roup is going by the Nevv York Central Railroad, providing nine more roiervations are taken up vvithin the next <»ay or tvvo. A special round-trip fate of $10.25 for a group of tvrentj-flve tr more ha* be<>n secured. Antone vvishing to go should get in touch vvith this vvriter by calling Lavvndale 2344. Incidentally, the National SNPJ Bovrling Tournament should be a big
*uccc*s. We in Chicago are giving the Tournament our full support and if the other soetions of the country do as much, it is possible that six hun-drcdVhovvlers mav eonvei-ge in Cleveland for this National event We Hish the Tournament and IU manage-ment complete success.
Americans are really beginning to follow up on the Hitler Idea. It seems that many of them believe what Hitler haa to say, desplte the fact that every promise ever made by Hitler ha* been broken. It seems that the.v 1 would rather be lied to by Hitler than ' even their own Preaident Roosevelt. veho after ali, has some semblance of telling the truth. Of course, it ian't hard to understand why this should be ao. The powerful capitalist pap?r.vI are determined to ruln the reputatlon of our Preaident and diminiah the value of our Demoeracy in the eyes of the average vrorking man. Thuv theae horrid institutions are more damagelng then the dictaUvra them-
selves and if any action should be taken against anyone, the people operating these nevv* agencies should be impeached.
lx»dge Delavec, 8 SNPJ, of South Chicago h-ld its 3l>th Anniversary eelebration at the Hrvatski Dom last Sunday. They had a good attendance and a number nf prominent men sp<»ke of the history and vvork of tho Society. The lodge has gone througn numerous strifes but has finally put the house in order and it is hoped that the present leadership vvill be able to bring together the opposing elementa and unite them for the pro-eres* of the workers vvho are members.
CONSUMER'S NOTES
The Low-lnconvc Family Need« A Booit
VVhen vvorker Smith in the city earning leas than $1.500 a year gets a $100 raise, he isn't the only one vvho finds the vvorld a roaier plače. Farmer Jone* in the country also has a stake in the raise. because any-vvherc from one-fifth to tvro-fifths of it is going to go for the food that vvoi ker Smith buys from farmer Jones.
Tbat's the conclusion reaehed by expert* of the Agricultural Adjust-rnent Administration in a reeently published report.
Survejr* shovr that the great op-povtunity in expanding the market for farm products lies in the lovrcr-income braekets—those families re-ceiving les* than $1,600 per year, says the repo»-t. Families vvith in-comes of more than $3,000 per year would inerease their food purchases by only about $3 vrith an additional $100 inccme. But vvith the families reclving less than $1,500 it's another story.
lt has been found that families in this income bracket vvould probably spend betvveen $20 and $30 for food out of an additional income of $100. This possible inerease in food ex-penditures in the lovv-income group is hl«hly important to farmers because about 65 perccnt of the families in the United States fail in this group. Con*cquently, the farmers' concern over raising the incomes of this group ahould possihly bc quite as great a* it is in a balanced production program.
A GOOD WORKER
Works as hard as hc'a told. As long as he's told, For the pay he's told, Votes as he's told, I>oe*n't speak bold, Ha* no union hold But feet that are eold.
And goes to the J>oorhouse Over the hlll, VVeak aa a mouse When old and iU.