No XLVIII - št. 14 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 17. februarja 1995 sedm| iz M evidel pnikol doV<| ti Seli v pil I inkupL^. al po] ,dobf )anki« oba f ; odp< jvrafl adel metri jstal pa rk Inišni«! stran 3 Poslanci politizirajo, prizadeti pa čakajo stran 9 Na kosilu pri predsedniku Kučanu stran 5 stran 22 Nikamor ne grem, pa naj me odpelje policija Debeluharji s Hudega Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj - Banka «/ pojlahoni 1C dala za ranj e na rna-nije-;kaj de-icga arja i na pa; rep> njenim »pili iste, d in ;u t Št v •no*. 'H im i r , /* 4# S posveta o šolstvu v Poljčah Ravnatelja nastavlja minister, ne župan V novih občinah so prepričani, da jim šolska zakonodaja daje premalo pristojnosti, pa veliko obveznosti. Poljče, 15. februarja - Na posvetu z župani, ki ga je ta teden v Poljčah pripravilo Ministrstvo za šolstvo in sport, je bila beseda o tem, kakšne bodo naloge občin v šolstvu. Financirale bodo vrtce in osnovno šolo, glasbene šole in del izobraževanja odraslih. Njihova obveznost so na posvetu v Poljčah na šolske oblasti naslovili vrsto vprašanj. Skupina županov pa je prepričanih, da imajo glede na precejšnje obveznosti v šolstvu premalo pristojnosti. Želeli bi aktivno sodelovati denimo pri oblikovanju šolskih programov, imenovanju šolskih svetov, oblikovanju Mu Šolsko ministrstvo je lani razpisalo natečaj za sofinanciranje naložb v šolski prostor. Na razpis je prispelo 260 vlog. Ministrstvo prednostno financira zlasti tiste naložbe, kjer gre za odpravo dvoizmenskosti pouka (kjer je petina učencev na dveh izmenah), kjer izvajajo pouk v več stavbah, kjer so šolska poslopja nefunkcionalna, kjer so učenci na tesnem in podobno. Na razpisu je kandidiralo tudi 15 gorenjskih osnovnih šol: Preiihov Voranc na Jesenicah, pet kranjskih podružničnih šol (Orehek, Naklo, Kokrica, Trstenik in Kokra), vse tri triiške osnovne in glasbena šola, v bivši škofjeloški občini pa šola Poljane, Selca, Trebijo, Cvetko Golar in šola J. Janeiiča. Gre v glavnem za adaptacije ali prizidke. bodo naložbe ob sofinanciranju države. Od lani pomaga ministrstvo pri obnovi in gradnji šol s "šolskim tolarjem", ki ga bodo moralio zaradi potreb zbirati tja do leta 2004. Župani in drugi predstavniki občin šolskih uprav, postavljanju meril za ustanovitev vrtca ali šole, pa tudi pri imenovanju ravnateljev. Po zakonu slednje nastavlja minister, lokalna skupnost pa pri tem nima besede. • D.Z., foto: G. Šinik v« edno več skrbnikov naše varnosti Policisti in varuhi Sir *0raj sočasno, ko parlament na novo uzakonja položaj, ionizacijo in pristojnosti policije, se pojavljajo stran- Sk ^rske skupine za varovanje članov in državljanov. Ljubljana, 17. februarja - Citno postaja Slovenija yrzava, prepredena z raznimi s.arn°stnimi in podobnimi ^žbami. Ob policiji imamo J, °snovi zakona tudi za-ebne detektivske in var- ane službe, od preteklega ledna naprej pa še posebne bankarske ekipe, zadolžene z? varnost. Gerlančeva Na-Clonalsocialna zveza je ustalila trojke, ki naj bi državljane varovale pred ne-P^dipravi in le-te, če jih ^lotijo, predale policiji, La-P°va in Verzolakova Slovenska nacionalna desnica pa je Jstanovila Slovenski Sokol, ki ?e bi le nadaljeval stoletne Edicije sokolstva na Slo-^nskem, ampak bi bil tudi ^aruh članov stranke in °dstva ter varnostna varova, da se ne bi v stranko rinili "krti" z namenom ^odovati in razbijati stran-*°, Notranje ministrstvo daje edeti, da varnostna dejav-"°st trojk in sokolov nima osnove v zakonodaji, in da bo }jKrepalo, če bo prišlo do zakonitega poseganja v "s?nnost posameznika ali v pnstojnosti države, ^erlanc in Lap posredno zastavljata vprašanje, ali smo v Sloveniji varni oziroma, če je policija sposobna varovati življenja in imetje državljanov. Parlamentarna razprava o zakonu o policiji je namreč pokazala na razhajanje, ko na eno strani tarnamo nad neučinkovitostjo policije, v isti sapi pa skušamo kratiti njene pristojnosti, ki naj bi dale njeno večjo učinkovitost. To ne gre skupaj, je dejal poslancem notranji minister Andrej Šter in opozoril, da se lahko znajdemo v hudih škripcih, če bi se policija in razne zasebne ter druge varnostne službe znašle na nasprotnih bregovih. Tudi pri nas naj bo tako kot v večini urejenih držav politično neodvisna in strokovno usposobljena policija glavni varuh državljanov in njihovega imetja. • J. Košnjek mobitel Uradni prodajalec Razburjenje v Kranju Svinjska farma za pokopališčem Štefan Krč gradi farmo prašičev v neposredni bližini osrednjega kranjskega pokopališča oziroma naselja Planina. mesta, a do izdaje Kranj, 16. februarja - Ko so se v preteklih dneh začeli na prostoru ob cesti, ki je v neposredni bližini osrednjega kranjskega pokopališča zbirati delovni stroji, se je sočasno razširila novica, da gre za gradnjo svinjske farme. Zgodba, ki sicer skozi svojo "osnovno vsebino" spominja na nekdanjo vojaško svinjsko farmo v Crngrobu, katere medijska obeležitev je prav skozi pisanje Gorenjskega glasa v tistem času močno razburila takratne politične in vojaške veljake na Gorenjskem, se je intenzivneje začela razvijati že pred sedmimi leti. Takratna kranjska vlada je namreč sprejela sklep, da se lahko na sicer najkvalitetnejši kmetijski zemlji zgradijo svinjaki. Slednji naj bi se tako iz središča Huj {>reselili na obrobje okacijskega dovoljenja takrat ni prišlo, saj je Ustavno sodišče razveljavilo določbo, po kateri bi lahko občinska vlada kar sama sprejemala spremembe družbenega plana. Postopek je stekel znova in tudi nova občinska izvršna oblast je menila, da lahko Krčevi na zemljišču v bližini kranjskega pokopališča zgradijo svinjsko farmo. Avgusta 1991 so tako sprejeli dokument, ki je skozi "Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Kranj" med drugim predvideval tudi, da se 4, 8 hektarjev zemljišč", ki so temelj proizvodnje hrane in kot taka trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, izjemoma nameni za nekmetijsko rabo." Na seznamu je poleg Štefana Krča zaslediti še 33 imen. Nadaljevanje na 3. strani! • Vine Bešter 064/225-060 DOBAVA TAKOJ STRAN 32 Sojenje Primožu Koširju prekinjeno do 27. februarja Video kaseta bi marsikaj razjasnila 27. februarja naj bi prišle na vrsto nekatere nove priče, naslednji dan izvedenci sodne medicine, 7. marca izvedenci psihiatri, 8. marca naj bi bili končni govori, predvidoma 10. marca pa bo sodni senat obtoženega Primoža Koširja spoznal bodisi za nedolžnega, bodisi za krivega smrti žene Mateje. Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 2a gostince, za obrtnike, (h a trgovce podjetnike vtu<« črtna koda) VODENJE POSIX)VNIH KNJIG "J za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) *4CUNAIJN[IŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJ A NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vablj ev\\\ Tudi pri Gorenjski banki kartica Activa-Eurocard/Mastercard Kartica Activa bo kmalu konvertibilna Kranj, 16. februarja - Plačilna kartica Activa bo prva domača kartica, s katero bo moč plačevati Jto vsem svetu, saj bodo astniki Activc lahko v kratkem - tudi v Gorenjski banki - zaprosili za kombinirano kartico Activa - Eurocard/Mastercard. Activa bo tako v kombinaciji z Eurocardom prva domača kartica, s katero bo moč plačevati doma in v tujini. V Splošni banki Koper so prvih 30 že preizkusili, v kratkem bodo lastniki Active lahko zaprosili za kombinirano kartico, izdajala jih bo seveda tudi Gorenjska banka. Poleg omenjenih dveh bank pa jih bo moč dobiti Še pri Banki Celje, Dolenjski banki, LB Pomurski banki in Novi kreditni banki Maribor. Activa ima po Sloveniji trenutno že 115 tisoč lastnikov, od tega na Gorenjskem približno 13 tisoč. Z njo je moč plačevati na 8.300 mestih po Sloveniji, s kombinirano kartico bo moč plačevati po vsem svetu in tudi dvigovati gotovino na bankomatth v tujini. Za vsa plačila, tudi v tujini, bo banka enkrat mesečno obremenila tekoči račun, tuji trgovci provizije v glavnem ne zahtevajo, pet odstotkov oziroma najmanj sedem mark Ea stane dvig gotovine na ankomatu v tujini. Članarina za navadno Activo znaša 1.500 tolarjev, za kombinirano kartico pa 2.800 tolarjev. Tudi lastniki kombinirane kartice bodo v banki lahko zaprosili za limit v višini petkratne plače. V Splošni banki Koper računajo, da bodo vse banke izdale približno 40 tisoč kombiniranih kartic, v Gorenjski banki pa pričakujejo, da se bo za kombinirano kartico odločilo približno 20 lastnikov Active. • M.V. SLOVENIJAINSVET Poslanca spraševala predsednika parlamentov Slovenije in Hrvaške Vajeti vojne so v Beogradu Poslanec slovenskega državnega zbora dr. Ciril Ribičič je spraševal svojega predsednika Jožefa Školča, poslanec hrvaškega sabora dr. Zdravko Tomac pa svojega predsednika dr. Nedeljka Mihanoviča. Kaj lahko storita parla- hrabrosti za odločilni korak. menta za zboljšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je bila tema večera. Dr. Mihanovič je dejal, da se ne smemo obnašati ozko kot mejaši v hrvaški televizijski nadaljevanki s tem naslovom, ampak kot ljudje z vso potrebno širino, Jožef Školč pa je odgovoril, da morata parlamenta predvsem spodbujati vladi k reševanju nerešenih problemov. Varčevalec je pač varčevalec in hoče denar nazaj. In dr. Mihanovič. Varčevalcev ne smemo oškodovati. Ljudje so zaupali Ljubljanski banki in so dali denar njej in ne hrvaškim bankam. Kako se ponaša predsednik hrvaškega sabora v politiki: kot pesnik, znanstvenik ali kot politik. Dr. Mihanovič je namreč književnik, pisec knjig o Vrazu in veliki Od leve proti desni dr. Ciril Ribičič, dr. Nedeljko Mihanovič, Jožef Školč in dr. Zdravko Tomac. Foto: G. šinik Vprašanje meje. Meje so nujne, meni dr. Nedeljko Mihanovič, ker imamo pač vsak svojo državo, vendar mora ob meji vladati harmonično sožitje in se morajo vprašanja reševati na eleganten način. Meja med Slovenijo in Hrvaško mora biti evropska, vendar stroga do ljudi s slabimi nameni, predvsem pa odprta in hitro prehodna tudi takrat, ko bo vojne konec in bodo prek Slovenije in Hrvaške vodila pota na jug in vzhod. In razmišljanje dr. Tomca: Hrvaško občutljivost za meje je treba razumeti. Mi-loševič trdi, da so medrepubliške meje iz leta 1974 le administrativne in jih je moč spreminjati. To tudi počenja Predsednik hrvaškega Sabora Dr. Nedeljko Mihanovič in mi ga ne smemo posnemati. Jožef Školč pa je dejal, da so eno meje, drugo pa režim na meji. Najprej je treba definirati mejo. Ko bo to storjeno, se bo o režimu lahko dogovoriti. O problemi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pa je občudovalec Prešerna. Kot humanist. Če bi bilo v politiki več humanizma, bi bilo med ljudmi več harmonije in človekoljubja. Do problema se opredeljuje racionalno in emocionalno. Bo na Hrvaškem spet vojna, ko bo odšel Unprofor. Dr. Mihanovič odgovarja, da je bilo delovanje Unproforja škodljivo in moteče. Uporniki so bili z modrimi čeladami varni. Z njihovim odhodom bodo prisiljeni razmišljati racionalno in predvsem gospodarsko ter pristati na gospodarsko in politično sporazumevanje. Hrvati so bili nekdaj v vseh delih države razen redkih izjem v večini, Srbi pa so dobili večino z zločini. Sicer pa se je vojna v Beogradu začela in tam se mora tudi končati. Hrvaški pogled na Evropo. Dr. Mihanovič pravi, da so se sanje o Evropi na Hrvaškem razblinile. Kako se je Evropa ponašala do zla, čeprav je vedela, da je bila SFRJ zvezna drŽava in so imele republike elemente državnosti. Če bi ZDA resno zagrozile, Srbi ne bi začeli vojne. Tako pa so bili interesi važnejši od humanizma in morale. Dvoje vprašanj Jožefu Školču: kaj bo z veliko koalicijo in če ima od ministrantskih izkušenj kaj koristi pri dogovarjanju z SKD. Odgovora: velika koalicija ima še kaj početi, če bo gradila predvsem na prihodnosti in ne bo pristala na vsiljene delitve na stare in nove, na demokrate in nedemokrate. Politična barvitost in različnost je za Slovenijo prednost. Doma, v šoli in v cerkvi se je marsikaj naučil, Jožef Školč ugotovil, da pri dogovarjanju z SKD pa obojestranka volja za reši- ministrantstvo ne pomaga, tev problema očitno obstaja, saj oni ne verjamejo, da je da so znani tudi načini bil Školč kdaj ministrant. • reševanja, vendar ni vedno J. Košnjek, foto G. Šinik Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenija dobiva zakon o policiji Strah pred prevelikimi pooblastili Vlada je predlagala zakon o javni varnosti, poslanci pa so ga v prvi obravnavi "prekrstili" * zakon o policiji in izrekli več pomislekov glede prevelikih pooblastil policistov. Ljubljana, 17. februarja - Ker je javna varnost veliko širši pojem, predlagani zakon pa govori predvsem o organizaciji in delu policije, je bila sprejeta sprememba imena. O javni varnosti pa naj bi sprejeli poseben zakon, kar je predlagal poslanec dr. France Bučar. Zakon o policiji opredeljuje policijo kot službo Ministrstva za notranje zadeve, policista pa kot uniformiranega ali neuniformira-nega pripadnika policije. Pod Eoficijo po novem sodi tudi riminalistična služba. Predlog zakona opredeljuje up- orabo prisilnih sredstev in posebnih metod delovanja, policist pa naj bi smel biti le državljan Republike Slovenije. Uprava javne varnosti je organizacijska enota ministrstva, policijska postaja pa je notranja organizacijska enota uprave javne varnosti. Predlog zakona dovoljuje lokalnim skupnostim ustanoviti lastno redarsko službo, ki pa mora sodelovati s policijo. Zakon opredeljuje obveščevalne in protiobveščevalne naloge policije, uporabi posebnih sredstev m metod. Pridržanje sme trajati največ 24 ur, v izjemnih primerih, da se ugotovi istovetnost, pa največ 48 ur. O uporabi posebnih sredstev in metod odločata minister in sodišče, policistom pa bi bila dovoljena tudi predčasna upokojitev. Poslanci so predlog zakona v prvi obravnavi s številnimi pripombami sprejeli. Predlagali so, da bi morala o uporabi posebnih metod odločati izključno okrožna sodišča ali tožilstva. Policisti morajo biti slovenski državljani, vendar najmanj 10 let ali celo več, predčasno upokojevanje je prevelika radodarnost, spor- no pa se je zdelo tudi doldj. lo, da policisti ne smejo bil člani političnih strank. Pos|: avljeno je bilo vprašanje, je smotrno centralizirati poj cijo v večjih krajih ali up<* tevati tudi želje lokalni' skupnosti po policijskih po*'' ajah. Notranje ministrstvo flf državnemu zboru pove, aH t projekt nove organiziranog Eohcije uspel (preizkušan )) il na območju UJV Kranj ali ne. Postavljeno je bilo tud1 vprašanje usklajenosti pfl dloga novega zakona o po'1 ciji in zakona o kazensKC1" postopku. • J.Košnjek Enakopravnost žensk in moških v politiki Slovenija v spodnjem domu V slovenski delegaciji na evropski konferenci o enakosti in demokraciji na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu je bila tudi poslanka Irena Oman iz Kranja. Ljubljana, 17. februarja - "Ocenjujem, da konferenca ni bila preveč uspešna, saj zadnji dan ni sprejela nobenih sklepov, sploh pa je bilo konsenz težko najti, še težje pa ga bo v Pekingu, kjer bo jeseni na temo enakopravnosti žensk v demokraciji oziroma politiki svetovna konferenca. Slovenija je glede zastopanosti žensk v politiki v spodnji polovici držav, kjer so večinoma vse države bivšega komunističnega bloka, najslabša zastopanost žensk pa je, če se ne motim na Poljskem, kjer je njihov delež v demokratičnih ustanovah le 3 - odstotni. Pri nas so bile glede zastopanosti žensk lokalne volitve katastrofa, še večja kot na državnozborskih volitvah. V statutih strank o tem tega nihče ne spoštuje," je po vrnitvi iz Strasbourga povedala poslanka Irena Oman. "Paritetna demokracija", kot so poimenovali čim bolj enakopravno zastopanost žensk in moških v politiki, je predvsem v Skandinaviji in na Nizozemskem že dosežena, zato je v teh državah normativno sploh ne predpisujejo več, ampak trdijo, da oziroma demokratičnih telesih ni veliko govora, če pa je, pa ženske v politiki lahko parirajo moškim, tako pa mislijo tudi nekaterih drugih zahodno^ ropskih državah, te pa imajo Svetu Evrope največ besed'' Slovenija je v Strasbourgu zag0' varjala politiko in pravico e" akih možnosti in enak" pravnosti, paritetni prag pa | kot možni pristop, je povedj' Irena Oman. V nekaterih drž* vah je 40-odstotni prag zastopa nosti žensk že dosežen ali presežen, je povedala. V po^ čilu s Strasbourga sta tie\ Oman in dr. Lev Kreft tu"1 zapisala, da je bilo govora uvrstitvi pravice moških 1 žensk do enakosti oziroma f( akopravnosti med samostoj* temeljne človekove pravice. J. Košnjek Zavrnjen predlog jeseniškega poslanca Štefana Matuša Revizije državljanstev ne bo Slovenska ljudska stranka in njen poslanec Štefan Matuš menita, da statusa državljana ne morejo imeti ljudje, ki so se pregrešili zoper slovensko državo. Ljubljana, 17. februarja - Predloga za revizijo okrog 170.00 državljanstev državni zbor ni sprejel. Glede državljanstva ostaja tako vse po starem. Kaj je bistvo zavrnjenega predloga, je pojasnil njegov avtor, poslanec Štefan Matuš, ki v Slovenski ljudski stranki predseduje Nacionalni zvezi. državljanstvo. Za naprej je problem kolikor toliko rešen, za nazaj pa ne, predvsem za tistih 170.000 ljudi, ki so dobili slovensko državljanstvo brez kakršnihkoli pogojev in imajo, razen slovenskega, še državljanstvo ene od prejšnjih republik bivše države. Predlagali smo revizijo teh državljanstev na osnovi potr- "Slovenska ljudska stranka je uspela s dil o nekaznovanosti v prejšnji in sedanji svojim predlogom zakona, ki je bil sprejet slovenski državi. Samo tako bi namreč lansko pomlad, bistveno zaostriti pogoje preprečili, da slovenski državljani ne bi za pridobitev slovenskega državljanstva in bili ljudje, ki so se ukvarjali s kriminalnimi preprečiti število ljudi, ki imajo dvojno dejanji in so bili med vojno zoper Slovenijo in slovensko osamosvojite*, danes pa kot državljani Slovenije uživajo vse ugodnosti, ki izvirajo iz državljanskega statusa. Nobena država nima interesa, da bi imela med državljani tujce, ki so *6 ukvarjali s kriminalom ali delovali zopef državo. Da so med nami tudi taki, pričaj0 zahtevki iz drugih držav bivše Jugoslavija naj jim naša sodišča omogočijo izročite/ posameznikov, ki morajo na prestajanj? kazni. Če bi bili med revizijo ugotovljen1 taki primeri, ti ne bi ostali brez drŽavi' janstva, saj so večinoma dvojni državljan1. Mednarodne konvencije, ki zapoveduj^ da nihče ne sme ostati brez državljanstva-Slovenija z revizijo ne bi kršila. Reviz'r državljanstva tudi ne bi posegla v pravic-ki so si jih posamezniki pridobili k° državljani, ampak bi se spremenil sam status teh ljudi," je pojasnil svoj predli Štefan Matuš. • J. Košnjek Želja po ustvarjanju posla m Trgovino med državama je po- darstvo kakšno upošteva J trebno spodbujati, saj je trenutno vredno vlogo ali ne, kajti P. y zelo majhna. Poudaril je, da so večkrat se zdi, da je polit" | bili trije dnevi na Gorenjskem breme. V normalnih državai; zelo aktivni in izrazil prepričanje gospodarstvo pisano z v dobro sodelovanje ter pripravljenost izkoristiti vse razpoložljive priložnosti. Matjaž Gmajnar, direktor Gorenjke, kjer se je prav tako ustavila britanska delegacija, se je ob tej priložnosti vprašal, ali ima pri nas gospo- vej začetnico, je dejal Matjaž G t nar, kar pa se tiče britanj*^ obiska, je menil, da je ve pohvalno, da se sicer rna^,j ekipa tako velike države.^, promocije svoje dežele v SJ niji. • S.Vidic, foto G: Sm* Predstavniki britanskega trgovinskega oddelka v radovljiški Almiri. Brdo pri Kranju, 15. februarja nil predstavnik britanskega vele- - Na obisku po gorenjski regiji poslaništva Gordon MacKenzie oziroma predvsem po podjetjih Johnston, obstaja velika želja po je bil trgovinski oddelek velepo- trgovinskem sodelovanju z našo . slaništva Velike Britanije. V treh drŽavo. Dejstvo je, da Slovenci dneh so se ustavili v mnogih ne poznajo dovolj trga Velike gorenjskih podjetjih. Kot je me- Britanije, velja pa tudi obratno. wanja Kdo bo predsednik Ljubljana, 17. februarja - Komisija za volitve, imeno1 in administrativne zadeve v sredo ni izvolila kandidatai*" novega predsednika odbora državnega zbora za mednarod odnose. Pojavili so se kar trije kandidati: Lojze Pet5L (Slovenski krščanski demokrati), Borut Pahor (Združena 1» socialnih demokratov) in nazadnje še Marjan $et' (Liberalna demokracija). Komisija namreč predlaga kandio ta, ki ga voli državni zbor. V sredo so se dogovorili, naj se prihodnje srede stranke dogovorijo o možnem kandidatu pregledajo, iz katerih strank so poslanci, ki vodijo posarnez ^ odbore in komisije državnega zbora. Prav tako ni jasno, aH ^ ti funkcionarji stvar avtonomne odločitve parlamenta zadeva iz pogodb med strankami vladne naveze. ^ - -—-—----j|« CVL A Si Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: J Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik Marija Volčjak, Cvtiojfnm i Mannvitcli in irdaiatclj- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR Tisk časopisov in revij. H e f Ustanovne j , j / Uredništvo naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj telefon: 223-111, telef.x: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ^ e: f Časopisno podjetje GOKLNJbKl GLA!> vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino- letna naročnina 140 DEM Oglasne si"1 ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95 00 SIT. KRANJ _ _ _ __^ Leto dni prepirov o zakonu o popravi krivic i ili" jo bil Post 'je- I :i pol'' cafnif i p vo tA , ali ano šan j| Kran£ lo t«! > poli' nske* tudi1 inoej ,csed« i zag^ co nak" veda'1 i d# istopj li cel« P°fII Iren t tud1 ' se >pef Jajo /ije- itev »nje jen< avl- an'' uje. tva, zija ice. kot trrio \\o$ vanj' i pfe; a Šlo* -1 nja /a 10« rle sta ioC Ja-d° in D« s? aH Poslanci politizirajo, prizadeti pa čakajo Državni zbor je v sredo ponovno zavrnil predlog zakona o popravi krivic, ki so ga v imenu Združenja žrtev Komunističnega nasilja predlagali poslanci Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen, Janez Podobnik in Alojz Metelko. V razpravah o temah iz preteklosti se poslanci spreminjajo v zgodovinarje. Ljubljana, 17. februarja - med Slovenci. Ko pa je treba Razprava o tem zakonu, ki prestopiti prag načelnosti in naJ bi rehabilitiral in dal gmotno in moralno zadoš-{\en|e žrtvam povojnega političnega preganjanja in spiranja je tudi politično vprašanje, vredno rešitve. V je Slovenska Tjudska stranica naredi korak v konkretnost, pa stvar ni več soglasna in enostavna. Nedvomno gre tudi za prestiž, kdo bo tak zakon predlagal. Tokratnega pomeni, da morajo na izredni seji poslanci razpravo začeti in tudi zakon sprejeti. Gre za štiri, vsebinsko povezane zakone: za že omenjeni zakon o popravi krivic, za zakon o vojnih invalidih, za zakon o žrtvah vojnega nasilja in za zakon o vojnih veteranih. Zahteve po "slovenskem Nuernbergu" Nemčija se je na nuern-berškem procesu "očistila" in opravila z nacizmom, zato danes zlahka obvladuje poskuse oživljanja te ideologije in organizacije. Avstrija je bila glede tega manj dosledna, zato ima danes probleme. Prav tako Italija. Tudi Slovenija bi morala, vsaj tako menijo predvsem v Socialdemokratski stranki Slovenije in Slovenski ljudski stranki, obsoditi zločinski in totalitarni komunistični režim in postaviti, v dobro prihodnjih rodov, stvari na pravo mesto. Komunizem se tem med parlamentarnimi in državni zbor ga je po je v Sloveniji spretno prele-^rankami ni razhajanj. Prav ponovljenem glasovanju vil in še naprej vlada, sicer v tako ni na nobeni strani zavrnil. Novega naj bi sedaj drugih oblikah, zato je treba zaznati dvoma, da ne bi do pripravila vlada. Utegne se storiti odločilni rez. Na-?!aja, ko bomo praznovali zgoditi, da bo državni zbor sledstveni očitki letijo pre- zakone, ki se nanašajo na polpreteklo zgodovino, obravnaval v paketu na izredni seji marca, kar po Rekli SO Tone Partljič je dejal, da je dobro, da o teh stvareh govorimo naglas. Če se tako majhen narod, kot je slovenski, ne bo soočil s temi problemi, nima obetavne prihodnosti. Soočiti se morata obe strani in ne le ena drugi brati levite. Po vsaki zmagi neka mama joče, prahu, Pa naj bo rdeč ali črn, pa ni mogoče spraviti pod, preprogo. Ivan Oman nima strahov pred vrnitvijo komunizma. Ta sistem se je sesul. Tudi nekdanja komunistična stranka se je temu imenu odpovedala in s tem priznala, da je bil komunizem nekaj slabega. Resnica je osnova, je dejal Lojze Peterle. Ko bomo prišli do nje, ne bodo eni podili druge k Vrhu ali v Kočevski Rog. Vsak namreč lahko najde za protiutež še hujši zločin. Zakon je Zakon, zgodovina, o kateri mora državni zbor tudi spregovoriti, potem ko bodo svoje povedali zgodovinarji, pa je nekaj drugega. Poprava krivic je državni projekt, je menil dr. Dimitrij Rupel. O njej je bil ob nastanku slovenske države doseženo soglasje. Ker je to državni projekt, naj zakon predlaga vlada. Na mesec 1,000 mark V zavrnjenem zakonu so poslanci predlagali popravo krivic bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem, pomorjenim žrtvam vojne in najožjim družinskim članom teh oseb. Dobili naj bi odškodnino za mesece in leta, presedene v zaporih, na prisilnem delu, za izgubljene možnosti poklicnega uveljavljanja in napredovanja, za odstranitev z delovnega mesta in druge Šikane. Ta doba naj bi se jim štela enojno ali dvojno v delovno in pokojninsko dobo, na novo pa naj bi se odmerile tudi pokojnine. Pokojni pa naj bi dobili mrliške liste, pravico do froba in dobrega imena. Prošnje naj bi reševala posebna omisija državnega zbora. Med pomorjene žrtve vojne so Šteti ljudje, kijih je komunitem pomoril med drugi svetovno vojno in po njej. Politični zaporniki naj bi dobdipo 1000 mark za vsak mesec odvzema prostosti, od tega 500 mark v gotovini, ostalo pa v delnicah državnih skladov. Če pa je šlo za strogi zapor, znaša gotovinsko izplačilo 600 mark. Svojci pa naj bi, če je prizadeti že umrl, prejeli za mesec zapora 200 mark. Država naj bi bila dolžna v Rogu postaviti ustrezen spomenik. 3y. obletnico osvoboditve in Zrnage nad fašizmom in Nacizmom, sprejeli tega zakona, ki bi prispeval k Narodni spravi in pomiritvi poslovniku državnega zbo'ra stranki naj bi nasprotovali dvsem na dve stranki: na Združeno listo socialnih demokratov in Liberalno demokracijo Slovenije. Ti dve popravi krivic. Zavlačevanje je že nerazumljivo, cinično, saj gre za moralni dolg do človeških usod in mrtvih, ki naj dobijo vsaj pravico do dobrega imena in groba. Partija je hudo zlorabila narodno zavednost Slovencev, pomorila na tisoče ljudi, zato mora biti obsojena, sedanja slovenska država pa je dolžna javno povedati, da z bivšim režimom nima nič. Nasprotna stran odgovarja, da nima ničesar proti popravi krivic, da v zakon ne sodijo politične sodbe in zgodovinske ocene dejanj, da so odškodninski zahtevki previsoki in da naj se v zakon ne vpleta obdobje med vojno, ampak samo dogodki in nasilje nad posamezniki po drugi svetovni vojni. Svet je že zdavnaj našel razmejitev, kdo je bil med drugo svetovno vojno na kateri strani, razmer, ki so vladale med vojno v ljubljanski pokrajini, pa ne moremo posploševati na vso Slovenijo. Zgodovino naj razsodijo zgodovinarji, naloga poslancev pa je, da z zakonom popravijo storjene krivice. • J.Košnjek GORENJSKA OD TORKA DO PETKA 19 vlek Po Gorenjskih cestah so pri AMZS v teh dneh opravili 19 vlek poškodovanih ali pokvarjenih avtomobilov in 6-krat nudili pomoč na kraju okvare. Požar in dve straži Gasilci po Gorenjskem v teh dneh k sreči niso imeli veliko dela. Tako so kranjski v Struževem reševali viličarja, ki je zapeljal s ceste, tržiški so pogasili manjši požar travnika v Bistrici pri Tržiču, jeseniški pa so imeli dve gasilski straži, eno v gledališču in eno v Hladni valjarni Bela. Z rešilnim avtomobilom pa so za jeseniški zdravstveni dom opravili tudi prevoz bolnika. Ponovno dvojčki V Kranjski porodnišnici so se ponovno rodili dvojčki in sicer parček, deček in deklica. Poleg njiju se je rodilo se 8 dečkov in 5 deklic. Najlažja je bila tokrat deklica, mala sestrica bratca dvojčka je tehtala 2.550 gramov, najtežji pa je bil korenjaček s kar 4.750 grami. Na Jesenicah pa se je tokrat rodil le en deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.350 gramov. Pomagali 87 bolnikom V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli tako kot običajno največ gneče na kirurgiji, koder so v dneh od torka do danes pomagali kar 87 bolnikom. Na internem oddelku so zdravili 41 bolnikov, na pediatriji 32, na ginekologiji pa 18 bolnic. Nadaljevanje s 1.strani Svinjska farma za pokopališčem Kmet Štefan Krč: "Ne gre za gradnjo farme, pač pa za prestavitev celotne kmetije, kar bo Predvidoma zaključeno še letos. Naš novi objekt bo oddaljen od pokopališča bolj, kot so naprimer stanovanjski bloki. Ko pa smo ravno pri tem: na mestnem obrobju malo naprej °d nas je že sedaj velika farma krav, pa se nihče ne pritožuje. In nenazadnje: za gradnjo imamo vso potrebno dokumentacijo." Nastajajoča farma prašičev tik ob kranjskem naselij1 Planina bo po nam Vstopnih podatkih pravzaprav objekt, ki bo dolg 40 metrov, širok 18 metrov in ^sok 10 metrov. Naši podat-nadalje govorijo o tem, da b° na farmi 60 plemenskih *Vlnj, 4 merjasci, in da bodo letno do teže 25 kilogramov zredili okrog 1100 pujskov oziroma opravili okrog 130 Prasitev. dejstvo je, da so se preko svojega sklepa z namestitvijo ?v|njske farme v neposredno "hžino osrednjega kranjskega f°kopališča strinjali tudi delegati vseh treh zboro> £[anjske občinske skupščine , Jfdnji so z dvigom rok aprila iyQ2 prižgali Štefanu Krču Ze'eno luč za ureditev posebne gradbene dokumenta-gJe. Novembra 1993 je Miha Jurčič podpisal lokacijsko ^voljenje in junija lani še gradbeno. Ob tem je potrebno opozoriti najmanj na troje: vsfh treh zborov Gradnja se je že začela. z gradnjo svinjske farme so se preko svojega posebnega dopisa, ki je v Kranj prišel oktobra 1991, strinjali tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Osnovne smernice za gradnjo farme je Krč naročil pri Biotehniški fakulteti na oddelku za živinorejo pri dr. Ivanu Štuhcu, med potrebnimi dovoljenji za izdajo gradbene dokumentacije pa po nam dostopnih podatkih ni soglasja gozdarjev. Pravzaprav je, Karel Pečnik je soglasje podpisal leta 1988, njegov naslednik Janez Po-nikvar pa je štiri leta kasneje menil ravno nasprotno: "Poseg bi bil krajinsko-oblikovno neprimeren. Svinjaki bi bili zgrajeni v doslej neposeljeni krajini, ob rekreacijskih tokovih, v bližini grobišča in pokopališča." Meteorologi so v svoje mnenje zapisali: "Ob šibkih vetrovih predvsem v večernem času lahko pričakujemo, da se bo smrad občutil tudi v stanovanjskem naselju Planina." Ko smo že pri soglasjih - s farmo so se strinjali veterinarska inšpektorica Smiljana Vcrbič, sanitarni inšpektor Janez Žepič in direktorica Zavoda za spomeniško varstvo Olga Zupan. Toliko o dejstvih, kamor moramo vsekakor prišteti še vse večje nezadovoljstvo dela kranjske javnosti, ki bo po nekaterih ocenah doživelo vrhunec prihodnji teden na seji mestnega sveta. Vine Bešter ^jeseniški bolnišnici zdaj obiski vsak dan Jesen' dos|ej i'ul.' .februarja - V jeseniški bolnišnici so svojci *a dve u ° ^iskovaji paciente le ob nedeljah in praznikih naPrei ln en,irat med tednom za poldrugo uro. Od srede obveze Pa so obiski vsak dan' od 14- do 17- ure- ° Čemer Blažič ^° table pri vhodu v bolnišnico. Glavna sestra Olga Morajo ravi' da vsakodnevni triurni obiski ne pomenijo, da svojci vztrajati vse tri ure, temveč je smisel novosti enakomernejša porazdelitev obiskovalcev čez vse popoldne. Dolgi obiski utrujajo bolnike, zato od obiskovalcev pričakujejo razumevanje. Na intentivnem oddelku, kjer so najhujši bolniki, pa imajo obisk seveda omejen na 15 minut. Na otroškem oddelku, kjer so bili obiski že doslej dovoljeni vsak dan od 12. do 16. ure, pa takšna ureditev ostane še naprej. O novem režimu obiskov so svojce obvestili tudi z informativnim listom, kjer so zabeležene tudi ure telefonskih informacij za vse oddelke. • D.Ž. Šolarji odhajajo na zimske počitnice Kranj, 17. februarja - Danes popoldne bodo Šolarji spet za dober teden dni vrgli torbe v kot in si privoščili počitnice. Zanje so gorenjski učenci in dijaki prvi na vrsti. Od danes pa do ponedeljka, 27. februarja, ko bodo šli na zaslužen oddih tudi njihovi ljubljanski in mariborski vrstniki, imajo priložnost, da se naužijejo zimskih radosti. S kratkim počitniškim tedenom ima vsakdo svoje načrte, največkrat povezane z zimskimi Športi. Nekaj teh in drugačnih možnosti v počitnicah ponujajo šole, društva in klubi. V Kranju skupek dejavnosti za mladino med počitnicami že tradicionalno povezuje Zveza društev prijateljev mladine, ki v sodelovanju s kinom, športno zvezo, knjižnico. Gorenjskim sejmom, plesno šolo Urška, konjeniškim klubom, računalniško šolo, turističnim društvom in sponzorjema Savo ter DZS Jenkovo knjigarno in papirnico, ponuja najrazličnejše dejavnosti. Počitniška filmska matineja v kinu je na voljo po nižji ceni, na sejemskem drsališču je brezplačno drsanje, v novem olimpijskem bazenu je nekaj ur na voljo za prosto plavanje za samo stotaka, športna zveza prireja tečaj smučanja na Pokljuki. V plesni šoli Urška bodo počitniški plesni tečaji, na tečaj vabijo tudi kranjski konjeniki, podjetje IPIS pa k računalniškim tečajem. Vesele počitnice se bodo tudi iztekle veselo: na pustno soboto bo na Slovenskem trgu sprevod mask, med katerimi bodo tudi pustne šeme iz Šenčurja in s Ptuja. S kranjskimi godbeniki vred bo sprevod krenil proti Prešernovemu gledališču, kjer bo pustno rajanje. • D.Ž. Slovenci v evropskem letu varstva narave Priznanje za gorenjskega naravoslovca Med dobitniki priznanj Naravoslovnega društva Slovenije je tudi Janez Gregori iz Podkorena. Ljubljana, 16. februarja - Med sredino otvoritveno slovesnostjo ob evropskem letu varstva narave v Sloveniji so v Muzeju novejše zgodovine, Cekinovem gradu, v Ljubljani podelili priznanja Naravoslovnega društva Slovenije za dosežke na področju varstva narave. Pravnim osebam so namenjena priznanja prof. Ferdinanda Seidla, posameznikom pa priznanja dr. Angele Piskernik. Slednje priznanje si je poleg družine Roban iz Logarske doline prislužil za popularizacijo Zelencev, izvira Save Dolinke, tudi gorenjski naravoslovec Janez Gregori. • S. Saje Z GORENJSKIH OBČIN Kaj bi vprašali svojega župana Kdaj vrtec, lekarna, zdravstveni dom? Šenčur, 14 februarja - Odkar so nove občine manjše in bliže ljudem, imajo ti več priložnosti, da poiščejo svojega župana in ga kaj povprašajo. Pravkar sem ga srečala in bi ga lahko sama kaj vprašala, nam je dejala ena od sogovornic v Šenčurju, kjer smo naše anketirance spodbujali, na\j postavijo javno vprašanje svojemu župana. Francka V i d i c : "Župana bi vprašala, kdaj bomo v Šenčurju dobili zdra v s t v e n i dom, zobno ambulanto in lekarno. Zdaj moramo po te storitve v Kranj. Kot upokojenki, ki ne gre velikokrat v Kranj, bi mi bilo zdravstvo v domačem kraju dostopnejše. Sicer imamo v Šenčurju skoraj vse, morda bi prav prišla še kaka trgovina s konfekcijo." Martina Hočevar: "V Šenčurju imamo kar učinkovitega župana. Dokaz za to je dejstvo, da se kraj ne-prestano razvija. Vprašala bi ga samo, kdaj bo v Šenčurju nov vrtec. Sedanji, ki gostuje v dveh šolskih prostorih, je že pretesen, vedo povedati tisti, ki imajo otroke v vrtcu." Franc Nahtigal iz Vo g e 1 j : "Vprašal bi, kako bo šlo v občini Šenčur po novem. Občina je revna, že iz Kranja smo dobili bolj malo. Verjetno bo tudi zdaj treba vse papirje urejat v Kranj, denimo gradnje, šoferske izpite in podobno. Kje bomo denimo oddali davčne napovedi? V šenČurski občinski hiši za zdaj še nisem imel opravkov, mogoče jih bom imel v prihodnje." Jože Pin-Iphfr tar: "Za Jp^^l^ Franca Ker-na pravzaprav nimam vprašanj, saj ga poznam kot dobrega župana, ki se je že doslej zelo prizadeval v prid kraju in prebivalcem. Povsem mu zaupam, da bo dosegel še kako izboljšavo, ki bo dobra za nas vse. Seveda pa najbrž ne bo Šlo vse naenkrat." m Francka U^m p i n t a r: "Župana bi vprašala, ali bt 'se dalo kaj storiti za ureditev kraja in za obnovo starih stavb. Bi se dalo denimo urediti, da psi ne bi nekontrolirano tekali po vasi? Veliko bi nam pomenilo tudi, če bi imeli v Šenčurju kmalu lekarno in zdravstveni dom. Na Mlakarjevi ulici, kjer sem doma, je zelo prometno. Bi se dalo postaviti kak znak za omejitev, da bi bilo manj prometa?" D.Z.ŽIebir, foto: L: Jeras Zakaj hočejo cerkljanski obrtniki na svoje Od dosedanjega združevanja nobene koristi Še preden je po logiki nove lokalne samouprave v Cerkljah nastala nova občina, so tamkajšnji obrtniki (okoli 150 jih je, zraven pa še blizu 40 podjetnikov) začeli razmišljati, da bi osnovali svoje obrtno združenje. Doslej so bili del kranjskega, vendar v preteklosti od njega niso imeli dosti koristi. Jože Ci-perle pobudo takole pojasnjuje: "V cerkljanski občini nas je okoli 150 obrtnikov in blizu 40 podjetnikov, dovolj, da bi se lahko sa-moorganizirali. Prepričani smo, da nam ni potrebna še ena stopnička prek Kranja do Ljubljane. Zdaj ko imamo svojo občino, bi lahko kot skupno združenje obrtnikov in podjetnikov samostojno delovali. S tem bi si zagotovili večji vpliv, kot smo ga imeli doslej pod okriljem kranjske zbornice, lažji skupni razvoj in medsebojno pomoč. Ta korak pa bi radi naredili zakonito." Ivan Preša pa meni: "Do Kranjskega obrtnega združenja smo imeli vselej le obveznosti, koristi pa nobene, niti kontrole nad sredstvi, ki smo jih skupno prispevali. Nič nisem imel denimo od tega, da se je pri meni izučilo več deset učencev, moji delavci niso nikoli prišli na vrsto pri posojilih... Ce bi se povezali skupaj cerkljanski obrtniki in podjetniki, bi si med seboj lažje pomagali in vsi imeli nekaj od tega." Lojze Gašpirc pa pravi: "Ker v Cerkljah nimamo kake velike industrije, se lahko obrtniki štejemo za enega od nosilcev gospodarstva. Na svoje želimo med drugim tudi zato, ker se pojavlja veliko mladih obrtnikov in podjetnikov, ti pa imajo nenehne težave pri iskanju računovodskih storitev. Če bi bili združeni, bi lahko sami zagotovili računovodski servis, zaposlili v njem domače ljudi in morda te storitve nudili tudi novi občini." Občinski svet nove občine Cerklje je že na prvi seji dal soglasje k ustanovitvi samostojne zbornice obrtnikov in podjetnikov, verjetno pa bo morala besedo reči tudi nacionalna zbornica. • D. Ž. Občina Tržič je sprožila ustavni spor Niso edini, so pa prvi na Gorenjskem Tržičani menijo, da je za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter odločb o odobritvi priglašenih del pristojna občina. Tržič, 17. februarja - Po eni strani gre presojo v sporu glede pristojnosti, po drugi strani pa tudi za kar velik denar, ki ga prinaša izdaja dovoljenj za gradnje in adaptacije objektov, ugotavlja tržiški župan Pavel Rupar. Kot pravi Alenka Maršič-Bedina iz upravne enote Tržič, je edino smiselna poenotena rešitev za vso državo. Letos so obravnavali 43 upravnih zadev s tega področja. Po sporočilu, da je župan občine Tržič Pavel Rupar poslal 13. februarja 1995 na ustavno sodišče RS zahtevo po odločitvi v sporu glede pristojnosti za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter odločb o dovolitvi priglašenih del, smo dan zatem Erosih župana za pojasnilo. Posebej za naše ralce je povedal! "Občina Tržič je že urejala nekaj dokumentacije, ko je upravna enota Tržič nekako na silo prevzela te zadeve s sporočilom, da niso v naši pristojnosti. Mi menimo drugače, zato smo zaprosili za presojo ustavno sodišče. Kolikor vem, so v isti zadevi sprožile ustavni spor občine Piran, Muta in Ruše. Torej, nismo edini v Sloveniji, ki mislimo tako, smo pa prvi na Gorenjskem. Od določitve pristojnosti je odvisna druga plat zadeve; namreč, kdo bo dobil denar od izdaje omenjene dokumentacije. Za našo občino to pomeni pri letno okrog 100 izdanih dovoljenjih v vrednosti od 1.000 do 3.000 nemških mark kar velik kup denarja, ki bi ga lahko porabili za investicije v razne objekte. V preteklosti izdaja lokacijske dokumentacije res ni bila najbolje urejena, zato sem ob mojem prihodu pooblastil za te stvari pristojno zasebno podjetje. Doslej je rešilo večino vlog, ki so bile dane do začetka tega leta. Zahtevi, da bi bilo izdelovalcev dokumentacije več, ne nasprotujemo. Menimo pa, da bi bil vsak razpis za izdelavo dokumentacije nezakonit, dokler ne bo znana odločitev ustavnega sodišča o našem sporu." Za mnenje o sporu smo zaprosili tudi Alenko Maršič -Bedina, ki vodi upravno enoto Tržič. Izjavila je: "Za spor nisem vedela prej, gre pa za problem, ki tare in vznemirja mnoge župane. Zato je prav, da bi ga rešili poenoteno za vso državo, da ne bi brez potrebe povzročali čakanja in nejevolje občanov. Zaenkrat je vodenje upravnega postopka in izdaja lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj po navodilih ministrstva za okolje in prostor v pristojnosti države oziroma njene upravne enote. Doslej je bil velik problem pri izdelavi lokacijske dokumentacije, da ljudje niso imeli možnosti izbirati izdelovalca. Zato smo se odločili, da bomo prek javnega razpisa izbrali več izdelovalcev strokovnih podlag za lokacijsko dokumentacijo. Letos smo obravnavali že 43 upravnih zadev, ki se nanašajo na izdajo lokacijske in gradbene dokumentacije ter odobritev priglašenih del." S. Saje Vprašanja in pobude tržiških svetnikov Statut, kadri in še kaj Tržič, 17. februarja - Predsednik občinskega sveta občine Tržič Peter Smuk je zadnje pol ure na 3. seji namenil vprašanjem in pobudam svetnikov. Ludvik Perko iz ZLSD je vprašal, kakšen bo postopek sprejemanja statuta občine. Kot ie pojasnil župan, so predvideli dvofazno sprejemanje, osnutek pa bodo dobili svetniki v prvo oranje v prihodnjih dneh. Slavko Teran iz ZLSD je dal pobudo, naj v občinski upravi poskrbijo za podpis poslovnika za delo občinskega sveta in odtis pečata. Jože Južnič iz SNS se je zanimal za število beguncev v tržiški občini; čeprav to vprašanje ni v občinski pristojnosti, je izvedel za ukinjanje begunskega centra v Tržiču in podobno usodo centra v Medvodju čez nekaj mesecev. Njegovo vprašanje o zaposlitvi odgovorne osebe za finance v občinski upravi je sprožilo krajšo razpravo o kadrih. Glede prvega je župan povedal, da nihče od 4 kandidatov za vodenje financ ni bil pripravljen prevzeti tako odgovorne naloge za ponujeno plačilo. Svetnike je se seznanil, da je tajnik občinskega sveta Andrej Žitnik eden od trenutno 12 delavcev v občinski upravi; zaenkrat je polovično zaposlen kot tajnik sveta, pol časa pa opravlja druge naloge v upravi. Janez Ahačič je predlagal, naj opravijo naloge v občinski upravi z manj ljudmi, ki naj jih bolje plačajo; obenem naj kadrov ne izbirajo po politični, ampak strokovni presoji. Marija Simenko - Vodniov iz ZLSD je še dala pobudo, naj se sej občinskega sveta udeležujejo tudi predstojniki oddelkov občinske uprave. • S. Saje POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _2 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 Preddvorski šolarji nadaljujejo tradicijo Pletarska obrt ne bo izumrla Preddvor, 15. februarja - Pletenje košar je najstarejša obrt v krajih okoli Preddvora. Ni se bati, da bi izumrla, saj se je učijo tudi mladi. V osnovni šoli v Preddvoru imajo celo pletarski krožek. Nekaj več kot ducat učencev ga obiskuje to šolsko leto, njihov mentor pa je Matija Zupan, Vogarjev z Bele. Na Klemen Arh in Igor Pavlic, dva iz skupine preddvorskib krožkarjev, ki pod mentorskim vodstvom Vogarjevega Matije z Bele oživljajo pletarsko obrt. sobotni turistični prireditvi v Preddvoru sta pletarsko obrt prikazala dva izmed krožkarjev, Klemen Arh in Igor Pavlic. "Pletemo košare, čajne, koške, cambohe... Pri tem smo že kar spretni. Če imaš dno pripravljeno in material pri roki, potem je majhna košarica lahko spletena v štirih urah," sta povedala fanta. Delo ne zahteva le spretnih rok, pač pa tudi potrpežljivost. Kot kaže, je stara obrt dovolj privlačna, da sicer živahne fante tudi za nekaj ur priveze k delu. * D. Ž., foto: L. Jeras Delno vračilo stroškov za volitve Tržič, 17. februarja - Občinski svet občine Tržič je $ zasedanju prejšnji teden odobril 406.420 tolarjev kot deli10 povračilo stroškov za organiziranje in financiranje volil116 kampanje. Glede na zakonska določila in dobljene glasove fl* volitvah bodo to vsoto razdelili med 10 udeleženih stran" oziroma list v volitvah za člane občinskega sveta in župan3: Tako bodo dobili: Neodvisna lista Janez Ahačič 10.380, Zeleff Slovenije 17.730, Socialdemokratska stranka Slovenije 93.93^ Slovenska nacionalna stranka 14.970, Združena lista socialni' demokratov 85.610, Slovenska ljudska stranka 20.340, Pet?' Smuk in skupina volivcev 37.160, Liberalna demokracij Slovenije 50.660, Slovenski krščanski demokrati 55.360 K Janez Skerjanec kot samostojni kandidat za župana 20.™ tolarjev. • S. Saje Skromna županova plača Tržič, 17. februarja - Ob sprejemu sklepa za profesio; nalno opravljanje županske funkcije v Tržiču so na sej} občinskega sveta prejšnji teden določili tudi osnovni količnik za izračun mesečne akontacije županove plače-Pod točko "Razno" je ob razpravi o nagrajevanju delavcev v občinski upravi župan Pavel Rupar povedal, da bi sam dobil na podlagi potrjenega predloga okrog 140 tisočakov osnovne plače. Glede takega nagrajevanja za celodnevni delo je menil, da bi bilo bolje, če bi šel raje zlag^1 zabojčke nazaj v trgovino. Kolikšna je njegova plača v resnici, smo izvedeli ob izplačilu akontacije za januar 199* Kot je sam prebral s plačilnega lista, so mu ob upoštevanj11 15-letne delovne dobe naračunali 160 tisočakov osnovn6 plače. Za nejeverneže, ki mu pripisujejo dosti večjo p"a^j je dodal, da bi si jo glede na veliko odgovornost tud zaslužil. Župansko delo namreč združuje funkciji nekdaj jega prednika občinske skupščine in izvršnega sveta, zat bi bil po njegovi oceni dvojni znesek kar primeren Zaenkrat se mora zadovoljiti z izplačanim zneskom« vendar upa, da bo pozneje tudi kaj večji. • S. Saje Obvestilo za javnost Pred nekaj dnevi so se na vabilo predsednika Mestne^ sveta sestali predsedniki klubov svetnikov Mestnega sv#. občine Kranj. Sestanka se je udeleiil tudi iupan, gosp0 Vitomir Gros. . Dogovorili so se, da bodo sestanki kolegija predsednik0 klubov svetnikov in lupana poslej redna oblika dela, ki) bodo tudi formalizirali ob sprejetju novega poslovn* Mestnega sveta. Druga seja Mestnega sveta občine KranjD ■ v sredo, 22. februarja 1995, ob 16. uri, najpomembnej^ točki na seji pa bosta osnutek statuta in poročilo lupana stanju v Mestni občini Kranj. :a Ze teden dni kasneje, 1. marca 1995, bo tretja *eL Mestnega sveta, na kateri bodo svetniki obravnav" osnutek proračuna in nekatere akte s področja urba!jLi ma. Na obeh sejah bo tudi točka, v okviru katere bodo cl<* Mestnega sveta postavljali vprašanja in dajali p°bli lupanu. PREDSEDNIK MESTNEGA SVET* BRANKO GRIMS PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Z GORENJSKIH OBČIN Na občinskega sveta Bohinj Nikamor ne grem, pa naj me odpelje policija" "Je dejal Jaka Pekovec, potem ko so ga kot nepovabljenega JMiinjska Bistrica - Predsed- ko konferenco. Evgenija Koro-bohinjskega občinskega šec (LDS) se je vprašala, ali je v^Ja Jože Cvetek na pone- morda razlog za zapiranje pred 'e'jkovo sejo ni povabil novi- javnostjo in novinarji v tem, da J$ev z razlogom, da bi se na j I' v miru dogovorili o vpra-'nj'h javnosti, načinu dela *h> in o tem, koga naj bi • a,)'li na sejo. Čeprav ni bilo «> izrečeno, kaj je vzrok za no ravnanje, se novinarji j^d&rle n>so mogli znebiti plitka, da je povod kritično «• nekatere pa neobjektivno) ?°ročanje z druge seje sveta, o *ern ti H-er se Je *e PreceJ na široko vp' v našem časopisu razpisal 'i vladajoče koalicije Ivo C««ndrič se preveč slabo piše o Bohinju. Janko Humar (LDS) je opozoril na določbo začasnega poslovnika, ki pravi, da so seje sveta javne, in na to, da je seje mogoče zapreti za javnost le v izjemnih primerih (tajne zadeve, javni interes). Osnova demokracije je javnost dela, sicer gremo spet nazaj v svinčene čase. Jože Cvetek (SKD) je dejal, da naj bi to sejo zaprli za javnost le izjemoma, sicer pa je izrazil željo, da bi novinarji pisali objektivno, ne pa enos- Zaploskali rojstvu občine Roje občinski svet soglasno sprejel nekoliko spremenjeni točasni poslovnik in s tem popravil napako s prve seje, ko $a je sprejel z navadno večino, so nekateri zaploskati in Poudarili, da to pomeni "rojstvo bohinjske občine" (konec Mitičnega razkola?). V začasni poslovnik so med drugim Zapisali, da svet deluje javno in da lahko zapre sejo za fovnost le v primerih, kadar obravnava zadeve, ki so tajne P° zakonu, če to terja javni interes in če so za zaprtje seje utejnetjeni razlogi (o teh odloča svet z dvotretjinsko Vtčino), Svet obvešča javnost z navzočnostjo novinarjev "a sejah ali v kakšni drugi obliki (novinarska konferenca). j °ušan Jovič (LDS) ie dejal, j. ne ve za dogovor koalicije I j^nk slovenske pomladi in " strank o zaprtju seje za Javn |ost in o tem, da bi potlej arje povabili na novinars- transko, kot so vse lansko poletje. Gre le za to, da določimo način dela sveta: ali bomo novinarje vabili na sejo ali jih bomo raje potlej povabili na novinarsko konferenco, je dejal občana hoteli odgnati s seje. Ivo Cundrič (SDSS) in se tudi vprašal, kdo je pravzaprav povabil novinarje na ponedeljkovo sejo. Janez Erčulj (ZLSD), sicer vodja kluba svetnikov levih strank, je povedal, da sta se z Ivom Cundričem, vodjo kluba svetnikov strank slovenske pomladi, pogovarjala o vprašanjih javnosti, vendar pa naj bi se o tem dogovorili šele na seji. Občinski svet je nato sprejel predlog vodij obeh koalicij in šestim nepovabljenim novinarjem le dovolil nadaljnje spremljanje seje, medtem ko takšnega dovoljenja ni dal dvema občanoma, ki sta od vsega začetka mirno sedela v dvorani in poslušala razpravo. Ko ju je predsednik sveta Jože Cvetek pozval, da naj zapustita dvorano, je 70-letni Jaka Pekovec, nekdanji odbornik občine Bohinj in dolgoletni direktor Gradbenega podjetja Bohinj, odvrnil: "Tamle je telefon, kje je policija, se tudi ve. Pa naj me odpelje." Občinski svet si takšnega škandala le ni upal privoščiti in je zato, da bi bilo zadoščeno poslovniškim formalnostim, nepovabljenima občanoma med prekinitvijo seje izročil vabilo na sejo. Po zatrjevanju predsednika sveta namreč seji ne more prisostvovati nihče, ki ni posebej povabljen. • C. Zaplotnik BESEDO IMA ŽUPAN Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Poljane Pravo delo se bo začelo, ko bo sprejet proračun Za odpravo nakopičenega nezaupanja je najbolje, če o mandatih razsodi sodišče. Ko bo sprejet proračun, se bo začelo delo in občani bodo začutili novo občino. Gorenja vas, 13. februarja -Tudi druga seje občinskega sveta občine Gorenja vas -Poljane ni minila brez zapletov okrog mandatov, vendar so se svetniki lotili že tudi nekaterih drugih za občino vsebinsko bolj pomembnih vprašanj. Kaj meni o petkovi seji občinskega sveta župan Jože Bogataj: bomo že do naslednje seje dokončno vedeli, čigavi so sporni mandati. Drugi del seje je k sreči minil bolj konstruktivno in normalno, čeprav je očitno, da bo zelo pestra sestava občinskega sveta z zelo različnimi interesi, ki so v njem zastopani, povzročala tudi vnaprej precej burne razprave. Vsekakor pomemben je sklep o začetku postopka za spremembo meja občine, da se odpravijo nekatere nelogičnosti, ki jih je z določanjem območja občine povzročil Državni zbor, pa tudi tu bo potrebno še med ljudmi preveriti, kaj je resnični interes večine. Svet KS Gorje dokončno odstopil "Nočemo biti brezplačni servis občine" j^et krajevne skupnosti Gorje je na ponedeljkovi seji, ki so seJe udeležili tudi župan blejske občine Vinko Gole, člani ^hejnskega sveta z območja krajevne skupnosti in predsedniki vaških odborov, dokončno odstopil. Gorje - Kot je povedal Jnton Poklukar, predsednik "ajevne skupnosti Gorje, je svet KS odstopil že po refer-e°dumu, na katerem krajani niso podprli predloga krajevnega vodstva, da bi Gorje postale dostojna občina. Ker tedaj pedsednik radovljiške obeske skupščine in izvršnega SVftta njegovega odstopa nista Jfejela, je svet nadaljeval z ae)om, dokončal že začete naj 8e lr» opravljal najnujnejše °ge. Ko je potlej državni zbor območje nekdanje radovljiške občine razdelil na tri nove občine in krajevno skupnost Gorje priključil k občini Bled, so v 15-članskem svetu KS sklenili, da dokončno odstopijo in da ob plačanih občinskih uslužbencih (teh za zdaj sicer še ni) ne želijo biti brezplačni komunalni servis nove občine. Na območju krajevne skupnosti je še precej nerešenih problemov, med drugim bo treba izboljšati oskrbo z vodo v osrednjem delu Gorij in v nekaterih višjeležečih predelih, urediti kanalizacijo, posodobiti glavno cesto in asfaltirati še okoli 25 tisoč kvadratnih metrov cesta. Kako bo krajevna skupnost Gorje delovala naprej, je najprej odvisno od tega, kako bo vlogo krajevnih skupnosti opredelil statut nove občine Bled (osnutek statuta že pripravljajo). Povezava občine s krajevno skupnostjo bi lahko potekala prek predsednikov vaških odborov in izvoljenih občinskih svetnikov z območja KS Gorje, druga možnost pa je, da bi razpisali nove krajevne volitve in izvolili novo vodstvo. Zakon o lokalni samoupravi daje tudi formalno možnost, da se Gorje oblikujejo v samostojno občino. • C. Z. "Tudi na tej drugi seji občinskega sveta ni šlo brez polemike o spornih mandatih dveh svetnikov, ki na prvi seji nista bila potrjena. Pokazalo se je namreč, da glasovanje prvikrat ni bilo pravilno, zato ga je bilo potrebno ponoviti. Tudi tokrat glasovanje ni dalo rešitve, saj je bilo enako število svetnikov za potrditev teh mandatov, kot jih je bilo proti, bodo pa izdani sedaj sklepi, na osnovi katerih se bodo prizadeti lahko pritožili. To menim je tudi edina pot, da presežemo veliko nezaupanje, ki so ga povzročile nekatere napake pri delu občinske volilne komisije, saj bo razsodba vrhovnega sodišča pokazala, kdo ima prav. Občinski svet se je odločil sicer tudi zahtevati tolmačenje zakonodaje pri zakonodajalcu - Državnemu zboru, zato upamo, da Župan Jože Bogataj pa je sklep sveta o ureditvi občinske pisarne, pri čemer je svet zahteval, da ravnajo čimbolj smotrno, takole komentiral: "Skrb občinskega sveta, da se z denarjem ne razmetava, je razumljiva in pravilna, čeprav pač moram reči, da dokler bom župan, na občini ne bomo sedeli na krompirjevih gajbicah!" Sicer pa menim, da se bo Cravo delo občine začelo, ko o sprejet občinski proračun. Tedaj bo namreč jasno, kaj je mogoče napraviti na cestah in ostali komunalni infrastrukturi. Ko se bo začel nov investicijski ciklus, ki bo upamo še boljši kot dosedaj po KS, bodo občani začutili delovanje nove občine. Prosim vas le, da popravite napačno obvestilo iz te seje po Radiu Žiri, da je občinski svet potrdil povečanje cen za odvoz smeti Loški komunali za 3,7 odstotka in ne 37 odstotkov, kot je bilo pomotoma objavljeno." • S. Žargi *-*ruga seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane 0 sestavi občinskega sveta bo odločalo vrhovno sodišče Ti A' ui drugo glasovanje o mandatih svetnikov ni prineslo odločitve, bodo pa izdali odločbe na novi katerih se bodo prizadeti lahko pritožili. O mejah občine bo še veliko razprav. d 'renJavas, 16. februarja - Tudi q ^ .seja občinskega sveta občine Sp renJa vas - Poljane se je začela s •»V001 ? mandatih, s katerimi so se del'Kv'8'' *e na Prv' seJ' (v dveh *a h iVendar so tokrat naš,i čas tudi ja. p J v*e.b'nska občinska vprašan-spte so začetek postopka za bi j j embo območja občine, ki naj J| priključili nekatera naselja. t^a zr°^ za ponovno razpravo o občini? občinskih svetnikov v Vas p m svetu občine Gorenja služb ^ane Je b'l° mnenje Vladne vanj e Za zakonodajo, da pri glaso-svetn-i? spornm mandatih občinskih ejo ni,kov prizadeti svetniki ne mor-prvp -OVati' kar na drugem delu 0Do»J-e' k,JUD temu da so bili na to tokrZorJeni, niso upoštevali. Tudi °P07 f16 s'cer b"° spregledano kdaj omenjene službe o tem, karJ mandati postanejo sporni, za venj.i formalno ni bilo pogojev, da sar ^e taJno glasovanje pokazalo, razj,] .občinski svetniki o tem bii0 ani tQčno na pol: osem jih je protjZaPotrditev mandatov, osem pa • Da niso upoštevali vseh opo- zoril, je povzročilo, da so sejo po glasovanju zapustili poleg dveh "spornih" še trije občinski svetniki iz prizadetih list predsednikov KS in vaških odborov, vsem pa je bilo več ali manj jasno, da rešitev sami ne bodo uspeli najti, in da je edina rešitev resnično odločitev sodišča. Strasti so se razgrele do te mere, da so padali tudi očitki o oblastniškem obnašanju nekaterih na eni strani, ter trditev, da sedaj najglasnejša stranka na volitvah ne bi mogla sodelovati, če ji v postopku ne bi nekaterih stvan spregledali. Drugi vsebinski del seje s kar osmimi točkami dnevnega reda je f>otekal učinkoviteje, čeprav še zda-eč ne brez razprav in nasprotujočih si pogledov. Že po tej seji je mogoče reči, da bo v občinskem svetu občine Gorenja vas - Poljane tudi v prihodnje kar burno, saj bodo očitno zelo različni interesi dokaj trdo soočani. Brez večjih pomislekov so sprejeli začasni statutarni sklep, akt o organizaciji in delovanju začasnega skupnega občinskega upravnega organa ter rokovnik opravil občinske- ga sveta za prevzem funkcij po zakonu o lokalni samoupravi. Več razprave je bilo o začetku postopka za spremembo območja občine, ki naj bi si ji priključila naselja Kopriv-nik, Bukov vrh, Gabrška gora in del Davče, pri čemer so svetniki dobili v roke protest opremljen s podpisi vaščanov Bukovega vrha. Svetnika iz KS Sovodenj sta opozorila na to, da s Koprivnikom ne bo tako enostavno, saj so na Sovodnju še vedno zelo različni pogledi na to, v katero občino naj spadajo - že od majskega referenduma, ko so se na zborih volivcev odločali za občino Žiri - in da se bodo na Sovodnju o tem še pogovorili in po potrebi organizirali celo svoj referendum. Opozorilo je prišlo tudi z drugega konca občine: po mnenju enega od svetnikov bi bilo potrebno sprožiti tudi razpravo o meji z občino Skofja Loka, ki bi po njegovem mnenju morala potekati po meji predvojne občine Poljane, in po kateri bi zgornji Log, od koder otroci hodijo v šolo in k verouku v Poljane, moral pripasti v občino Gorenja vas - Poljane. Na koncu so sklenili, da se postopek za spremembo meja občine začne s tem, da državnemu zboru prepustijo popravljanje nelogičnosti, ki so nastale zaradi vztrajanja pri nedeljivosti naselij ne glede na gravitacijo, o vprašanjih KS Sovodenj in KS Log pa bodo začeli razprave med ljudmi. Omenimo naj še, da so občinski svetniki občine Gorenja vas - Pol iane sprejeli predlog župana občine Skofja Loka, da vse štiri občine, ki so nastale iz občine Skofja Loka, objavijo razpis sredstev za razvoj malega gospodarstva. Za vse štiri občine - čas namreč neusmiljeno teče - naj bi razpisali dva milijona tolarjev za subvencioniranje obrestnih mer, o čemer so tokrat sprejeli tudi potrebni pravilnik. Potrdili so tudi povečanje cen Loški komunali, ki v občini Gorenja vas - Poljane odvaža smeti in sicer za 3,7 odstotka. • Š. Žargi Opravičilo V zadnji številki našega Časopisa nam jo je škrat pošteno zagodel: namesto poročila z druge seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane, smo pomotoma ponovno objavili poročilo iz drugega dela prve seje. Bralcem se za napako opravičujemo in jo danes popravljamo. Kranjski taborniki v Beli krajini Kranj, 17. februarja • Od jutri, 18. februarja 1995, do 23. tega meseca bodo taborniki rodu StraŽnih ognjev iz Kran-j'a na zimovanju v Mar-indolu v Beli krajini. Največ časa bodo namenili spoznavanju taborniških veščin; kako se naredi vozle in ognje, kako se pozimi preživi v naravi, mlajšim bo namenjen lov na zaklada, starejšim pa orientacijski pohod. Ob večerih bodo na sporedu predavanja o raznih zanimivostih v naravi. Mladi se bodo prvič razvedrili v likovni, plesni, športni, glasbeni in naravoslovni skupini, skupina za jezikovno izražanje pa bo namenjena zabavnemu učenju pisanja in nastopanja. Ob tem načrtujejo vrsto športnih aktivnosti, ki bodo odvisne od vremenskih razmer. Manjkal ne bo niti krst novih tabornikov, nastop pod naslovom "Marindolskih 60" in taborniški disko. Kako bodo taborniki preživeli zimovanje, pa bomo morda izvedeli po njihovi vrnitvi. • S. Saje Slavnostni občni zbor gasilcev Save V petek, 24. februarja 1995, ob 14. uri bo v jedilnici na GaŠteju v tovarni Sava slavnostni občni zbor industrijskega gasilskega društva industrije gumarstva v Kranju. Savski gasilci bodo proslavili 65-oblet-nico obstoja društva. Hkrati pa se bodo pridružili praznovanju 120-letnice obrata Standard ter 75-obletnice obstoja Save. Savski gasilci so lahko na marsikaj ponosni. NiČkolikokrat so v teh letih preprečili najhujše in prispevali, da do požarov v tovarni sploh ni prišlo. Reševali so premoŽenje in ljudi. Ob obletnici zaslužijo priznanja tudi tisti gasilci, ki so v teh 65 letih čuvali tovarno pred ognjem in so danes že upokojeni. • J. P. Zasedanje občinskega sveta v Naklem Naklo, 17. februarja - Danes, 17. februarja 1995, ob 17. uri se bo sestal v domu kulture v Naklem tamkajšnji občinski svet na svoji tretji seji. Po pregledu in potrditvi zapisnika druge seje bodo svetniki prisluhnili poročilu Župana Ivana Stularja o opravljenih nalogah med obema zasedanjema sveta. Osrednja točka dnevnega reda bo namenjena obravnavi osnutka statuta občine Naklo. • S. Saje Sindikalno izobraževanje Najprej tečaj za sindikalne aktiviste Območna organizacija ZSSS za Gorenjsko začenja v letu 1995 načrtno izvajati celovit sistem sindikalnega izobraževanja v sodelovanju s študijskim centrom Sindicom Collcgc. Sistem izobraževanja sindikalnih aktivistov, ki je bil pripravljen na podlagi temeljite analize potreb sindikalnega dela v podjetjih in ob upoštevanju vseh bistvenih načel andragoške stroke, obsega dva izobraževalna sklopa: osnovno in dopolnilno sindikalno izobraževanje. Prvo obsega pet izobraževalnih dni, sestavljata pa ga temeljni program, imenovan tudi "tečaj za sindikalne aktiviste" (dva izobraževalna dneva) in nadaljevalni program, imenovan "šola za sindikalne zaupnike". Celoten program osnovnega sindikalnega izobraževanja bo predvidoma ponovljen vsako leto, tako da bodo imeli vsi sindikalni aktivisti v podjetjih in zavodih možnost pridobiti osnovno sindikalno izobrazbo. Program dopolnilnega sindikalnega izobraževanja pa bo izveden v obliki fakultativne ponudbe različnih seminarjev in drugih izobraževalnih oblik na aktualno tematiko. Začenjamo torej s temeljnim programom, dvodnevnim tečajem za sindikalne aktiviste, ki bo potekal v ponedeljek in torek, 27. in 28. februarja, v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici (Gradnikova 1) za sindikate z območja bivših občin Jesenice, Radovljica in Tržič, ter v ponedeljek in torek, 6. in 7. marca, v hotelu Trans t uri s t v Škof j i Loki za območji bivših občin Kranj in Skofja Loka. SINDICOM CCLLEGE STUDIJSKI CENTER ZA DELO IN UPRAVLJANJE SINDICOM doo. Slovemki trg 6, 64000 Kranj, Slovenija Telefon: 00386 64 211-358, H.C. 00386 64 213-280 Fax 00386 64 221-534 PROGRAM 1. dan 9.00 - 10.15 Zgodovina delavskega gibanja in sodobni sindikati v svetu predava mag. Toni Kuzmanič, Inštitut za sociologijo pri FDV Ljubljana 10.45 -11.45 Sindikalni pluralizem v Sloveniji in razvoj socialnega partnerstva predava mag. Dušan SemoliČ, predsednik ZSSS 12.00 - 13.00 Kako razviti uspešen sindikat v podjetju • L del predava Mato Gostiša, vodja študijskega centra Cindicom College 14.15 -15.15 Kako razviti uspešen sindikat v podjetju II. del 15.30 - 17.00 Sindikat in delavska participacija predava dr. Bogdan Kavčič, InŠtiut za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana. 2. dan 9.00 -10.30 Metode in tehnike komuniciranja v podjetju predava dr. Ivan Kejžar, profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju 11.00 -12.00 Osnove podjetniškega plačnega sistema predava dr. Ilija Jurančič, upokojeni profesor Fakultete za organizacijske vede v Kranju 12.15 - 13.15 Pravna ureditev dela in postopki za varstvo pravic delavcev predava Gregor Miklič, član republiškega predsedstva ZSSS 13.30 - 14.15 Aktualna problematika in naloge sindikatov nosilec Sandi Bartol, predsednik območne organizacije ZSSS za Gorenjsko. |MM0MMIIIIW trn.uijuiiuiiuir^ ' "* Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje Terenski dodatek znaša dnevno do višine 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje, ki traja nad 12 ur, kar znese 735 tolarjev. Nadomestilo za ločeno življenje pa povrne stroške stanovanja do višine 18 odstotkov, stroške prehrane pa do višine 22 odstotkov. Osnova je povprečna mesečna plača v gospodarstvu Slovenije za preteklo trimesečje. f^i f^i mjl %Mir %Jmr OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Zavračamo sistem plač, ki bo Slovence še bolj delil na bogate in revne Že od lanskega novembra potekajo intenzivna pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma in tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo v letu 1995. Partnerji pogajanj, vlada, sindikati ter predstavniki delodajalcev se do danes še niso sporazumeli in uskladili o teh za delavstvo izredno pomembnih dokumentih. Sindikati ne moremo pristati na višino izhodiščnih plač, ki ne zagotavljajo preživetja. Dejstvo je, da plače v najnižjih tarifnih razredih dosegajo le 30 odstotkov povprečnih plač in v teh razredih je največ delavcev naših članov. Zahteva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da bi bila letos najnižja možna plača v gospodarstvu, 45.000 tolarjev, temelji na številnih argumentih. Mednje vsekakor sodi večja produktivnost dela z večjimi obremenitvami delavcev, ter življenjski stroški, ki kljub relativno nizki inflaciji mesečno hitro naraščajo. Že res, da so se realne plače lani povečale, drži pa tudi, da se v teh povprečjih skrivajo tudi silno visoke plače posameznih (če ne že večine) vodilnih delavcev. Razlike v plačah se še naprej nenehno povečujejo in v nekaterih primerih dosegajo celo razmerje 1 proti 15 in več. Za tako stanje niso krive kolektivne pogodbe, saj te določajo razmerje 1 proti 3,5. Relativno visoke (ali gledano z očmi makroekonomistov previsoke) plače so posledica prerazporeditve plačne mase v škodo najnižjih in v korist najvišjih slojev zaposlenih. Ti razlogi so vodili sindikate, da na ponudbo delodajalcev in oblasti niso pristali, zato pogajanja v zvezi s politiko plač za letos še niso zaključena. Da plač in drugih prejemkov v obdobju, ko še ni sprejeta tarifna priloga h kolektivni pogodbi, ne bi prepuščali stihiji, so pogajalci oblikovali in objavili navodila o načinu izračuna izhodiščnih plač za leto 1995, ki bodo veljala do 31. marca 1995. V območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko ocenjujemo, da so delavci premalo obveščeni o pravih vzrokih, zakaj sindikati odklanjamo ponujeno višino izhodiščnih plač, premalo pa tudi z nekaterimi drugimi prejemki, ki tudi prispevajo k ohranjanju socialne varnosti. Zaradi številnih vprašanj v zvezi z izplačevanjem in obdavčitvijo prejemkov v zvezi z delom in tudi uporabe tarifnega dela kolektivne pogodbe posredujemo informacijo, ki bo služila delavcem, predvsem pa sindikalnim zaupnikom, ki so dolžni opravljati mesečno kontrolo izplačil. * Sandi Bartol Izhodiščne plače Tarifna priloga in s tem izhodiščne plače iz leta 1994 se podaljšajo do 31. marca 1995. To velja za tarifno prilogo k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in tudi za panotne kolektivne pogodbe in njihove izhodiščne plače, ki so praviloma višje, kot so opredeljene v tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi. Povračila prejemkov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot dohodek, pa se izplačujejo na naslednjih ravneh: Prevoz na delo Ostane še naprej strošek delodajalca in se ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov ter se priznava kot odhodek. Če ni javnega prevoza, se obračunava kilometrina do višine 15 odstotkov cene motornega bencina. Regres za prehrano med delom do višine 10 odstotkov povprečne mesečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, preračunano na 22 delovnih dni, upošteva pa se število delovnih dni, oziroma ur delovnega časa. Za januar 1995 je znesek v višini 9.470 tolarjev. Dnevnice in stroški prenočevanja od 6 do 8 ur znašajo 1.218 tolarjev, od 8 do 12 ur 1.750 tolarjev in nad 12 ur 3.500 tolarjev. Povračilo stroškov prenočevanja na podlagi računa za nočitev v hotelu de luxe kategorije je v višini računa, brez računa pa do višine 30 odstotkov dnevnice za službeno potovanje, ki traja 12 ur. Kilometrina znaša do 30 odstotkov cene motornega bencina, to je 22 tolarjev. Drugi prejemki, ki se priznavajo kot odhodki Plače pripravnika: do višine 70 odstotkov plače, določene za delovno mesto, za katerega se pripravnik usposablja. Mesečno plačilo učencem, dijakom in študentom za opravljeno prakso: do višine 15 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Regres za letni dopust, do višine povprečne mesečne plače v gospodarstvu Slovenije, ki trenutno znaša 94.709 tolarjev bruto. Jubilejne nagrade: za 10 let delovne dobe 50 odstotkov, za 20 let delovne dobe 75 odstotkov, za 30 let delovne dobe 100 odstotkov povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece. Odpravnina ob upokojitvi: do višine treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Slovenije v zadnjih treh mesecih, oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Trenutno je ta znesek 181.437 tolarjev neto. Solidarnostna pomoč: do višine povprečne neto plače v gospodarstvu za zadnje tri mesece; trenutno znese 60.479 tolarjev neto. S sklepom o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka (Ur. List R Slovenije št. 3/ 20. 1. 1995) znaša zajamčeni osebni dohodek za obdobje januar - marec 1995 30.136 tolarjev bruto. Sindikalni zaupniki so dolžni, da mesečno spremljajo izplačila plač in drugih prejemkov v zvezi z delom. Za vsako odstopanje v smeri zniževanja zneskov mora vodstvo pridobiti soglasje sindikata. Samovoljno zniževanje izhodiščnih plač, regresov in drugih prejemkov pomeni kršitev kolektivne pogodbe. V takih primerih je sindikat dolžan izvesti dogovorjene aktivnosti skladno s programom dela ZSSS in delovnih razgovorov na območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko. Pravna pomoč v letu 1994 v Številni delavci iščejo pravno pomo^ Članom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije z goremsketf območja nudijo pravno pomoč v Škofji Loki (za Škof Loko, Selško in Poljansko dolino ter deloma Kranj), v Trii*1 za tamkajšnje delavce, jeseniški in radovljiški pa najdej1 tovrstno pomoč pri odvetniku Zdravku Rusu. Pravna pomoč je bila usmerjena zlasti v svetovanje i dajanje pravnih mnenj in nasvetov našim članom ter v njihov< zastopanje pred organi v podjetjih in družbah (disciplinsk1 komisije, delavski sveti, komisije za pritožbe) ter pre delovnim in socialnim sodiščem, pred rednimi (sedaj okrožij mi) sodišči, pred komisijami in organi v postopkih uveljav' janja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi iz obravnavanih primerov se vidi, da se gospodarsk1 razmere še niso umirile. Ponavljajo se problemi, znani \ minulih dveh ali treh let, povezani zlasti s presežnimi delavk razporejanji na druga delovna mesta, disciplinski postopl? neizplačevanje plač in drugih prejemkov, uveljavljanje pravjj iz pokojninskega zavarovanja, zahtevki v stečajnih postopk Po pooblastilu delavcev je naša služba vložila več kot 3j vlog na pristojne organe v podjetjih. Nekaj primerov je m dokončno rešenih že na tej stopnji, ponekod je prišlo pa ov e j vni" zarll J*!0*08 8an'tarna baterija, Unitas 'r3Vflj '»fena, Elegance A00117, za torito »5p20 sobni termostat, ETA Cerkno, 720-410 2.898,00 zunanje infra-stikalo, Stemel, IS 10, nastavitev: 18° x 14 A f)TQ ftf| hktratizirano apno, IGM Zagorje ob Savi, wpM 331/3kg cevno • objemni termostat, Imit 1.391,50 ■m kabel PP-Y, Kablo Vrchlabi, 3 x 2,5 mm P-žica, Kablo Vrchlabi, 1,5 mm, različnih barv 9,50/n klinker ploščice, Ljubečna Celje, glazirane, rjave barve 1.359,90/a* lepilo za ploščice, Kema Puconci, 25 kg, za zunanjo uporabo 698,30 armaturna mreža, Kovinar Jesenice, Q69,4,2/4,2 P-žica, Kabk) Vrchlabi, 2,5 mm, različnih barv 13,80/n ,011"' t v^^ni kombinirani grelnik vode, Gorenje zbijana, 80 litrov TEKGZn 33.899,00 Tekapur, TKK Srpenica, 0.751 armaturna mreža, Kovinar Jesenice, R 424,9/6 718,50 4289,80 telefonski aparat, Iskra Terminali, oljna garnitura, Gook Eta 855/10 S, rdeče, bele, črne 8,47550 in slonokoščene barve 6.831,00 EJ** grelnik vode, Gorenje TIKI P** 80 litrov TG 80E 18255,30 O- nanl! aja $0 ekspanzijska posoda, Varem, 25 litrov 2.768,00 garnitura vijakov, Spax, po 20 kosov: 40 x 30, 30 x 20,35 x 45,50 x 50 in 60 x 70 mm 298,10 stiropor, Izolirka Ljubljana, 2 cm, SGP12 A _157,40/»* stiropor, Izolirka Ljubljana, 5 cm, SGP 12 A 393,50/b* kombipor plošče, Novolit Nova vas, debelina 5 cm, troslojne 1.137,70/n' P0n»!?aKovalnik, Gorenje Metalplast, ^a2002,NM 9,9683 naramna škropilnica, Detaglia, OT - 8L 3244,50 šestdelna garnitura, Bando, BD 019/G, za cvetlice 1.998,00 Izotem V4, Izolirka Ljubljana MOŽNOST VIČ ZA UOODIN NAKUPI Pri gotovinskem nakupu mul 5.000,00 SIT lahko plačate: O uu tri čeke • štiri čeke z odločnim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec) ali na posojilo ho 5, 6,9 uli 12 mes< Z Merkurjevo kariko mapama 0« osnovni 4 % popust. 2.899,00 Obiščite nas v Merkur jevih prodajalnah! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER PRELOMNI ČASI SKOZI OSEBNE ZAPISE Pri založbi ČZP Enotnost so sredi tega tedna predstavili dve novi knjigi: Na južni straži avtorja mag. Pavleta Čelika in pa Pripoved komunista novinarja, ki jo je napisal Jože Smole, diplomat in politik. Obe knjigi seveda le nadaljujeta serijo knjig, ki na slovenskem knjižnem trgu sledijo druga drugi. S tem seveda ne tema niti drugim ne kaže oporekati, da predstavljajo svojevrstne dokumente sedanjega časa. Smoletova knjiga za razliko od drugih sega več desetletih nazaj. Znani politik, diplomat in novinar je imel pač zanimivo delovno področje, ki ga je skozi desetletja spremljal tudi z vestnim zapisovanjem osebnih vtisov. S knjigo zapiskov sega Jože Smole v čas, ki zaradi burne sedanjosti že bledi v spominih sedanje generacije; zato avtor govori o Markosovem partizanskem gibanju v severni Grčiji, o dogodkih okoli Informbiroja, OZN o dvolični politiki ZDA in SZ, o začetkih neuvrščenega gibanja, o spominih na Tita, na dogodke, ki jih je preživel v diplomatski službi, in drugih, kjer je bil "zraven" v taki ali drugačni vlogi. Tudi knjiga Pavleta Čelika je napisana na podlagi osebnih zapisov, ki so nastajali med avtorjevo dolgoletno službo poveljnika pri slovenski milici kasnejši policiji. Brez dvoma zanimivo obdobje nastajanja južne meje na Kolpi, Dragonji in Sotli je avtor zastavil širše, saj posega v predzgodovino dogajanj, priprave na postavitev meje, mejnih prehodov, težav prebivalstva, zajame tudi prihajanje beguncev v Slovenijo, skratka odpira vrsto vprašanj povezanih z mejo. Ob tem pa seveda podrobno predstavi strokovno delo, ki ga je prav za to področje opravila slovenska policija - ta prav gotovo ni kriva, da po štirih letih samostojne države še ni postavljenega niti enega mejnega kamna. Nova Čelikova knjiga je vsekakor nov, zanimiv kamenček v mozaiku nastajanja nove države, predvsem pa na zgodovino nastajanja slovenske policije. Avtor je na predstavitvi tudi povedal, da že piše novo knjigo. • Lea Mencinger RECITAL FLAVTISTKE PATRICIJE MIHELAČ-KORICA Skorja Loka - Redno koncertno dejavnost je škofjeloška Glasbena šola v kapeli Puštalskega gradu tokrat nadaljevala s še eno predstavitvijo flavtistke. Na recitalu, ki je bil posvečen Prešernovemu imenu, je nastopila s samostojnim recitalom njihova nekdanja učenka, iz šole prof. Drage Ažmanove, sedaj pa redna članica simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, flavtistka Patricija Mihelač-Korica; pri klavirju pa je bil spremljevalec Vladimir Mlinaric. Spored obeh umetnikov je bil ubran standardno, bolj kot bi si sicer lahko mislili. Od enostavčne Hamburške sonate Carla Philippa Emanuela Bacha, preko Introdukcije in variacij v e-molu na melodijo samospeva "Suhe rože" Franza Schuberta, Undine, op. 167 Carla Reineckeja, do povsem solistično napisane Sekvence za flavto Luciana Beria in do sklepne Balade Franka Martina. Solistka Mihelač-Korica je ob odlični in zanesljivi klavirski spremljavi izjemno muzikalno ter tehnično dodelano izvedla navedeni in obsežni recital. Če že ni bil, po pravici zapisano, programsko preveč zanimiv večer (sicer pa: kaj naj bi glasbeni umetniki še igrali, da bi zadostili tudi ostrim kritiškim ušesom in njihovim estetskim kriterijem?), pa ga je izvedbeno popolnoma obvladala; še več, kljub prazničnemu večeru, je umetnikoma uspelo napolniti sicer malo, pa komornoglasbeno izjemno hvaležno kapelo Puštalskega gradu. Tudi šoli, ki redno prireja te in take prireditve, to vsekakor šteje v dobro. • F. K. Otroška folklorna skupina Jakob Aljaž FOLKLORA, TODA PO OTROŠKCp ' v. Ce Kranj - Vsak torek zvečer se otroci zbirajo na vajah, pred nastopi seveda tudi po trikrat na teden. Takrat Jožic1 , Debelakova morda izpusti kakšno srečanje z malimi folkloristi v vrtcu, prav gotovo pa ne preskoči pevske vaje f °< skupini Bodeče neže, kjer pet pevk skrbno goji stare slovenske pesmi in jih predstavlja samostojno ali pa v okvi' ^ Folklorne skupine Primskovo. Niti zdravje ji ne more zmotiti takšnega tempa, v katerem pa čudežno ohranja dob1 ^Q voljo in nasmeh za vedno preglasne otroke. To in še kaj drugega je gotovo vzrok, da vodijo otroke v njeno skupi1 v ^ tudi starši, ki so pred dvema desetletjema sami še kot otroci peli in plesali v otroški spletih pod njenim mentorstvo' dos pre, aH 'gra Ko je pred kakšnimi dvajsetimi leti ravnatelj šole Stane Žagar Slavko Malgaj prosil Jožico Debelakovo, naj za šolsko prireditev v kinu Storžič skupaj z otroki pripravi kaj novega, je seveda vse skupaj vzela zelo zares. Tako zelo, da je od tega prvega nastopa, na katerem so se otroci igrali otroške igre med petjem in plesom, nastalo še vse kaj drugega. Potem ko je prišla na šolo Jakoba Aljaža in pri vodstvu šole prav tako naletela na vse razumevanje, se je pred Debelakovo odprlo področje dela z otroki, kot ga vse dotlej ni bilo ravno dosti. Iz leta v leto se je večalo število tistih, ki so hoteli v njeno otroško folklorno skupino. Kaj je tako privlačnega v takšni otroški folklorni skupini? Jožica Debelakova je v letih svojega učiteljskega dela in ukvarjanja z otroki in folkloro spoznala, da je otrokom treba ustvarjalnost spodbujati, značko ZKOS in prizna občine Kranj. , J?t>" Včasih poseže daleč naza) lJa, ljudsko izročilo, navduši se i ^ai pesmijo, ki jo najde kje Sani knjigi, prisluhne pa tudi " , V nastajalo kasneje inpravzapf ''a nastaja tudi danes. Še s po# re no vnemo se je lotila sta11 pt! ljudskih izročil povezanih °^ verskimi prazniki. Ob ko? ^ leta so nastopili z božični-' kolednicami, obnovila je tep1. niče, pa Gregorjevo, pa *e> nanje, raglanje in podobno- y Otroci tudi niso oblečeni." je to navada pri odrasli!1 , r folklornih skupinah. No, gen gorenje plese seveda in™ ^ gorenjsko nošo in pri ^ Vendar pa Je letošnje leto nekaj posebnega. Vpis so spleti pesmi in iger nastajajo pač morali omejiti zaradi spontano, dodajajo pa jim Otroška folklorna skupina Jožice Debelak, nadeli so si ime Pastirci pripravlja nov splet iger, petja in plesa. ne pa jo omejevati. Zato ni nič nenavadnega, če pri otroških igrah otroci mimogrede kar sami povedo kak dodaten tekst, narede kakšno spontano kretnjo. Ne igrajo se na pamet, pač pa se zares igrajo. Zato vsi jubilejnega nastopa. Kot se za petnajsletnico folklorne skupine na šoli Jakoba Alia-ia spodobi, si je zamislila posebno imeniten in zahteven program, s katerim se bodo konec maja predstavili v kinu Center. Sodelovali bodo tudi folkloristi iz Podlehnika, s katerimi se pogosto obiskujejo, pričakujejo pa tudi skupino iz Bele krajine in iz Škofje Loke. In seveda tudi mladi folkloristi Folklorne skupine Primskovo, ki so bili nekdaj v šolski skupini Jožice Debelakove. Na prireditev so povabili tudi mlade folkloriste s Poljske, kjer so nastopili pred dvema letoma na mednarodnem festivalu CIOF. Sploh se jim zadnje čase dogaja, da lahko otroško folkloro predstavljajo tudi ne mednarodnih festivalih, pred petimi leti so bili na evropskem festivalu v Šibeniku, bili so tudi v Italiji, lani na Madžarskem. seveda tudi plesne dele, kjer je sicer osnovni plesni korak predpisan. Debelakova pravi, da je letos v treh skupinah okoli osemdeset otrok, in da je to pravzaprav malo, bila so že leta, ko je vodila folklorno skupino stotih. "Prav zdaj pripravljamo spet nekaj novega, kar bo radi pokazali na vseslovenskem dnevu v Londonu maja letos. Tja so nas povabili tamkaj živeči Slovenci, ki bi radi slišali in videli tudi kaj takega, kar so morda slišali tudi sami od svojih prednikov. Imeli bomo tudi priložnost, da to, kar otroci znajo, naučimo tudi tamkajšnje otroke. Tamkajšnjim vrstnikom bodo v spomin podarili prtiče z narodnim vezom, ki jih člani skupine izdelujejo sami, tudi to je pač b-----j— ----- ... r. plesih se starejša skupina se je»| da zelo natančno drži (oW ^ n nega plesnega izročila. ja njihovi pretesni garderobi " jgr( tudi belokranjska noša, v V' |ej( kem pa se jim obeta ^ dolenjska. Debelakova je " ^ prepričana, da se nekdaj otf ^ niso igrali oblečeni v peče . narodne noše, te so nosili P J bolj redno. Kadar gre za sP¥^ otroških iger s pesmijo-otroci oblečeni v enostajL )^ oblačila, na katere tudi eUK ^ ginja in velika poznavaj ^ in velika nekdanjega oblačenja dr. ija Makarovičeva ni imela 1 benih pripomb. H gorenji spletom iger, pesmi in p'e"jo benih pripomb. H gorenjs*'1 p'eS o f dodajajo tudi belokranjski^ lani je imenitno uspel dolenja ^ splet, letos pa so se odločili ivej,. otroške fol*'Muif: Jožica Debelak del folklornega izročila. Še prej pa bomo nastopili na občinski reviji otroških folklornih skupin in še kje. Več kot deset let zapored nas vabijo tudi na republiška srečanja otroških folklornih skupin, najbrž to Za vodnje otroške to.'f'jfMi se je pred leti odloČil* čistega veselja. Toda pri vztrajati tako dolgo, fjM potrebno gotovo še kaj ,|l>Hr sinoči (16. februar 1995) pa je bila ponovitev koncerta. Informacije: Klemen Ramovš Management, Slovenska 1, Ljubljana, tel. 061/125 33 66 Prodaja vstopnic: Emona Globtour v Maximarketu,Trg republike 1, Ljubljana, tel. 061/213 912, 213 832 Že takoj na začetku lahko zapišem, da je bil omenjeni koncert mnogo manj manifes-tativne, kot pa je to morda z nekaj pridanimi nagovori, pozdravi in cvetjem izgledalo. Voditelj tega koncerta Jože Drabik je bil z besedo tako po pravici povedano ves čas kar malce v zadregi, kajti glasba več kot 60-čTanskega mešanega pevskega ansambla je bila res v prednosti. Vokalist, pevec in zborovodja Tomaž Tozon je v vseh teh letih delovanja MPZ "Lubnik" znal in zmogel razgibati škofjeloški glasbeni prostor, da je sedaj prepevanje, vodenje in glasbo samo po sebi povsem upravičeno z loškega glasbenega odra (Skofja Loka med drugim čisto pravega koncertnega prostora niti nima) prenesel v Ljubljano. Skupaj s pevci pa so prišli tudi številni ljubitelji škofjeloškega zbor-ovstva in tako se je ansambel lahko že na prvem koncertu pohvalil s polno zasedeno dvorano. In kaj smo tokrat slišali? V prvem delu sta se v nekaterih sakralnih zborovskih odsekih skladateljev Ch. Gounoda, P. Česnokova C. Franka in H. Sattnerja pevcem pridružila njihova stalna sodelavca v zadnjih letih, pevski solist -tenorist Marjan Trček in instrumentalni solist - organist Tone Potočnik. Pravo, zborovsko prepevanje v Čistem a cappella stavku pa se je začelo šele potem, ko so bila do izteka prvega dela zborovega prepevanja v veliki dvorani Slovenske filharmonije na sporedu še druga dela slovenskih skladateljev Simonitija, Vrabca, Ukmarja in Venturini-ja. V drugem delu pa je bila na sporedu slovenska ljudska, koroška narodna pesem, ki so jo za mešani zbor a cappella priredili Samo Vremšak (obsežen cikel Ziljska ohcet v sedmih delih - stavkih), Oskar Dev, Matija Tome, Lojze Le-bič, Vasilij Mirk in Matej Hubad. Kar nekajkrat pa so ' ti. morali pevci še dodaja < . publika ni in ni mogla z ap^ j spustiti pevcev z odra. ™ s$ omenjenima solistoma PJ| lahko slišali in videli ^.\le sem poklicno PTC?SLM. škofjeloških glasbenih J | Med drugimi tudi odi* j# likovan in kar nekam P^ no zastavljeni pr°8 katalog. • F. K. P P C l9o 11' februarJa 1995 PO GORENJSKEM 9. STRAN • GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI -Wka Kern pol stoletja na odrskih deskah (j Užitek je igrati pred polno dvorano )i\c £e bom še igrala? Ne rečem ne ja, ne ne; če bo zdravje in če me ,jC f "Odo povabili, zakaj ne... doN t?tehov,Je> 17- februarja -Djji *° so pred dvema tednoma \ ~t j kulturnem domu >tv dosljah svečano odpirali ponovljeno dvorano, so KUD, ki na odru zna« iazai se kje di " zapf pO! star anih kom im .a I »ne ;nij išli* vlo, im« ase« olk ila. )bi . v k" a I sili asp1 ijo v Pre- 'gtalci ^trajajo več kot tri desetle-^ dobili zlate Linhartove ^acke Zveze kulturnih organizacij Slovenije. .Med dobitniki priznanj je fj'a tudi Rozka Kern iz ^ehovelj, ki z ljubiteljskim pdališčem prijateljuje že več KoJ pol stoletja. Svojega prvega nastopa na pfru se še živo spominja. Bilo le Se v osnovni šoli, ko so uprizorili Princesko in pas-,lrČka. Igrala je mačeho. Tudi ^sneje, ko se je pridružila phasli igralski ekipi, je pravi-°rna igrala vloge starejših ;ena. Nekako so ji bolj le-Za|f. pravi. j Koliko vlog sem odigrala, P*ko rečem. Ko si mlajši, se "* zdi pomembno, da bi si Izpisoval, kasneje pa pozabiš, ,»rali smo oraktično vsake let smo praktično vsako največ stare igre, od Miklove Zale, do Desetega prepričali. Takole rečejo: saj brata, Kralja na Betajnovi, cisto malo, Rozka, samo par Zlatoroga, Mišelovke, Dekle stavkov. Če ne bi imela vesel-Ančke... Ljudje na vasi imajo ja, me ne bi pregovorili." najraje stare igre, za novejša dela pravijo, da so brez vsebine. Sama menim, da je le treba poseči tudi po novejših avtorjih. Res pa je, da je bila dvorana najbolj polna takrat, ko smo igrali stare igre. Užitek je igrati pred polno dvorano." V Molierovih Scapinovih zvijačah, ki so jih predoseljs-ki ljubiteljski igralci uprizorili v tej sezoni, že na prenovljenem odru, smo ob prekaljenih igralcih videli tudi precej svežih obrazov. "Mladi bodo nadaljevali tradicijo," je zadovoljna Rozka Kern. "Z mladimi sem se vedno ujela, spoštovali so me, tudi sama se lahko se vključim v mlajšo družbo." Treme na odru ne pozna. Rada je na njem v soju žarometov, rada med igralci. "Pa sem že neštetokrat rekla, da ne bom več, vedno so me "Ko sem še hodila v službo, me je katera od sodelavk vprašala, koliko pa zaslužiš z igranjem. Smešno. Vaje vzamejo veliko večerov. Pa mi jih nikoli ni bilo žal. Tudi tedaj ne, ko je bila dvorana še ledeno mrzla. Zdaj je res lepa, škoda bi bilo, če bi se v njej nič ne dogajalo." Rozka Kern je bila tudi sama redna obiskovalka Tali-jinega hrama. Največ je hodila v Prešernovo gledališče. Po hudi prometni nesreči pred osmimi leti, ko je zdravnik dal vedeti, da ne bo več stopila na noge, ne hodi več toliko naokrog, čeprav hodi in se vozi s kolesom. S svojo trmo, vztrajnostjo, močno voljo je ugnala zdravnike. Rozka Kern bo letos strara 73 let. Njeni dnevi so polni. Kuha za pet ljudi, zase in sinovo družino, rada dela na vrtu, vnučka spremlja v malo šolo, zvečer pa najraje seže po knjigi. Je prijetna starejša gospa; zgovorna, prijazna, topla, nič čudnega, da ljudje radi prihajajo v njeno hišo. Oa osmih otrok, kolikor jih je bilo, je ostala sama. Tudi starša sta že zdavnaj umrla. Nihče ni dosegel njenih let. "Povprečna življenjska doba v naši družini je 48 let," pravi in s svojo živostjo, duhovitostjo in veliko voljo do življenja daje vtis, da se sama še dolgo dolgo ne bo pustila. Še bo igrala, če bo le zdravje in jo bodo povabili, še naprej bo aktivna pri domači upokojenski organizaciji, še pri Rdečem križu. • H. Jelovcan če'" u aljevanje seje občinskega sveta Kamnik $ zapleti do sprejema predlogov za gospodarstvo bo opravljal naloge s področja kmetijstva, avajj jjtetijskjh zemljišč in gozdov. Zavrnjen predlog SKD o povračilu elaV k°v Za vonmo kampanjo in Zelenih glede Velike planine. snjSn k*11''1' 16. februarja - V nadaljevanju plesCy seje občinskega sveta Kamnik, ki jskel Jj° v četrtek, 9. februarja, po osmih )lcnj* j* prekinili, so v sredo, 15. februarja, Sili p ^Pfej že na začetku sprejeli pobudo v k J z zazidalnim načrtom K-7 Alprem, olk'0' iL je*ein v prvem delu druge seje sveta. »Jl« I Ji"! More..L r#„I__: S„_____„X___ Zeleni je namreč pre- čila ft? Meršak ,ri ^jiNp* i mora predlagatelj upoštevati pa Uii{0n2^e m Pred °bjavo odloka sezna- : V'i... OhrincL-: .----1 _ ____II___i:<____~: -r.. 70» ras K' ati- 7 <1 vfe<> aj J,jiWkai 2-1 za našega predsed-kot a ,,ana Kučana, ki mije delui °vek izjemno všeč, ker gentJ* lako umirjeno, inteli-PfeDr& se °8iba aferam, ni £ sem> d* nikomur *akli.r' za,e8a. Na letošnjem '•ali. n.ein žrebanju v Ve-nobV- SICer nisem dobila zares verjeti pa je začela šele, ko se ji je oglasil predsednikov varnostnik Peter Šefman, ki je Koširjevim v Gorice prinesel povabilo na kosilo za vse člane družine. "Sprva sem mislila, da bom šla sama, potem sta šla z menoj še dva sinova, snaha Nevenka in vnuka Nejc ter Damir. Prejšnji četrtek okrog petih popoldne so nas prišli iskat, nekako ob devetih zvečer smo bili nazaj. S čim vse sta nam postregla Štefka in Milan Kučan, se niti ne spomnim, bilo je toliko različnih okusnih jedi. Vse sta pripravi- 'ene pa nagrade, menda povili ,.edaJ» *ako so mi ci| T ' Mi,an Kučan odlo-SlooiSfi pote8ne » kupa Štefk"100' in da * ženo Da i° naslovnika povabita *oDi*0si,a- Bila je moja šir^Sn*Ca'" Pravi M^rta Ko-b>la n ič in dodaja, da je predvKVabna na kosilo k vsak!* ,ku bolj vesela kot *Kfšne druge nagrade. Pfenello0-!1.^. š?..iste.8a večera Tenetiš, še Metka ega radia, Potem - Pnjateljica iz Cent?iKJ° Je klicala & s kranjsk Gostje v predsednikovi dnevni sobi. Foto: Nace Bizilj, Dnevnik Koširjevi pred domačo hišo. Foto: L. Jeras la sama, kar me je presenetilo. Prepričana sem bila, da imata kuharico. Predsednik je rekel, da zelo rad kuha, sam je pripravil bujto repo in spekel torto." Marta Košir priznava, da so imeli vsi pred odhodom v predsednikovo hišo veliko tremo. Ko so prišli, pa je ta povsem spuhtela. Predsednikova hiša je majhna, a topla, domača, zakonca Kučan pa nadvse prijetna človeka. Tako preprosta, da se še zdaj samo čudijo. "Za mizo, ki je bila vseskozi polno obložena, se nismo pogovarjali o politiki. Govorili smo o hrani, kuhi, o otrocih, skratka, o vsakdanjih stvareh. Izmenjali smo si nekaj daril. Če bi vedeli, da sta tako prijetna, bi jima nesli jajca in klobase, ki jih imamo doma, pa nismo upali. Ob slovesu nam je Štefka, izjemno dobrovoljna, vedno nasmejana, dala še popotnico za sina, ki je ostal bolan doma. Kučanova smo povabili k nam, v Gorice. Obljubila sta, da prideta pole- ti. Potrudili se bomo, da jima bo pri nas všeč." Fotografij z obiska pri predsedniku Koširjevi še nimajo, Tof, ki je bil tudi zraven, je obljubil, da jih dobe v ponedeljek. Vsi pravijo, da kosila pri Štefki in Milanu Kučanu ne bodo nikoli pozabili in potrjujejo že neštetokrat potrjeno dejstvo: "Ljudje, ki so res izobraženi in res nekaj pomenijo, so bolj preprosti in prijazni kot napihnjeni "fa-lirani" študentje." • II. Jelov- immmmmmMmmmmmmmmimmmmmiiTimtimimmmmmmm can radio GLAS ljubljane W 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz DOM UPOKOJENCEV KRANJ Cesta 1. maja 59 64000 Kranj Iščemo sposobno, urejeno, kreativno in komunikativno osebo za prosto delovno mesto TAJNICE Zahtevani pogoji: - najmanj srednja izobrazba ustrezne smeri - obvladanje strojepisja - usposobljenost za delo z računalnikom - najmanj dve leti izkušenj na tem področju - znanje s področja kadrovske evidence - poskusno delo dva meseca Vaše pisne (na roko pisane) ponudbe pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 64000 Kranj. Zveza kulturnih organizacU - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI SoBOliA MATINEJA Gledališka skupina Unikat: MVMHA neti v me v Klubu RAGTIME, Sejmišče 2, v soboto, 18. feb. ob 10. uri tele-tv mmsktMS& Kranj GLAS I Na podlagi 1. odstavka 5 čl. Zakona o ponovni vzpostavil agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. list RS št. 5/94) JAVNO POZIVAMO vse nekdanje član« ali njihove dediče oz. njihove pravne naslednike Agrarn* skupnosti Boh. Bela, da ponovno vzpostavimo agrarfljj skupnost, ki je bila ukinjena po zakonih in drugih predpis po letu 1945. Upravičenci bomo sklenili sporazum o ponovni vzpostavil Agrarne skupnosti in sprejeli pisna pravila, v katerih bom" upoštevali nekdanje pravice, dolžnosti In odgovornosti Pj pravilih veljavnih ob odvzemu premoženjskih pravic. r*f USTANOVNEM ZBORU, KI BO V NEDELJO, 26. fefcruadfjub 1995, ob 10. uri v Kulturnem domu Bohinjska Bela! Boh. Bela, 15, februarja 1995 ODBOR ■J« Nj Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE (za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom) Pogoji: - visoka izobrazba pedagoške smeri biologije - kemije Pogoje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu. Nastop dela po dogovoru. Prijave oddajte v tajništvu šole ali po pošti na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, 64220 Skofja Loka, Podlubnik 1b. HvunDHi AVTOMOBILI POOBLAŠČENA PRODAJALCA AVTOSALON JAVORNIK F1NZGARJEVA 5, JESENICE TEL.: 064/83 - 902 G$tHt ŽE ZA 17.500 DEM SONATA ZA 29.790 DEM SERVIS • PRODAJA LUSINA GOSTEČE 8, SKOFJA LOKA TEL.:064/632 - 286 KOMBI Gfraee ZA 25.600 DEM PONUDBA MESECA OB 5. OBLETNICI VOZIL HYUNDAI NA NAŠIH CESTAH VAM NLJDIMO VOZILO LANTRA PO ZNIŽANIH CENAH že za 23.990 DEM UGODNI NAKUPNI POGOJI KREDIT LE AS ING STARO ZA NOVO PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OSNOVNO DODATNO OPREMO IN BREZPLAČNE SERVISNE STORITVE DO 10 000 KM UDOBNO, VARČNO IN VARNO VOZILO ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO lPos \ N iztek "lov Mvi Prej( ,ega * j( >a ( k i Preč Pribl ► na Mohorjtvtm kjamu ttt: (064)212 S3S tet.: (064)212 535 ijout-m HCancu iztre.xe.tE se DAKOTA 6MITH. MA1TZNED & MAITZNER RODENSTOCK, ON LINE TER KOREKCIJSKA STEKLA Germany Očala dobite na recept tudi BREZ DOPLAČILA ! -V februarju velika ponudba ekskluzivnih modelov . '• ••>:•■■<•. ;'v".': ■ Organiziramo okulistične preglede ! Optika AAcmokel tU.: 212-333 °"" Tel.: 064/741 - ll{ 741 - 317 Fax: 064/741-411 Avtoservis Bled Ribenska 6,64260 Bled Cenjene stranke obveščamo, da imamo uradni servis in prodajo traktorjev "ZstOr^ V mesecu februarju vam nudimo 3% akcijski POPUST za naslednje modele traktorjev: ■ 2etor~3320 ■ 2e6V3340 ■ 'ZetOT~ 5340 PVH (prednja hidravlika) ■ 2e&cr"6320 Vsi kupci, ki bodo kupili traktor v času od 01. 02 1995 do vključno 30.06.1995, bodo tudi deležni nagradnega žrebanja. NAGRADA - TRAKTOR LETA "Poj W •*br Prec 4340 Posebna ugodnost: traktor 2fe&«r- model 6911 samo 15.945 DE*1 Samo (S&Jftd.&.tv. 'Sled ima v Sloveniji ekskluzivno prodajno in servisno pravico za REFORM ! Prodajni program: - kosilnice - gorska kmetijska mehanizacija MULI, METRAC - priključki - komunalni program «* M Prt Ve, lei Po, Ph *o op V Vi lJU| SK, l»h Vsi lev lisi, & ^va, °o H D GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK ^Podjetjem se po prvem soglasju ne mudi več z lastninjenjem 1 Drugo soglasje ima šele 136 podjetij borno \gencjja za privatizacijo je pravočasno dobila 1359 programov lastninjenja, od tega samo decembra 580. T/a EiV pijana, 16. februarja - Pred drugo dražbo sklada za razvoj, Je napovedana za 8. marec, ima drugo soglasje le 136 995 ujetij, naprodaj pa naj bi bili paketi delnic 149 podjetij. Ce l lotevamo prvo dražbo, lahko ugotovimo, da ima drugo J'asje, ki je pogoj za udeležbo na dražbi, le 78 podjetij. ^ lra Puc, direktorica agencije za privatizacijo je na tiskovni ^»ferenci dejala, da bodo te dni skušali izdati kar največ pugih soglasij, verjetno pa ga vsa podjetja ne bodo dosegla. ^ podatkih, s katerimi so postregli na tiskovni konferenci, ^aJo v obdelavi 52 vlog za drugo soglasje. Kor 16 M j. ^nec leta se je podjetjem rlekel rok za oddajo progra-r?v lastninjenja, agencija za Pr,vatizacijo je pravočasno Nela 1.359 programov, od Le8a samo decembra 580. 5?encija je doslej odobrila V2 programov, zaradi pregle-^0vanja prispelih programov je potrjevanje programov [koliko upočasnilo, vendar |a bodo po besedah Jožeta ii na namestnika direktor-kmalu spet dosegli pov-Jr.ečJe, ki je lani znašalo jnbližno 60 odobrenih pro-(pmov mesečno. Decembra Jih odobrili celo 75, januarji Pa 45 in februarja doslej le Programov. ^končnega spiska Njetij še vedno ni podjetja, ki niso pravočas-oddala programa lastin-i!!?Ja, so izgubila možnost počanja, saj je pristojnost a •zbiro in izvedbo prešla na Renčijo za privatizacijo. Do-veJ smo upravni postopek i^d.ili na predlog stranke, LjaJ ga po uradni dolžnosti, L *»a tiskovni konferenci 'pedala direktorica agen-^e Mira Puc. Vendar bodo Poštevali programe podjetij, "0r>udila jim bo interno raz- V last sklada za razvoj je s 1. Januarjem prešlo 21 podjetij, zoper katera je v postopku revizije družbeni pravobranilec samoupravljanja vložil tožbe, ker se niso ukladila z revizijskim poročilom. Med njimi je z Gorenjskega Zarja Jesenice. Na seznamu je tudi nekaj zanimivih podjetij, kot so Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Ona On Ljubljana, Dom Ljubi' Jana, holding Zdravilišče Rogaška, Zdravilišče Moravske Toplice itd. Seznam agencije pa se nekoliko razlikuje od seznama pravobranilca, ki je tožbe vložil tudi proti hčerskim podjetjem. Zasebni kapitala hčera pa po besedah Mire Puceve last sklada za razvoj. Na naše vprašanje, kaj se bo zgodilo s privatnimi hčerami oziroma s tako imenovali bay pass podjetji, je Puceva dejala, da bodo s tožbami nadaljevala sodišča, Če jih ne bo pozval pravobranilec jih bo sklad kot novi lastnik teh podjetij. elite ev in notranji odkup. JJjetjem, ki progama ne j*0 predložila ali ne bodo i^P^ativna, pa bo agencija 0 M' Izjeme so seveda podjetja, ki se lastninijo kot gospodarske javne službe, ter seveda podjetja, ki so v reviziji. Agencija ni kriva, da še vedno ni znano, koliko je podjetij, dolgo smo usklajevali evidence, čeprav to ni vejujf0** direktorji ne vedo za lastninjenje, drugod nočejo ktp Pomagali jim bomo in naprej seveda pon udili p£*£ razdelitev In notranji odkup, je dejala Mira Puc. o*«? *?" oot*° *0 dni, da prinesejo program. Seveda pa *dst v Iallko Pose*e *e zdai in s soglasjem vlade 60 Vtrt° v Pnmoženja prenese na sklad za razvoj. Marsikje Preži*0 Pro8rama ntso oddali, ker se direktorji ubadajo s Z&oH ^tm POdJttM rnnogi sozdi in tozdi so verjetno še *t iik°i fP^*1* a8mcV^ ne oo preostalo nič drugega, kot lQjtVn "kvidira. Pregledali pa bodo vse zavode, ki so se \,tf0Preoblikovali tudi v družbena podjetja in nekateri še "eSb? Poslujejo tako. Podobne so razmere pri inštitutih, Posl i *° državni, drugi ne. Seznam zadrug je agencija Prav ? TinistTstvu *a kmetijstvo, ki bo to naredilo. Stvari X°sn J? ^e B'5° povsem jasne na področju gozdnega onf»!iintva> kinematografov, kulture, z zakonom pa je že Javljen status veterinarskih podjetij. naša naloga, žal so sodne, statistične in SDK-jevske evidence zanič, podjetja pa v preteklosti pogosto niso poskrbela za uskladitev s predpisi, je dejala Puceva. Zato ni znano, koliko podjetij programa ni oddalo. Med njimi so še vedno tozdi, sozdi, poslovne skupnosti, zavodi, inštituti, obrtne zadruge itd. Sproti bodo razreševali primere, da bo zaključek lastninjenja prinesel jasno evidenco vseh, ki jih bo agencija obravnavala, ne samo podjetij. Kakšen je bil doslej pravni nered, lahko nemara najbolje pojasnimo s tem, da sta doslej status podjetja imela tudi dva zapora, da so med zavodi našli že dvajset takšnih, ki se bodo lastninili kot podjetja itd. Kljub revizijam se je zelo povečal delež kranjskih podjetij Zaradi neuravnoteženega priliva programov lastninjenja se je potrjevanje programov zdaj upočasnilo, kljub revizijam pa se je med prispelimi programi zelo povečal delež kranjskih podjetij, je Eovedal Jože Jaklin. Decem-ra prejete vloge so razdelili v dve skupini, v prvi so sorazmerno dobro pripravljeni programi, v drugi pa pro-grami, ki vsebujejo nerazrešene probleme in pri katerih bo zato več dela. Med prispelimi programi imajo gorenjska podjetja 11-odstotni delež in potemtakem lahko rečemo, da jih zaradi revizij, zlasti v Kranju, ni manj kot od drugod, saj ima gorenjsko gospodarstvo po številnih kazalcih približno 10-odstotni delež v slovenskem. Družbenega kapitala je za približno 950 milijard tolarjev Prava vrednost družbenega kapitala bo znana, bo bodo pregledali programe vseh podjetij, saj se zaradi različnih nepravilnosti, ki so jih v podjetjih vnesli v bilanco, vrednosti glede na otvoritveno bilanco spremeni. V doslej odobrenih 541programihje za 313,7 milijarde tolarjev družbenega kapitala. Vzorec pa je že dovolj reprezentativen za oceno, da je družbeno premoženje vredno približno 950 milijard tolarjev, je dejal Jože Jaklin. V prodaji zdraviliški apartmaji logaški Slatini bodo začeli kmalu prodajati apartmaje starega hotela. PreurL^a! 16- februarja - Prostori starega hotela Beograd bodo sKu ^eni v apartmajsko Vilo Golf. Hotel je kupilo podjetje Premicnine&Leasing, vseljivi pa bodo julija tega leta. jekt pomeni nov prispevek k slovenskemu turizmu. Čeprav ima Rogaška izjemno tradicijo, pa ie bilo potrebno preiti na sodobne koncepte poslovanja in razmišljanja, Rogaška sama ne bi mogla brez investitorjev in dodatnega kapitala izvesti svojega sanacijskega programa. Apartmaji bodo kar najsodobnejše opremljeni, bodo tudi klimatizirani, v objektu bodo servisni in pomožni prostori, trim kabinet s tuši in garderobo. Vsakemu apartmaju bo pripadla tudi garaža, poleg bo zgrajeno še !a bo * in Vgradnja objek- V$j ki?^kala v dveh fazah. lev bon*1 lastniki apartma- n'2>ran ° lmeli možnost orSa-apartm^3 oddajanja svojih &raviia!xv v "aiem v okviru 1« o cA*Ca- Cena aDartmaiev apartmajev nemških mark za ratni meter neopremljena apartmaja, opremljen pa 0 dosegal ceno do 3.000 m površina je različna -Arov d° 83 kvadrat Rektor SKB Nepremič-;^ne&Leasing Franci Gerbec v JJ.a Predstavitveni tiskovni terenci dejal, da tak pro- termalno kopališče Terme, katerega bazenski kompleks bo imel naravni vir vode z 62 stopinjami Celzija. Direktor Zdravilišča Flori-jan Zorin je menil, da je sanacija Zdravilišča hkrati tudi njegov razvoj, vzpostavitev boljšega, ne le novega stanja. Računajo na popolno prenovitev v nekaj letih. V precej ambiciozno zastavljen program sodi še izgradnja kongresnega centra, peš-pro-menade, pospešiti pa želijo tudi dejavnosti v zvezi z igranjem golfa. Postavljena bo tudi "vas" v zdravilišču za raznorazno populacijo, a ne z več kot 2000 posteljami, saj se ne usmerjajo v množični turizem. • S.Vidic Ocena se torej ne razlikuje dosti od vrednosti po zaključnih računih, ki znaša 987 milijard tolarjev, usklajena pa je z vrednostjo izdanih certifikatov. Po otvoritvenih bilancah pa je družbeno premoženje vredno 1.114 milijard tolarjev. Malo je drugih soglasij Podjetjem, zlasti tistim, ki računajo na javno prodajo, se mudi pri prvem soglasju, saj so certifikati vse bolj iskano blago. Predvidenih je še precej javnih prodaj, tik pred potrditvijo je Unionova, soliden predlog ima Krka, meter dolg seznam računalniških "fajlov" je pred kratkim prinesel Petrol, je obseg dela slikovito predstavila Mira Puc. Od podjetij bomo zahtevali sprotno dopolnjevanje programov, da ne bodo zavlačevali, je dejal Jože Jaklin. Po spremembi uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance bodo lahko podjetja, kt bodo z dodatnimi cenitvami ugotovita, da so njihova sredstva po otvoritveni bilanci precenjenja, oblikovala dolgoročne rezervacije ali rezerve, če je nizko ocenjenjena vrednost posledica neobetavne prihodnosti, na primer izgube trgov, je povedala svetovalka direktorice Meta Duhovnik. Ta sprememba ne velja za podjetja, ki so že dobila drugo soglasje in pri katerih bi sprememba programa pomenila razveljavitev javne prodaje. Agencija je doslej izdala le 136 drugih soglasij in vse kaže, da se podjetjem nikamor ne mudi več, ko dobe prvo soglasje in zberejo certifikate. Na dražbi sklada za razvoj lahko ponudili le pakete delnic podjetij, ki so dobila drugo soglasje, pogoj pa ni vpis v sodni register. Do druge dražbe, ki je sklicana za osmi marec, mora drugo soglasje pridobiti še polovica podjetij, saj je razpisana dražbadlnih 149 podjetij, med njimi pa jih ima doslej le 78 drugo soglasje. Po besedah Mire Puceve bodo v naslednjih dneh mnogih izdali drugo soglasje, prav vsem pa verjetno ne. Za vpis v sodni register poslej poskrbi agencija, pospešili so ga zlasti v Ljubljani, drugod še ne, saj se je agencija z ljubljanskim sodiščem že dogovorila, da stvari potekajo hitreje. • M. Volčjak Japec in Jernej Jakopin sta podjetnika leta 1995 Revija Podjetnik je letos že petič podelila priznanje podjetnik leta. Letos je uredništvo tega časopisa med 80 predstavljenimi izbrala dva Blejca, brata Japca m Jerneja Jakopina, ki sta svojo veliko ljubezen do jadrnic uspela preleviti v uspešno pojetje za profesionalno konstruiranje plovil. Japec in Jernej Jakopin sta si naziv Podjetnika leta prislužila s strmim podjetniškim vzponom, zaradi izjemne vloge ustvarjalnosti in znanja v njunih dejavnostih ter zaradi povezav, ki tudi drugim podjetjem omogočajo odpiranje v svet, in nenazadnje tudi zaradi njunega mednarodnega slovesa, ki je nedvomno prispeval k dvigu podobe Slovenije v tujini. Brata sta v začetku osemdesetih začela s konstruiranjem prvih plovil kot J&J design. Pri tem sta sodelovala z domačim Elanom ter več tujimi graditelji plovil. Z večjimi možnostmi za razvoj podjetništva, sta ustanovila podjetje Seaway, ki je danes registrirano v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Danes se podjetje bratov Jakopin ukvarja z razvojem jadralnih in motornih plovil, izdelavo bark in njihovih elementov ter prodajo plovil in navtične opreme. Do danes sta izdelala 58 načrtov za različna plovila med 4 in 15 metri dolžine za skoraj dvajset naročnikov iz tujine, danes pa pluje že več kot 6000 bark izdelanih po njunih načrtih. Podjetje Seaway je v štirih letih ustvarilo 7 milijonov mark prometa, po napovedih pa naj bi bil le-ta šestkrat večji. Podjetje povezuje 10 kooperantov ter več franšiznih trgovin in delavnic. Brata sta trgu pravkar ponudila novo 8-metrsko jadrnico ONE DESIGN, ki je bila v številnih državah že ugodno sprejeta. Imenovanje po mnenju Jerneja Jakopina vsekakor pomeni spodudo za nadaljnje delo, potrditev, pa tudi možnost boljše promocije v Sloveniji, saj so zaenkrat njune barke bolj znane v tujini kot doma. Razlog temu je predvsem majhnost in omejenost tržišča, uspešnost izdelka pa je merjena tam, kjer se izdelek sam lahko potrjuje, kjer se prodaja in kjer je popularen, to pa je v njunem primeru zaenkrat še tujina. • Uroš Špehar Direktor še ni imenovan Tržič, 14. februarja - Po odstavitvi prejšnjega direktorja v tržiškem podjetju Lepenka so na razpis za novega direktorja prejeli kar sest prijav. Čeprav so s kandidati opravili pogovore in od njih zahtevali do 10. februarja programe za reševanje gospodarskih težav, se na sestanku vodstva prejšnji teden niso odločali o izbiri najprimernejšega kandidata. Zaradi že začetih poslov, ki so v prvih dveh mesecih omogočili poslovanje brez izgube, so se namreč odločili, da bo Uros Dobrin vršilec dolžnosti direktorja še nadaljnje pol leta. Do takrat oziroma do naslednjega razpisa lahko kandidati počakajo na ponovno izbiro, ali pa umaknejo svojo kandidaturo. • S. Saje Priznanja za ekološke izdelke Kranj, 16. februarja - Na letošnjem sejmu EKO 95 v Celju bodo prvič podelili priznanje "Ekološki izdelek". Celjski sejem bo priznanja na sejmu, ki bo potekal od 21. do 24. marca, podelil s sodelovanjem ministrstva za okolje in prostor, Zveze inovatorjev Slovenije, Urada za varstvo industrijske lastnine in Gospodarskega vestnika. Tako naj bi povečali ekološko zavest, tako posameznikov kot institucij. Na letošnjem sejmu bodo ob predstavitvi ekoloških izdelkov veliko pozornosti namenili spremljajočim prireditvam. "NA ZALOGI IMAMO VEDNO NEKAJ TISOČ IGRAČ NAJBOLJŠIH SVETOVNIH ZNAMK IN SLOVENSKIH DOBAVITELJEV: UNIKA MEHANO, KOCKA, EFEKT, GARTNER, EMONA, SPEKTRA, DONNA, MEDEX, PAPSO, URA KOCKA, METRONIC, HIBISCO, KARAKAL EDIGS, MOKO, KOKRA, SMALL, SILVER, BENOS, JOMI, TINKOM, PIATNIK, SCHMID, BURAGO, EUROLINE, BIEMME, Q GRAZIOU, SICA FAGES, FAIPLAST, CITI, VIO 1U A JD INPAG' REEL TOYS' C & 3 ^OTDOC\^ VILLA GIO PLAST, TAMIYA HELLER, PLAYDOH, SMITS, GERCO, EDISON, AIRFIX, DRAGON, MATHBOX, REVVELL, HASEGAWA MGM, HASBRO, FALKE, ROZENCO, SIKU, GAMMA ITALERI, HERPA SCHABAK, GUILOV, GUISVAL, UTRE TIKES, KENNER, KOOSH....." GORENJSKI GROSIST IGRAČ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Januarja 2.888 novih avtomobilov Na slovenskem avtomobilskem trgu je bilo v letošnjem prvem mesecu prvič registriranih 2.888 novih avtomobilov, skupaj z rabljenimi avtomobili pa je številka narasla na 4.216. Največ uspeha je imel novomeški Revoz, ki mu je uspelo prodati 632 renaultov iz lastnega in dopolnilnega programa, s tem pa so osvojili 21,88 odstotka trga. Med znamkami je na drugem mestu Fiat z natanko 400 avtomobili ali 13,85-odstotnim tržnim deležem, na tretjem pa Volksvvagen z 265 avtomobili ali 9,18 odstotka trga. • M.G. Uspešen začetek za audi A4 Pri Audiju so zadovoljni s proizvodnjo in prodajo lani predstavljenega modela A4, naslednika audija 80. Po hitrem zagonu proizvodnje izdelajo zdaj že 930 teh avtomobilov dnevno, od začetka proizvodnje v drugi polovici lanskega leta pa so jih naredili že več kot 40.000. Nekaj težav je bilo v začetku pri izvedbi z 1,9-litrskim turbodizelskim motorjem, vendar bo proizvodnja stekla prihodnji mesec, tako da bodo prva vozila na voljo že spomladi. Lani so v Audiju naredili tudi 5.000 primerkov najbolj prestižnega aluminijastega audija A8. Zaradi velikega povpraševanja takoj po lanski predstavitvi je prišlo do krajšega zastoja pri dobavah, čas dobave pa je zdaj od 10 do 12 tednov. Pri aAiju pričakujejo, da bodo letos dosegli načrtovane proizvodne številke, kar pomeni 15.000 avtomobilov audi A8. • M.G. Nov avtomobilistični tednik Prejšnji petek je izšla prva številka novega tednika za avtomobilizem AVTO SVET. Tednik, ki ga izdaja založniška hiša Alpha Vision, d.d., iz Ljubljane, bo vsebinsko nasledil dosedanji časopis Avtomarket magazin, ki je izhajal natanko eno leto. V novem tedniku bo prvi del vsebine namenjen aktualnim avtomo-bilističnim novicam iz Slovenije in sveta, preizkušnjam avtomobilov in reportažam, drugi del bo posvečen avto-moto športu, v tretjem, ki je za bralce prav tako pomemben, pa bodo brezplačni mali oglasi, cene novih in rabljenih avtomobilov, ter seznam odvzetih avtomobilov. Vsebina novega tednika, ki bo izhajal vsak petek, bo popestrena še z nagradno križanko in nagradno igro za nove naročnike. Uradna predstavitev Avto sveta je bila prejšnji petek v ljubljanskem klubu Acapulco. • M.G. S u z u K I V L E T U 1 9 9 5 $ 064 SUZUKI GO/f£A/JS/C£Af SERVIS - PRODAJA LUSINA GOSTEČE 8., ŠK. LOKA, TEL.: 632286 AVTOSERVISJERŠIN JEZERSKA CESTA 2., KRANJ, TEL.: 242 779 AVTOSERVIS BOGATAJ ZVIRCE 30 A., TRŽIČ, TEL: 57 208, 58 850 AVT0SAL0N KALCIT C. TALCEV 69, KRANJ, TEL: 331 013 SUZUKI i/sii/G£ */A- PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO UGODNI KREDITI OD 1-4 LET Z 10 - 11 % OBRESTNO MERO LEASING ZA VOZILA SUZUKI SERVISNE USLUGE KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA MENJAVA GUM Skofja Loka, 15. februarja - Urška Derlink, medicinska sestra in kozmetičarka, je v Škofji Loki odprla "Salon za zdravje in lepoto", ki poleg običajnih storitev ponuja tudi novost na Gorenjskem - ultrazvok z ionoforezo in clektropipolizo. Gre za najnovejšo in uspešno terapijo za odpravljanje odvečne maščobe in celulita, ki poleg ustreznih naprav zahteva tudi strokovno znanje. Urška Derling je bila enajst let zaposlena kot medicinska sestra, v salonu pa ji pomaga zdravnica dr. Maja Kozlevčar iz Ljubljane. Salon je uredila v domači hiši na Sorski cesti, zato je bila investicija seveda ustrezno manjša. • M.V. Stanovanjska hranilnica Kranj, 16. februarja - Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj s Stanovanjskim skladom je pripravilo zakon o slovenski stanovanjski hranilnici in ga poslalo v zakonodajni postopek. Zakon predvideva ustanovitev stanovanjske hranilnice, ki se bo ukvarjala z različnimi oblikami namenskega varčevanja in zbiranja sredstev ter varčevalcem dajala ugodnejša stanovanjska posojila. Hranilnico naj bi ustanovila država, organizirana pa bi bila kot delniška družba, opravljala pa bi tudi nekatere druge finančne storitve, kot je zbiranje namenskih in nenamenskih tolarskih denarnih in nedenarnih ter drugih odplačnih sredstev, storitev plačilnega prometa, izdajanje garancij in jamstev ter drugo. Stanovanjska hranilnica bo kot specializirana finančna institucija z minimalnim donosom na vloženi kapital zagotavljala cenejša in dostopna stanovanjska posojila ter tako zapolnila vrzel v sedanji ponudbi bank in hranilnic. Ustanovitev hranilnice je v Nacionalnem stanovanjskem programu eden glavnih mehanizmov finančne krepitve na tem področju. Iz vsebine današnje številke: ► TEST: FORD TRANSU BUS IN FURGON FIAT TIP01.6 SXSCIONERI ► ŠPORT: KJE SE SKRIVAJO FAVORITI ► AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA: SISTEM PflOMETHEUS ► NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE ► BREZPLAČNI MALI OGLASI ► NAGRADNA KRIŽANKA Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Al Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža AVTO MARKOVIČ podjetje za trgovino, servisiranje in proizvodnjo, Skofja Loka, d.o.o. TRGOVINA: SPODNJI TRG 40 TEL.: 064/620-647 ODPRTO: 8.-19. ure SOBOTA: 8.-13. ure Trgovina nudi avtomehanske dele, avtokaroserijske dele, avtokozmetiko, dodatno opremo, karoserijske dele iz zaloge ali po naročilu za vse tipe vozil različna olja: BRCastrol, Penasol, Valvoline, Total, Elf BREZPLAČNA MENJAVA OLJA IN FILTRA DODATEK K OLJU PROTI OBRABI: ŠKORPION (brez teflona) Avtomehanski deli iz zaloge ali po naročilu za vozila: Golf, Renault, Zastava, Fiat, Lada, Opel... dodatna oprema sedežne avtoprevleke avtoradii BLAUPUNKT avtozvočniki BLAUPUNKT, PIONNER okrasni pokrovi koles NOVO V TRGOVINI: SPOJLERJI za vozila R -19, R - Clio, Tvvingo, Peugeot 106, 306, 405, Golf 3 GTI, Fiat Tipo, Ford Escort,... Cene od 13.000,00 - 18.000,00 SIT Organizirano lakiranje in montaža. Velika izbira avtokozmetike Se priporoča TRGOVINA AVTO MARKOVIČ Krompirja pa ni Na 25. avkcijsko borznem sestanku, ki ga je v tof*' pripravila Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba, d.* Ljubljana, je bilo trgovanje precej živahno. Na avkciji Jj kotiralo 30 vrst sadja in zelenjave (več kot na prejšnji] sestankih) v skupni količini okoli 130 ton, od tega so pro< skupno 25 ton fižola, kiwija, limon, suhih marelic, rd paprike, paradižnika, pomaranč, rozin in zelja. Na borzi ponujali le avstrijsko gnojilo Biomag M7 v vrečah in kis* konjsko seno. Zanimivo je, da sta bila v avkcijsko bor*11 ponudbi od slovenskega "blaga" le kitajsko zelje in konjs^ seno, medtem ko je bilo vse ostalo uvoženo. Na avkciji že neW tednov ni zaslediti krompirja. . Poglejmo še na avkcijsko in borzno tečajnico! Rd6' ameriški fižol so prodali po 180 tolarjev za kilogram, kitajs^j zelje domačega porekla po 97 tolarjev, nizozemski paradiž^ po 205 tolarjev, italijanske limone po 65 tolarjev... Ki* konjsko seno so ponujali po začetni ceni 17 tolarjev jf kilogram, kitajski česen po 189 tolarjev, nizozemsko rdjj zelje po 111 tolarjev, makedonsko sladko papriko v prahu P1 400 tolarjev - in tako dalje. Cene sadja in vrtnin na debelo Na avotmatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poJJ kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavod' Ljubljana, neprekinjeno "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin. J veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne cene so velj* v torek, 14. februarja! * hruške 90-130 * krompir 50 - 60 * česen 170 - 200 * kislo zelje 80 * kisla repa 90 * hren 333 * radič 120 - 150 * zelena 150 - 200 * mladi krompir 160 - 200 Kmečka kartica * jabolka * čebula * peteršilj * zelje v glavah * cvetača * por * korenje * solata endivija 70 - i 180-2* 80 - % 150 - 2"? 100-1 Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hran» ilD( kreditnih služb Slovenije sta 15. februarja uvedli Kme^ kartico, ki bo kmečkemu prebivalstvu in tudi ostalim omogoči kupovanje brez gotovine v zadružnih in drugih (označen'" trgovinah, odlog plačila, enkratmesečno poravnavanje obV^ nosti s plačilom prek položnice in dvig gotovine v HKS zadružni banki. Pogoj za pridobitev kartice je hranilna knji* ^ ali odprt račun pri zadružni banki ali HKS, reden zasluže^ plačilo letne članarine, ki letos znaša dva tisoč tolarjev. Imeti", kartice se bodo lahko sami odločali, kdaj bodo poravfl obveznosti (med 6. in 10. v mesecu, med 18. in 23. ah med' in 30.) Družinski član (zakonec, polnoletni otroci, starši, brat) sestre) imetnika osebne kmečke kartice lahko pridobi družinsljj kartico, vendar za obveznosti jamči in jih poravnava imcw osebne kmečke kartice. PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja • povprečno 7,3% večjo moč tnolotf ■ do 160.000 km zaščite ■ povprečno 5% manjšo porabo gwv ■ do 90% manjšo obrabo motoija ■ zaščito pri hladnem zagonu Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVTOCOMMERCE, Bleiweisova 14, tel.: 064/213-977 NAKLO: KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, tel.: 064/47-169 LESCE: NBA d.o.o., Boštjanova 30, tel.: 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. Verdnika 23/a, tel.: 064/84-366 J VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27, Skofja L# tel./fax: 064/623-087,624-228 M0NTANA FIAT UNO 1.0 3 V FIAT UNO 1.15 V FIAT T1P01.6 SX 5 V komplet SX OPREMA + KLIMA ALFA R. 331.3 KUMA, KAT. ALFA R. 331.3 KARAVAN, KAT. LANCIA Y101.1 KAT LANCIA DELTA 1.6 KAT. KLIMA 12.990 DBM 13.990 DH^ 17.490 16.490 V$ 17.490 13.490 22.990 STARO ZA NOVO, ] MOŽNOST PLAČILA S KREDITOR MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubi]«** TeL:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-640 . VREME Za danes nam vremenoslovci napoCedujejo delno jasno vreme z zmerno oblačnostjo, proti večeru pa naj bi se povsod pooblačilo in jutri začelo deževati. Čez dan se bo nato meja sneženja spustila do nižin In pričakujemo lahko nekaj snežink. V nedeljo bodo padavine ponehale. LUNINE SPREMEMBE Ker j« v sredo polna nastopila ob 13.15., Po Herschlovem vremenskem ključu do prihodnje spremembe položaja lune, ko bo v sredo zadnji krajec nastopil ob 14.04., sneg in dež. J0DLGAT0 To je ena lepa slovenska punca as** h * mm* ADI SMOLAR, VALENTINOVO, USPEŠNICA PETDESETLETJA... "Na smrt sem se prestrašu, ko prvič sem spoznal, da dolga suha prekla iz otroka sem nastal. In da moj velik nos bolj krivo Se drli, in frizura moja vsepovprek štrli..." Takole duhovito se je v eni izmed svojih številnih pesmi opisal slovenski kantavtor, ki Zase pravi, da je poet, Adi Smolar. Adi pravi, da je v mlajših letih prepeval svoje pesmi v manjših "ružbah, na turih, potem pa se je odločil, da bo s tem prenehal in Zcf spomin izdal kaseto. Takrat ga širša slovenska javnost v davnem ni poznala. Prav ta kaseta je bila prelomnica in Adi je Sv°je življenje podredil glasbenemu ustvarjanju. Vabijo ga na vse s^ani, te tko odkloni, a leto ima premalo dni... V jutrišnji oddaji Glasba je življenje bo za našo zasliševalno mizo in ker ga imate [adi, vas vabimo, da se nam pridružite. Kjerkoli na Gorenjskem le Adi doslej gostoval - povsod ste ga navdušeno sprejeli. . "Iščemo uspešnico petdesetletja", se imenuje naša nova akcija, *' bo tekla deset tednov in s pomočjo katere bomo poiskali slovensko uspešnico zadnjih petdeset let, od osvoboditve do danes. Več o akciji v oddaji: prišepnem naj le, da bo za bogat nagradni sklad poskrbelo trgovsko podjetje Emona Merkur. Ste na Valentina dan prejeli kakšno ljubezensko pisemce? Če Sa morda niste, naj vas potolažim, da je bolje nič, kot pa vsebina, *' jo je v lepi ovojnici pismonoša prinesel Tončku: Dragi moj Tonček, ti moj optimist škoda, da organček tvoj ni kot potni list, kot pasoš presnet. Na občino lahko bi ga nosil podaljšat' vsakih par let... (iz Tofove realno revolucionarne ljubezenske poezije) /a + | investicije v medvoške šole/ zakon o šolstvu, prvič, - statik ka župnij medvoške občine utrip medvoške knjižnice, - *r* banje nagrad v nagradni Ji časopisa Gorenjski glas 19.15 19.20 Reklamni blok 19.20' 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Prefljjj dnevnega tiska 11.00 Po ali bi bilo tako mogoče obuditi starodavno dušo ni na te8a ne, bi ohranili vsaj nekaj pričevanj, da so Žiri kraj, ki lističih Šek v tem stoletiu- v leta /poi6 Sicer P°JavlJa ze °d *Qnes napreJ> a Popotnik, ki zoide v to "naselje z Svetloba starega uličnim sistemom" in ga sodi po novih tovarnah in novih hišah, si verjetno misli, da ni starejše od sto let. Kakorkoli le: prof. Fister in njegov učenec, domačin Viljem Erlen, sta opravila dober in strokoven popis vsega, kar je ohranitve vredno, na Žirovcih pa je, da se odločijo, ali bodo za to ohranitev tudi kaj naredili (odšteli). Na Žirovcih samih, ponavljam. Kajti zdaj, ko je v Žireh spet sedel občine, ne bo več mogoč izgovor, ki je bil v rabi doslej: da v Loki porabijo ves za te reči namenjen denar, za dolini in za Žiri, ki so čisto na koncu, ga pa nič ne ostane. A denar ni voda; ima namreč to čudno zmolnost, da teče tudi po dolini navzgor. V primeru, denimo, da imaš nek "imenitni" arhitekturni objekt (kakršna je lirovska Stara šola ali prezbiterij stare, prej omenjane cerkve) in del denarja za njegovo obnovo zbereš sam, da drugi del drlava. Kako se to dela, bi se lahko Žirovci naučili v sosednji Idriji oziroma pri ravnatelju tamkajšnjega muzeja, prof. Samu Bevku, po novem tudi lupanu. (Kako, da jim te "skrivnosti" - nemara jo poznajo - niso razkrili Ločani?!) • Sicer pa problem (in njega rešitev) ni samo v poznavanju ali nepoznavanju "skrivnih" denarnih tokov. Problem je v ljudeh in v njihovem odnosu do "starega" in "novega ". Žirovci sodijo pač med tiste, kijih je v tem stoletju zanimalo samo "blesteče novo". (Bolje rečeno: da je le novo, blesteče pa itak ni za nas...) Ker smo začeli, še sklenimo s Steletom: "S temi slikami sem hotel pokazati, da vrednost spomenikov ne obstoja samo v dragocenosti materiala, umetniški ali rokodelski dovršenosti, ampak da so še druge vrednote, ki so pogosto, kot v tem slučaju, popolnoma ekvivalentne materialnim ali umetniškim in jih v obilni meri nadomeščajo: razpololenjske namreč, za katere je spomenik samo podlaga, na kateri jih olivi v našem slučaju svetloba, njihov subjekt pa je naše čustvo, ki se jih neposredno zave in je tudi njihov nositelj." - S temi besedami svetlobe ne bomo pričarali. Lahko pa bi se ob njih zamislili nad mrakom, v katerem livimo. Nakar bi vanj mogoče posijal tudi kak svetlejši larek. GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 17. februarja 1995 Miha Naglic Stara mestna jedra "V Radovljici je prenova starega mestnega jedra, žal, bolj osredotočena na zunanjš-čino, izgled, premalo pa na dejavnosti in vsebino. Tržič ima bolj malo izjemnih kulturnih spomenikov, zato je pomembna predvsem celovitost prenove, poudarek na vse mestno jedro. V Kranju so na začetku imeli velike "oči" in so v pretirani želji, da bi postali veliki, verjetno kakšno stvar narediti prehitro, premalo domišljeno. Ponekod so zajeli tudi s preveliko žlico ali so delali, ne da bi uskladili različne interese... Kljub temu so kar precej naredili Skofja Loka je doživljala obdobja "kozmetične", pa tudi zelo načrtne obnove. Čeprav je pri tem naredila nekaj grehov, prenova tudi po mnenju strokovnjakov Sveta Evrope poteka najbolj strokovno pravilno na Slovenskem. Ker ima za prenovo na razpolago bolj malo denarja, so rezultati manj opazni. Poseben problem je Kamnik, v katerem je bila že pred denacionalizacijo veČina stavb v zasebni lasti. V mestu je bilo doslej veliko narejenega po delih, medtem ko do celovite prenove ni prišlo. Navzven že lepo izgleda, manjka pa mu vsebine," ocenjuje potek prenove starih mestnih jeder na Gorenjskem dr. Peter Fister, redni predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, predstojnik Inštituta za arhitekturo in prostor in strokovnjak, ki je na fakulteti vodil izdelavo številnih načrtov prenove starih mestnih jeder. Ob tem, da je prenova proces, ki ni nikoli končan, jo tudi na Gorenjskem spremljajo številna vprašanja: kako, na primer, urediti promet v starih mestnih jedrih, kako spodbuditi prenovo starih stavb in v mestu oživiti dejavnosti, ki tja sodijo, kako oživljati mestna jedra in hkrati zagotoviti stanovalcem normalne bivalne pogoje... C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor, zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldi na Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U Dr. Peter Fister Vprašanja se ponavljajo, evropske ukusnje zanemarjajo "Prenova starih mestnih jeder ni samo ohranjanje in varstvo arhitekturne dediščine, ampak tudi prilagajanje in urejanje teh jeder za sodobno življenje na najvis} kakovostni ravni," pravi prof. dr. Peter Fister, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in predstojnik Inštituta za arhitekturo in prostor. * Prenova je proces, ki ni nikoli končan. So se v tem procesu, v novih razmerah in ob novih spoznanjih, postavljala tudi nova in nova vprašanja? "Enaka ali podobna vprašanja, kot se o prenovi starih mestnih jeder zastavljajo danes, so se nam zastavljala že pred 20 do 25 leti, le da se je takrat zaradi različnih pogojev nanje drugače odgovarjalo. Že tedaj smo se, na primer, spraševali, koliko so vredna mestna jedra, kakšne materiale in barve uporabiti pri prenovi, kako jedrom dati koristne dejavnosti, funkcije, vsebine..." * Prenova starih mestnih jeder je bila na svojih začetkih samo ali predvsem kulturna akcija. Ali ni bil "okvir" za tako obsežno nalogo vendarle postavljen preozko? "Na Gorenjskem so bile za takšno kulturno akcijo celo neke prednosti, saj je bila gorenjska regija takrat, v sedemdesetih letih, nekoliko bogatejša od ostale Slovenije pa tudi kulturno zavedanje je bilo na precej visoki ravni. Na Gorenjskem so še prej, preden se je v starih mestnih jedrih smelo kaj delati, "kulturni denar" namenili za dokumentacijo, na podlagi katere se je dalo ugotoviti, kje so najpomembnejše kvalitete mestnih jeder. Že kmalu se je pokazalo, da to ni in ne more biti samo kulturna akcija, ampak da gre za nikdar končani proces, ki mora imeti širše temelje." * Ali se niso v procesu prenove pojavljale tudi različne evforije: od tega, da bodo investitorji kar sami "drveli" v stara jedra, do prepričanja, da je lastnik stavbe v starem mestnem jedru tisti, ki naj o vsem sam odloča...? "Takšnih evforij je bilo v vsem tem času še več. V drugi polovici šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je bilo čutiti visoko kulturno zavest o veliki vrednosti posameznih stavb in celih mestnih jeder in o tem, da jih je treba na vsak način ohraniti. Med razlogi za to so poleg visoke vrednosti arhitekturne dediščine navajali tudi želje, da bi v jedru razvili osrednje mestne dejavnosti. Značilen primer za to je Tržič, ki je ob gradbeni "eksploziji" na Bistrici in na Pristavi ugotovil, da je zgubil "mestno dušo". Ker je želel dobiti nazaj nekaj, kar bi ga predstavljalo kot mesto, so se odločili za obnovo in oživitev mestnega jedra. Da se je to očitno dogajalo še nekoliko prezgodaj, dovolj pove že primer, da sem denar za plačilo materialnih stroškov, ki so jih pri pripravi načrtov imeli študentje tedanje fakultete za arhitekturo, moral prinesti v žepu in jim ga naskrivaj razdeliti. Ko je bil potlej načrt izdelan, ga dve leti niso pustili izvajati, ampak šele, ko so v mestu izvedli referendum, na katerem je bilo okoli 97 odstotkov ljudi za prenovo. Ob tem, da je izid pokazal na visoko kulturno zavedanje o potrebni prenove starega mestnega jedra, so tudi investitorji pokazali precejšnje zanimanje za to, da ob ohranitvi in vzdrževanju starih stavb pridobijo v njih nova stanovanja. Podobno je bilo tudi v drugih starih mestnih jedrih. Ljubljanska banka, na primer, je zato, da je dobila lokacijo v Prešernovi ulici v Kranju, plačala precejšen znesek, tudi trgovsko podjetje Elita je želelo čimbolj okrepiti svoj položaj v starem mestu. Nova "evforija" je bila ob koncu sedemdesetih let, ko so tedanje samoupravne stanovanjske skupnosti ugotovile, da je s prenovo stavb v starih mestnih jedrih mogoče za razmeroma majhne denarje pridobiti približno petino več stanovanj, kot jih je bilo doslej. Stanovanjski dinar so začele usmerjati v stara mestna jedra, ponekod celo tako intenzivno, da je izgledalo, kot da bodo pokupile stara mestna jedra in naredile iz njih nove stanovanjske soseske, tudi s socialnimi stanovanji. V Ljubljani so bile razmere nekoliko drugačne in je bila velika nevarnost, da se stari del razvije v geto, v katerem bi prebivala le"smetana" oz. samo premožni, bogati ljudje. Tudi takšen razvoj starega mesta ni sprejemljiv, in sicer zato ne, ker je osnovno izhodišče prenove v tem, da ohrani stare stanovanjske posebnosti, značilnosti in razmerja. Potlem ko je zanimanje države in občin za prenovo mestnih jeder splahnelo, je vse bolj prevladovalo mišljenje, da je prenova (razen pri nekaterih stavbah velike kulturne vrednosti) predvsem "stvar" tistih, ki želijo bivati v tem delu mesta. Takšno razmišljanje je v nasprotju s prakso razvitih evropskih držav, kjer država, pokrajina in občina finančno podpirajo prenovo mestnih jeder, hkrati pa postavljajo omejitve in brzdajo pretirane investicijske zahteve." * Ali ni prenovo starih mestnih jeder oteževala tudi njihova raznolikost...? "Vsako mestno jedro je povsem samosvoje, zato ga je treba tako tudi obravnavati. Če smo, denimo, v Tržiču opazili zelo visoko pripravljenost ljudi za prenovo mestnega jedra, smo v Kamniku morali o tem prepričevati domala vsakega posebej. Zgodilo se je, da nam je celo domačinka, umetnostna zgodovinarka po poklicu, z ustavo v roki grozila, češ - v moje stanovanje nimate dostopa." * Večina gorenjskih mest ima načrte za prenovo starih mestnih jeder. So kakovostni, uporabni...? "Načrti so zelo kakovostni, le malo evropskih mest ima take. To nam priznavajo celo strokovnjaki Sveta Evrope. Problem je v tem, da nam zaradi neurejene zakonodaje ali iz drugih razlogov ni uspelo razviti oblike prenove, ki bi bila hkrati spodbujevalna in zavezujoča. Ker se med prenovo pojavljajo nova, nepredvidena odkritja, je načrt prenove lahko le usmerjanje tega procesa, ne more pa biti dokončna oblika/kot zahteva zakonodaja." * V starih mestnih jedrih opažamo posamezne lepo obnovljene stavbe, sicer pa lahko vidimo tudi slabo vzdrževane, zanemarjene ali celo propadajoče stavbe. Je to prenova ali le "mestna kozmetika"? "To je res "kozmetika", vendar je tudi ta potrebna, da ljudje spoznajo, kaj je lepo na stavbi in v mestnem jedru. Za Kranj, Skofjo Loko, Radovljico, Tržič in deloma tudi za Kamnik so sicer narejeni dokaj podrobni načrti o ureditvi zunanjosti stavb, vendar je bistvo predvsem v prenovi notranjosti, vsebine, dejavnosti... Naj to ponazorim z vpijočim primerom iz Škofje Loke, kjer so ob 1000-letnici mesta v starem delu obnovili le pročelja stavb. Ko so nas čez približno deset let spet povabili v mesto, smo ugotovili, da se za "kozmetiko" oz. lepimi fasadami skrivajo obupne razmere, kakršne je bilo tedaj težko najti v kateremkoli starem mestnem jedru v Sloveniji. V enem stanovanju smo našteli tudi šestnajst družin, skoraj tretjina nekdanjih imenitnih lokalov je bila spremenjena v obupna skladišča - in tako dalje. "Kozmetika" je v tem primeru le skrila dejanske razmere in še pospešila propadanje." * Ali bo denacionalizacija pospešila ali zavrla prenovo starih mestnih jeder? "V krajšem obdobju jo bo zavrla, medtem ko bi jo v daljšem lahko celo pospešila. Razlog za tako razmišljanje je analiza o stanju stavb glede na lastništvo, ki smo jo izdelali že na začetku prenove. Takrat smo namreč ugotovili, da so bile v najslabšem stanju večlastniške stavbe, medtem ko so bile državne in zasebne dokaj dobro urejene. Z denacionalizacijo bo večina stavb prešla v zasebno last." * Kako bi lastnike stavb v mestnih jedrih spodbudili k prenovi? Kakšne so na tem področju evropske izkušnje? "Že večkrat smo poskušali s tem, da bi banke ob državnem ali občinskem jamstvu dajale lastnikom stavb v starih mestnih jedrih ugodna dolgoročna posojila. Doslej nam to ni uspelo, pogoji so enaki za vse - za tiste, ki gradijo novo hišo ali obnavljajo staro. Obnovo bi lahko spodbujali tudi z večjimi davčnimi olajšavami, nekaj bi v prenovo mestnihjeder morala investirati tudi država. Na Nizozemskem, na primer, zagotavlja država za prenovo tudi do 60 odstotkov potrebnih sredstev. Pa ne le to: družine, ki bi želele živeti v starem mestnem delu, najprej tri leta preizkušajo v "šoli bivanja"." * Ob tem, koje večina stavb v zasebjU lasti, se zastavlja vprašanje, kako j£ mer j ati obnovo starih stavb in razvoj dejavnosti, ki v tak del mesta sodijo^ jih mesto potrebuje? "To je mogoče doseči predvsem z različni^1 spobudami in omejitvami. Nekdo, ki bi žele' razviti dejavnost, neprimerno za staro mestfl0 jedro, ne bi smel dobiti gradbenega dovoljenj8 ne posojila pri banki. In obratno: investitor)^ ki bi želeli razviti okolju primerne dejavnost'* bi morali na različne načine k temu spodbU' jati." * Problem vseh starih mestnih jeder]}, promet. Praksa v gorenjskih mestihji različna: ponekod ga omejujejo (ali ce$ prepovedujejo), drugod ga dopuščaj^ Kakšno rešitev zagovarjate? "Vsako staro mesto ima svoje posebnost svoje težave s prometom in tudi razlik možne rešitve, pri katerih je vendarle treh* upoštevati, da so bila ta mesta v preteklo*" grajena za pešce. V številnih evropskih "! svetovnih mestih so pred dvajsetimi l?'1 vsevprek zapirali stara mestna jedra in r, spreminjali v cone za pešce, a so potM ugotovili, da rešitev ni najboljša in so , zadnjih letih ta režim marsikje že pre-tf) omilili. Predlagam, da tudi župani naših m^' kjer imajo težave s prometom, pred sprejetje'11 kakršnihkoli odločitev obiščejo avstrijski dec ali katero drugo prometno ureje", evropsko mesto in se seznanijo z njihovi"1' rešitvami. V enem od avstrijskem mest se* denimo, niso odločili za prepoved vožnje sko? stari del, ampak so le namestili tablo, na kate" piše nekako takole: vsi ste lastniki in obču^ valci tega starega mesta, zato vas prosimo," vozilo pustite zunaj. In zanimivo: vc^. upošteva prošnjo, v mestu je zelo ma prometa. V nekaterih slovenskih mestih J vsekakor treba tranzitni promet izločiti 1 starega dela. Značilen primer za to je Ško'J Loka, ki nujno potrebuje obvoznico." * Opažate v starih mestnih jedrikJH^ moteče dejavnosti? "Takih dejavnosti niti ni veliko, več $ motečih posledic, kot je, na primer, preko^ ren hrup iz nekaterih gostinskih lokal0.^ Opažam tudi primere slabega okusa ^ neprimerne, nekakovostne ponudbe, ki r ^ nasprotju z načelom, da v stari del sod' najboljše. Veliko je tudi kičastih dodatkov^y izveskov... Žal moram reči, da mnogo kole8 arhitektov ni dovolj usposobljenih, i1,1 'ff premalo občutka za staro, zanemarjajo f ^ kovna načela in se raje "vdinjajo" naročnik0 (investitorjem) in njihovim željam." * Kako najti sožitje med rnjsj^ rdA rwm '::i;;:'v;:'-:!: S« Živahnostjo in med minimalnim rnj ki ga potrebujejo stanovalci? "To niti ni posebno težko. Če poskus^ ^ ugotoviti, za kaj in za koga so bila zgraJ ?j mestna jedra, ugotovimo, da je bilo tu zmf ^ kar precej živahno. In tudi zdaj morajo tiswm živijo ali hočejo živeti v starem delu m I živahnost "vzeti v zakup", seveda pod P ^ jem, da je ta živahnost na visoki kulturni ra ^ Če bi pogledali za fasade najimcnitnfl^ starih mestnih jeder v Evropi, bi spozna11- j so tam najboljši ateljeji, menedžerski cc -m šole, kulturne dejavnosti, najkakovostn trgovine..." j * Omenili ste težnje, da bi se stB^fjp Ljubljane razvil v geto z najboj^ "smetano" ljudi; nasprotno pd_Ji^ Kranj slišati, da se stari del_J0^ prazni. Kako bi to komentirali? ^ "Čeprav z razmerami v Kranju Z**,, številnih obveznosti nisem najbolje se' ^ jen, se mi zdi, da je najbrž temu jy neustrezna politika oživljanja me .Jgejfc ljudje v okolju ne najdejo vsega, kar 1 Q* ne želijo tam stanovati in se raje izseljuj jranc Benedik Cveto Zaplotnik 0. Stanovanjske prostore spreminjajo v poslovne "Nekdaj je bilo tako, da so lastniki stavb v kranjskem mestnem jedru imeli v spodnjih prostorih delavnico (lokal), v zgornjem pa so stanovali. Zdaj le še malo lastnikov lokalov iivi v mestnem jedru. Stanovanjske prostore spreminjajo v poslovne in stari del mesta vse bolj postaja kraj za posle in zaslužke," pravi Franc Benedik, predsednik krajevne skupnosti Kranj - Center. tJe življenje v starem mestnem jedru Rednost ali slabost? "Življenje v starem delu mesta ima ^katere prednosti, slabosti pa se bodo Pojavljale, če se bodo stavbe obnavljale le *a komercialne namene. Ker mrtvo mesto, ez stanovalcev, ni pravo mesto, se v *fajevni skupnosti Kranj - Center zavzemajo za to, da bi ob trgovskih in gostinskih '°kalih enakovredno razvijali tudi stanovski del. To, kar se dogaja v kranjskem Ustnem jedru, kjer so nekatere stavbe že Povsem namenjene trgovskim lokalom, ni cilj Ponove. Prenovo razumemo tako, da med ^Ugim izboljšamo tudi kakovost bivanja v Ustnem jedru na raven, kot jo zagotavljajo Novogradnje. Ugotavljamo, da večina lastnikov lokalov v mestnem jedru stanuje drugod ln da ne živi z mestom, ne občuti mestnega utr'Pa... Stari del mesta jim je predvsem kraj *a zaslužek." Ue res, da se stari del mesta prazni? To drži. Prazni se zato, ker lastniki nekdanje stanovanjske prostore preurejajo v lrgovske, gostinske in druge lokale. Tudi v Preteklosti je bil v domala vsaki stavbi lokal, tod kat a v stavbi je bilo tudi stanovanje, v erem je živel lastnik, ki je hišo vzdrže- Va'> skrbel za čistočo, urejenost pročelja in Pr°stora pred hišo, živel z mestom in nJegovimi problemi. Če želimo, da bo Kranj tudi zdaj zaživel, moramo Kranjčani živeti z nJ'm. Nihče iz Ljubljane nam ne bo prinašal v •ftesto "kranjskega duha"." ^A/i v mestnem jedru spreminjajo v -Stkale že tudi prostore v prvem, thiKem nadstropju stavb? . "Tudi. Celotna Čolnarjeva hiša, na primer, je spremenjena v lokal. (V preteklosti je bilo a*0, da so Čolnarjevi spodaj imeli delavnico, gornjem delu pa bivalne prostore.) Take Pf'mere bi lahko našli tudi v Tomšičevi, avčarjevi ulici... Razlog je v tem, da so naJemnine tudi je ■ - za poslovne prostore Je kot za stanovanjske." bistveno . ?L£?oblem vseh starih mestnih jeder t^-Jgomet. Ali tudi prometni nered na to, da se stanovanjski ^S^tori spreminjajo v poslovne, in da ^Sjestno jedro prazni? Ne. Stanovalci imajo po občinskem loku pravico dostopa do svojih garaž ali 0 Parkirišč pri Prešernovem gledališču, Slasbeni šoli, gradu Kieselstein... Problem je 0.tem» da številni vozniki ne spoštujejo , lolca in ne časa, v katerem je dovoljena ^°stava (med 5. in 9. uro). Krajevna skupnost ranJ - Center je že predlagala, da bi pred vstopom v mestno jedro postavili avtomatsko zapornico, ki bi omogočala promet v mestu le lastnikom magnetne kartice. Policisti so naš predlog dopolnili še s tem, da bi namestili tudi avtomatsko bliskavico (fleš), ki bi brez izjeme "slikala" vse kršilce. Dolgoročno bi ta problem lahko rešili le tako, da bi pod mestom zgradili garaže, odtod pa primerne dostope v mesto." * Kako uskladiti težnje, da bi se v starem delu mesta čimveč dogajalo, z zahtevami stanovalcev po miru in drugih bivalnih kvalitetah? "Problem glede javnega reda in miru je star toliko, kot je staro mesto. Vedno je bilo tako, da so nekateri hoteli mir, drugi pa so radi razgrajali, veseljačili, kalili mir... Zanimivo je, da je mestni svet nekoč celo sprejel sklep, s katerim so skupini vaščanov iz bližnje vasi prepovedali dostop v mesto. Iz starih zapisnikov je tudi razvidno, kako se je ob izplačilnih dneh po Kranju razgrajalo: komaj so orožniki na enem koncu naredili red, že so morali na drugi konec mesta. To kaljenje javnega reda in miru se je ohranilo do danes,le da zdaj nered dodatno povečuje še promet." * Je v starem delu mesta že kaj motečih dejavnosti? "Ni veliko! Še najbolj sta mestno življenje motila gostinska lokala Ajda in Črni baron, vendar sta inšpekcija in policija primerno ukrepali. Zdaj je najbolj moteča taverna nad gostilno Stari Mayr, moti pa tudi to, da imajo nekateri lastniki lokalov zvočnike napeljane na ulico in z glasbo povzročajo prekomerni hrup tudi zunaj obratovalnega časa. Precejšen nered je pri strežbi zunaj lokalov, moteče so tudi velike jate golobov, ki pretirano onesnažujejo mesto. V krajevni skupnosti smo se s predstavniki veterinarske fakultete že pogovarjali o tem, da bi razmnoževanje golobov omejili z "anti-baby" pilulami." * Kako ste zadovoljni z dosedanjim potekom obnove stavb in prenove mestnega življenja? "V zadnjem času so bile obnovljene stavbe na Maistrovem trgu 12 in 13, na Savski cesti 2 in Pavšlarjeva hiša. Prenova je prepočasna in jo bo treba pospešiti, tudi zato, ker nekatere stavbe propadajo, in ker je na podstrešju še veliko neizkoriščenih stanovanjskih možnosti. Kranj se mora v prihodnje bolj kot v novogradnje usmeriti v obnovo starega dela in izrabo rezerv, ki so vsaj na stanovanjskem področju še precejšnje. Stavba na Tomšičevi ulici 19, na primer, je prazna že tri leta, v njej pa bi se dalo urediti lepa stanovanja." Cveto Zaplotnik Prenova skrega dela je pomembna za vse mesto "V starem delu mesta Radovljica ni motečih dejavnosti, je pa precej praznih ali slabo izkoriščenih prostorov, za Katere bi lastnike z ugodnimi posojili in z davčnimi olajšavami morali spodbuditi, da bi jih oddali v najem ali začeli sami uporabljati," pravi arhitekt Marko Šmrekar, ki le domala desetletje sodeluje pri urejanju starega dela mesta. * Se je Radovljica v povojnem času širila tako, kot so se ostala slovenska mesta, ali je bila morebiti pri tem kaj posebnega? "Radovljica je v svojem razvoju doživela podobno usodo kot ostala gorenjska in slovenska srednjeveška mesta (Skofja Loka, Kranj, Tržič...). Ob starem mestu je na primestnih površinah nastalo novo naselje, ki s starim delom ni doživljalo mestne povezave, temveč je iskalo svojo identiteto. Prvi zametki drugačnega videnja razvoja Radovljice so nastali ob javnem natečaju urbanistične in arhitektonske zasnove centralnega območja Radovljice 1981. leta, nato ob celoviti zasnovi rekonstrukcije Grajskega parka, tržnice in oranžerije in nazadnje še z ureditvenim načrtom starega mestnega jedra, ki želi s t.i. "programsko ulico" povezati stari del z novim, preobraziti mesto in v njem ponovno "odkriti" mestni utrip." * Govorite o neki "programski ulici". Za kakšno ulico gre? "To je glavna os Radovljice, hrbtenica mesta, ki v nadaljevanju tudi povezuje stari del mesta z novim naseljem. V prvem delu so javne ustanove, kot so šola, pošta, sodišče, občinska in upravna stavba, kulturni domovi, banka, ter kakovostne stanovanjske vile na vrtovih, v drugem vstopni trg pred vstopom v staro mestno jedro na severni strani mestnega parka in osrednji, Linhartov trg, ki se končuje s cerkvenim trgom. Poleg te ulice dobivata poseben poudarek tudi oba mestna robova ter zlasti mestni jarek, ki se zaključuje s spodnjim trgom na vzhodni strani in z železniškim trgom na zahodni." * Je bistvo revitalizacije starih mestnih jeder samo v zunanjosti - v obnovi stavb, v lepih fasadah...? "Nikakor! Bistvo je v ponovnem odkrivanju in doživljanju mestnega utripa, v obogatitvi mestnega jedra z dejavnostmi, ki bodo privabljale ljudi in vnašale v mesto življenje, utrip, v raznovrstnem mestnem dogajanju... Prenova starega dela je prav zato pomembna za vse mesto." * Kaj je bilo doslej v starem mestnem jedru Radovljice že narejenega? "Ob tem, da je občinska skupščina v prejšnjem mandatu le sprejela ureditveni načrt za staro mestno jedro, so v Radovljici že pred leti obnovili Šivčevo hišo in pročelja nekaterih stavb. Lani so uredili cerkveni trg, ki postaja pomembno prizorišče za kulturne prireditve, in se začeli pripravljati na obnovo preostalega dela Linhartovega trga. Obnovili so tudi del graščine, v katerem je dobila nekaj novih prostorov glasbena šola, pregle- dali so staro mestno obzidje in začeli obnavljati župnišče in cerkev, urejati grajski drevored - in še bi lahko našteval." * Več kot 80 odstotkov objektov v starem mestnem jedru je v zasebni lasti. Kako bo mesto pri prenovi mestnega jedra sploh lahko uveljavljajo svoj interes? "V občini smo pripravili načrt obnove in programske ureditve za vse družbene oz. občinske stavbe, med drugim tudi za Avguš-tinovo in Vidičevo hišo, ki pa sta potem z denacionalizacijo spet prešli v zasebne roke. Ob tem, ko veljajo spomeniško-varstvene omejitve pri obnovi stavb, njihovih lastnikov ali najemnikov ni mogoče neposredno omejevati ali usmerjati pri izbiri dejavnosti. Razvoj dejavnosti, ki jih mesto potrebuje, je mogoče zagotoviti le z dobrim sodelovanjem med občino oz. mestom ter lastniki. Občina bo svoj vpliv najlažje uveljavila, če bo ob morebitnih prodajah objektov v starem delu mesta kupila vsaj najpomembnejše. Med take sodijo, na primer, tudi nekdanji prostori radovljiške tiskarne in knjigoveznice." * Ali so se v mestnem jedru morebiti že razvile moteče dejavnosti? "Še najbolj moteča je bila dejavnost tiskarne in knjigoveznice, ki pa se je že preselila na drugo, primernejšo lokacijo v mestu. Zdaj najbolj moti dejavnost pri vstopu v stari del mesta - skladiščenje in prodaja gradbenega materiala, železnine in drugega blaga. V ureditvenem načrtu za staro mestno jedro je predvideno, da bi skladišče preuredili v garažno hišo, sedanjo prodajalno pa v trgovino z živili. Stavbo bi še nadgradili s stanovanjskim delom in jo s tem tudi oblikovno popravili." * Vsa stara mestna jedra imajo probleme s prometom. Tudi radovljiško ni izjema. Kaj predlagate? "Ko so v občini že pred časom zgradili obvoznico za Kropo, so sicer stari del mesta prometno precej razbremenili, vendar je promet še vedno problem. Prepoved, ki je potem le izjemam dovoljevala vožnjo v stari del mesta, se ni obnesla. Zdaj je anarhija, nered. Krajevna skupnost Radovljica predlaga, da bi uvedli enosmerni promet in pobiranje parkirnine. To bo le začasna rešitev, medtem ko je dolgoročna, trajna rešitev lahko samo prepoved prometa oz. zapora starega dela. Kako v Radovljici, predvsem v njenem starem delu, urediti parkiranje in promet, bo odgovorila prometna študija, za katero se v krajevni skupnosti že nekaj časa prizadevajo." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA ^ec živahnosti v stara mestna jedra ^est te*u ^ memJ° ° ureJenosti in ° živahnosti dogajanja v starih izbrn Jedrih gorenjskih mest, smo povprašali 247 naključno vanam*1 [elefonskih naročnikov v 19 gorenjskih občinah. Sodelo-°de V telefonski anketi je odklonilo 15 povabljenih; 232 stranV°r0i! na tri vPra^ania> povezana s temo tokratnih "Odprtih ur • 1 " Gorenjska" je pokazalo, da večina Gorenj k in Gorenjcev Trltf051 starm )eder Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in QQr a °Cenjuje kot povprečno; da več kot 80 odstotkov Gorenjk in Več e^cev P°dpira prepoved prometa v starih mestnih jedrih, in da je starih P°^ovica mnenja, da bi ne glede na morebitni hrup in vrvež v Mestnih jedrih moralo biti več prireditev, več živahnosti. prisebnosti, kaj je pokazal tokratna Glasova gorenjska °Znostna anketa, v tabeli: Verjetno ste že kdaj bili v starem delu katerega od gorenjskih mest (Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič). Kako se vam staro mestno jedro zdi urejeno ? 5«.S% 15,5% S, 2% dobro jI *tpo je urejeno »trejeno je povprečno. ne dobro it* ne slabo s la boje ttrejeno ne vem 48 1 36 36 1 2 Ali bi v vseh starih mestnih jedrih morali prepovedati promet ? 82,8% 12,1% da n e 192 28 5.1% ne vem 1 2 Kakšno je vaše mnenje o prireditvah v starih delih gorenjskih mest ? 50,4% 20,7% %*eč bi jih moralo biti. ne glede na morebitni hrup in vrvež to vrstnih prireditev je Se dovolj 117 48 18,8% stanovalcem bi morali predvsem acagotovit i mir 43 10,3% ne vem 24 17 T/^1 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M2j%9 Ll/i MED GORENJCI PO GORENJSKI Kdo bo Gorenjec meseca januarja 1995 Katarina z mamico Brigito ali Kondi Danes je tretji in predzadnji februarski petek, zato v naši akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, tokrat le poročamo o "polovičnih vmesnih časih", torej o številu glasov po drugem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995. Dva petka v radijskih kontaktnih oddajah in na prispelih dopisnicah v prvi polovici februarja smo našteli že kar 497 glasov. Za BRIGITO KROPIV-NIK in njeno malo KATARINO Vas je doslej glasovalo 81 (v prvem krogu) + 156 (v drugem), torej skupaj 237; za KONDIJA PIZORNA 52 v prvem in 208 v drugem krogu, skupaj 260 gla- KONDI PIZORN sov. Izbor se zaključi 28. februarja in za končni rezultat je kakršnakoli napoved zelo pre- BRIGITA IN KATARINA KROPI VNIK uranjena - po prvi polovici glasovalnega meseca je v neznatnem vodstvu ("nekaj sto- tink") KONDI PIŽORN. Začenjamo tretji krog prvega glasovanja za Gorenjke in Gorenjce v mesecih leta 1995. Za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 so predlagani: 1/ BRIGITA KROPIVNIK in njena mala hčerka KATARINA, ki je stara že natanko poldrugi mesec in še ne dan dopolnila, kajti Katarina je bila prvorojena Gorenjka v letu 1995; 2/ KONDIJA PIŽORNA, igralca, ki je tudi direktor Agencije TIK-TAK v Preddvoru; v sklopu te Agencije dela tudi gledališče TATEA-TER, ki Je januarja 1995 "spravilo pod streho" prvo premiero • KONDIJA PIŽORNA predlagamo za GORENJ- Društva upokojencev za vsakdanjo rabo Edinstvena BWC predstavitev Podjetje BWC, Bavaria Wolltex Company, sicer iz Nemčije, s sedelem slovenske veje BWC v Mariboru, precej Gorenjk in Gorenjcev le pozna. Ljubitelji športa so BVVC spoznali kot generalnega pokrovitelja mariborske moške košarkarske ekipe, ki je v prvi drlavni članski ligi najhujši tekmec igralcem KK Triglava Kranj. Gorenjske upokojenke in upokojenci pa firmo BWC spoznavajo na njihovih "...enkratnih predstavitvah posebnih izdelkov", ki potekajo "v okviru društva upokojencev" in na katerih je "vsak zakonski par delelen posebnega darila.". Naš bralec, upokojenec, nam je prinesel pokazat kuverto, ki nosi v zgornjem levem kotu žig "V okviru društva upok". Pošiljka je bila naslovljena na bralca in njegovo leno (pri njenem imenu so se pošiljatelji zmotili, a kdor dela, pač greši). V kuverti, za katero je bila poštnina plačana "pri pošti...kar je tudi razvidno iz liga desno zgoraj na kuverti, lično vabilo: z njim podjetje Bavaria Wolltex Company iz Nemčije prisrčno vabi našega bralca in njegovo družino, njihove prijatelje ter znance na izjemno predstavitev posebnih izdelkov. Vabilo z okrepljenim tiskom obljublja vsakemu zakonskemu paru posebno darilo, za podkrepitev pa je vabilu priložen bon v obliki bankovca, na katerem piše: "20 DEM"; s pripisom, da ta bon v okviru predstavitve vsak obiskovalec lahko uveljavi za volneni izdelek. Na vabilu, ki zagotavlja "...približno 60 minut strokovne predstavitve dragocenosti narave, vendar tudi s polno mero humorja...", je seveda z Ugom odtisnjeno, kje in kdaj bo prireditev, natisnjen je tudi program in pripis, da "vstopnine ni; toda pozor, ne zamudite začetka programa in upoštevajte, da po zasedbi miz ne boste mogli več med nas". Na hrbtni strani vabila iz BWC s sedelem v Mariboru piše tudi "Vabilo velja samo za odrasle" in seveda: "Če ste bili zadovoljni, povejte naprej." In zakaj na predlog našega bralca pišemo o tem vabilu iz BVVC? Zgolj zato, ker je tovrstnih pisem na upokojenske naslove po Gorenjskem kar precej (in jih še več bo), moteče je pa zlasti z ligom odtisnjeno "V OKVIRU DRUŠTVA UPOKOJENCEV". Vsa gorenjska društva upokojencev imajo namreč svoje ime, svoj lig, svojo uradno registracijo, svoj sedel in svoje organe upravljanja, vključno z zajetnim spiskom delovnih komisij. Če se je nekdo domislil vabljivega prodajnega kanala preko upokojenskih društev (ob znanem dejstvu, da so društva upokojencev med najbolj mnoličnimi interesnimi organizacijami!), bi bilo pošteno in prav, da se namesto liga "v okviru društva upokojencev" uporabi lig tistega društva, ki je bilo pripravljeno gostiti takšno BWC predstavitev. Če pa je uporaba dobrega imena upokojenskega društva le krinka za navadno komercialno demonstracijo in direktno obliko prodaje nekega izdelka, potem se morajo v BWC s sedelem v Mariboru zavedati, da delajo društvom upokojencem (in zlasti aktivistom v njih) medvedjo uslugo. KRATKE GORENJSKE tša tŠa *J> «1« •!* «lf *i* *3fi *3> *I> ijw Obrazec 7,201 Gorenjke in Gorenjci smo disciplinirani državljani in zagrizeni davkoplačevalci. Najbolj pridni so se že lotili napovedi za dohodnino za leto 1994 in kupili znameniti "obrazec 7.201" = Napoved za odmero dohodnine. Bržčas zato, ker pričakujejo vračilo preveč plačane dohodnine in so pohiteli z vložitvijo napovedi ... Davkoplačevalka, ki je že žrtvovala 15.- tolarjev in kupila obrazec 7.201, nam je sporočila barvito podrobnost: obrazec za prvo dohodninsko napoved (za daljno leto 1991) je bil zelen, ker smo bili tedaj še vsi (z davkarijo vred) začetniško zeleni glede davkov. Naslednji obrazec 7,201 za dohodninsko leto 1992 je bil moder, saj smo pri drugem poskusu zadevo z napovedjo za odmero dohodnine že modro obvladali. Potem smo številke pisali na eksotično oranžen obrazec Sti 7,201 za dohodninsko leto 1993. Najnovejši obrazec 7,201 za lansko dohodninsko leto, ki ga bo izpolnjevalo več kot tričetrt milijona davkoplačevalcev, je monotono sive barve. Plače, vlače V tem tednu smo imeli močno slovensko gospodarsko delegacijo, na čelu s predsednikom Vlade dr. Drnovškom, v daljni Kitajski. Ogromna Kitajska s še bolj ogromnim številom prebivalcev je trg prihodnosti, trdijo vsi svetovni ekonomisti in zato si tam različne gospodarske delegacije kar podajajo kljuke. Med drugimi osupljivimi podatki je bilo povedano tudi, da kitajski tekstilni delavec dela za 1.- dolar na dan. Takšne plače so večidel v vsej tekstilni industriji na Daljnem Vzhodu, razen Japonske. V deželi na sončni strani Alp so plače v tekstilni industriji (tudi) mizerne, a vendarle znašajo 1. -2.- dolarja (vendar - na uro!). In zato ni prav nič čudno, da je na policah gorenjskih tekstilnih trgovin ogromno uvoženega cenenega tekstila "s poševnimi očmi", domača tekstilna industrija pa se otepa s težavnim gospodarskim položajem, ki se viden tudi na sejmu Moda - še danes in jutri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. JtLrtJ CxoL f JtLfJ %jrA. bode in boža EJGA EJGA Novica tedna: na Gorenjskem kradejo tudi - letala. Resda gre le za odlično izdelani maketi letal Tornado in S -18, ki ju je izdelal član maketarske sekcije Aerokluba Kranj g. Žura, letali pa sta bili v klubski vitrini Gorenjskega sejma. WltK\ Očitno sta bili maketi zelo vabljivi in nekdo ju je ukradel; po zagotovilu Saša Krašovca, ki vodi maketarsko sekcijo, bodo izdelali novega Tornada in S - 18, ki ju bodo lahko občudovali obiskovalci prireditev na Gorenjskem sejmu. WIt%\ Druga novica Valentinovega tedna: trava že dobiva "federčke". flflBB Tretja novica: srednji uradni tečaj Banke Slovenije za nemško marko noče in noče na 82.-tolarjev. EgJBZfl Vendar: februar 1995 bo zapisan kot mesec, v katerem so bili uradni tečaji Banke Slovenije za trde valute višji od podjetniških (od menjalniških so pa %e od prej). WLt%\ Ko je guverner Banke Slovenije dr. Arhar pred enim letom to napovedal na pogovoru z gorenjskimi direktorji in smo o tem pisali le v Gorenjskem glasu, skoraj nihče ni verjel v tako gibanje tolarja. WI*%\ Napovedi guvernerja BS (in Gorenjskega glasa) so resne in zanesljive, to se je v tem mesecu ponovno izkazalo. WLtfA Jutri zvečer bo v hotelu Slon v Ljubljani že drugi elitni "Koroški ples". Pokroviteljica koroške mega fešte sredi bele Ljubljane bo Štefka Kučan. JšfDtK\ In zakaj tako novico vključujemo v ejga rubriko? Zgolj zato, da prilijemo nekaj olja na gorenjsko nečimrnost. FffliJEl Za promocijo regije (v tem primeru Koroške) je tak elitni ples za gospodarstevnike, politike, EJGA diplomate in drugo "smetano" super formula. Korošci so se znali vzeti skupaj za elitni ples že drugič zapored - prav z veseljem bomo poročali, ko bo v Ljubljani prvi elitni "Gorenjski ples". fSHItfi} V sodnem procesu na kranjskem Okrožnem sodišču (zadeva: utopitev Mateje avgusta lani v Blejskem jezeru) ni bistvenih novosti. Nihče od udeleženih v procesu ni napisal knjige, nihče ni vrgel na trg videokasete. W£tK\ Zakaj to omenjamo? V ameriškem vele procesu stoletja, ki ga prenašajo po televiziji in v katerem je na zatožni klopi O. J. Simpson, se je obtoženem pohvalil s 300 000 prejetimi pismi v njegovo podporo in javnosti je odgovoril s tem, da je napisal knjigo "Rad bi vam povedal". IHLtFA Od epidemij, ki razsajata po deželi na sončni strani Alp, je jasno, da bodo zdravniki ošpice zatrli s cepljenjem. fŽJZBEl Druga epidemija, ki se uradno začne z Valentinovim, je veliko bolj huda od ošpic. Zdravila ni. WI*K\ Sinoči se na je prvem programu hrvaške televizije odvrtela 935. epizoda mamutske nadaljevanke Santa Barbara. WLtfA V raziskavah o gledanosti TV programov ne boste našli podatka, koliko gledalk gleda Santo Barbaro -ejga zagotavlja, da bi na Gorenjskem veliko hitreje prešteli peščico tistih, ki jim ni za to ameriško nadaljevanko kot množico rednih gledalk. W£t£\ Številka 935 nadaljevanj pomeni 935 večerov med tednom po tričetrt ure oziroma že več kot tri leta s Cruzom, CC-jem, Eden in ostalimi. EJGA V drugem glasovalnem tednu v izboru Gorenjca meseci januarja 1995 se je sreča nasmehnila naslednjim: nagrado v vrednosti po 1.000 SIT prejmejo Živka BOZOVIČA& Kidričeva 39, Kranj; Andrej ALEŠ, Mače 7, Preddvot Zalka GRAŠ1Č, Visoko 107; Simon BOGATAJ, Goropelct 14, Žiri; Marina KOPAČ, Zg. Pimiče 59, Medvode. " modnih Glasovih majicah pa bomo odslej videvali: VefO BREZNIK, J. Puharia 4, Kranj; Janja ROBLEK, Bašelj Ug Preddvor; Timoteja SOLDATA, Strahinj 81/a, Nakiti Francko PIVK, Svetinova 5, Jesenice in Darinko DR^' GAN, Trg svobode 25, Tržič. CA MESECA JANUARJA 1995 zaradi njegovega poguma, s katerim se loteva razmaha kulture v novi občini Preddvor (in poleg tega tudi na Visokem v sosednji občini Šenčur), loteva se gorenjskega mini Garda-landa v Bašlju in skrbi za dobro voljo na nastopih Ansamla Gašperji. Glasovanje za Gorenjko ali Gorenjca meseca januarja 1995 poteka podobno kot doslej: danes in še naslednji, že-- ■ februarski petek, v kontakt^ oddajah Radia Kranj, Ra# Triglav Jesenice, Radia Triil *j Radia Žiri; ali pa na dopisnic, na naš naslov UREDNIŠ'fi] GORENJSKEGA GLA™ 64000 Kranj. Vsak glasova^ teden izmed Vaših glasov nagf( dimo peterico z nagradami vrednosti 1.000 tolarjev, p0> tega pa odslej še dodatno r sodelujočih z Glasovo majicO' foto EJGA ... Gradnja edinega slovenskega pokritega olimpijskega bazen*jj trajala samo debelih pet let in je cvetoče gospodarstvo m|a\ države obremenila za skromnih 15 milijonov DEM. Z\oWK sedaj širijo govorice, da so na objektu že vidne poslej dolgotrajne gradnje in zato staranja materialov (razpoke stenskih oblogah iz keramičnih ploščic). Iz istega vira pri".,, vest, da s funkcije odhaja direktor bazena Mitja Bro*,. predsedniku kranjske Športne zveze Slavku Brinovcu in m strokovne službe SZ Iztoku Krašovcu torej tudi, potem ko nj vstopnica za rekreativno plavanje v kranjskem bazenu u*jj. cem, dijakom in študentom na voljo po izjemno ugodni <*1 100.-tolarjev. Kranj 20. februarja 1995 vas vabimo na Mirka Vadnova 19 (SPC Kokra Kranj, Primskovo -komunalna cona), kjer odpiramo prodajni salon MINI METRO Kaj vam MINI METRO ponuja: kakovostno akustiko, belo tehniko in male gospodinjske aparate, kvalitetno kuhinjsko posodo, domače in tuje proizvodnje. POSEBNE UGODNOSTI: OD 20.2 DO 25.2.1995 3% popust za člane Kluba tok**' + 5% otvoritveni popust za gotovinsko plačilo ZA CELOTNI PROGRAM 10% otvoritveni popust za gotovinsko plačilo, 5% otvoritveni popust na odloženo plačilo od 20.2 do 25.2.1995 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure Kranj n Vas vabi na nakup v prodajni salon MINI METK17 na Primskovem, Mirka Vadnova 19 (SPC Kokra Kranj - komunalna cona). .fl Informacije lahko dobite po telefonski številki: 241- TRGOVINA, KI VAS PELJE V SVET KAKOVOSTI INJ^ PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA TVS 1 8-00 Počitniški program 8- 00 He-man, ameriška risana [Janizanka ?-20 Ana Barbara, kratki igrani Mm Otroci glasbe, zabavnoglas-°ena oddaja »•20 Pet otrok in škrat, angleška Janizanka 9- 45 Najhujši dan v življenju, 1. Epizoda avstralske nanizanke ]°-15 Luna, italijanski film ".35 Znanje za znanje, učite se z nami J3.00 Poročila ]3-05 športni pregled, ponovitev ]5.50 Obzorja duha ]6-20 Dober dan, Koroška ]7.00 TV dnevnik '••10 Otroški program: Radoved- J' Taček: Gasilec "25 Očividec, angleška dokumentarna serija £50 Risanka ]8-00 Regionalni studio Maribor 8.45 ABC - ITD, TV igrica £30 TV dnevnik *°05 Most, nizozemsko-belgijs-*a nadaljevanka *0-55 Mednarodna obzorja: Kuba 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport g-20 Žarišče «2.45 Sova: Murphy Brovvn, friška nanizanka p15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka TVS 2 lf-00 Euronevvs 14.45 Utrip '5-00 Zrcalo tedna 15.15 Ne- ?f'l8kih 60 16.15 Poglej me! '•;00 Sova, ponovitev 18.45 TV ^omagazin 19.10 Podarim - °°bim 19.20 Sedma steza 20.05 J?° et contra 20.55 Doktor Finlav, !*°tska nadaljevanka 21.50 Stu- CitY 23.00 Brane Rončel izza °dra HTV 1 Poročila 8.00 Dobro jutro '0.00 Poročila 10.05 Zimski šols- ki Program 11.35 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 r°ročila 12.05 Emparatriz, nadal-!fvanka 12.50 Fra Diavolo, amer-JJi film 14.30 Šolski program g-16 Angleščina za najmlajše J5.30 Zvonko, predstava 16.05 r??dul 8 16.30 Poročila 16.40 ^imo se o Hrvaški 17.10 Zivl-!?nje z... 17.45 Hrvaška danes l8-00 Kolo sreče 18.35 Santa barbara 19.30 Dnevnik 20.15 ^ezde nad horizontom, drama ^■10 Hrvaška in svet 22.05 nova Hrvaške 22.40 Slika na Ob ijko"23 20 Solo pesmi Dunje a2«ovič 0.20 Poročila 0.25 lanie brez HTV 2 meja ar^Jy koledar 18.00 Dr. Quinn, Si hi nan'zanka 18.45 Draž-FtaL ,okurrtentarna serija 19.15 Ar£ 2 1930 Tv dnevnik 20.10 friorkti?1-15 MurPhV Brown- nu" vec na nanizanka 21.45 Trgo-fiariar ser>cami, novozelandska Miaai|evanka 22-40 Detektiva iz ^'Ja, nanizanka KANAL A VeliffLSPot tedna 12.05 Na tlobe Pl3tnu 1225 Luč sve-131t' ameriška nadaljevanka Poiw 7e,ena 14.00 Pozitiv +, 14 an le.v 1440 Spot tedna ^Sn SMT 1635 Spot tedna Klno' kino, kino 17.50 18 dlKa vročica 18.40 A shop 1»'lo i Pr°daja 19.00 Poročila nadaL uc svetlobe, ameriška beni h *anka 2°-00 Alica v glasna s®želi 20-40 Dežurna lekar-Po,4laan2SikaRnTanizanka 21.10 arr>eri*u; t1,16 Tekma z vetrom, fcKff iška 11, tel. (067) 81 587, Izola, Cankarjev drnvred, tet. (066) 62 527, Koper, Ljubljanska 3, tel. (066) 32 541, Kranj, Koroška 2, tel. (064) 222 850, Lendava, ZAP, Partizanska 17, tel. (069) 75 187, Litija, jerebom 6, tel. (061) 881 877, Ljubljana, Celovška 91, tel. (061) 159 50 32, Ljubljana, Mačkom 2, tel. (061) 131 71 23, Maribor, ISV, Partizanska c. 3-5, lel (062) 226111, Maribor, Slovenska 21, tel. (062) 23 781, Murska Sobota, ZAP, Slovenska 48, tel. (069) 31 340, Nova Gorica, Gregorčičeva 11, lel. (065) 27 070, Portoroi, Obala 120, tel (066) 70 880, Postojna, Ljubljansku 5, Id. (067) 21 093, Radovljica, Agencija ENICA, Kranjska 4, tel (064) 714 201, Rogatec, Agencija Artič, Rogalec 237, tel. (063) 827 300, Sežana, Trg 28. avgusta 6, tet. (067) 73 081, Šempeter, Agencija Kravos, Pod tezami 64. tel. (065) 35 209, Tolmin, Agencija Likar, Rttlarjeva 8, tel. (065) 81 312 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Borzni distribucijski sistem (BDS) Ljubljana, 15. februarja - Ljubljanska borza je začela s Posredovanjem podatkov o trgovanju z borznega informa-C|jskega sistema (BIS) in s tem omogočila pregled nad Ce'otnim dogajanjem na borznem in izvenborznem trgu Vrednostnih papirjev v vsakem trenutku, ko je trg odprt (to opremljanje je le pasivno). Sistem BDS že deluje na odškodninskem skladu ter na zavodu invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Že lani So bile izražene želje, da bi prek izdajajteljev, naročnikov Vfednostnih papirjev takoj prišli do pomembnih podatkih. Tudi mediji uspešno lahko uporabljajo ta sistem (na primer 2a takojšnje posredovanje tečajnice). Posredovanje podatkov s ^ga najnovejšega sistema, vsaj pri nas, poteka prek radijskih valov, oddajnikov, ki omogočajo sprejem podatkov na področju naše države, pa tudi v državah, kjer sprejemajo slovenski nacionalni program. Za sprejem informacij z borze Naročnik potrebuje poseben sprejemnik, osebni računalnik z Windows EE operacijskim sistemom in programski paket SM 'Stock market) za prikaz in shranjevanje sprejetih informacij. Za tiste, ki ne želijo uporabljati takega sistema, pa želijo "Uro do informacij, bo uveden "poštni nabiralnik" prek 2emeljske infrastrukture. • Š.Vidic Primerjalno ocenjevanje optikov Ljubljana, 16. februarja - Zveza potrošnikov, Mednarodni inštitut ^potrošniške raziskave (sedež v Ljubljani) in ljubljanska očesna klinika so konec prejšnjega leta izdelali primerjalno oceno kakovosti 15 optikov v našem glavnem mestu, tako ocenjevanje Pa želijo v prihodnosti izvesti po vsej Sloveniji. ocenjevanje (poudarek ^ na primerjanju) so imeli ^ločena pravila, enak je bil kriterij za vse, med seboj pa ?° primerjali istovrstne storže. Pri vseh optikih so se na Primer oglasili z enakimi repepti. Pojavljali so se dvo-1111 o takem ocenjevanju s KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofje Loko, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 o a. o o o. vodovodne in toplovodne inštalacije elektroinštalacije vijaki - žičniki - okovje ročno in električno orodje bela tehnika akustika mali gospodinjski aparati svetila barve, laki, premazi posoda, steklo, porcelan, gospodinjske potrebščine «T0R MAGNETOM ICES M\ PASEH) Spi sificM goishje ■' m SjjOOfillECM 54.009 00 S 00 8% POPUSTA ?A GOTOVINSKA H>CILA alt PLAČILO NA ^ 2 DO 5 ČEKOV. strani optikov, mnoge energične reakcije pa kažejo, da je na tem področju potrebno storiti še marsikaj. Med ocenjevalci ni bilo optikov, in sicer zato, ker bi ocenjevanje oziroma končni rezultat izgubil verodostojnost. Izidi testa so objavljeni v reviji VIP od Zveze potrošnikov Slovenije. Glede na skupno oceno za kakovost so v kategoriji "zelo dobra kakovost" pristali štirje optiki, v "dobri kakovosti" eden, v "nezadovoljivi kakovosti" pa kar trije. Zveza potrošnikov je opozorila tudi na pazljivo izbiro pri pralnem prašku Orno power (proizvajalec je avstrijski Lever), ki ima premočan učinek na perilo, kar so ugotovile tudi zahodnoevropske potrošniške organizacije. • S.Vidic AVTO SOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 20. februarja 1995, ob 18. uri. NAJBOLJŠA AVTOŠOLA^ 311-035 BORZNI KOMENTAR Če v borzni kotaciji ne bi bilo delnice Dadasa in kratkoročnih blagajniških zapisov Banke Slovenije, še zlasti nakupnih bonov, bi na trgu v tem tednu vladalo mrtvilo. Čakajoč na Godoja, bi lahko hudomušno interpretirali stanje na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev, saj večina borznih akterjev in poznavalcev tega trga meni, da takšno stanje dalj časa ne bo vzdržalo. Očitno tečaji delnic še niso dosegli svojega spodnjega nivoja in rahle dnevne kotacije navzdol kažejo na odsotnost zanimanja lastnikov svežega kapitala za tovrstne naložbe. Izjemoma so te dni nakupni boni (NB2), ki beležijo rekorden promet, saj predstavlja več kot polovico vseh sklenjenih poslov. Tečaji so se tako v tem tednu, glede na zaostajanje tečaja marke proti tolarju in s tem večanju popusta, ki ga lahko imetnik uveljavi pri nakupu deviznega blagajniškega zapisa, porasli iz nivojev okoli 8.500 tolarjev na rekordnih 13.400, kar predstavlja porast za 57 % v tednu dni. Do kam in koliko časa še, je trenutno najbolj aktualno vprašanje. Nekaterim se zdi ta teren Že prevroč. Se pogled na slovenski borzni indeks. V tednu dni je zgubil na vrednosti za 16 indeksnih točk oziroma za 1,2 %. Četrtkovo zaključeno trgovanje z delnicami se je ustavilo na nivoju 1.293 indeksnih točk. Likvidnost na medbančnem trgu je več kot dobra, tako da se obrestne mere na večernem trgu spustijo pod 4 %, srednji tečaj nemške marke beleži v zadnjih dneh negativne priraste, saj se je tečaj v tem obdobju znižal za tri stotine, podobna situacija je na menjalniškem in podjetniškem trgu, kjer tečaji, zaradi znanih razlogov, padajo. Lani je bil na primer samo v menjalnicah odkup kar za 600 milijonov mark večji od prodaje, to pa je že zaskrbljujoč podatek. Centralna banka, ki si je zastavila za primarni cilj stabilizacijo domače valute, se je tako prejšnji teden odločila drastično posredovati na denarnem trgu in je predstavila nekatere najnovejše ukrepe, med katere sodi prav gotovo uvodba 40 % tolarskega depozita za vsa tuja najeta posojila z rokom zapadlosti do pet let, ki so očitno preplavila naš trg in še dodatno obremenila že tako prenasičen devizni trg in pa najava novega instrumenta, ki naj bi bil namenjen samo bankam in ki naj bi pripomogel k boljši solventnosti slovenskih bank. Gre za blagajniški zapis, ki bo nominiran v tolarjih in ki naj bi ga banke kupovale s prodajo deviz. Učinek omenjenih ukrepov bo najmanj dvojen. Zmanjšal bo količino tolarjev na trgu in pa zmanjšal pritisk ponudbe deviz pri konverziji v tolarje, kar bo posledično vplivalo na zniževanje razkoraka med tečajem tolarjem in marko postavilo v enakopravno pozicijo izvozno orientirano gospodarstvo. Pojav privatizacijskih delnic na sekundarnem trgu se odmika iz dneva v dan bolj. Podaljšani rok za zamenjavo državljanskih certifikatov do konca leta in prelomljena obljuba države, da se to vsekakor ne bo zgodilo, pa se očitno je, nakazuje na to, da projekt stoletja, kot ga imenujejo nekateri, zahteva ogromno časa in znanja in zato ne gre hiteti po nepotrebnem. Obljubljene javne prodaje se iz začetka leta pomikajo proti sredini leta, udeležba večjega števila podjetij na dražbah je trenutno vprašljiva, saj se večini gospodarskih družb mudi pridobiti drugega soglasja, ki je pogoj za udeležbo na dražbi. Pooblaščeni investicijski skladi se te dni intenzivno pripravljajo na 2. dražbo paketov delnic Sklada za razvoj. Vrstijo se obiski v podjetjih, pregledi poslovnih rezultatov za nazaj in plani za nadaljnji razvoj, budnim očem predstavnikom investicijskih skladov so pod drobnogled postavljena zemljišča, tovarniške zgradbe in stavbe, zaloge, oprema, znanje, konkurenčne prednosti, poslovodna struktura in še kaj. Namen je znan: doseči čim bolj realno ceno, ki ustreza vrednosti podjetja. Borzna posrednica Hermina Krt JttiasCbpco BREZPLAČNO SERVISIRANJE do 15. aprila 1995 GRADBINCI IN UPORABNIKI prevoznih kompresorjev pnevmatskih udarnih in vrtalnih kladiv hidravličnih kladiv Iz programa ATLAS COPCO BEREMA -COBRA in PIONJAR Brezplačni servis opravimo tudi pri vas, le s plačilom prevoza in rezervnih delov PRIČAKUJEMO VAS - POKLIČITE NASl BBC d.o.o. SLOVENJ GRADEC generalni zastopnik za ATLAS COPCO Pod gradom 2, 62380 Slovenj Gradec Tel.: (0602) 41-369 Fax: (0602) 43-161 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAMUNMKODAIN NAKIWW0DAJNI j NAKUPNl/HtODAJN! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Tržič) 79.45 81.00 11.20 11,48 7,43 7,81 AVAL Bled, Kranjska gora 80,05 80,60 11,35 11,50 7.50 7,80 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 80,00 81,20 11.40 11,60 7,30 8,00 COPIA Kranj 80,10 80,60 11,36 11,48 7,60 7,85 EROS (Start Mayr), Kranj 80,10 80,40 11,35 11,45 7,50 7,65 GEOSS Medvode 80,00 80,30 11,33 11,40 7.45 7,65 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,20 81,25 11,03 11.54 7,30 7,89 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,00 80,60 11,30 11,59 7,60 7.85 HIDA-tržnlca Ljubljana 80.10 80.30 11,34 11,40 7,50 7,65 IURIKA Jesenice 79,80 80,80 11,21 11,45 7,45 7,75 INVEST Skorja Loka 80,00 80,35 11,33 11,45 7,41 7,71 LEMA Kranj 80.00 80.50 11.32 11.44 7.55 7,75 MIKEL StraiiSce 80,05 80,35 11,33 11,41 7.50 7,70 Pes d.d. (na vseh poštah) 78,85 80,40 10,83 11,40 6.80 7,69 ROBSON Mengeš 80.25 80,45 11,35 11,45 7,55 7.75 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 80,00 80.40 11,32 11,42 7,55 7,65 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,55 80,35 10,90 11,65 7.45 7,85 SLOGA Kranj 79,90 80.90 11,30 11,60 7,45 7,75 SLOVKNUATURIST Boh. Bistrica 79,20 - 11,03 • 7,30 - SLOVENUATURIST Jesenice 79,80 80,80 11,21 11.45 7,45 7,75 ŠUM Kranj 80,00 80.30 11.33 11,40 7,45 7,65 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,10 80,30 11,33 11,42 7,55 7,65 TALON Zg. Bitnje 80,10 80.30 11,33 11,42 7.55 7,65 TENTOURS Domžale 80,10 80,60 11,35 11,55 7,55 7.80 UBK d.d. Skofja Loka 80,05 81,10 11,30 11,55 7.50 7,80 WILFAN Kranj 80,00 80.30 11,34 11,39 7,55 7,70 VMfAN Radovljica, Grajski dvor 80,00 80.40 11,33 11,41 7,55 7,70 ZORI Kamnik D01.4. ZAPRTO POVPREČNI T 79,88 80,58 11,27 11,48 7,46 7,75 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.C sobota 8.00 - 12.00 00. ^ W mm atAjr ter na vseh enotah poŠte! 11J Ji j Ki*n|. Korbik* c. Z. 064/211-644 L|ubl|*n*. Slovenska c.S4. 061/133-11-55 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 AG^Od.o.o, SOLKAN Pravi trenutek za nakup motorne žage! 15 % PROMOCIJSKI POPUST ZA MOTORNE ŽAGE PARTNER Model 410 TURBO (40 cem) Model 510 TURBO (49 cem) Model 540 PROFESIONAL (54 cem) Cena 39.500,00 SIT Cena 45.500,00 SIT Cena 54.700,00 SIT KOLIČINE SO OMEJENE! Nakup možen v: HOBY TRGOVINA ROŽLE Ljubljana (061/263-168), MOTOMEHANIKA VOLK DUŠAN Domžale (tel. 061/721-422), TRGOVINA ZALOŽNIK Kranj (064/217-584). STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHIŠA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, « tel. 064/241-358, fax 064/241-367 I mO Kaposi KMETIJSTVO p GORENJSKI GLAS • 22. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 17. februarja 1995 Zimsko izobraževanje kmetic in kmetov Kako urediti kmečko dvorišče Naklo - Kmetijska svetovalna služba in nakelski odbor Društva kmečkih žena Kranj vabita v ponedeljek ob 19. uri v zadružni dom v Naklem na predavanje o boleznih prebavil in o vplivih prehrane. Predaval bo dr. Avguštin Mencinger. Križe - Aktiv kmečkih žena Tržič in kmetijska svetovalna služba pripravljata v ponedeljek ob 19. uri v zadružnem domu v Križah predavanje dipl. inž. kmet. Nine Kacjan z Biotehniške fakultete o pridelovanju zelja in kumar. Zgornja Bela - V torek ob 19. uri bo v domu krajanov na Zgornji Beli predavanje dipl. inž. Mojce Kopač o ureditvi dvorišča kmečke domačije. Predavanje pripravljata kmetijska svetovalna služba in odbor kmečkih žena Sloga. • CZ. Podeželska mladina bo plesala Blejska Dobrava - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline skrbi tudi za razvedrilo svojih članov. Čeprav je Valentinovo že mimo, bo v soboto zvečer (ob 20. uri) pripravilo v osnovni šoli na Blejski Dobravi Valentinov ples s folklorno skupino in s harmonikarji iz Ribnega. • CZ. Debela, stara, visoka aH kako drugače zanimiva drevesa Debeluharji s Hudega Drevesa pravega kostanja na Hudem nad Kovorjem sodijo med najdebelejsa tovrstna drevesa v Sloveniji in so z odločbo zaščitena že od 1951. leta dalje. Kmetje lastniki gozdov, POZOR! Nudimo Vam dober zaslužek pri zbiranju smrekovih storžev. Pokličite nas po telefonu 061-737-385 zjutraj do 8. ure in zvečer od 20. do 22. ure. "LIMATO" Podjetje za ing. svet. proizv. in trgov., d.o.o. 61234 MENGEŠ, Gorenjska c. 4a Kranj - V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju imajo obsežen seznam debelih, visokih, starih ali kako drugače zanimivih dreves, ki rastejo na Gorenjskem. Ta seznam ima le to "napako", da ni od včeraj, in da se zato lahko v njem in tudi v tem zapisu "znajde" drevo, ki je morebiti že podleglo naravnim ujmam ali zgolj naravnim zakonitostim, med katere sodi tudi zanesljivi "konec". Le malokdo ve, da v bližini vasi Hudo nad Kovorjem raste skupina pravih kostanjev, ki spada med najdebelejsa tovrstna drevesa v Sloveniji. Večina "debelu-harjev" raste v gozdu zahodno od vasi, tisto, ki je po podatkih zavoda najdebelejše in je že pred časom imelo obseg več kot šest metrov in pol, je ob poti severno od vasi. Kot nam je povedal Janez Aljančič, lastnik dela znamenitih dreves, je eden od kostanjev, ki je zelo debel in visok blizu štirideset metrov, že suh in se bo verjetno KMEtKAU DRUŽBA Že 60000 Slovencev ve, zakaj so dobili certifikat! Vložili so ga v Kmečko družbo in danes so delničarji Kmečkih skladov. Čestitamo! Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. informacije tel: 061/ 132 60 47 kmalu sam podrl. Nekatera drevesa imajo tudi odloml-jene vrhove, razklana debla ali so kako drugače prizadeta, večina pa je še v zadovoljivem stanju. Zanimivo je, da so ta drevesa že pred 44 leti z odločbo ministrstva zavarovali kot naravno znamenitost, in da so jih prepovedali posekati. Lipa z več kot sedemmetrskim obsegom Nekaj posebnega je lipa pri cerkvi v Žiganji vasi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je stara okoli tristo let. Visoka je okoli petnajst metrov, debela pa... No, ja! Njen obseg, ki so ga izmerili že pred leti, je po podatkih zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine domala neverjeten - 7,28 metra. Če bi jo hoteli objeti okoli "pasu", bi se jo morali "postopiti" vsaj štirje moški z dolgimi rokami ali kar peterica z malo krajšimi. Lipa je kulturna in krajevna znamenitost. Ima odprto pok-lino, ki se razteza od tal do višine petih metrov debla. Ljudje, ki se strokovno ukvarjajo s "sanacijo" starih, znamenitih dreves, so ji doslej že večkrat pomagali, pred leti so ji na višini šestih metrov tudi namestili železni obroč, ki povezuje poklino in preprečuje razmik drevesa. m \ xr t Lipa pri cerkvi v Žiganji vasi Znameniti macesen nad Malo Pišnico Na Doslovški planini, na pašniku ob robu gozda na nadmorski višini raste okoli tristo let stara, od 30 do 35 metrov visoka in več kot podrugi meter debela bukev, v njeni bližini pa še ena, ki je le malo tanjša. V sedlu nad Malo Pišnico raste 1.030 let star macesen, ki z obsegom, večjim od štirih metrov, velja za najdebelejše tovrstno drevo na območju Triglavskega narodnega parka in za eno na j debelejših v Sloveniji. V Zgornji Radovni je znamenita Goga* lova Upa, visoka okoli trideset metrov in z obsegom, večjim od šestih metrov. Pred štirimi leti so jo "sanirali", ji odstra; nili suhe veje. Lipa v Vrbi m izjemno debela in visoka, vendar je pomembno "vaško drevo". V predlanski zimi soji obžagali veje, odstranili gnilobo, ji pognojili... Lipa na travniku pred partizanskim domom na Vodiški planin} ima kot edina Upa na Jelovici obseg 6,3 metra in je visoka 1* do 14 metrov. Drevo je vitalno, vendar ima v glavnem deblu razpoko, ki so jo ie pred leti "zdraviU". Robniko-va oz. Močnikova Lipa na Jezerskem se je na seznam1* zavoda za varstvo naravne i" kulturne dediščine znašla zaf-adi svoje debeline (obseg 6,7« metra), višine (26 do 30 metrov) in treh izrazitih vrhov-Lipa pred cerkvijo v Vbgljan je menda stara okoli 250 let m ima obseg, le nekaj manjši od šestih metrov. Pred vilo Pre' šeren na Bledu raste mogočno drevo, visoko okoli šestnajs* metrov in z obsegom več kot štiri metre. Deblo se na tren metrih višine razdeli v dva glavna vrhova, katerih veje se "sklanjajo" nad vodno gladino. V Makekovi KoČni na Jezerskem domuje pred BolJ kot vis°ka zmaga je pomemben glede smuči, tudi zdaj švedskemu reprezentantu pomagali kar b nafhr ° nadaIJnJem sodelovanju. Sicer pa so v klubu trenutno njihovih močeh. • V.S. ^jooij zaposleni z ekipo kadetinj, ki se je kot edina ekipa z l^renjskega uvrstila v polfinale letošnjega prvenstva Slovenije. je doslej največji uspeh mladega kolektiva in dokaz, da so na ^avi poti. • Martin Dolanc VABILA, PRIREDITVE te(j^e'es'fl'P goriški planini s postanki na vseh postajah. • V.S. pjŽJ*ovsko prvenstvo za fante in dekleta - V OŠ France Otvo -n k° . *8, do 24- februarja državno šahovsko prvenstvo. T\irn-ntLV 00 Jutri ob 14. uri, prvi krog pa se bo začelo ob 16. uri. ?.ln„lr ?° °b pomoči sponzorjev izvedla Šahovska sekcija Tomo CUPan iz Kranja. • A.D. s^^boardarji na Rogli - Ta konec tedna bo na Rogli ves ia.... boarderski svet". Tam bodo tako alpinci, ki bodo nastopili POKAL ZAVAROVALNICA TRIGLAV V soboto in nedeljo so se nadaljevala tekmovanja v vseh otroških kategorijah na območju zahodne regije za Pokal Zavarovalnice Triglav. Tekmovanja so bila izbirna pred državnimi prvenstvi v otroških disciplinah, ki bo konec februarja v Kranjski Gori, na Kobli in na Kopah. Mlajše ter starejše deklice in dečki so se pomerili v prvem slalomu zahodne regije v letošnji sezoni. Na tekmovanju, ki ga ie Smučarski klub Alpetour izvedel na Soriški planini, je tekmovalo 54 deklic in 89 dečkov. Mlajše deklice: 1. Mohorič Maja, Domel Železniki, 1:34.08, 2. Pitamic Jasmina, Matajur, 1:35.15,3. Maučec Saša, Kranjska Gora, 1:35,94; mlajši dečki: 1. Puc Žiga, Blejska Dobrava, 1:31,17, 2. Juravčič Mirko, Rudar Idrija, 1:32.86, 3. Pisk Aleš, Rudar, 1:33.26; Ob 8. uri je odhod posebnega brezplačnega avstobusa starejše deklice: 1 Mesaric Ana, Rudar, 1:29.25,2. Debeljak Klara, Radovljica, 1:31.28, 3. Osovnikar Neža, Alpetour, 1:32.33; mlajši dečki: 1. Hajdarovič Rok, Radovljica, 1:24.58, 2. Ravnik Žiga, Radovljica, 1:25.36, 3. Lesar Matej, Tržič, 1:25.54. Cicibanke in cicibani so s tekmovanjem v slalomu nadaljevali letošnje tekmovanje za Pokal Zavarovalnica Triglav. Na Zelenici je tekmo organiziral Smučarski klub Tržič. Na tekmovanju je nastopilo 65 cicibank in 65 cicibanov. Cicibanke: 1. Razinger Polona, Jesenice, 59.41,2. Devetak Kaja, Gorica, 59.52, 3. Ferk Mojca, Jesenice, 59.54. Cicibani: 1. Gartner Nace, Domel Železniki, 58.26, 2. Birsa Boštjan, Gorica, 59.64, 3. Gaser Mitja, Domel, 1:01.93. • Janez Šolar Ha .-»m Pa V,el^lal°nm (sobota) in slalomu (nedelja) za pokal Ballantine's, boJudl freestvlerji, ki bodo tekmovali v prostem °ardercrossu. • V.S. slogu u Jutri odbojkarji FI Proma gostujejo v li?h^boJkarski spored . \j , Jar»- Igralke Klima Commerce Bleda bodo v OS na Bledu ob PrevajjefKlf s Krimom, v goste k ŠOU Triglavu pa prihajajo Minoite ni^Planina ob 16, uri^ Pred težko nalo8° so odbojkarji bodo v n$ o k' m°rajo dobiti vse preostale tri tekme. Na prvi se b0 v OS P v °b 19 uri P.omerih z Granit Preskrbo. V 2. DOL 'estvice • ^avci^ v Škofji Loki zopet na sporedu derbi vrha V 3 r>niaj.se bosta ob 17. uri pomerila Termo Lubnik in Črnuče. Blea- H Si8raJ0 doma: Triglav - Bohinj (ŠD Planina ob 14. uri), Bohinj ~TmOVec (°S Radovljica ob 16.30 uri), pri ženskah pa: Unen* iPV Novo mesto II (OŠ Bistrica ob 16. uri) in Bled II - ^su Šenčur (OŠ Bled ob 14.15 uri). • B.M. igralke v1^' sPOfed - V I. državni ligi za ženske se bodo domagj !\ ranJa prvič v nadaljevanju prvenstva predstavile v 2ačele • °ram na Planini. Tekmo z ekipo M-Degro Piran bodo preddv lgxatl ob 18- ur>- v H- državni ligi za moške - zahod .......■■ ?ešir doma (ob 20. uri) ja ob 10. uri). • V.S. gosti r^°[čani Jutri gostujejo v Grosupljem, Š ueiamar, Besnica pa Črnomelj (nedelj NAJBOLJŠA PLESALCA IZ TRŽIČA Tržič, 15. februarja - Minuli konec tedna so v Litiji pripravili mednarodni turnir v akrobatskem ročk and rollu. Na njem so nastopili tudi plesalci Plesnega kluba M iz Tržiča, ki so dosegli lepe rezultate zlasti med najmlajšimi. Tako sta prvo mesto na turnirju v pionirskem 2. razredu priplesala Jure Markič in Melanija Kogoj, ki si lahko obetata tudi eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, ki bo meseca maja. Odlično pa so mladi iz Plesnega kluba M nastopili tudi v pionirskem razredu med plesnimi pari, saj sta bila Ljubljančana Jure Cor in Mirela Zulič prva, Tržičana Žiga Dolinar in Karmen Markič pa sta ob manjši napaki ob sicer izvrstnem nastopu na koncu osvojila šesto mesto. • V.S. DANES ACR0NIKS IN SPORTINA Jesenice, Kranj, 17. februarja - Do konca drugega dela državnega prvenstva so še trije krogi. Prvega bodo hokejisti odigrali danes, drugega v torek, tretjega pa naslednji petek, 24. februarja. Vsa preostale tri kroge drugega dela prvenstva bodo zanimiva, saj se obeta kar nekaj derbijev. Prvi, gorenjski, bo že danes zvečer v dvorani Podmežakla, ko se bosta (ob 18. uri) pomerili ekipi domačega Acroniksa Jesenic in blejske Sportine. Drugi derbi bo v Ljubljani, kjer bosta igrali ekipi Olimpije in Inntal Celja, Triglav pa bo danes gostoval pri Slaviji. Sicer pa minuli torkov krog na ledenih ploskvah ni prineslo presenečenj. Acroniks Jesenice so v Ljubljani premagale Slavijo Jato s 4:14 (1:6, 2:8, 1:0), Sportina pa je v Mariboru premagala ekipo Maribora, prav tako visoko in zasluženo z 2:13 (1:5, 1:6, 0:2). Še najbolj zanimivo je bilo v Kranju, kjer bi Triglavani skorajda presenetili celjski Inntal. • V.S. SLAB DAN IGORJA DREMLJA TRIGLAV: INNTAL CELJE 2:3 (1:1, 0:2, 1:0) Kranj, 14. februarja - Drsališče PPC Gorenjski sejem, gledalcev 450, sodniki: I. Dremelj (Jesenice) - glavni, Iskra (Jesenice) in Konc (Kranj) - linijska. STRELCI: 1:0 (14) Skvarka (Hušek), 1:1 (19) Lešnjak (Potočnik), 1:2 (30) Leonov (Rasko) 1:3 (36) Leonov (Potočnik, Rasko), 2:3 (55) Kavec (Bača, Skvarka). Prva tretjina srečanja je minila v lepem hokeju in v prvih desetih minutah so si domači hokejisti priigrali dve lepi priložnosti, ki ju pa žal niso izkoristili. Tako so gledalci lahko prvi gol videli šele v 13. minuti, koje lepo podal Hušek, ploščico pa je v gostujočo mrežo poslal Skvarka. Veselje domačih navijačev je trajalo le pet minut, ko so Celjani izkoristili napako domače obrambe, podajo Potočnika pa je izkoristil Lešnjak. Tudi druga tretjina je potekala v gledanju lepega hokeja, hladen tuš pa je v 30. minuti pripravil bivši igralec Triglava Leonov, ki je izkoristil podajo Raska. Zatem je na sceno stopil I. Dremelj, ki je začel izključevati domače igralce in s tem povzročati nervozo med igralci in gledalci, vrelišče pa je bil pretep le 16 sekund pred koncem tega dela. Epilog: izključeni Prusnik 5 + disciplinska kazen igre, Praznik 2+2 na strani Triglava, ter Potočnik 5+disciplinska kazen igre, Lešnjak, Jeram 2+2, Ostrožnik 10 minut discipčinske kazni. Ker pa se je srečanje ogledal Janko Popovič - predsednik HZS upamo, da mu bo uspelo v sodniški organizaciji narediti red in s tem boljše hokejske igre, kar si gledalci želijo. V 55. minuti so igralci Triglava, ki so vseskozi ogrožali gostujoča vrata izkoristili prednost dveh igralcev več na ledu (izključena Leonov in Filipovič) in z zadetkom Kavča znižali izid na 2:3, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. • Jože Marinček NAŠI UPI ZMAGUJEJO V KANADI Kranj, 16. februarja - Slovenski hokejisti do 14 let, ki so na turneji pee-wee v Quebecu v Kanadi, uspešno zastopajo našo državo. Na prvi tekmi minulo nedeljo so premagali ekipo Montreala z rezultatom 6:2. Gole za naše so dosegli: Goličič 3, Polončič 2 in Sambolec 1. Med tednom so se pomerili tudi na dveh prijateljskih tekmah in obakrat zmagali. Najprej so z rezultatom 4:0 ugnali vrstnike iz Baden - Wuertenberga, nato pa še Buffalo Sabrese s 3:2. Danes se bodo z mladimi hokejisti Avstrije pomerili za uvrstitev v polfinale. • V.S. (SOMINI TENI$^»333111IirCJ KRIŽE 1 ŽE PRVAK Dva kroga pred koncem v prvi gorenjski namiznoteniški ligi je prvak praktično že znan. To so igralci Križ 1, ki so v odločilnem srečanju doma gladko premagale Merkurja. Bolj napet bo boj za ostala mesta, saj sta na drugem mestu Merkur in tretji EGP 1 z enakim številom točk, kakor tudi za obstanek v prvi ligi, kjer bo odločilno srečanje med Krizami 2 in Kondorjem, medtem ko so Jesenice 1 že izpadle. Rezultati 12. kroga v prvi gorenjski ligi: Kondor : Jesenice 8:2, Križe 1: Merkur 7:3, Gumar : Šenčur 1 4:6 in Križe 2 : EGP 1 3:7. V drugi gorenjski ligi je še naprej z dvema točkama naskoka v vodstvu EGP 2 in s tem dva kroga pred koncem že član prvi lige, druge so Predoslje, ki imajo poleg Jesenic 2 še možnos napredovanja v prvo ligo. Rezultati 12. kroga: Jesenice 2 : EGP 4 9:1, EGP 2 : Duplj 7:3, Šenčur 2 : Predoslje 2:8 in EGP 3 : Sava 6:4. • J. Starina soirriir PRVI REMI SUŠNIKA Lesce, 15. februarja - V 6. krogu članskega prvenst^ Gorenjske v šahu je Matej Sušnik proti Slavku Manju odd prvi remi. To je z zmago nad Radom Prestrlom izkoristil Ah brinovec in se vodečemu približal na pol točke. Na tretji des sta remizirala Franc Rodman in Janez Kozamernik. Vrstni red na vrhu je po odigranih šestih partijah naslednji: Matej Sušnik (5.5), 2. Aleš Drinovec (5) oba Tomo Zup. Kranj, 3. Slavko Mali (4.5, Murka Lesce), 4.-7. s po 4 točkai Ivan Pavlin, Franc Rodman, Franc Ravnik (vsi Jesenice) i Janez Kozamernik (Murka Lesce),... Naslednji, 7. krog bo na sporedu v petek, 3. marca. • A. I? NAŠI V ITALIJO Kranj, 15. februarja - V Aosti v dolini Vale di Aosta v Itali-i bo od 16. do 19. februarja letos potekalo mladinsko evropsk prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Proga je dolga 140 metrov in ima povprečni naklon 12,8 odstotka. Evropskeg prvenstva se bo udeležila tudi slovenska mladinska reprezer tanca. V Aosto potujejo Grega Špendov, Bogdan Vilmai Gašper Benedik, Gašper Megušar in Borut Fejfar. Vodja ekip je Ljubo Spendov, trener reprezentance pa je Franc Pohlevei Reprezentanco je opremilo podjetje BLAGOMIX z Vrhnike Ker na prvenstvu lahko nastopa 8 tekmovalcev za vsak državo, bi bila uvrstitev do 15. mesta za slovensko reprezc tanco zelo velik uspeh. • Lojze Kerštan KOMENTAR Prihaja politična policija Ađarfco Jenšterle V času, ko v medijih spremljamo grozljive zapise o odkrivanju novih arze-nalov orožja, namenjenega celo odraščajočim otrokom, in ko najslavnejša orožarska afera noče in noče priti do svojega epiloga, je verjetno povsem normalno, če lahko prebiramo tudi vesti o vzpostavljanju policiji paralelnih sistemov našega varovanja. Trojke, ki so jih ustanovili pri Nacionalsocialni zvezi Slovenije so logično nadaljevanje kaosa na neurejenem področju pravne države, kjer se policija še sama ne znajde več, kaj šele, da bi ji uspelo vzpostaviti red in mir. Slovenska policija bo potrebovala še veliko časa, preden si bo pri ljudeh povrnila zaupanje. Nemo opazovanje, kako ji politične stranke prevzemajo njeno delo, pa je hudo vprašljiva pot. Vzporedne policijske enote nastajajo na področju skrajne desnice, ki sicer zdaj še govori o tem, da gre le za obveščanje policije o spornih dogodkih, vendar vzroki njihovega nastanka ne dajejo nikakršnega jamstva, da lahko te trojke v katerem koli trenutku, ko pač presodijo, da je policija nemočna, same začnejo delati "red". i Slovenska desnica na tem področju ni posebej inovativ- na, saj je iz preprostega pogleda v bližnjo svetovno Zgodovino mogoče hitro najti vrsto primerov, ko so desne politične in represivne skupine presodile, da je ogrožena varnost določene driave in prevzele oblast. Govor je seveda o vseh znanih vojaških reiimih, v katerih je na primer vojska odstranila legitimne predstavnike oblasti, jih razglasila za nesposobneže in nato s prisvojitvijo neskončnih pooblastil za sabo puščala mrtve in izginule politične nasprotnike ali pripadnike drugih ras. Ko predstavniki Slovenske nacionalne desnice, kot druge stranke, ki organizira svoje varnostno - zaščitne enote, govorijo, da bodo njihovi Slovenski sokoli Slovence "zaščitili le v primeru, če bi jim bile kratene pravice, vendar policija, ne bi mogla, upala ali hotela posredovati" javno Ministrstvo za notranje zadeve in policiji te izrekajo nezaupnico. Kao bo namreč presodil, kdaj policija noče, ne upa ali ne more posredovati? Bodo imeli sokoli s svojim nabiranjem informacij (med njihove naloge sodi tudi obveščevalna dejavnost) boljši vpogled v celovitost slovenskega varnostnega sistema od samega notranjega ministrstva? Se nam rojevajo strankarske obveščevalne službe, pred katerimi bodo ljudje trepetali bolj kot pred nekdanjo udbo? V bivšem sistemu so vsaj vedeli, da ni ravno priporočljivo zabavljati čez komuniste, zdaj pa naj bi bilo v pisani paleti različnih strank pač najbolje stalno držati zaprta usta, saj nikoli ne bodo vedeli, s katere politične strani (desne ali leve) jih poslušajo. Ko policija pravi, da nima pravice do posredovanja, dokler trojke samo opazujejo dogajanje, ima seveda prav. Toda v tem trenutku bi bilo zelo zanimivo vedeti, kakšni so in koliko je policijskih scenarijev za primer, če bodo trojke posegle na njihovo področje. Sedanjemu kaosu na varnostnem področju so v veliki meri botrovale stranke vladajoče koalicije ter ob njih sam predsednik države, ko je celo varuha človekovih pravic izbiral po strankarskem ključu in ne po ugledu v javnosti. Zato ni čudno, če se mu je nasproti takoj postavila civilna varuhinja človekovih pravic, ki se v javnosti oglaša pogosteje od uradnega varuha in ga s tem vse bolj poriva v anonimnost. S tem so naši politiki vzpostavili idealne pogoje tudi za vse sedaj pojavljajoče se "vzporedne policije", ki notranjega ministra Andreja Štera potiskajo na rob političnega prostora. Na tem mestu bo s težavo rešil že samega sebe, kaj šele, da bi pred pohodom politične policije na oblast lahko zaščitil državljane Slovenije. PREJELI SMO Spomladi bo verjetno cirkus - petič Kmetje iz Bitnja in Žabnice prizadeti pri arondaciji se čutimo dolžne, da še enkrat odgovorimo na članek M-KŽK Kmetijstvo Kranj, objavljen v Gorenjskem glasu, 10. februarja 1995. O prvem delu članka, ko za zelo natančnimi podatki citirate višino škode, ki jo je Vam z neprisebnimi kriminalnimi dejanji (tako g. Omana obsojate) prizadel kmet Oman, ne bomo razpravljali. Zanima nas, g. Tavčar, ah ste morda izračunali škodo v dobi 32 let pri kmetih, ki jim je bila zemlja neupravičeno zaplenjena takoj po vojni - v komunistični evforiji, je bila nasilno odvzeta brez soglasja lastnika ali so jo morali pod prisilo prodati. Nihče nas ni vprašal, kako bomo preživeli? Po arondaciji so bile prizadete kmetije porinjene na rob obstoja in nemalo kmečkih fantov - bodočih naslednikov je bilo prisiljenih iskati zaslužek v tovarnah, kmetije pa so propadale. Vse to je posledica namere kmeta uničiti in organizirati kmetijstvo po ruskem sisemu - narediti kolhoze. Za lažje razumevanje z Vami in boljšo razsodnost bralcev našega članka bomo odgovarjali na vsako točko posebej: 1. Dobesedno citiramo Vaš prvi stavek: "Res je, da so vsa prej družbena zemljišča bila lani podržavljena in niso predmet lastninjena v podjetju, kar je za naše delavce in podjetje prav tako krivično, kot je bila nacionalizacija, agrarna reforma in arondacija po t. 1945, za kmete. G. Tavčar, ali ni to sprenevedanje - demagogija? Ste pač direktor komunističnega "kova", ki bi krivico kmeta upali zagovarjati (braniti) toliko časa, dokler bi Vam koristilo, npr. do lastninjenja, nato pa spet udarili po njem. Ne znamo si razlagati, pa niste edini, kako si ljudje, ki so v preživelem sistemu zagovarjali enakopravnost vseh ljudi, enak standard, nerazredno družbo, čez noč spremenijo mišljenje in imajo nezadržne želje po kapitalu zahodnega režima. 2. Tudi o trini vrednosti že vedno trdite svoje. O tem se z Vami ne nameravamo več "žogati". Dejstvo pa je, da je država prišla do spoznanja krivice in poskuša z Zakonom o denacionalizaciji to popraviti. Vprašanje za Vas, g. Tavčar! Kako bi Vi reagirali, če bi Vašo hišo nacionalizirali oz- plačali maksimalno 10 odstotkov vrednosti objekta, in bi po 30-ih letih imeli pravico dobiti jo nazaj? Težko je igrati dvojno vlogo, a Vam bi uspelo. 3. Tudi z vsebino točke tri se z Vami ne strinjamo. Cene obdelovalne zemlje so zelo različne, odvisno od katastrskega razreda in zainteresiranosti kupca. Njivo 2. razreda na Sorskem polju po 3 DEM/ m2 ni problem prodati. Sporočite nam take ponudbe. Evropske primerjave so pa bolj za "lase privlečene". 4. Pridobitev lastništva in vpis v zemljiško knjigo po arondaciji ni bila nobena ovira. To je bil poseg države - političnega enoumlja in si prizadeti nismo upali upreti se terorju. Brez dokazov o ali ne plačilih ne bomo razpravljali, vemo pa, kako se je v tistih časih dalo "bar-antati". 5. Kako si upate trditi, da je Zakon o denacionalizaciji sistemsko, vsebinsko in teh- nično zelo slab, tudi v imenu upravičencev in upravnih delavcev. S takimi gestami se postavlja le človek s totalitarnimi nastopi. Zavezancem, tudi M-KŽK Kmetijstvo Kranj, vsebina Zakona smrdi in iščejo vsemogoče nepravilnosti in luknje sebi v prid. Celo sami priznavate: "Tak zakon v času demokracije, ko ni več možna politična prisila, praktično ni možno izvajati." Zopet igrate dvojno vlogo/ G. Tavčar prav ganljiva je Vaša skrb za delavce, da bi bili prikrajšani za blagostanje v komunističnem raju, v katerem se jih že nahaja krepko čez 100 tisoč z delavskimi knjižicami v žepu, kar so jim omogočili Vaši vzorniki v 45-letnem absolutizmu. Če pa prištejemo še vse tiste, ki so bili poslani naravnost v onostranstvo in tiste, ki so bežali zato, da so si ohranili življenje in tiste, ki so šli za delom v tujino, je pa to število premisleka vredno. G. Tavčar, na Vašo hvalo, samozavest in dobro gospodarjenje bi radi pripeli tudi našo oceno. Komplekse ste zaokrožili z arondacijo po Želji vaših predhodnikov. Hleve je zgradila država, s čredo jih je napolnila država, zagonsko mehanizacijo je investirala tudi država. Ne smete tajiti, da ste bili deležni visokih državnih subvencij. Investicija, ki se vidi od zunaj, je podaljšanje šupe na SOS TELEFON za ženske in otroke - žrtve nasilja 061/97-82 061/441-993 vsak dan od 18. do 23. ure GLASOV KAŽIPOT Obvestila Razstava fotografij Mengeš - Kulturno društvo Franca Jelovška v Mengšu bo danes, 17. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu s projekcijo izbranih diapozitivov odprlo razstavo fotografij Mateja Ruplja, člana Fotografskega društva Radovljica. Razstava bo odprta do 28. februarja vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in 17. do 19. ure. »»»»»»»»»»»»» Zbor podbreških gasilcev Podbrezje • Jutri, 18. februarja 1995, ob 19.30 se bodo zbrali v gasilskem domu člani GD Podbrezje na rednem letnem občnem zboru. Društvo, ki ima več kot 200 članov, letos praznuje 70-letnico delovanja. Ob pregledu opravljenega dela v preteklosti in sprejemu letošnjega programa bodo podelili priznanja za uspehe mladinski desetini. V nedeljo ob 10. uri se bodo na svojem zboru sestali še mladi podbreški gasilci. »»»»»»»»»»»»» Občni zbor GD Planina Planina pod Golico - člani domačega gasilskega društva se bodo jutri, v soboto, ob 19. uri v svojem domu zbrali na občnem zboru, kjer bodo pregledali dosežene uspehe in se pogovorili o novih nalogah. Po uradnem delu bo seveda tudi družabno srečanje. Predavanja D 0 Matiji Čopu Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija pri DU Žirovnica vabi v torek, 21. februarja, ob 18. uri na predavanje v Čopovo hišo. O življenju in delu Matije Čopa bo predaval g. prof. Dušan Čop. Izleti Pustna povorka "laufarjev" Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi na avtobusni izlet v Idrijo, najstarejše rudarsko mesto, po kosilu pa se boste odpravili še v Cerkno, koder si boste lahko ogledali pustni sprevod cerkljanskih "laufarjev". Izlet bo v nedeljo, 26. februarja, z odhodom ob 7.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. »»»»»»»»»»»»» Na vlševnik Kranj - Planinska sekcija Iskra Kranj prireja v soboto, 25. februarja, tradicionalni zimski vzpon na lahko dostopni dvotisočak Višev-nik (2054 m). Odhod udeležencev bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Tisti, ki radi smučate, vzemite s seboj smuči, saj bo možno poleg spusta z vrha smučati tudi na vojaškem smučišču. Cena izleta za Iskraše je 500 SIT, za ostale pa 700 SIT. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO, tel.: 28 22 do četrtka, 22. februarja. Prireditve M Predpustna zabava Društvo upokojencev Brezje -Mošnje - Ljubno tudi letos za svoje člane pripravlja predpustno zabavo. Zabava bo na debeli četrtek, 23. februarja, začela pa se bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Mošnjah. Poleg žive glasbe in zabavnega programa bo predsednik društva podal tudi objektu ob cesti in obnavljanje strojnega parka, kar je nuja vsakega podjetja. Če bi kmet na hektar redil samo toliko govedi, kot vi, bi se tudi lahko ponašal s tako visoko mlečnostjo, saj vsi poznamo rek "da se krava pri gobcu molze". Izrabili ste hvalospev v pravem trenutku, ko hočete podjetje in sebe okronati z delovnimi uspehi iz preteklosti, ki zdaleč niso realni in pošteni, za mnoge pa izgovor in opora, da je denacionalizacija v pat poziciji. Pristopamo k vaši trditvi, da ima država škarje in platno, poročilo o delu društva v minulem letu. Zaželene so maske, najboljše bodo nagrajene. »»»»»»»»»»»»» Angeli na kranjskem radiu V ciklu oddaj Drugačen pogled, ki jih na Radiu Kranj pripravlja Jana Debeljak, bosta v ponedeljek, 20. februarja, ob 20. uri gostji Ana Pogačnik in Ajra Miška. Sogovornice bodo tokrat razmišljale o angelih in ponudile nov pogled v izzivu današnjega časa. »»»»»»»»»»»»» Vdova Rošlinka v Predosljah in Naklem Predoslje - Člani dramske skupine kulturno umetniškega društva Ve-lesovo bodo jutri, v soboto, 18. februarja, ob 19.30 uri gostovali v dvorani Kulturnega doma v Predosljah pri Kranju s komedijo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka, ki jo je režiral Silvo Sire. V nedeljo, 19. februarja, ob 16. uri pa se bodo s komedijo predstavili v dvorani Kulturnega doma v Naklem. »»»»»»»»»»»»» Razstava karikatur v kranjski vojašnici Kranj - V vojašnici 310. učnega centra Slovenske vojske v Kranju je na ogled izredno zanimiva in tematsko zaokrožena razstava karikature Slovenske vojske Leona Kerna iz Kranja. Razstava karikatur bo v Kranju odprta do konca meseca aprila letos. »»»»»»»»»»»»» Predavanje o Zambiji v Cerkljah Cerklje na Gorenjskem • Misijonska skupina mladih iz Šmarti-na pri Kranju je lani obiskala afriško državo Zambijo in misijon Ngoma, kjer so tudi nekaj časa živeli. Pred začetkom zelo zanimivega predavanja spremljanega z barvnimi diapozitivi, ki bo jutri, v soboto, 18. februarja, ob 19. uri v veroučni učilnici v Cerkljah, bodo mladi pripravili tudi misijonsko razstavo njihovih tipičnih predmetov iz afriškega življenja ter slike pokrajin in ljudi. Razstava bo odprta tudi še v nedeljo od osme do 13. ure v veroučni učilnici v Cerkljah. Ali poznamo svoj kraj Jezersko - Na osnovni šoli Jezersko so za učence, ki so vključeni v Turistični podmladek na šoli, pripravili že drugi tečaj za mlade turistične vodnike za vodenje na območju Jezerskega, pod vodstvom mentorice Zofije Pogorelec. Svečanost, na kateri bodo mladi predstavili naravne ter kulturne in zgodovinske znamenitosti Jezerskega, bo danes, v petek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Korotan na Jezerskem. Gledališče Vstopnice za TDS '95 Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v ponedeljek, 20. februarja, začeli prodajati vstopnice za gledališke predstave na letošnjem jubilejnem 25. tednu slovenske drame. Obenem gledališče obvešča, da do 1. marca, ko se začne TSD, ne bo predstav gledaliških uspešnic, med njimi tudi Coonevjeve Zbeži od žene. Predstave bodo spet ponavljali v drugi polovici marca. »**»»»»»»»»»» Predstave Loškega odra skofja Loka - Loški oder gostuje danes, v petek, ob 20. uri na Duplici pri Kamniku s Torkarjevo satirično komedijo Vstajenje Jožefa Švejka. Jutri, v soboto, ob 10. uri bo v sobotni matineji nastopil WE Pedenjped in Rožle z igrico Jane Milčinski O snežnem možu, ki upamo pa, da ne bo klonila vašim pobudam in zahtevam, ker nočete priznati in popraviti krivic iz preteklosti. Kam sodimo? Mi kmetje se nikdar nismo potegovali za Balkan, pa tudi v Evropo ne želimo. Kot kaže nas bodo v Evropo porinili laiki brez FITNES STUDIO je iskal ženo. Predstava je za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 pa bo na Loškem odru gostoval Slovenski dom KPD Bazovica-Reka s komedijo Siniše Posarića Eros v offu - za izven. »»»»»»»It »»»It » Vaša-naša matineja Jesenice - V nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri bo v Gledališču Tone Čufar dramski krožek jeseniškega gledališča pripravil pravljično igri' co Pika Nogavička. Matinejo bo obiskal dedek in zastavil uganko ter razdelil nagrade. Pa tortice in risanje bo tudi. »»»»»»»»»»»»» Ponovitev komedije Preddvor - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19.30 igralska skupina Kulturnega društva Matija Valjavec iz Preddvora še zadnjikrat uprizorila komedijo Sonce na Li- 5ovem vrhu. ♦»»»»»»»»»»»» Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Gledališka skupina Unikat uprizorila igrico Pavliha noče v šolo. »»»»»»»»»»»»» Ponovitev Detektiva Megle Zg. Pirniče - Na odru gledališča v ZG. Pirničah bo KUD Pirniče Oder treh herojev jutri, v soboto, ob 19.30 ponovil veselo igro Jožeta Kranjca Detektiv Megla v režiji Petra Militarova. Za izven. »»»»»»»»»»»»» Premiera komedije Žiri - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v kinodvorani domača gledališka skupina v režiji Metke Debeljak uprizorila komedijo E. Kishona Rodil se je oče. Razstave s Razstava grafik skofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bo danes, v petek, ob 19. uri otvoritev razstave grafik Aleša Sedmaka. »»»»»»»»»»»»» Fotografska razstava Mengeš - V Kulturnem domU Mengeš bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo fotografij avtorja Mateja Rupla, člana Fotografskega društva Radovljica. Koncerti Lumen predstavlja mlade talente Tržič - V dvorani sv. Jožefa bo jutru v soboto, ob 18.30 koncert » okviru cikla Lumen predstavi)3 mlade talente. Nastopili bodo solisti: Irena Kolar, ki študira čern-balo na Dunaju, Špela Knoll !n Maja Osolnik, kljunasta flavta, in sopranistki Barbara Tišler in Heie* na Maurič. Nastopil bo tudi kvinte1 kljunastih flavt Camerata carniola-»»»»»»»»»»»»* Glasbeni nastop učencev Tržič - Učenci zasebne Glasbene šole Svarun, ki jo vodi Stane Bitežnik, bodo danes, v petek, oP 17. uri nastopili v prostorih ™ Leše. Predstavili se bodo z igran' jem na kitaro, citre in elektronske inštrumente. »»»»»»»»»»»»* Jubilejni koncert Kamnik - V razstavišču Veronik*! bo jutri, v soboto, ob 19. u' jubilejni koncert Ženskega pevsk0' ga zbora DKD Solidarnost01; njihovi dvajsetletnici. Pod vods1 vom zborovodkinje Olge Štele » pripravili pester program slovens kih umetnih pesmi. Program 0 Sovezovala Vanja Žebaljec. ^ *»»»»»»»»»»»* Koncerti Tartini v Ljubljana - V Narodni galeriji bo ^ okviru glasbenega ciklusa Tartm . torek, 21. februarja, ob 20. koncert kvarteta Tartini. Predstav li bodo dela Tartinija, Mozarta Schnittkeja. strokovnega znanja in parne' ti. O Vas, g. Tavčar, M menimo, da ste človek bali1 anskega tipa z željo evrops' kega kapitalista. .0 V roke vzemimo kme™ pamet in poštenje! Kmetje iz Bitnja in Žabnice prizadeti ob arondaciji Podpisniki v uredništvu ODPRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.3 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19- • NOVO* JOGA OB TORKIH IN PETKIH 22-11-33 BEGŠ3JS AER Petek, 17. februarja 1995 PODLISTEK, OGLASI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN HALS, HALS, GORENJSKI GLAS HALS, HALS, GORENJSKI GLAS SEM, do. o. avto šola Skofja loka PINGO, do.o., Kranj prodaja gostinske opreme Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 ZIMA, ZIMA ZADNIKAR, d o. o. Maklo, tel: 47-244 PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča PIZZEIZ KRUŠNE PEČI GP GRADING Šenčur, Kranjska c 33 Tel: 064/41-208 ekspres pralnica perila, gabor rekreacijsko drsanje v športni dvorani NA BLEDU Gostilna PR> PRIMOŽK' Pristava pri Tržiču Gostilna, pizzerija LOVSKI HRAM Voklo, tel: 064/49-330 KOMPAS Kranj/Škofja Loka Tel: 224-100, 624-027 JOHN & WAYNE v soboto "a bazenu v Železnikih slikanje na steklo Za začetnike "crvena jabuka" v Hali Tivoli VOZNIŠKI IZPIT - ODLOČITEV JE VAŠA! Tečaj CPP začenjamo v torek, 21. 2.1995, ob 16. uri v Poslovni hiši v Škofji Loki. Tel.: 064/623-255 ali 620-211 AVT. APARAT ZA KAVO 86.100 SIT STROJ ZA RIBANJE SIRA 66.000 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT MESOREZNICE EURO 22 139.500 SIT HLADILNE OMARE, TEHTNICE, POMIVALNI STROJI... SMUČIŠČE STRAŽA začasno ne obratuje zaradi pomanjkanja snega. Organiziramo nakupovalni izlet 2. 3. Madžarska - Lenti. Sprejemamo tudi rezervacije za dopust v Čeških in Slovaških toplicah. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Odprto od 9. do 02. ure. Rezervacije po tel.: 221-051. samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu od 9. do 02. ure. V naši trgovini Vam nudimo ves gradbeni material po konkurenčnih cenah. V mesecu februarju posebno ugodna ponudba lamelnega parketa hrast (1.730 SIT/m2) in modularnega bloka v tranzitu (55 SIT/kos). Na Vašo željo Vam material tudi dostavimo. Izvajamo tudi vse vrste gradbenih del. SE PRIPOROČAMO! Peremo: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 Urnik rekreacijskega drsanja med zimskimi šolskimi počitnicami, od 20.2. do 5.3.1995: DOPOLDNE: od ponedeljka do petka, od 10. do 11.30; POPOLDNE: od 16.30 do 18. ure; sobota, od 17. do 18.30 in nedelja, od 16.30 do 18. ure. Cenik drsanja je nespremenjen, možnost izposoje drsalk. VABLJENI! Nudimo jedi po naročilu, kosila = 800 SIT, malice = 350 SIT. Tel.: 064/57-585 Nudimo Vam dopoldanske malice, pizze, divjačino, jedi po naročilu. Odprto: vsak dan, razen srede, od 9.30 do 24. ure. VABLJENI! Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1.-8. april), spomladanski izleti: dvorci Loare - Pariz, Grčija (ladja - letalo), Madrid - Andaluzija, Italija (20 različnih izletov), Holandija... Na bazenu v Železnikih pripravljamo v soboto, 18. 2., ob 21.30 večer ob živi glasbi dueta JOHN & WAYNE. Vabljeni! Ljudska univerza Radovljica organizira tečaj slikanja na steklo. Začetek tečaja 1.3.1995. Tel.: 715-265 V ljubljanski Hali Tivoli bo 6. marca, ob 20. uri koncert priljubljenega ansambla "Crvena jabuka". Vstopnice lahko kupite v ALIGATOR -MUSIC SHOP v Kranju, Cankarjeva 7. VABLJEN I! Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA BinB TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. HUM AR REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE AVTO ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO PUSTO VANJE na Primskovem Tel: 064/242-002 MIZARSTVO KUNŠIČ Polje 20, Zasip - Bled Tel: 064/78-971 REKLAMNI NAPISI AVTO ŠOLA ZŠAM skofja Loka Tel: 064/631-729 POČITNIŠKO DRSANJE VKRANJU PUSTNI SHOW Z ROMANO IN GOSTI TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 1.3.; MADŽARSKA - LENTI, 18.3.; ČEŠKA -1 dan, 6. 4. Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 064/311-035 BTV37cm POLOG: 15.503 in 11 x po 3.287 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.732 in 11 x po 3.548 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.295 in 11 x po 4.305 SIT BTV63cm,TTX POLOG: 33.526 in 11 x po 7.109 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.210 in 11 x po 8.740 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.198 in 11 x po 9.165 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.316 in 11 x po 3.672 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.340 in 11 x po 4.103 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.248 in 11 x po 5.355 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.378 in 11 x po 3.685 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.375 in 11 x po 4.533 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.369 in 11 x po 6.229 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.579 in 11 x po 6.699 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.252 in 11 x po 4.083 SIT Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo. Toshiba, Goldstar, Fenner, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! skofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 Veselo PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem, v soboto, 25. februarja, ob 20. uri z ansamblom STOPARJI. Za hrano in pijačo poskrbljeno! Vstopnina 1.000 SIT. Pred prodaja vstopnic v KS in trgovini Živila na Primskovem. Najboljše maske bodo nagrajene! KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, SPALNICE, PREDSOBE - vse po vaši meri ter v barvah vaših želja in potreb. Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 Avto šola obvešča kandidate na območju Selške doline, da v mesecu februarju organizira TEČAJ CPP za A in B kat. v prostorih KZ Češnjica. VABLJENI! Od ponedeljka do petka, vsak dan BREZPLAČNO DRSANJE, od 10.30 do 12. ure ter od 13.30 do 15. ure. VABLJENI! Pridite v soboto, 25. februarja, ob 11. uri v kino Center v Kranju na pustni show z Romano Krajnčan in njenimi gosti. Predprodaja vstopnic v kinu Center in Mehanolandu, v Kranju. Žrebanje vstopnic! PODLISTEK - 5 Andrej Kecmcm JUŽNI PERU tli javimo se v nekem mes-Za\yi° Sem v*del, da sta Šoferja pr 1 v restavracijo, zlezem kp sPečin ven- Na mtro \,Q*aZnim mehur za prvim feft0rn' skočim še v prvo PeoT0^0 in kuPim 7'5 1 kuD icole- Be> mkoli ie ne bi Zno a sem °^ Žejen za ob/61 %e celo noč. Ura je Še °? ^ Zjutraj. Privoščim si n Cl8aretko in že gremo ji p**j- Tu se od vožnje šofer-dQtn fn° ne utrudijo. Zagle-sred ■ Prost sedel nekje na 2 "u avtobusa in se usedem. Sr- °]>e Še eden' a Dušan ^. °}a. Indijanec poleg mene sevJTnudi P°l deke' ki Je ^ee«a ne odklonim. Zebe tri uSamo še v noSe- Zadnje pre*e v°inje sem kar mirno boielxel' Dušan je pa zaradi no P v Želodcu raje čepel iedežu. /-> f0 x*Co- Prvi vtis je bil, da je ^est0 liPično peruansko °- Gospe, ki sva jo iska- la, ni bilo doma. Obrnila sva se proti centru. Našla sva pekarno in si kupila zajtrk in ga na SONCU na TOPLEM pojedla. In sproti ogrela premrla stopala. Po zemljevidu sva ugotovila, da smo se peljali preko 4660 m visokega prelaza. Preživela sva 38 ur non-stop v avtobusu in zadnjih 18 ur ne privoščim niti najhujšemu sovražniku. V džunglo z avtobusom ne greva, to je kot pribito, sita sva voženj. Nazaj do Lime naju tako ali tako čaka še 1600 km v avtobusu, za letalo pa nimava več denarja. Cuzco je bilo nekdaj glavno mesto inkovske države in je tudi med zadnjimi padlo v španske roke. Ti so ga porušili skoraj do tal in na starih temeljih zgradili novo. Značilno za mesto je tipična španska arhitektura, seveda za stari del, na zidovih pa so še vidni inkovski ostanki. Mesto je bogato posajeno s prelepimi cerkvami in nišami, ki pa skrivajo grozo uničene visoko razvite kulture. Cuzco je name deloval kot svarilo pred neumnostjo vojn in s tem uničenja brez spoštovanja drugih kultur in ponižanja ljudi, ki so tam živeli. Name je deloval hudo depresivno, pri Indijancih v mestih pa je bilo čutiti tiho sovraštvo do turistov, ki pa se po večini tudi brez spoštovanja obnašajo kot osvajalci. Zdaj sem plačal, zato je moje. Predvsem pri Indijankah sem opazil visoko mero arogance in bil v začetku kar užaljen, a sem jih le poskusil razumeti. Le takrat, ko sem se srečal z eno od njih na pločniku in me je sunila pod rebra tako, da sem zletel na cesto in čisto slučajno pred avto, sem se vprašal: "Zakaj tega v mesecu dni nisem doživel v Huarazu pod Cor-dillero Blanco? Zakaj tam nisem slišal otroškega joka, tu pa so se drli čez vse mere? Zakaj so tam prijazni in pošteni čez vse mere, tu pa ne?" Edini odgovor na ta vprašanja je bil, da gotovo niso samo neki zgodovinski vzroki, ampak, da je svoje naredil tudi denar od turizma. Turistov pa je, hvala bogu, preveč za skromen popotniški okus. Inka trail Zgodaj zjutraj se v sončnem vzhodu vzpenjava z vlakom nad mesto. Čez pol ure smo čez greben v dolini, ki nas bo po 88-tih kilometrih pripeljala do železniške postaje ob reki Urubambi. Od tam pa je še okrog 42 km oz. za hitrejše 2 dni hoje do Machu Picchuja. Pot se začne na neugledni "železniški postaji". Da je postaja, vem po tem, ker je vlak tam ustavil. Na stojnicah kupiva še nekaj banan. Spustiva se po poti proti mostu. Plačati morava še 16 $. 13 je vstopnina na Machu Pichu, 3 pa obrabnina poti. Na drugi strani reke si ob potoku potešiva žejo in še napolniva bidone z vodo. Hodiva s smučarskimi palicami, da nama je lažje. Domačini pa za nama tulijo: Ski, ski, ski. Ob prvi terasasti ruševini zavijeva desno v globoko dolino, dodano z visokimi kriki, pokritimi s strmimi travniki. Po dolini teče hladen, zelo vodnat potok. V prhko skalo je izoblikoval prav lepe skulpture in ozke kratke soteske, iz katerih v nizkih slapovih pada v majhne tolmunčke. Ti služijo kot bazeni otrokom iz bližnje vasi. V tako hudi vročini se prav gotovo prileze hladna kopel. Vodni mehurčki pa te prijetno božajo po koži. Prav greh bi bil v taki kopeli ležati v kopalkah, občutek gotovo ne bi bil maksimalen. Tako so se golim otrokom pridružile še krave, da si omočijo od vročine in trave osušena grla in še ženičke s kupi perila. Skal ob potoku je ravno dovolj za vse in ravno primerne so za tolčenje perila. Oprano perilo obesijo po agavah, ki ponavadi rastejo ob potoku. Rastejo tudi ob poteh in predstavljajo neke vrste živo mejo. Med agava-mi pa se pnejo v nebo vitki evkalipti, a imajo tako redko krošnjo, da je tudi v senci vroče. Od časa do časa se levo ali desno odcepi potka na dvorišča redko posejanih indijanskih hiš. Mika me, da bi stopil na dvorišče. Da bi videl vsaj del njihovega življenja. Vendar nočem motiti njihovega miru. Tudi nam ne bi bilo prav, da bi vsak turist, ki pride mimo vdrl na naše dvorišče in slikal kure, krave, prašiče, stranišče, pokukal v hišo in nas oslepil s flešem, se nagnil nad lonec in povohal kaj kuhamo, potem pa še brez pozdrava odšel. Na levi na majhnem travniku opazimo zanikrno hišo, na kateri je pribita tabla Coca Cola. Ker nimava prav veliko vode s seboj in jo bova nemara rabila tudi za kuho, se odločiva za coca colo, druge pijače... kaj pa vem koliko let stara Indijanka z otrokom v naročju nima. Tudi drobiža ni imela, zato sva pijačo še enkrat preplačala. Pa še komarji so naju opikali, da je kaj. (se nadaljuje) • KARNEVAL-BENETKE, bus, 1 dan, odhod 25. 2. • PARIZ, 1., 10. marec, 5., 27. april • OTOK ELBA ZA MATURANTE, bus, 6 dni, 23. 4. • RIM, 1. marec, 6., 20., 24., 26., 29. april ............... ■ ........—'~................... Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. la, tel. 224-132__J ŽIVILA KRANJ TRGOVINA IN GOSTINSTVO Na izredno prometni točki v strogem središču Kranja oddajamo v najem gostinski lokal - PIVNICO EVROPA. LOKAL JE V CELOTI SODOBNO IN FUNKCIONALNO OPREMLJEN IN OBRATUJE NA SOLIDNEM NIVOJU. Skupna površina vseh prostorov je 300 m2, od tega v pritličju 225 m2 in v kleti 75 m2. Lokal oddajamo v najem za določen čas. Najnižja ponujena najemnina je 4.800 DEM (neto) mesečno. Funkcionalne stroške najema plača najemnik. Najem pogojujemo z odkupom vse sedanje opreme lokala in kuhinje v vrednosti 50.000 DEM neto. Zainteresirani zasebni gostinec ali gospodarska družba mora predložiti program, ki v lokalu ohranja gostinsko dejavnost s kakovostnimi storitvami. Prijave s ponudbo najemnine, opisom dosedanjih izkušenj oz. referenc in kratkim opisom prodajnega programa pošljite v ZAPRTI ovojnici na naslov: ŽIVILA Kranj, d.d., 64202 NAKLO, Cesta na Okroglo 3, s pripisom NE ODPIRAJ - NAJEM Pivnica Evropa. Ponudbe bomo sprejemali 8 dni po objavi. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d oddaja v najem "POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. Informacije po tel.: 224-114 Vibroser! Najprijetnejši način, da premagate utrujenost in bolečine, ne karkoli počeli! NAGRADNA KRIŽANKA SEMENARNA LJUBLJANA Pokrovitelj današnje križanke je SEMENARNA LJUBLJANA, priznano podjetje z dolgoletno tradicijo pridelave in prodaj e semen, vrtnin in poljščin. V zadnjih letih se je SEMENARNA z dvema svojima prodajnima mes-(?) toma približala kupcem na Gorenjskem, v Kranju s prodajnim centrom in v Škofji Loki s trgovino. Naj vas spomnimo, da je sedaj pravi čas za nakup semen, sadik, čebulic, gnojil, sredstev za zaščito rastlin, orodja ipd. V SEMENARNI vas čaka tudi dobra izbira opreme in hrane za male živali in še marsikaj za vaš vrt, polje in dom. Vsak nakup v SEMENARNI nad 3.000 SIT je nagrajen! Obiščite prodajni center KRANJ, Sučeva 23 - Primskovo v komunalni coni, tel. 241-115 in trgovino SKOFJA LOKA, Spodnji trg 19, tel. 622-950, vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure V današnjem geslu nagradne križanke je skrito ime nove blagovne znamke semen, ki je poimenovana po znanem svetniku, tudi zaščitniku zaljubljenih. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali nakupe v vrednosti: 8.000 SIT, 6.000 SIT in 4.000 SIT, tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih, nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do četrtka, 2. marca 1995, do 8. ure, ko bo komisijsko žrebanje. Rešitve lahko oddate tudi v Turističnih društvih Cerklje, Preddvor, Jesenice, Bohinj, Radovljica, Skofja Loka, Trtic, Dovje - Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa jih oddate tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Izid žrebanja križanke LISJAK Kranj Včeraj ob 8. uri je tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa iz polnega bobna prispelih rešitev nagradne križanke podjetja LISJAK Kranj (iz Gorenjskega glasa z dne 3. februarja) izžrebala: f. Miha SAJOVIC, Aljaževa 25, Mojstrana (nagrada tepih v vrednosti ok. 9.000 SIT); 2. Milena STANO-NIK, Predmost 35, Poljane (kopalniška garnitura v podjetju Lisjak); 3. Vinko DEBELAK, Laneusova 48/a, Radovljica (predpražnik); 4. - 6. Damijan BERGINC, Frankovo nas. 76, Sk-Loka; Miro ROBLEK, BaŠelj 62, Preddvor in Urška GREGORIC, T. Dež: mana 8, Kranj (nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev). V bobnu je bilo kar 1563 dopisuk in kuvert s kuponi, n* katerih je bila pravilna rešitev: TRGOVINA LISJAK KRANJ - TALNE OBLOGE IN TAPETE ZA VAS DOM. Dopisnice, na katerih je bila napisana rešitev križanke brez kupona, pa je komisija izločila - in zato vsem, ki rešujete križanke, ponovno priporočamo: geslo, sestavljeno s črk z oštevilčenih polj v križanki, mora biti vpisano na kupon, ki ka pošljite na naš naslov na dopisnici. RENAULT MA SMEfcu/ Jutri, od 13. ura dalja pri hotelu LARIX v Kranjski Gori! RENAULT _ AVTO _ "ŽIVLJENJA Mali oglasi © 223-444 UISCOTEKA Danes, po 22. uri, JASMIN STAVROS s skupino **ARATI STROJI Wft^^rn nov original molzni stroj igrana. 0310-122_3315 ada?,*0'"0 dvi9a!o za novogradnje in k0 l aci'e Prodam. Upravlja se pre-a Komandne plošče avtomatsko. ""-032 «77 ORBITA Prodam kovinski sekular na kolesih, klina fi 560 mm, 700 DEM. ©41-878 3387 Prodam nemško GRIL PEČICO MOULINEX z več operacijami, primerno za manjši lokal in tudi za stanovanje. 0 59-109 3405 Prodam cirkular. Kokrica, Golniška 53 3460 Kombiniran HLADILNIK - zamrzovalna skrinja Gorenje 100 litrov, star 8 let in ŠTEDILNIK (4e + 2p) starejši letnik, ugodno prodam. O 59-109 3465 Prodam BARVNI TV 55, starejši letnik. O 801-122 int 178 3475 TRAKTOR deutz 75 s prednjim pogonom, ohranjen in boks za prir-ezovanje parkljev govedi na stojišču, prodam. Pipanova 40, Šenčur 3480 Prodam kuppersbush, trajnožarečo peč in električni štedilnik (1 elek., 3 plin). 045-282 3481 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ na kartice. 0695-082 3492 Dvoredni pletilni stroj Singer menjam za frajtonerico ali televizor. 0891-856 3495 Prodam nov gradni ŠTEDILNIK Iskra Corona, cena 40.000 SIT. «733-447 3500 Prodam KOSILNICO ROT AXS greben 110 cm v dobrem stanju. 0738-118 3502 Prodam CIRKULAR, popolnoma nov, še nerabljen. 0621-404 3512 Radiator 60 x120, 3000 SIT, motor za pralni stroj Gorenje 3000 SIT, prodam. 0421-376 3513 Prodam električno STISKALNICO 15 ton. 0633-293 3536 Prodam ŠTEDILNIK za trda goriva (kuppersbusch). 066-026 3543 agencija za delo ČE JE POTREBNO, SMO TUDI "LOVCI NA GLAVE" V kratkem času so nas spoznali naročniki iz vse Slovenije. Zato DELODAJALCEM sporočamo, da je iskanje novega sodelavca preko agencije za delo enostavno in hkrati učinkovito. Ker želimo biti še hitrejši pri izpolnjevanju naših nalog, sporočamo KANDIDATOM za novo zaposlitev, naj se oglasijo. Naši naročniki so uspešna, pa seveda tudi zahtevna podjetja. IŠČEMO: diplomiranega anglista oz. francista, več računalnikarjev, komercialista z znanjem RUŠČINE, več KV kuharjev pa tudi kandidate za priučitev v proizvodnji. Telefon: 064-47-575 in 47-574 V4Qd.am Povžasti reduktor, prenos je 3378 'zstopna os 40 mm. 0874-032 «rSd?2 STRUŽNICO za les, vrtalni 6431, avtoprikolico in štedilnik. 065- 3385 PIZZA DELOVMI ČAS: VSAK DAM OD 830 - 2 2 00 NEDELJA OD li 00 - 2200 Novi, pisalni stroj "široki valj" in TV SAMSUNG novi, ugodno. Senegač-nik, Cankarjeva 17, Radovljica 3053 jfJEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Skofja Loka Au kupujete stanovanje ? SGP TEHNIK bo v Škofji Loki gradil stanovanjski blok pritličje + 3 nadstropja z 22 stanovanji. Možnost nakupa od garsonjer do 3 - sobnih stanovanj. Kandidati, predvsem mladi, ki izpolnjujejo Pogoje razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za ugodno posojilo, imajo možnost kandidirati za posojilo s prodajno predpogodbo v 2. roku to je od 1. do 10.3. 1995. ^^formacije dobite na teL 0641620 371 5* ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Prodam 300 I zamrzovalno SKRINJO, rabljeno samo dve leti in etažno PEČ Emo Central 20 za centralno ogrevanje, novo. Cena po dogovoru. 0212-388 3169 Prodam hoby PORAVNALKO in debelinko, delovne širine 25 cm. 0 242-630_3222 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. 0632-595 3289 Prodam MOTORNO 2AGO STIHL 029, novo. 0327-729 3309 Prodam motorno črpalko SMP TOMOS 250 l/min, UGODNO. 0715-518_3544 Prodam traktorsko kabino za Fergu-sona 442 ali 449. 0631-229 3554 Prodam molzni stroj ALFA LAVAL, dva rča. Šifrer, Žabnica 19 3556 Prodam malo rabljeno 120 I zamrzovalno omaro. 0329-023 3564 Ugodno prodam brezhiben PRALNI STROJ Obodin. 0325-151 3565 Prodam MOTOR 3 KVV/2850 8000 SIT in 1 KVV/950 4000 SIT. 0241- 663 3572 Prodam SEKULAR in svedr za cepljenje drv. 0802-040 3584 Prodam TRAKTOR IMP 539, prevoženih 500 ur. 0721-728, popoldan 3586 Ugodno prodam AGREGAT 3200 W. 058-031 3595 Vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, 2+2, bel, nov, prodam. 0730-181 3597 Prodam stroj za zunanje čičšenje perutnine. 0731-253 sess Lok za TV 822 in osovino za cirkular. O 66-676_3336 Satelitski sistemi že za 450 DEM z montažo. O 329-886_3353 Prodam HOBL ponk. 077-806 3364 Ugodno prodam nov BTV SONY 63 cm, stereo, teletext. 0323-427 3374 TRANSPORTNI TRAK in TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime, prodam. KOZINA 328-238 3324 Prodam elektronsko trgovsko tehtnico z računalnikom. 051-018 3327 Ugodno prodam ohranjeno PEČ EMO 8 na olje. 041-113 3334 PIA KRANJ, d.o.o. Kuratova 11 64000 Kranj objava prostega delovnega mesta: spec. dr. OKULISTA -KONTAKTOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusno dobo 6 mesecev Pogoji: - ustrezna izobrazba: medicinska fakulteta s specialističnim izpitom za okulista - tri leta delovnih izkušenj Ponudbe pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Odvetnica Darja Roblek, pp 211, Kranj. Prodam RAČUNALNIK 386 Slimline Philips. 045-301 3670 Prodam 286 in 386 RAČUNALNIKE, malo rabljene. 0224-534, 332-302 3681 ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 I in elektromotor 7.5 kvV, prodam. 0 682-076 3695 Prodam presnosno SUŠILNO HAV-BO za lase. 0 51-221 3697 ŠTEDILNIK na drva dobro ohranjen, nizka cena. 0801-239 3702 Prodam RAČUNALNIK 286/40. 0225-410 3733 Prodam nov AVTORADIO Blaupunk Lubek. 0731-446 3734 VRTNI KOMPOSTNIM iz toplo cinkane mrežne konstrukcije: - velikost 0,6 do 1 m3 - izvrstna konstrukcijska izvedba - informacije tel.736-478, Kropa Prodam MOLZNI STROJ vltrovica na kolesih. Velesovska 2, Šenčur374i Prodam TERMAKUMULACIJSKO PEČ, ugodno. 0 218-243 3751 Prodam elek. ŠIVALNI STROJ Slavica, dobro ohranjen. 0715-011 3766_ POL2AST1 REDUKTOR 0,75 KW 6,5 obr./min., prodam. 0326-741 3772 Prodam TEHTNICO Santo Stefano do 2 kg. 0331 -398, dopoldan 3784 Prodam PREBIRALNIK za krompir in PEČ na žaganje. Sp. Brnik 65 3827 GLASBILA Prodam diatonično HARMONIKO ADG Melodija, dobro ohranejno. 065-397 3366 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija 96 basno, odlično ohranjena. 0 741-316 3422 Prodam kitarski ojačevalec PEAVEX 40 W in efect Roland turbo overdrive. 057-221 3725 Prodam HARMONIKO frajtonarico Dilicija. Sr. Dobrava 14, Kropa, 0736-619 3753 GR. MATERIAL Prodam novo OKNO 140x140. 067-278 3131 Ugodno prodam različno furnirano stensko oblogo. 0422-193 3141 Prodam nov MEŠALEC za beton 100 I, bencinski motor Tomos. 041-807 Prodam obrezane smrekove late različnih dimenzij in dolžin. 066-676 HRASTOV PARKET 400x50x22, prodam, a 57-704 Material za nasipanje, ugodno dobavim. 0731-154 3403 Prodam nove rjave SALONITKE 5 valjne 100 x 125, 900 SIT/kos. 0 331-659 3417 Prodam DVOVZEMTNICI, nove 190 x 80 za 16.000 SIT O 331-659 3418 Prodam LADIJSKI POD 48 m2. 0632-158 3451 Prodam češnjeve 25 mm, 50 mm in smrekove krajnike. 045-334 3482 Ugodno prodam cementno stresno OPEKO folc. 0328-855 3555 Strešno lepenko ugodno prodam. 050-927 3570 Prodam gradbeni les za grušt ali brunarico. 055-001 3625 Prodam belo MIVKO. 041-371 3634 Ugodno prodam vhodna starinska vrata s stekli in mrežo. 0633-862 3653 Prodam vhodna vrata z nadsvetlobo zun.mere 115x235. 0225-733 3665 Prodam smrekove OBLOGE in suha drva. 0 64-207 3691 Ponte in drobnejše late obeljene, dolžine do 4,5 m, prodam. 065-111 3732 Prodam HARMONIKA VRATA visoka 2,5 x 3,20 m široka. 0331-604 3801 Ugodno prodam gradbeno BARAKO in mešalec za beton. 0 332-174 3822 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in angleščino za osnovne šole po dogovoru. 041- 058 3317 INSTRUKCIJE ANGLEŠČINE ZA VSE ŠOLE. 0216-935 3354 Ves potek o uvozu motorjev. Ponudba v tujini, vse v motobrošuri. Peter Pogačnik, Kamna gorica 20 3679 Iščem INŠTRUKTORJA angleščine za srednje šole. 0 324-400 375B IZGUBLJENO VRNITE SIVO PONY KOLO, vzeto na postaji Lesce! 3477 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalih starinskih predmetov. Nudimo pa tudi kvalitetne restavratorske usluge. 0 53-401 930 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH'DEUTSCHHTALIANO ^RANCAIS Kaiuhova 11, 64260 BLED ■■■■■ TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. \Individualni pouk.tm Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. 050-726 3367 Instruiram računalništvo (vvindovvs, dos, vvord,..) ter fiziko. 0312-154 3541_ Dipl.ing. fizike uspešno instruira matematiko, fiziko in kemijo. Priporočam instrukcije kemije za osnovnošolce, ki bodo nadaljevali šolanje na srednjih šolah zdravstvene smeri. 0217-817 3591 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. 050-501 3600 Ima vaš otrok težave pri učenju, instrukcije vseh predmetov osnovne in srednje šole na vašem domu na Gorenjskem, cena pedagoke ure 840 SIT. 0710-099_3620 Profesionalne instrukcije za osnovne in srednje šole v Radovljici. 0710- 099_3623 Inštaliram kemijo in matematiko. 0332-614 3648 TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (odi. do 5. stopnje) - za študente (Od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) •za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-998, KON škof|a Loka, Podlubnlk 253 (prof. Mota Konstantin) BRAZDA IZ POUŠICE PRI PODNARTU TEL: 064/730-521 SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, HRASTOVO IN JAVORJEVO HLODOVINO. mm:m......■ SE PRIPOROČAMO! ODKUPUJEMO hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, bresta, češnje, hruške, jelše, lipe in oreha. ŠVELC, d.o.o., Sp. Veterno 3, 058-094, od 19. do 22. ure 1530 Ugodno odkupujemo BUKOVO HLODOVINO. 064-103_23ie Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Plačilo takoj! 066-933, Gregor 2569 Kupim smrekovo hlodovino. 064-378_3010 Avto ohranjen, cenejši, star od 6 do 11 let. kupim. 0061/789-338 3019 Odkupujem starine in nudim kvalitetne restavratorske usluge. 045- 655 3079 Kupim starinsko pohištvo in druge starine. 045-655 308o Kupim staro hišo - okolica Kranja, odplačilo 10 let. 045-655 3081 Kupim elektro motor KV 1-2, 1400 obratov. 0241-483 331 b Kupim VRČ za mleko 40 I. 0421- 182_3328 Kupim karambolirano vozilo novejšega letnika. 0633-032 3332 Kupim diatonično HARMONIKO B.ES.AS Melodija. 067-198 3344 Kupim HLEVSKI GNOJ vležan, brez žagovine. 0 43-110 3414 Kupim PISALNI STROJ in mešalec testa. 0 216-630 3420 Kupim 2 m3 suhih macesnovih PLOHOV. 0 77-349 po 20. uri 342a Kupim starinsko pohištvo, ure, prte, pšregrinjala, porcelan in ostalo. 0718-188 3452 Kupim samonakladalko do 17 m3 novejšo. 0712-198 3453 Kupim CISTERNO 2200 litrov. 0421-676 3514 331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Kupim tračni brusilni stroj. 066-026 3542 Kupim zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. 0331-382 35/9 Kupim traktor TV. 21 ali 23 KM z original pog. prikolico. 0691-825 3628 Kupim GARA20 na Ravnah v Tržiču. O 53-382_3696 Kupim aluminijasto PLOČEVINO, valovito za streho. 0 77-629 3716 Kupim smrekovo hlodovino boljše in slabše kvalitete. 064-062, po 20. uri 3724 K Kupim dobro ohranjeno 2ENSKO GORSKO KOLO. 0633-677 3738 Za 6 letnega fantka KUPIM RABLJENO OTROŠKO KOLO. 043-145 3785 Kupim HARMONIKO Honer IV s picolo ali Verdi 5 M. 0 332-432 3809 LOKALI Oddamo nekaj gostinskih lokalov na Gorenjskem, prodamo že vpeljan gostinski lokal v okolici Kranja, prodamo dva 2-ss na Planini in 2 starejši hiši na Gorenjskem. Podjetje NARACIJA, d.o.o. Kranj. O 242-307 3231 Pisarne, ogrevane 100 m2, cena 10 DEM/m2, oddamo ali prodamo. TRENČA,.d.o.o., Savska 34, Kranj, »21-10-29, 22-40-30 3320 Na Jesenicah iščemo zastopnika za prodajo in servisiranje vozil SUZUKI. Interesenti naj kličejo po tel. 064/331-013 ali pošljejo pisno prošnjo na SUZUKI KALCIT, d.o.o., C. Talcev 69, KRANJ. V najem oddam lokal na Kidričevi c. 22 v Škofji Loki: dva prostora 17 m2 in 25 m2 , primerno za pisarno, zastopstva, mirno obrt, trgovino. 0633-161, od 16. do 19. ure 351 e Iščemo prostor za FRIZERSKO DEJAVNOST. 18214-747_3640 Ugodno prodam opremo za konfekcijsko trgovino. 0620-316 3650 Iščem prostor za FRIZERSKI SALON Kranj z okolico. 045-836 smo Odstopim najem trgovine na Deteljici v Tržiču, odkup opreme, ugodno. 00608/62-650 3672 Pohištvo za trgovino, prodam. 0242-238. 225-230 3704 GOSTINCI! Prodamo že vpeljan gostinski lokal na Gorenjskem, Podjetje NARACIJA, d.o.o. Kranj, tel. 242-307 Oddam vpeljano PODJETJE s poslovnim prostorom, parkiriščem za prodajo rabljenih vozil. Šifra: AVTO Kranj - center: oddamo POSLOVNE PROSTORE 350 m2, pritličje na Koroški cesti in prodamo poslovne prostore 500 m2, pritličje in I. nad. DOM NEPREMIČNINE Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 3781 Na Gorenjskem PRODAMO tenis igrišča z gost. lokalom in fitness opremo z najemom lokala. APRON, 0 331-292 3825 ODDAMO: v KRANJU kavni butik 26 m2, pri KRANJU kava bar 50 m2 ter živilsko trgovino 100 m2, v RADOVLJICI delavnico 80 m2 in prostor za obrt ali pisarne 100 m2, APRON, 0 331-292 3828 ODDAMO: Kranj - center 25 m2, I. nad. in na Planini 60 m2 v pritličju, MIKE & Co.d.o.o. 0 216-544 3843 PONUDBA TEDNA: nudimo najem pisarn v centru mesta s telefonom in centralnim ogrevanjem, K3 KERN Kranj, d.o.o., 0 221-353 3853 PONUDBA TEDNA: na Planini v Kranju prodamo trgovski lokal 38 m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmens-kega 7, 0 221-353_3854 PONUDBA TEDNA: gostinski lokal v Škofji Loki prodamo ali damo v najem. K3 KERN Kranj, d.o.o., Ko-menskega 7, 0 221-353 3855 BRNIK - oddam 170 m3 tik ob prometnik cesti za delavnico ali skladišče. 0 421-739 zvečer 3857 KOLESA Prodam HONDO NSER 250 R.0 736-439 2881 Prodam dobro ohranjeno moško KOLO Rog Senior na pet prestav. 0213-184 3352 Prodam žensko KOLO na 10 prestav. 0422-086_3372 Prodam BT 50, letnik 1987 + čelado Nolan, cena po dogovoru. 0401- 289 3391 Prodam CTX 80 odlično ohranjen, letnik 10/1991, ugodna cena. 0 741-316_3421 Prodam moško gorsko KOLO, novo. 0311-872, popoldan 3444 HUSOUARNA 250 KROS letnik 1994, ugodno prodam. 0 633-725 Ugodno prodam nova zapakirana GORSKA KOLESA, cena od 20 do 22.000 SIT. 0632-110 3643 Prodam BT 50 S v odličnem stanju ali menjam za ATX. Dolenja vas 33, Selca 3694 Prodam skoraj novo moško KOLO na 10 prestav. 0633-677 3748 Prodam moško KOLO Maraton, novo. 0 312-323 3817 OBVESTILA PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na 0221 -051. Odprto od 9. do 02. ure 1972 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na 0221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973 PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na 0221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974 Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. 049-442 3380 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. 049-442 3381 OBLAČILA MAŠKARADNE KOSTUME za otroke do 14 let prodam, pošljem. 0061/ 266-940 od 10. do 18. ure 2335 MAŠKARADNE originalne otroške kostume lahko naročite na 0061/ 448-475 2427 Ugodno prodam fantovsko obleko za birmo št. 14/160 ter šivalni STROJ v kovčku, star 6 let. 0323-521 3386 Izposoja obhajilnih oblačil. Izposojevalnica RIA v Naklem. 048-737, del.čas 16-19 ure 3490 NAJCENEJŠE TRENIRKE! RUBIN KOKRICA, 0225-151 3525 Ugodno prodam trgovinam zalogo otroške, ženske konfekcije. 0620- 316_3651 VERITAS - najcenejša izposoja poročnih oblačil iz uvoza z vsemi dodatki. VEVVRITAS, Jenkova 1, 0312-207 3680 OTR. OPREMA Zastonj oddam OTROŠKO POSTELJICO 130 cm. 0 67-187 3476 Prodam nov globok VOZIČEK in ležalni STOLČEK, novo. Mertelj, Adergas 34, Cerklje 3646 OSTALO Gospodinje, nudim vam možnost nitrega, enkratnega zaslužka. 065- 378 3345 Prodam ZEMLJO za presajanje rož. Jezerska 88, 0242-686 3357 Prodam nov POGRAD z vzmetnicami, za 28.000 SIT. 0 331-659 3416 Prodam zasteklena okenska krila za toplo gredo. Šuceva 9, Kranj Primskovo 3431 POSODO, 26 delno, s termostati, trojno dno, ugodno prodam. 0332- 729 3441 Prodam AŽ PANJE in točilo za med. 0631-388, popoldan 3445 Prodam lesene kompostnike. 0622- 629 3446 Prodam lesena KORITA za rože. 057-397 3455 Prodam dve stari OMARI in rabljeno okno 140 x 140. 0 41-227 3468 Prodam RISALNO DESKO z para-lelogramom 170 za 200 DEM. 0 801-141_3472 Prodam BALKONSKO OGRAJO železno. 0 738-073 3473 Prodamo umetno gnojilo NPK 15-15-15 in 7-20-30. 043-422 3484 Prodam GOBELIN "zadnjo večerjo" (okvirjen). 0731-353 3540 Prodam 2 kom ceradi (ciganki) 2x7 m z loki, skoraj novi. 083-810, 0609/ 623- 357 3545 Prodam mešane blanširane GOBE. 0633-862 3664 Prodam PESJAK 2x2x2 m kovinski pokrit ter kočo 10.000 SIT. 047-679 3706_ VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa, prodam. 041-051 3799 Zelo ugodno prodam suhe HRASTOVE DRVA. 0 422-618 3S11 ' HETERNK z KEF UBL jamft MINI STOLP: M1 PIONEER 2x50W 99.990S| 2x70 W 126.400 SI 630 S J 260SJ 4 C GORENJE 51 TTX S0NY E-180 S0NY UX-60 NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI-FI KOMPONENT IN 8URROIJNO SISTEMA. ^ ODPRTO OO ».h DO 12.ti IN OD 15.h DO 19.h „J OB SOBOTAM OD 9.h DO 1>'JL V BLIŽINI GLEDALIŠKI Cankarjev« S, Kranj tal.: 222-055 ^Ji Prevzamem posek lesa. 0 66-' 3415 V katerem koli jeziku tipkanje, ^ za vse vrste besedil. 043-9Jj popoldan ____y SERVIS elek. orodja Black in D#£& Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, 9"% 153 J> Oljni gorilci, montaža, servis, n. itve. BETA-S, d.o.o., 0,fax 874-" 3467 ^ TISKAMO v zlatotisk, tehnika^, ravne in okrogle podlage. 0 ^;i 714_______> RTV SERVIS SINKO! P°Pr!$ televizorjev Gorenje na va ^ domu. 0331-199_ TELETEKST GORENJE! VgrjjJ modula na vaem domu, u9* ^ cena. 0331-199 ^y KNJIGOVODSKE STORITVAH* obrtnike in d.o.o. nudi A * $ Jesenice. 0861-826 ___r Ni "nT Jem 946C S°Sti lice *|at« > Sobr okoli 1dedujemo pri prodaji, nakupu, nepremičnin. 045-301, od ^°l4^ure 3673 .^dimo vso nemško in slovensko 'Pondenco. O45-301 3674 izdelamo ekspresno. O 633-942 3693 Kine L,2a9am keramične ploščice. O 65-f^večer 3712 m »rs«. 32m '"n prevoze do 5000 kg. 0324- 3723 Vravljam vse vrste elektro in laskih instalacij. 0216-935 3746 kia * vsa zidarska dela, delam totno in poceni. O 331-375 3756 ot» 3j; jest j3/l Z BIONERGIJO. O 3806 i^?SPODINJE POZOR! Vaš servis K^Podinjskih aparatov za Gorenjs-'^^57-695 _3774 popravila in preventivni pregledi w^skih štedilnikov. 057-695 3775 fOZDRAVIM i^2i h^lS električnega orodja ISKRA. C & DECKER, HILT1, BOSCH, ^^Elektromehanika, Pivka 20, ««0. a 47.490 3820 fijOKLEPARSTVO - AV-I5yt.EKA JAKŠA vam prevoz in popravilo JJskodovanih vozil. Po do-fPvoru vaše vozilo tudi od-^Pimo. Teh: 064/241-168 Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve. Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur. Tel.:064/41-240, fax:41-360 JUGO KORAL, letnik 1990, prodam. 050-742_3311 Prodam JUGO, letnik 1985, reg. do 23.11/95, 60.000 km za 1600 DEM. 053-678 3312 1980, 3313 Z 101 nreg., vozen, letnik ugodno prodam. 076-171 Jugo 45, letnik 1989, temno plave barve, garažiran, zaščiten, ohranjen, prodam. 0633-032 3333 FIAT TIPO 1800 16 v in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. 0324-744 3337 VISA 11 RE, letnik 1985, registrirana celo leto, prodam ali zamenjam. 0325-107 3339 Prodam R 5 D, letnik 1992, 5 v, rdeče barve, lepo ohranjen. 0312-494 3340 Prodam R 5, letnik 1993, z dodatno opremo. 0802-590 3341 Prodam R 21 848 3 1(4 9 .42" i STROJNO IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.: 47-813 Banovanja fipim 2+2 sobno STANOVANJE na v^jJH-0329-326 3017 STa» Jesenicah na Plavžu prodam 8toV7PVANJE v izmeri 50 m2. Cena v^iDEM/m2. 0061/653-490 3047 V —■—■- "■ ^ oistricl pri Tržiču prodam 3-sobno J^OVANJE. 0061/1598-665 3308 Oddam 1-sobno opremljeno stanovanje v Lescah. 0710-725, zvečer 3601 2-S STANOVANJE v Radovljici menjamo za 3 ali 4 sobno z gotovinskim doplačilom ravno tako v Radovljici. O710-090 ali 0609/623- 556 3630 Prodam novejše 1,5 sobno STANOVANJE, s CK, lep sončen ambient 3 km iz Bleda, smer Zatrnik. 0719- 010 3667 Samski zaposleni ženski oddamo SOBO na Bledu. O 741-240 371 s Zamenjam dvosobno STANOVANJE za enosobno. 0326-263, popoldan 3729 Prodam trisobno stanovanje na Bledu. 077-025 3744 KRANJ najamemo MANJŠA STANOVANJA za poslovneže in slovenske družine - do 400 DEM. Provizijo plača najemni, pogodbo pripravimo mi! DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 3777 Kupim STANOVANJE cca 60-70 m2 pri Vodovodnem stolpu. 0213-939 3792 Prodam 2-sobno STANOVANJE 68 m2, vseljivo takoj. 0331-604 3800 Zaradi adaptacije hiše najamem v Škofji Loki, najraje v bližini centra manjše pomožnosti opremljeno STANOVANJE za 6 mesecev, plačilo vnaprej. O 633-336 3805 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 55 m2 na Golniku v 4. nadstropju prodamo za 55.000 DEM, CK, telefon, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komensekega 7, O 221-353 3847 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 1.5 sobno stanovanje v 3. nadstropju na Planini v Krnaju ali menjamo za manjše, K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, O 221-353_sms PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2 sobno stanovanje na Zlatem polju, K3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7. O 221-353 3849 SUROPIZZA |\|0V0*N0V0 OGROMNA „ &OSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA *' čas VSAK dan od 9 do 22. ure f\C A IO O H CZ "i i °b nedeljah .1 12 do 22 ure Li UD4/JJ I 011 liPVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO . Ilini' okolici Letališča Brnik. ^^656-131 3426 ^afi"1 2-sobno STANOVANJE na ^111^1^0212-544 3439 .farnem ^bno"etm neopremljeno 1 ali 2 ^oliCo Rovanje v Škofji Loki z 7]^-^ClP61 /16-85-200 zvečer3sio S«3 s5'k>! Prodam 2-sobno stano-3*0j. »nS?.^ nadstropje, vseljivo ^cSgff 33-31-38 3516 t)r°blem°nIJ,0inost rešiti stanovanjski * stan dužine( v najem hiše Kra^n'eAZa določen čas, oko-^osirn^8- šk- L°ke, Medvod...), £l. rjn^ kllčlte »Služba 061/1317->17 ves ri , in mobitel 0609/624- j^~-~^Zan- _3524 ^0Cp|TJ '5 SODno STANOVANJE 52 Sfon na m- s CK, toplovod, 010 cena 64000 DEM. Q719- mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 VARSTVO PRODAMO: ŠK. LOKA 2-ss 60 m2 (možen rep. kredit), v BOHINJU 47 m2, v RADOVLJICI 2.5-ss 70 m2, na BLEDU 56 m2, v KRANJU 63 m2; v TRŽIČU 3-ss 78 m2. APRON, O 331-292,331-366 3823 NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NA-JEMNIK. APRON, O 331-292 3824 PRODAMO: Planina - 2 ss, 63 m2. II nad., in 2-ss, 60 m2, IV. nad., MIKE & CO, d.o.o., O 216-544 3837 PRODAMO: Planina - 3 ss, 82,50 m2, VI. nad. in 2 + 2, 96 m2, II. nad.. MIKE & Co. d.o.o. O 216-544 3838 PRODAMO: Zlato polje - 2 ss, 49 m2, III. nad. in 2 ss, 48 m2, I. nad.. MIKE & CO, d.o.o., O 216-544 3839 PRODAMO: Golnik - 2 ss, 53 m2. I. nad. in Planina -1 ss, 39 m2, III. nad., MIKE & Co, d.o.o, O 216-544 3840 MENJAMO: Planina -1 ss, 45 m2, III. nad. za 2 sobno ter 3 ss, 83 m2, IX. nad. za 3-4 sobno v pritličju. MIKE & Co, d.o.o, O 216-544 3841 MENJAMO: Planina - garsonjera, 29 m2, priti, za garsonjero ali 1 ss v višjem nadstropju. MIKE & Co, d.o.o.. O 216-544 3842 VOZILA letnik 1986. 0327- 3346 YUGO KORAL 55 reg. do 25.5.1995, letnik 1988, cena 3.500 DEM. Vrho-vac, Gorenjska 20, Radovljica 3474 Prodam avto PASSAT 1600 bencin, letnik 1984 in ŠIVALNI STROJ Privi-leg. 0215-651 3479 Prodam JUGO, starejši letnik, reg. do 20.6.95. 083-314 Jesenice, Koroška Bela 3495 Prodam JUGO 55 AX, letnik 1987 in fantovsko kolo 5 prestav. 0714-879, popoldan 3489 FLORIDA, letnik 1990. 47000 pre-voženih, za 6500 DEM. 0323-617 Prodam VW PASAT 1,6 CL, letnik 1989, december. 0738-972 3499 GOLF D, letnik december 1982, prodam za 4000 DEM. 0725-637 3501 _ prodam. 3505 ALFA 33 zlata deteljica, z opremo, letnik 86, metalik, cena 5900 DEM. 047-628 3566 RENO 9 diesel, letnik 1985, lepo ohranjen, svetlo moder, prodam za 5950 DEM. 047-628 3567 Prodam Z 101 GTL. letnik 1986, lahko delno na kredit. Žiganja vas 27, Duplje 3573 AUTO KRAINER ©CELOVEC, Vokermaikterstr. MCgMk TEL 0043-463-38330 GOLF 1,1. letnik 1979, 0421-191, po 16. uri Prodam lepo ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik 1987 september. Bohnec, Golnik 19 3347 Prodam R 21 2.0 I karavan, s klimo, letnik 1992. O 242-754_3351 Prodam BOLHO avgust 86, 1300 DEM. 0692-762_3362 BX 16, letnik 1984, 116000 km, ohranjen za 4900 DEM. 0361-868 Prodam 126, 1988, 58000 km, reg. 1/96. 0874-324, popoldan 3371 Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. O49-442 3379 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. O49-442 3382 SUBARU 1,2 4 WD 1990, 46000 km, prodam. 051-508 NOVO! AVTOVLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL Iščem varstvo 11 -mesečnemu fantku. 0310-669 3708 Potrebujemo VARSTVO na domu za dve letno deklico. Radovljica, O 712-389 po 18. uri 3711 Potrebujem VARUŠKO za 2 letno punčko. O 741-042 Drago 3804 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0064/692-194 3087 Prodam desna VRATA za GOLF II. 0691-412 3316 Prodam 2 novi zimski GUMI z obroči za Golf II. 0738-018 3359 Prodam zadnji SPOJLER in snežne verige za 1/2 ceno. 0738-018 3360 Poceni prodam nov levi blatnik za Fička. 049-436 3520 4 platišča z gumami 175/70 R 13 top-llfe za Zastavo, prodam za 200 DEM. 0224-357_3539 Prodam novo dekorativno plastiko za LADO NIVO (črna barva). 051- 169 3662 Prodam VLEČNO KLJUKO za Lada Samaro, cena 4.000 SIT. O 64-373 3612 Prodam levi sprednji blatnik za R 4 GTL - nov števec za vodo hišni. 0211-201, Frenk 3613 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 70.000 km, garažiran, dobro ohranjen. 0891 -022 3616 Prodam HLADILNIK in žaromet za GOLF III. 0327-150_3637 Nov odbijač in zajlo za FIAT 127, ugodno prodam. 078-659 3663 Prodam snežne verige Iza traktor 18.4/15/30, mrežaste. 0242-672 3678_ YUGO 45 in 55, po delih, vsa pločevina, motorji, stekla, itd. prodam. O 632-083 3688 Prodam 4 GUME Dunlop 175 x 70 x 14, rabljene profil 0.5 mm, 20.000 SIT. O 47-679_3699 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, novo. Pivka 27, Naklo 3726 Prodam malo rabljene gume Exakt 165/70/13. 0401-018 " 3731 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX metalno modre barve, 4 vrata. 0725-028 3383 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1983. 0 328-362 3384 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1991, 30.000 km, registriran 1/96. 0312-092 3388 Prodam R 5 CAMPUS 1100, letnik 10/88 in 4 aluminijasta platišča z gumami Semperit 195/55. Zakotnik, Virmaše 4 a, Skofja Loka 3399 Prodam AMI CITROEN 8, ohranjen, vozen, registriran. 041-215 3392 Prodam Z 101 letnik 1986. Jenko, Vešter 34, Skofja Loka 3394 Z 101 GTL, letnik 1983, reg. do 9/95. 047-631 3397 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do 14.12.95, dobro ohranjen, cena 2500 DEM. 051-731 3404 Prodam YUGO 45 AX, rdeč. O 332-585 letnik 1988, 3408 Prodam Z 101 letnik 1987, reg. do 1/ 1996. Stupar, Zg. Bitnje 3 3409 Prodam GOLF letnik 1981 km, ohranjen. O 217-574 120.000 3411 Prodam YUGO KORAL 45 letnik 12/ 1989, po ugodni ceni, zelo ohranjen, Urabanc, Sebenje 37, Križe 3412 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. 0217-528, zvečer 325-659 2122 JUGO 60, letnik 1989. reg. do 12/95. 5 prestav, prodam. O55-113 2999 MERCEDES 190 E, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. 0214-191_3034 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 10/95. Vasca 10, Cerklje 3129 Prodam odlično ohranjen Mercedes 190 D, lahko kredit. O57-561 3133 Prodam AUDI 80 T.D. temna stekla, centralno zaklepanje, elek. stekla. 0211-904 3191 Prodam OPEL KADETT 1.3 i, rdeče barve, letnik 1990. O 802-098 3224 R 5 CAMPUS, I. 1992, 36.000 km, prodam, n 57-704 Prodam VW HROŠČ, letnik 1970. reg. 7/95. ©326-662, popoldan 3310 Prodam R 4, letnik 1991/11. 587 CORSA, ASTRA, VECTRA NOVAOMEGA MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI , v____^__^J OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPELASRA1.4GL82 KS/94 22.000 DEM MODELI IN LETNIKI 95 FIESTA NAVY1.3i 19.500 DEM CAYMAN BLUE 1.3 i 21.000 DEM MONDE01.8GLX ( klima, 5V) 36.900 DEM VRBA, d.O.O. STRUŽEVO 4, KRANJ, TEL: 064/211-090 FORD FIESTA 1,1 SC črna z vso opremo, sončna streha, letnik 1993, 16800 DEM, prodam. 0327-3193507 Z 101, letnik 1982, vozna, neregistrirana, prodam. 0715-827 asu Prodam FORD ESKORD 14 CLX, letnik 1991. 0217-144 3517 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1985, ugodno. Na vasi 15. Voglje 3619 Prodam R CUO, letnik 10/93, rdeče barve, 1.4 RT, vsa dodatna oprema, 23000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, cena poa dogovoru. 0323-439.218-963 3578 Prodam MERCEDES 300 E avtoma-tik, letnik 1989 vsa dodatna oprema, metalno črn, lita platišča, cena po dogovoru. 00609/616-095 3677 Prodam R ESPACE, letnik 1992, 3.0 V 6, odlično ohranjeno, vsa dodatna oprema, cena po dogovoru. O0609/ 616-095 3579 Prodam avto VOLVO 340. letnik 1987, dobro ohranjen. O421-024 3661 Prodam GOLFA diesel, letnik 1983, 5 v. 4300 DEM. 0312-190 3582 Prodam GOLF JXD dobro ohranjen, letnik 1986. Miran, O46-523 3563 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 11/91 in LADO SAMARO. letnik 1987. 0718-566_3M6 Prodam avto AX. letnik 91/7. Mam. Hrastje 62, 0324-330_3593 Prodam OPEL KADETT 1.3 S SOLZA, bel, 87, 90.000 km, 9500 DEM. 0323-969 3596 Zelo ugodno prodam z letnik 1986. 0331-403 101 GTL, 3699 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. O 323-851_3602 FIAT TIPO 1.4 S, letnik 5/1992, ohranjen, prodam. Stare, Pokopališ-ka 22, Kranj_3604 Prodam YUGO 45 reg. do 10.2.1995, cena 1.600 DEM. O 329-146 3606 Prodam YUGO KORAL 60, 1989-90. O 225-491 letnik 3607 Prodam Z 506 128, letnik 1988. O 65- 3611 Prodam Z 128, letnik 1985. barve. 0328-137 rdeče 3522 Prodam GOLF 1.3, letnik rdeče barve. 0328-292 1988, 3523 Odkup karamboliranih In poškodovanih vozil. O 731-350, 0609/615- 647 3413 FIAT REGATA 70 C, letnik 1984, cena 4.500 DEM prodam ali menjam za GOLF diesel letnik 1982, 83. O 46- 507 3426 Prodam YUGO 45 A. letnik 5/1986. O 77-944 3429 Prodam FORD ORION 1,6 GL, letnik 1985. 0214-628_3430 JUGO KORAL, letnik 1991, reg. do marca, cena 4350 DEM, prodam. O67-410 3433 Prodam RENAULT EXPRES 1,4, odprt s stekli, letnik 2986. O 733-951 3435_ Prodam VW PASATT 1.6 CL, letnik 1991, metalno črn, garažiran, redno servisiran, 33000 km. 0215-1213438 r47- 3442 Prodam OPEL KADETT C model, letnik 1976, reg. do I/96. 0421-233 3463_ ŠKODA 105, letnik 1986, reg. 8/95, 1950 DEM, prodam. 0741-624 3458 Prodam ALFA ROMEO 33 1.2, letnik 1987. 081-037 3461 SAMARA letnik 1989, neregistrirano z opravljenim tehničnim pregledom, prodam. O 736-230 3466 CUO 1,2 RN, letnik 1994, prodamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151 3526 OPEL VECTRA 2,0 I, letnik 1991, rdeča, prodamo. RUBIN KOKRICA. 0225-151 3527 OPEL ASTRA 1,6 I. letnik 1992. reg. do 95, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225-151 3528 GOLF 1,3 benz. letnik 1986. bele barve, cena 5900 DEM. ©331-214, 323-298 3529 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil nudi MEPAX,d.o.o., 0 331-214, 323-298 3530 KOMBI CITROEN C 35 diesel, letnik 12/83, povišan, zaprt, cena 6600 DEM. 0331-214, 323-298 3533 Prodamo LADO SAMARO, letnik 1990, 6400 DEM, VISO I. 85 4200 DEM, R 4 I.88 4000 DEM, GOLF 80/ 81 3100 DEM. 0331-214, 323-298 3534_ Prodam tovorni avto Z 70-10, letnik 1987, s hladilno komoro 3300 kg nosilnosti, reg. do feb./96. 0633-317 3547 Prodam ohranjen GOLF, letnik 79/ 80, reg. do 12/95. 0215-135 3548 Prodam Z 750 vozno, z rezervnimi deli za 200 DEM. 0242-040 3549 Prodam Z 750, letnik 1984, reg. do 9/95. 049-243_3660 Ugodno prodamo ŠKODO 120 L. letnik 1988, R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1992, R 5 five cat 3v, letnik 1990, R 19 1,4 RT 4 v, letnik 1993, vsi lepo ohranjeni. Možen kredit. O422-522 3651_ R 4 GTL, 11/87, reg. 2/96, odlično ohranjen, prodam. 0620-885 3553 Prodam R 5 CAMPUS, rdeč, letnik 1988. reg. 28.2.96,. 0323-004 3559 Prodam AX CABAN, letnik 1993, 16000 km, prvi lastnik, izredno dobro ohranjen in garažiran, cena 13500 DEM. 045-272_36is Ugodno prodam Z 101, letnik 1983, neregistrirano, vozno in R 4, letnik 1983, reg. do septembra. 0725-173 3617 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena 2600 DEM. 697-054 3619 Prodam JUGO 55, letnik 1990. rdeče barve. 0401-045 3621 Prodam JUGO 45, letnik 86/3, rdeče barve, 47000, prvi lastnik. 0327-251 3626 Poceni prodam R4, reg do 15.6.95. 0061/832-941 3627 Prodam CLIO RP 1.4, metalne barve, letnik 1994, reg. do septembra 95. Golniška c. 48, Mlaka pri Kranju 3633 Prodam R 0213-414 4 GTL, letnik 1985. Prodam Z 750, letnik 1984. 470 t323- 3645 Po delih 126 P O 53-176 in Z 101, prodam. 3647 Prodam OPEL KADETT 1300, letnik 1983, lepo, ohranjen. 081-429 3652 GOLF diesel, letnik 1988, DEM. 0061/50-872 10.200 3655 Prodam NISSAN MICRA 1.2 super, letnik 1991. O403-110_3664 JUGO 55 E, 1987/7, olivno zelen, ohranjen, prodam. 0242-822 3667 Prodam Z 128, letnik 1986, 10/95. Orehovlje 14, Kranj reg. do 3560 Prodam LANCHIA THEMA, letnik 1989 za 14500 DEM, reg. do 10.1.96. 076-720 3563 /7\ RENAULT Srečo REHBERGER Racovnik 26,Železniki tel.: 064/66-384 MOSERVIS-TRGOVIM pooblaščeni RENAULT servis prodaja originalnih rezervnih delov AVTOSALON PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT menjava staro za novo odkup-prodaja rabljenih vozil PRODAJA NA KREDIT ALI LEASING JUGO 45 KORAL 1989/12, vinsko rdeč, od prvega lastnika, prodam. O 242-822 3668 Prodam SUZUKI SVVIFT 16 GLX, letnik 1990. 051-059 3669 Zelo ugodno prodam SUZUKI MARUT1 letnik 1991, brezhibern. O 731-086 3683 Prodam R 4 GTL letnik 1986, dobro ohranjen, 2.800 DEM. 0 733-173 3684 MATRA SIMCA PAHERA letnik 1978. karamboliran spredaj desno prodam ali menjam. O 632-083 3686 Prodam GOLF JGLD letnik 1984, reg. do 10/1995, cena 5.000 DEM. O 876-134 3687 Prodam ALFA ROMEO 33 letnik 12/ 1987, za 6.500 DEM. O 310-020 3698 Prodam ALFA 33 1.3, letnik 1986, v račun vzamem JUGO 55, letnik 1989/90 ali kupim. »730-529 3701 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984. »212-290 3703 R 5, star 5 mesecev, prodam 1500 DEM, ceneje od novega. »55-036 Prodam LADA KARAVAN letnik 1987, karambolirano. » 65-705 zvečer srn Ugodno prodam RENAULT 4 GTL. «324-473, po 20. uri 3721 MAZDO 323 F 1.8 I 16 v, letnik 10/ 90, s popolno opremo, prodam. »328-286 3722 Prodam zelo dobro ohranjen SUBARU 700 SDX, letnik 1986. 0691- 957 3728 Prodam Z 101, letnik 1991. 0421- 610 3736 Prodam R 5, letnik 1991, odlično ohranjen. »715-257 3743 KMEČKI STROJ, d.o.o. Sv. Barbara 23 64220 Skofja Loka Zaposlimo: 1 - PRODAJALCA (rezervnih delov za kmet. mehanizacijo) 1 - MEHANIKA - SKLADIŠČNIKA (kmetijske mehanizacije) Pogoji: vsaj 5 do 10 let delovnih izkušenj. Prijave pismeno v 15 dneh na gornji naslov. Prodam KOMBI Z 900, letnik 1988. «622-655 3747 Z 101 GTL 55, letnik 3/86, bela, prodam za 1600 DEM. «331-858 3752 Prodam FORD TAUNOS 1600 letnik 1978, dobro ohranjen. Kidričeva 47 a, stanov. 1, Kranj 3782 Prodam GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen. «311-963 3767 Prodam Z 101, letnik 1981. Reber-nik, Strahinj 52 3771 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993. Porobne, Poženik 6, ©421-435 3779 Prodam R 18, letnik 1983, 5 p, cena po dogovoru. «311-04 6 3780 Prodam ohranjen GOLF S paket, letnik 1985, rdeč, 5 v. «312-255 3788 Prodam FIAT 750 in staro stilno SPALNICO ter stare SLIKE. «215-122 3790 Prodam Z 750 zadet spredaj, še vozen, celega ali za dele, kolesa, vrata, okna, stekla, vetrobranska stekla, tank, menjalnik, hladilnik, vlečna kljuka, mašina ima samo 38000 prevoženih km. Vse v zelo dobrem stanju. Prodam za samo 300 DEM ali v tolarski protivrednosti. Več osebno. «064/718-268 3797 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, 79000 km, cena 250.000 SIT. »47-907 ali 47-803 3798 Prodam naslednja vozila: OPEL OMEGA KARAVAN, letnik 1989/12, BMW 316 i I.90, BX 1.1990, R 11 diesel, I 88. Možnost kredita, možnost staro za staro. Vse informacije na »325-981 3803 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽHOST PlAČU 00 2 D012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Prodam YUGO FLORIDA letnik 1990, reg. do 20.4.1995, ohranjen. O 47-581 3808 Prodam GOLFA letnik 1986, reg. do 10/1995, zelo lepo ohranjen. O 331- 871_3815 YUGO 60 letnik 1989 ter Golf letnik 1978 bencin, prodam. » 326-110 3818 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 28645 ZAPOSLITVE Za redno delo DZS zaposlim omejeno število potnikov, starih od 20-35 let. »331-445 2289 Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. » 53- 488 2484 PEKA ali delavca zaposlim - zažel-jene izkušnje. Pekarna Zevnik Kranj, »332-336 od 13 do 16. ure 2576 DZS d.d. VAM ZA PREDSTAVLJANJE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE NUDI VISOK HONORAR (1.800 DEM), TER MOŽNOST REDNE ALI HONORARNE ZAPOSLITVE. «59-041, 0609/627-641 2618 Z 20.februarjem potrebujemo dekle za delo v bifeju v Škofji Loki (sobota, nedelja prosto), ostalo po dogovoru. «621-204 3016 Zaposlimo KV ali PK ZIDARJE in NK gradbene delavce. Stratos,d.o.o , «736-435, po 18. uri 3026 Na Bermudskih otokih - hoteli in restavracije iščemo natakarje in kuharje. Informacije na naslov: VVORLD ACCESS, PO.BOX 364, 48 PAR LA VILLE ROAD, HAMILTON HM 11, BERMUDA_3061 Simpatično dekle za pomoč v strežbi, zaposlimo. «52-055 3212 PRODAJALKO živilske stroke honorarno zaposlimo za nekaj ur tedensko. «401-449 3219 Posebna prodajna enota pri M K nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo in odveč. «0609/620-475, 634-064, 56-105 3255 Iščemo prodajalce za prodajo novega tehničnega izdelka na slovenskem tržišču. «332-494 3270 Sem mlajša upokojenka pripravljena delati v vrtnariji. Naslov v oglasnem oddelku. 3314 Zaposlim delavca v skladišču, pogoj izpit C kategorije. Pismene prošnje pošljite na naslov: TRENČA.d.o.o., Savska 34, Kranj 3321 Zaposlim dekle za pomoč v kuhinji. «401-169 3330 Ponujamo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. «84-479, 81 -369 3342 Brezposelnim nudimo dobro plačano terensko delo. «82-049, 3365 Iščem popoldansko delo na dom. «332-097, zvečer 3369 ZALOŽBA MOHORJEVA DRUŽBA vabi VEČ ORGANIZATORJEV PRODAJE, izkušene KOMERCIALISTE - ZASTOPNICE-KE za prodajo na terenu in ZBIRANJE NAROČIL PO TELEFONU poleg visoke stimulacije NUDIMO SOLIDNO PLAČILO in MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE! Inf. po tel. 061/301-097 (dop.) aH 061/713-621 (pop.) Zaposlimo POSLOVNO SEKRETARKO. Pisne ponudbe do petka 24.2. na naslov: ŠENK TRADE,d.o.o., Brit-of 23, Kranj 3393 Takoj zaposlimo 2 DELAVKI za delo pri strojih. Pisne ponudbe pošljite na naslov Ml - VI, d.o.o., Kolodvorska 3, Kranj 3407 V pizzeriji zaposlimo KUHARJA za peko pizz ter dekle v strežbi. Đ 632-307 3410 Gostilna Osvald iz Sela pri Žirovnici takoj zaposli NATAKARICO - JA, zaželjeno pasivno znanje nemščine, vse ostale inf. na Đ 801-128 3427 Dve dekleti za delo v KAVA BARU sprejmem v delovno razmerje. Dobro plačilo. 0311-019 3434 Nujno iščem KUHARJA pizzopeka na Jesenicah. 0718-273, 714-451 3436_ Za pomoč v gospodinjstvu 2-3 ure dnevno pri ostareli mami na Planini II v Kranju iščemo. 0061/611-584 3509 Redno zaposlim voznika C in E kategorije - Rusija. 0310-274 3521 Če vas zanima resna poslovna dejavnost, pokličite 064/874-390 3546 Podjetje 1KVA - UKEfLLl, d.o.o. zaposli večje število delavcev z osnovno šolsko izobrazbo ter strojne in elektrotehnike. Starost naj ne bo večja od 30 let Vse informacije dobite na naslovu: WECO BIRO BLED, d.0.0., Rožna dolina 40, 64248 LESCE, tel: 064/718-283 od 7. do 14. ure. Sprejmemo delo na domu, imamo prostor, prevoz. 0245-245 3448 JESENIČANI IN OKOLIČANI PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! DZS vas vabi k sodelovanju za zastopanje najnovejšega projekta zanimivega za vsako družino, podjetje ipd. OD 150.000 SIT ali več. Zaželjena starost nad 25 let. Informacije na 085-466, v petek in torek od 13. do 19. ure 3458 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. 0222-233 SI TRflDE ISALON GOSTINSKE OPREME Jane« Kiirtgarja 5, JESENICE, tel.:064781-189 zaposli VODJO PRODAJNEGA SALONA NA JESENICAH Zahteve: - komunikativnost - srednješolska ali višješolska izobrazba iz komerciale - lasten prevoz - veselje do dela v salonu in na terenu Prošnjo oddajte na naslov: Asingtrade d.o.o., Planina 3, Kranj, najkasneje do 24.2.'95. Vsi kandidati bodo vabljeni na razgovor. Informacije na tel.:064/331-089, 0609/616-914 KLJUČAVNIČAR ali varilec s prakso, dobi delo. Delo je v Mengšu. 0 061/ 738-619 3700 Delo dobi MONTER toplotne tehnike. 0 621-438 3715 Živilska trgovina z bifejem v Bohinju išče POSLOVODJA oz. POSLOVOD-KINJO, lahko začetnika. 0723-302 3739 V novem LOKALU zaposlimo več deklet za strežbo. 046-502, po 16. uri ali osebno 3755 Vodovodni instalater s 25 letno prakso išče delo v Kranju ali drugje. 0328-449 3776 Zaposlim AVTOKLEPARJA in AVTO-LIČARJA za nedoločen čas. AVTO-SERVIS Keržan, 045-043 3787 Ali te zanima nekaj zaslužiti v prostem času? Pokliči 046-273 3789 Iščemo izučeno TRGOVKO za živilsko stroko. 0325-981 3802 UPRAVNI TEHNIK - PRIPRAVNIK, nudimo vam strokovno zanimivo področje dela. prednost pri zaposlitvi, znanje nemščine. Ponudbe z življenjepisom poslati na šifra: PISARNA 3807 Iščemo prijetno mlado dekle za delo v pizzeriji. 0 46-878 3812 Mlado dekle, doma iz okolice Kranja dobi zaposlitev za delo v strežbi. 0 221-233 3821 Prodam par PAVOV, stare 3 leta. Zalog 62, Cerklje 3343 Kupim do 10 dni staro teličko. 076- 166 3361 Prodam 5 tednov staro TELIČKO frizijko, za nadaljno rejo. Jakopič, Lipce 52, Blejska dobrava 3395 Prodam TELICO simentalko, staro 7 mesecev. 0 46-703 3396 Prodam TELIČKO, težko 100 kg. 0422-689 3406 Prodam PRAŠIČA za zakol, pujske 25 do 30 kg, brejo kravo. 0 422-562 3423 Dobrim ljudem podarimo mlade dolgodlake nemške OVČARKE. 047-461 3447 Ugodno prodam mladega plemenskega KOZLA in telečje KOŽE. 0725-605 3449 Prodam JALOVO KRAVO. Zalog 38, Cerklje 3486 PRAŠIČA 120 kg prodam. 0802- 726 3496 Prodam BIKCA simentalca, star 11 tednov. 0421-316, Cerklje 3515 Prodam KRAVO ali zamenjam za brejo. 041-724 3532 Panasonic Iti nlinnn n .1__lIjliLi tmliAnil Ln AiSSuT&ne CSnCTBIS, JSmKn 11 GOSTILNA IN PIZZERIJA BRUNARICA ŠTERN KOKRICA pri KRANJU NUDIMO TUDI MALICE ODPRTO: 9.-24. TOREK ZAPRTO! Tel. 214-420 n PSIČKE mladiče pasme črni pnjj' šalec, rodovniške, prodam. ©'-i 242 Prodam TELIČKO simentalko, staj 8 tednov. 0403-625__f- Prodam BIKCA simentalca. , 463 ^ KOKOŠI rjave pred nesnostjo p° ceni 700 SIT nad 20 komadovK grahaste, vse cepljene, prodaj*; mo. Perutninarstvo Moste 99 Prt Komendi, tel,: 061/841-471. NOVOFUNDLANDCI rodovniški m? diči za oddajo konec marca, f'.. 485, zvečer__JJJ Prodam 3 mesece staro TELIČK^ simentalko. Pernuš. černivec Brezje BIKCA, starega 14 dni, DBritof 314 prodaj SERvISZORIGINAlNIMDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SFRV1S Uprava ta* 084 222 868 fa» 064 222 667 UUBUANA.tel/fO)c:061 159 0 232 KRANJ. tal/fo*. 064 ?Z? 150 Prodam 6 mesecev starega Rebernik, Strahinj 52_ Kupim 3 bikce do 100 kg. «4ZI, 381 m Kupim teden starega BIKCA sim6^ talca. 046-410 iV Prodam od PRAŠIČA meso, peSjJJ OBRAČALNIKE za seno tračne - traktorske, vse tipe, popravljam in obnavljam. Tel.: 061/374-294 prašičke 25-30 kg. Virmaše 42 Kupim 1 teden dni starega te 047-297 4* Prodam visoko brejo KRAVO 9 menjam za jalovo. Virmaše * Skofja Loka Prodam PRAŠIČA za zakol, doma^ krma. Triler, Sr. Bitnje 23 Kupim brejo KRAVO. 0802-735 3635_ Prodam TELICE frizijke od tedna do leta starosti. 049-063_3636 TELICO simentalko težko 700 kg. brejo 9 mesecev, A kontrola, prodam za 3000 DEM. 078-617 3662 ŽIVALI BIKCA SIMENTALCA starega 3 tedne, za rejo kupim. O 44-14oJ^ Kupim TELETA simentalca do 14 j3 starega. O 421-316_^J>< Prodam jalovo KRAVO. Zalog 3j; Cerklje * Honorarno zaposlim dekle v šanku v Žireh. 0691-220_3561 Zaposlimo redno, pridne ljudi za prodajo medicinskega izdelka. 050- 855 3587 TERENSKO DELO in vodenje nudimo redno ali honorarno, plača dobra. 050-855 3588 Delo dobi NATAKARICA v pizzeriji. 043-502 3590 Nudimo redno zaposlitev res ozkemu številu tistih, ki so dela potrebni. 057-792, sreda, četrtek, nedelja 3594 Redno zaposlim VOZNIKA INŠTRUKTORJA B kategorije. 0 57- 836 3805 Honorarno zaposlim študente višjih letnikov in absolvente različnih študijskih smeri za področje Gorenjske in okolice Ljubljanse s statusom študenta. 0710-099 3622 Zaposlimo FRIZERKO s prakso (moško, žensko) iz območja Jesenic. 0064/881-221, int. 230 3632 VODJEM IN ZASTOPNIKOM prodaje atraktivnih tehničnih proizvodov na področju Gorenjske in Kamnika nudimo odličen honorar. 0731-176, od 17. do 19. ure 3666 V Stražišču iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu, 4 ure dnevno. 0 311-337 3685 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. 0421-834 3012 Prodam MESO od krave. 049-388 3050 Prodam izločene SVINJE, težke okrog 250 kg, stare dve leti in pol in PRAŠIČE težke 140 kg, možnost dostave na dom. 0 069/40-238 3175 Prodam mlado KRAVO s teletom. 0217-526 3210 Prodam DELOVNO KOBILO in slamoreznico Mengele. 0891-246, popoldan 3248 Prodam BIKCA teden starega, črnobel. Zg. Bela 19, Preddvor 3323 KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba, tel.:0641733-765 in 328-3^ POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO _24 UR NA DAN_ OSMRTNICA Žalostni sporočamo, da nam je umrla naša ljubljena teta' svakinja in sestrična MARA KRČ upokojena prodajalka v trgovini Peko Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 18. februarja 1995, °^jJi uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba v žalni vez Žalujoči: svak Marjan Polšak, nečakinja Marja, nečak Tone družino in drugo sorodstvo Kranj, 15. februarja 1995 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl prof. ANTON PAVLIC upokojeni vodja službe obdelave Delavci Osrednje knjižnice občine Kranj SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upok°J sodelavec iz Tovarne Vist ALOJZ SAJOVIC rojen 1934 Od njega so se v družinskem krogu poslovili v torek februarja 1995, na pokopališču v Motniku. KOLEKTIV SAVA &P*m BIKCA simentalca od 180 do !*k9l1i»421 -082 3631 !j*lam JALOVO KRAVO za zako in H«" krompir. Sp. Bitnje 21, ®311- 2* 3709 (U^EBIČKA star 11 mesecev, pro- ■j^^gr 801-119_3713 q!J$0 polovico prašiča prodam. Sp. s|*2, pri Radovljici 3727 £°sihičnim pritiskom krimina-istov, izčrpan zaradi dolgotrajnega zasliševanja, in zaradi njihovih obljub, da ga bo preiskovalni sodnik pustil domov, k Niki, če mu bo povedal enako, kot je njim. Kranjski kriminalist Iztok Bečan je povedal, da je slišal tri Primoževe verzije o dogodku 4. avgusta na Blejskem jezeru. Sredi septembra so ga zjutraj povabili na pogovor na UNZ Kranj, tam je pristal na poligrafsko testiranje v Ljubl- jani. Seznanili so ga tudi s pravico do odvetnika, ki jo je odklonil. Med testiranjem kranjska kriminalista nista bila prisotna, sodelovala pa sta v pogovoru pred testiranjem in v kasnejšem pogovoru, ta je trajal nekako od ene popoldne do osmih zvečer. Primoža so vmes spraševali, če kaj potrebuje (hrano, pijačo), vendar je odvrnil, da mu "nič ne paše", dovolili so mu telefonski pogovor z očetom, napravili dva odmora po približno pol ure - tedaj je Primož pisal izjavo - pristal je tudi, da posnamejo njegovo izjavo na video kamero. Vsak teden srečna družina več Ko sreča potrka na okno Kranj, 17. februarja - Gospod Jakob Beravs it Smokuča 30 je bil v torek navsezgodaj zjutraj verjetno zelo presenečen, ko ga je iz spanja prebudilo trkanje n& okno. Zbudil ga je njegov sosed, vesel, da mu lahko sporoči dobro novico, ki mu jo je malo prej po telefonu sporočila njegova hčerka. Naslov, na katerem stanuj* gospod Beravs, je bil namreč ta dan (v torek) objavljen v posebnih zvezdicah v redni prilogi Gorenjskega glasb To pa pomeni nagrado v vrednosti 20.000 tolarjevl Skupaj sta jo mahnila k sosedu, odkoder nas je gospod Jakob nato poklical, kajti do takrat pri Beravsovih telefona še niso imeli. In da je imela ta dan sreča pri njih mlade, nas je pozneje obvestila še hčerka Klavdija, # nam je povedala, da so prav na ta dan dobili tudi telefon-Našim naročnikom, družini Beravs, želimo v prihodnji še veliko podobnih dni, kot je bil srečni torek, in jim k nagradi v vrednosti 20.000 tolarjev iskreno čestitamo. h. Čolnar, K. Stroj "Primož se je zjutraj vedel normalno, dejal je celo, da je pogovor z nami pričakoval. Proti koncu pogovora v Ljubljani, ko smo prihajali do zaključka, pa je jokal in obžaloval dejanje." "Na UNZ Ljubljana je takrat prišla tudi Helena Jančar, tudi z njo smo opravili pogovor. Ni takoj povedala, da je bila s Primožem in Niko po Matejini smrti na morju, kasneje pa je priznala, da je bila, vendar ne prijavljena, ker se je bala govoric. Bila je čustveno prizadeta, povedala, da ima Primoža rada, jokala je. S Primožem smo ravnali korektno, ničesar mu nismo obljubljali, med potjo nazaj v Kranj sva mu s kolegom ponudila, da si ob avtocesti kupi kakšen sendvič, pa je spet odklonil. Prenočil je na kranjski policiji." Med soočenjem s Primožem, ki je vztrajal pri izjavi o obljubah kriminalistov, je Bečan dejal: "Kako naj jaz obljubim osumljencu, kam bo šel po zaslišanju od preiskovalnega sodnika? To je nesmiselno, o tem ne odločam jaz." Predkazenski postopek proti Primožu Koširju je vodil kranjski kriminalist Bojan Robek. Dejstev za sum, da je Primož ženo utopil, je bilo dovolj: rezultat obdukcije, zavarovanje, tesna zveza z drugo žensko. O zaslišanju Primoža je povedal podobno kot njegov kolega Bečan. Ko sta Primoža iz Ljubljane pripeljala v Kranj, so ga okrog enajstih zvečer namestili v {>rostor za pridržanje, kjer je eseno ležišče. Zaslišanje pri dežurnem preiskovalnem sodniku je bilo dogovorjeno za šesto uro zjutraj naslednjega dne. Tudi Robek je povedal, da je bila Helena Jančar pretre- Radar tudi fotografira Kranj, 17. februarja - Ja- koj, 200 so policisti izročil} nuarja je policijski radar položnice, 34 so jih zgolj ob cestah na Gorenjskem opozorili. Kazni se je sku; dežural 128 ur, in to na 113 šalo ogniti 22 voznikov, ki različnih mestih, od teh 38- so pred patruljo, potem k° krat v bližini osnovnih šol. jih je radar zaznal, skreni]' Radar je zabeležil kar s cest, vendar bodo poloŽ- 611 prekoračitev dovolje- niče dobili domov. Rada* nih hitrosti. 22 voznikov, ki namreč vsakega prekrškai-' so v naseljih presegli hi- ja tudi fotografira, na p?" trost za več kot 30 kilo- dlagi registrskih tabhc metrov na uro, zunaj lastnika vozila ni težko naselij pa za več kot 50 najti, kilometrov na uro, bodo Posebnih dirkačev policij policisti prijavili sodnikom ti januarja niso ujeli. Najbolj za prekrške, ki za kršitve te se je pregrešil voznik, ki Je vrste lahko izrekajo de- mimo šole na Kokrici, kje* narne kazni do 48.000 je hitrost omejena na $ tolarjev. kilometrov na uro, 27. )K 331 prehitrih voznikov je nuarja peljal s 83 kilometr1 denarne kazni plačalo ta- na uro. • H. J. Ut sena, dejala je, da je v Primoža zaljubljena, da si življenja brez njega ne more predstavljati, da je bila s Primožem in Niko po Matejini smrti na morju. "Primož je bil sprva zelo sproščen, ko je videl, da gre zares, pa je bilo drugače. Nihče mu ni nič grozil, ne obljubljal. Povedali smo mu, da pač preiskovalni sodnik odloča o njegovi usodi. Primož je pristal, da se njegova izjava posname z video kamero. Kaseta je na UNZ Kranj." Ljubljanska kriminalista Dušan Tavčar in Janez Florjane sta pričala o poligrafs-kem testiranju Primoža Koširja, o pogovoru z njim pred testiranjem in po njem. Dušan Tavčar je dejal, da je bil poligrafski test sestavljen na osnovi materialov, ki so jih dobili iz Kranja, obdukcijske-ga zapisnika in mnenja sodnih izvedencev, kot tudi opisovanja dogodka samega Primoža. Dušan Tavčar je odločno zavrnil, da bi Primožu odgovore polagal na jezik, kot trdi obtoženec, niti mu niso ničesar obljubljati. Šlo je za preveč hudo kaznivo de- janje. "Primožu sem d°v<)^ da po telefonu pokliče f1* Heleno, vendar sta kranjs*J| kriminalista dejala, da j° ,} klical iz Kranja. Res je* J sem se kasneje zanimal,ce j,j je klical, menil sem, d* tako lahko več /vedeli" . • i d* Janez Florjane je deja'> ,j, so Primožu povedali, da P^, grafsko testiranje lahko o, Ioni, vendar je s podp1* :a pristal, da bo na vpra»a J, odgovarjal. Po testiranji , mu predložili rezul1*^ "Okrog petih popoldne *J Primož zjokal, ceš, kaj ^ storil. Video snemanje je $ v dveh delih. Prvič, pred«\ je "zrušil", drugič po te Med zaslišanjem Pr^eat i lene Jančar je sodni seo ^ dvorane izključil javnost f3 rožna tožilka Andrejai'^ bon je senatu med dr |3 predlagala vpogled vtf) sete (ta ne šteje kot dj^ Koširjeva zagovornica ^ jj Šikovec Ušaj pa med o«Jlj soočenje nekaterih P y kriminalistom Robekojn-nat se o teh dokaznin^jj, dlogih še ni odločil. Jelovčan ZDA) SE ZAČEN7A PR, NAS EVloPSKo LETo 2A VARSTvc OKOLJA. HE") , 7AKA, KA5 PA D£lA§ 2 =tADiO »dni STCBSO RADIO KRANJ. POSLUŠAM VSAK IH\ J