Poštnina plačana » gotovini CENA IZVODU 10 DIN izdaja Časopisno založniško podjetje ♦Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. I. conska nogometna liga Neprttakov?*“" Leto XI. — Štev. 46. V Ljubljani, 13. novembra 1955 J Ljubljana poramia« iwid ODREDOV PREPOROD? Domžale, 13. nov. — Zaradi prepovedi Notranje uprave moštvo Odreda danes ni smelo nastopiti proti Segesti na svojem stadionu na Titovi cesti, pač pa je odigralo prvenstveno srečanje o Domžalah. Za tekmo je kljub temu vladalo precejšnje zanimanje, in če ne bi tik pred začetkom tekme začelo močno deževati, bi verjetno danes domžalsko igrišče doživelo rekordni obisk. Tako pa se je le zbralo nekaj nad 1000 gledalcev, ki so bili predvsem z igro Odreda zelo zadovoljni. Odred : Segesta 5:0 Segesta: Ošlovnik, Smeh, Selinbe-govič, Draženovič, Franjevič, Draže-£ovič B„ Livun, Berek, Tomljenovič, %uban, Tenšek (trener Bivec). Odred: Brezar, Pisk ar, Brglez, Žižek, Brginc, Klančišar, Kozinc, Vor-gič, Cuban, Hočevar, Zdravkovič (trener Rupar). Že rezultat nam pove, da se je danes v Domžalah pripetil nekakšen Preobrat za moštvo Odreda. Znano je namreč, da je Segesta v zadnjem času pokazala kar lepo in solidno Nogometno znanje, nasprotno pa je Odred odhajal nedeljo za nedeljo Poražen z igrišča. Že smo mislili, da |e morala Odreda povsem na tleh, ko so v današnji tekmi pokazali ne sanio solidno tehnično znanje, kar kot levi krilec lepo povezoval obrambo z napadom in sam večkrat ustvarjal pred vrati gostov nevarne položaje. V prvem delu je imel Vorgic dvakrat idealno priložnost potresti Ošlovnikovo mrežo, medtem ko gostje niso nikakor mogli urediti svojih vrst niti v napadu niti v obrambi. Le precejšnji nespretnosti napadalcev Odreda so se imeli gostje zahvaliti, da se ni njihova mreža večkrat zatresla. Drugi del igre pa je imel povsem drugačno obeležje, kakor so mogli pričakovati tudi največji optimisti. Res je sicer, da je Odred že proti koncu prvega polčasa tehnično povsem prekašal nasprotnika, toda neodločnost pred golom in nepotrebno kombiniranje v obrambenam prostoru Segestc nista dala nade, da se bo igral še z večjim poletom in drugi gol je visel v zraku. V 70. minuti je Hočevar, ki se je mimogrede rečeno v drugem polčasu znatno popravil in tudi že pokazal nekaj svojih izvrstnih odlik, sam znašel po naglem prodoru pred Ošlovnikom, toda nasprotni igralec ga je pri tem spotaknil, kar je zadostovalo, da je sodnik pokazal na belo točko. Najhujšo kazen je opravil zanesljivi Piskar in stanje je bilo 2:0! Štiri minute kas-(Nadaljevanje na 6. strani) Nova Gorica : Ljubljana 3:2 (1:0) Nova Gorica, 13. nov. Danes je bila odigrana prvenstvena tekma prve conske lige na igrišču v Šempetru. Moštvi sta se predstavili v naslednjih postavah: Nova Gorica: Furlan, Besednjak, Brajnik, Slivar, Kogoj, Gulin, Križaj, Šoast, Mozetič, Ohlak in Markič. Ljubljana: Bencik-, Pandur, Čretnik, Gruden, Čebohin, Sočan, Hacler, Perharič, Dolenc, Čekov, Valjavec. Sodnik: Račun. Strelci: v 38. min. Markič, v 54. min. Mozetič in v 68. min. Markič za Novo Gorico, za Ljubljano pa v 82. miin. Dolenc ter v 86. min. Dolenc iz enajstmetrovke. V I. polčasu je bila igra enakovredna, čeravno je imela Nova Gorica več od igre. Igralci Nove Gorice so imeli več priložnosti za gol, katerih pa niso znali izkoristiti. Šele nekaj minut pred koncem I. polčasa se je Markiču posrečilo prvič potresti mrežo Ljubljančanov, obenem tudi gledalcev. lahko rečemo, da je bil to najlepši gol dneva. Že takoj v začetku II. polčasa so Goričani ponovno pritisnili na vrata Ljubljančanov in v 54. min. je Mozetič zvišal rezultat na 2:0. Nekaj minut nato je napadalec Nove Gorice ostro streljal na prazna vrata Ljubljančanov, vendar je v odločilnem trenutku eden od branilcev odbil žogo z glavo. V 68. min. je bil zopet uspešen Markič, ki je dal tretji gol za Novo Gorico. Šele sedaj, ko je Gorica vodila že s 3:0, je enajsterica Ljubljane uredila svoje vrste ter pričela z učinkovitimi protinapadi, ki so ji pripomogli v 82. min. k prvemu usipehu in to po Dolencu. V 86. min. je sodnik dosodil enajstmetrovko, katero je realiziral Dolenc in s tem je bil tudi dosežen končni rezultat 3:2. Vse do konca so se menjali napadi, toda rezultat se ni spremenil. V drugem delu igre je imela Ljubljana boljši del moštva v svojem napadu, pri Gorici pa se je odlikovala obramba. Tekmi je prisostvovalo preko 1000 Bavdaž Nasi bi zaslužili zmago ...vendar je bilo izenačenje regularno Jugoslovani so bili za Francoze pravi „pro-fesorji nogometa" — Velika igra Zebeca °aino so litino tennicno znanje, mil ^ , Pri Odredu že poznamo, temveč tudi v drugem polčasu položaj tako ugodeno, kar smo vedno pogrešali, nam- no spremenil za domače moštvo. Se-reč borbenost in skrajno požrtvooal- rijo golov je otvoril Vorgic, ko je tiost. Sam uvod ni prinesel bistvenih Ugotovitev, katero je boljše moštvo ‘U komu bi lahko pripisovali zma-S°- Čim bolj pa se je igra razvijala, V:11 jasneje je bilo, da so Odredovci bili trdno odločeni doseči zmago. Sutnintja je bilo sicer nekaj nepremišljenih »kiksovc predvsem v napadu, toda spolzek teren je najprimernejše opravičilo za sicer lepo zamišljene akcije. V obrambi je dobro gospodaril skrajno borbeni Berginc, ki Ui dovoljevat nasprotnim napadalcem resnejših podvigov pred Brezarjevim svetiščem. Medtem ko je bil Berginc bolj razdiratelj, je Klančišar 1 L JV/ OIV/ > JV/ VUVi II I VlJjlO, V/ JV streljal s kota visoko pred gol, tam pa se je znašel Zdravkovič in že je bilo 1:0! Po tem golu je Odred za- LESTVICA Precej težko in odgovorno nalogo poročanja prevzame človek ob tako velikem srečanju, kot je bila nogomena tekma francoske in jugoslovanske reprezentance o petek na stadionu Colombes v Parizu. Z mešanimi občutki sem se podal na pot, po stari navadi, kot se športnim poročevalcem spodobi: robloženc z navodili odgovornega urednika, založen, s prepotrebno suho hrano — kajti Pariz je drag kot veste - in z velikim željami, da... da bi Jugoslovani zmagali, da bi ob tem dogodku lahko čimbolje poročal bralcem o zadnjem izpitu jugoslovanske nogometne reprezentance v letošnjem letu. Šibenik Lokomotiva Split Ljubljana Rijeka Trešnjcvka Odreci Branik Segesta Metalac Karlovac Nova Gorica 25:9 18:9 26:11 15:11 15:12 20:14 21:18 22:27 15:21 13:19 9:19 9:42 15 12 10 10 10 9 8 8 8 7 5 4 Dolga vožnja je minevala dokaj hitro. Z ostalimi novinarskimi kolegi smo popotovali preko pestre beneške pokrajine, mimogrede od daleč »vrgli« pogled na Benetke, občudovali Milano, prešli v pozni noči Švico in se v četrtek dopoldne znašli na »Gare de Lyon< v Parizu. Bilo je to dar. pred tekmo med francoskimi in jugoslovanskimi »trikolori<. Pariz je velik, da se v njem mimogrede lahko zgubiš. Toda kljub temu smo imeli srečo in si na Sindikatu pariških novinarjev preskrbeli potrebno vstopnico. 20 minul ekshibicije Branika Branik : Karlovac 7:3 (5:2) Stadion v Ljudskem vrtu, vreme uo TOim 1 f\ ranroinntantiti ki je našla pot v mrežo. S tem „ bil postavljen končni rezultat 7:3. Branik je tako osvojil dve važni točki. Fantje so se tokrat resno potrudili in zlasti v začetku pokazali odlično igro, tako da gostov nikakor « 7 L , 1 ^ -er » .T ti.l 1 P ti.ti Ci O l T ti lA T* O Tl ,1 Maribor,113.°nov!JDanašin ja tekma id bilo videti. je. Branj po- Sled Branikom in Karlovcem se je končala z visoko zmago Branika 7:3. Prvih 20 minut je Branilk za-'Sral izvrstno. Žoga je šla hitro iz n?t?e na nogo, v neprestanem kreta-?)u igralcev so se vrstili napadi, ki so ...v pustil ter so tudi gostje prišli do besede. Zlasti sta bila nevarna levo krilo, ki ga je slabo kril . Silana in pa srednji napadalec. Igra je bila borbena, zagrizena in ostra in je imel sodnik Podubski precej dela, ki pa ga je opravil z veščo in e,n er- reprezentanco. »Horvat in Kopa bosta odločila tekmo.< »Vukas, Milutinovič in Beara so trije glavni stebri jugoslovanske reprezentance./ Takšni in podobni naslovi so kar preplavljali strani francoskih dnevnikov. Zanimivo pa je, da sicer nismo videli nobenih vidnejših znakov ob tem srečanju. — Nobenih reklamnih plakatov ali kakršnekoli stvari, ki bi nas opozorila na tekmo med Francijo in Jugoslavijo. TAKTIČNA POTEZA TIR JANIČA Po opravljenih formalnostih — preskrba s prenočiščem, s prepotrebnim načrtom Pariza ter z vozovnicami za vožnjo z Metrojem — podali do jugoslovanske reprezentan- ie pri Pozdravljalo dobro igro domačih, Braniku spet prišlo do nepotrenne- ^ se podaIi do jugoslovanske reprezentan-Prav tako pa tudi vsak uspeh strel- ga prerekanja med igralca, Kar j k- . prebivala v enem najlepših hotelov, cev. že v prvi minuti j-1 Dugandžija škodovalo skupni igri. ^ prosto poslail Leskovarju in žoga te obtičala v mreži 1:0. V il. mi-je bil uspešen Plaznik, ki je lz. Prostega strela postavil 2:0. Tri Fmutc kasneje pa je poslali levi t?ranilec Karlovca Klarič po nesreči zog<> y la,stmo mrežo in postavil sta-3:0. V 17. minuti je izvedel Bra-hiter napad po levi strani in Jarvzel povišal rezultat na 4:0. Po-(<^aisi. so se pričeli uveljavljati tudi Misije V 31. minuti je Slana slabo Pokrival nasprotno levo krilo. Gri-• <1 je tekel predaleč i>z vrat in že Ie 4:1. štiri minute pred koncem j^olicasa se je Dugandžiji posrečilo 1 lajšati rezultat na 5:1. 'Vse je iz-. e.dalo po popolnem porazu gostov, ti so postajali vedno nevar- v Winsorju blizu mogočnega »Slavoloka zmage«. Kratek pomenek s kapetanom jugoslovanske reprezentance Tirnaničem in izvedeli smo vse, kar je bilo potrebno. Tirnanič in Marjanovič sta skovala taktično zelo dober bojni načrt, kako bi jugoslovanska reprezentanca parirala igro Francozov. O tem načrtu sta dala sicer zelo skope izjave, toda o njegovi vrednosti smo se prepričali naslednji dan na sami tekmi. Zato o tem kasneje. ZAKAJ RAVNO V PETEK? Razpoloženje med jugoslovanskimi reprezentanti je bilo dokaj dobro, le Krstič je imel smolo, da se je pri treningu poškodoval. Zato je moral namesto njega vstopiti Boškov. Vedeli smo, da je Boškov v slabi formi in smo bili glede njegovega nastopa zelo skeptični. Pojasniti pa moramo nekaj drugega. Ljudje pri nas so se čudili, zakaj je bila ta tekma na sporedu v petek in ne v nedeljo. Vzrok za to je enostaven: 11. november je franeoski državni praznik ter Francozi na ta dan vsako leto praznujejo »Dan zmage« v spomin na premirje, sklenjeno po prvi svetovni vojni. Tu torej odgovor na vprašanje številnih ljubiteljev nogometa, zakaj je bila ta tekma določena ravno v petek. TO DOŽIVIŠ SAMO V PARIZU Priznati moram, da nam je za ogled mesta ostalo bolj malo časa. Vrh vsega se tudi nismo mogli. Kljub temu, da smo imeli načrt Pariza, hitro znajti v tej večmilijonski prestolnici Francije. Zatorej smo se v petek že zgodaj popoldne odpeljali na stadion. Toda to ni bila vožnja, temveč pravo trpinčenje živcev. Na vseh cestah, ki so v Parizu vendarle precej širše od ljubljanskih cest, je bilo polno vseh vrst avtomobilov: osebnih, taksijev in podobnih, vse pa usmerjeno prot stadionu Colombes, ki se nahaja 7 km ven iz Pariza v predmestju. Toda za to kratko razdaljo smo potreboval nič manj kot 1 uro vožnje. Tam smo se znašli sredi desettisočglave množice, ki je že dolgo pred začetkom tekme začelo polniti stadion. Zbrali FRANCIJA JUGOSLAVIJA 1:1 (0:1) Pariš, 11. nov. — Stadion Colombes, gledalcev nad 65.000. Vreme lepo sončno, igrišče idealno za igro. Jugoslavija: Beara, Crnkovič, Zeko-vič, Ljubenovič, Horvat (kapetan), Boškov, Rajkov, Milutinovič, Zebec, Veselinovič, Vukas. Francija: Remetter, Louis, Marche (kapetan), Penverne, Jonquet, Marcel, Foix, Glovacki, Kopa, Piantoni, Ben Tifour. Sodniki: Orlandini, mejna Morella in Bonatto, vsi iz Italije. Strelca: Veselinovič v 24. in Piantoni v 87. minuti. so se ljudje menda prav iz vseh koncev sveta: belci, črnci, Japonci, Francozi, Angleži, Jugoslovani (teh je bilo bolj malo), Italijani in pripadniki raznih narodnosti. Kriki prodajalcev programov so se mešali z vpitjem zgovorne množice; vse je kazalo, da je to zares velik dogodek za veliki Pariz. VELIČASTNA SLIKA Najmanj pol ure pred pričetkom tekme je bil stadion nabito poln. Vojaška godba je igrala koračnice, vsi pa smo bili v napetem Posebno poročilo za »Polet« od Toneta Bančiča pričakovanju. Natančno ob 15.30 sta se ob burnem vzklikanju gledalcev pojavili na igrišču pbc reprezentanci: Jugoslovani v belo-modrih-rdečih, Francozi pa v rdeče-belo-modrih dresih. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja in pogled na zeleno ploskev stadiona je bil res veličasten. Slikovitost živih barv je naredila krasen vtis na vse navzoče. Godba je zaigrala obe himni, nato pa se je ves stadion sprostil v urnebesni aplavz. USODNA SMRT V četrtek ponoči, tik pred tekmo, je umrl sekretar francoske nogometne federacije Henry Dclaunay, kar je precej pretreslo francosko športno javnost. Zato so francoski nogometaši nastopili s črnimi trakovi, pred začetkom srečanja pa je sodnik Orlandini odredil 1 minuto molka v počastitev umrlega sekretarja. Zanimivo je, da je ta ugledni funkcionar francoske nogometne zveze umrl tik pred velikim nastopom teh dveh nasprotnikov. (Nadaljevanjena 6. strani)’ toda vl ov V VVMllV/ “u'“- leJ'Si. V 43. minuti je zaradi nespo-a'JU!in,a med Zelezingerjem in Gri-potrebnega gestam jem 5:2 je polčasa j.e oldom prišlo do nepotrebnega gola .. Korist gostov. S stanjem 5:2 d Končan prvi polčas, * , začetku drugega polčasa tcizjnger »kdkisnil«. prosto žogo pa , „ T , .. »v -Vmh.' w: vidimo na Marcel. danes si in Zebec. Francoski vratar Remetter se je vrgel. Tako je padel prvi gol - 1:0 za Jugoslavijo. Na skrajni ^vividimo pa Marcel, i _ . že v njegovi mreži Miljutinoviča, ki je ravnokar streljal (z iztegnjeno nogo), poleg njega lvuu 11 Cl b motnost celjskih ati je jamstvo za nadaljnje uspehe o zgledu »Enotnosti« naprej! V četrtek so v Celju zborovali atleti in atletinje Kladivarja. Kako velik interes je vladal za skupščino in kako je Kladivar priljubljen v Celju je pokazal že sam obisk in številno zastopstvo predstavnikov oblasti in društvenih organizacij. Med udeleženci so bili tudi predsednik ZSS tov. Krese Leopold, predsednik AZS tov. Kramar Dragan, član ZSS tov. Stepišnik Drago itd. Iz izčrpnega poročila, ki ga je v imenu Atletskega sveta podal tov. Jug Karel, je bilo razvidno, da so celjski atleti in atletinje tudi v letošnjem letu dosegli pomembne uspehe. Tu ne gre naštevati le visokih kvalitetnih storitev, ki iz leta v leto kažejo konstantni porast, pač pa predvsem uspehe pri vključevanju mladine v atletsko aktivnost, v izvedbi množičnih tekmovanj celjske šolske mladine, organizaciji odličnih prireditev, povezovanja svojega dela z ostalimi družbenimi organizacijami, številni udeležbi na paradi šporntikov v Ljubljani in Celju ob proslavah 10. letnice osvoboditve, občinskem prazniku mesta Celja itd. Podčrtajmo le najvažnejše uspehe: 3. mesto moške ekipe v zvezni atletski ligi, 2. mesto ženske ekipe v zvezni ligi, sodelovanje na 81 tekmovanjih, osvojitev ekipnega prvenstva LRS mlajših mladincev, postavitev 23 jugoslovanskih in 58 slovenskih rekordov, izboljšavo povpreč-kov peteric in deseteric v večini atletskih disciplin in vzornem gospodarjenju. Ti društveni uspehi so bili brez dvoma rezultat trdnosti in enotnosti celotnega kolektiva, požrtvovalnega dela atletov in funkcionarjev, ki so v atletskem svetu in ostalih društvenih organih po načelih samoupravljanja prišli do največ j ega izra- za, zato je skupščina tudi zavrnila mnenje nekaterih Članov naj bi v upravljanju društva prešli na stare forme, ker so nove oblike že pokazale zadovoljive rezultate. Skupščina je ponovno izvolila za predsednika Kladivarja tov. Gradišnika Fe-dorja. Enotnost celjskih atletov in trdna volja, da v bodoče upravljanje društva prevzamejo nase tudi odgovarjajoče delo, je brez dvoma jamstvo, da bomo v letu 1956 o celjskem Kladivarju slišali le razveseljive rezultate. RAZPIS »TEKA REPUBLIKE« Atletska zveza Slovenije razpisuje tradicionalni Tek Republike, ki bo 29. novembra 1955 s startom in ciljem ob 11. uri dopoldne pred Narodnim domom na Cankarjevi cesti. Dolžine tekmovalnih prog, ki vodijo po ljubljanskih ulicah znašajo: za člane 1400 m in 4500 m, za starejše mladince 1400 m za mlajše mladince 1400 m, za Članice 700 m, za mladinke 700 m Pri starejših mladincih nastopajo tekmovalci rojeni leta 1935 in 1936, pri mlajših pa 1937 in kasneje. V kategoriji mladink lahko nastopijo tekmovalke rojene 1937 in kasneje. Pravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ, ki se izkažejo z zdravniškimi potrdili. Prijave je treba poslati najkasneje do 20. novembra na naslov Atletska zveza Slovenije, Ljubljana, Likozar jeva 12. Prijava mora vsebovati priimek in ime, rojstno leto, ime telesnovzgojne organizacije za katero bo tekmovalec nastopil in disciplino. Za vse zmagovalce so razpisana prehodna darila, prav tako pa tudi zS najboljšega slovenskega tekmovalca na progi 4500 m. Profesorji telesne vzgoje so zborovali V petek in soboto so imeli v Ljubljani svoj občni zbor profesorji in učitelj] telesne vzgoje. Prisotne delegate sta pozdravila predsednik Zveze športov Slovenije tov. Leopold Krese in zastopnik »Partizana« Slovenije tov. Rus Veljko. Oba sta se med drugim dotaknila velikega pomena šolske telesne vzgoje. — V plodni in izčrpni debati in v izdelanih sklepih posameznih komisij, ki so delale na občnem zboru, se vidi dosedanje obsežno delo, ki je bilo v preteklem razdobju opravljeno, a še v večji meri prizadevanje za izboljšanje kakovost; pouka šolske telovadbe. Sprejeti sklepi bodo v odločni meri pripomogli k še večjemu pomenu šolske telesne vzgoje in splošne vzgoje naše mladine. Novemu odboru bo še nadalje predsedoval inšpektor tov. Franc Borko. Španija B : Francija B 3:1 V Madridu sta se pomeril nogometni B-reprezentanci Španije in Francije. Že v prvem polčasu je bil dosečen končni rezultat 3:1. Tekma je veljala tudi za sredozemski pokal, v katerem vodi sedaj Francija B z 8 točkami (8 tekem) pred Španijo B 6 (3), Italijo B 5 (4), Grčijo 4 (6), Egiptom 3 (4) in Turčijo 2 (3). V mednarodni nogometni tekmi je moskovsko moštvo CDSA premagalo v Kopen-hagenu mestno reprezentanco z 2:1. Pomembnost množičnega smučanja pri vseh klubih je verjetno še najbolj la-zumela ljubljanska Enotnost, ki je v ta namen sklicala sestanek z množičnimi organizacijami, da bi z njihovo pomočjo rešila ta vsaj zaenkrat tako zamotan problem. Množično smučanje je danes zaenkrat še vedno samo pobožna želja, k stvarnim ukrepom pa doslej Še nikdar nismo načrtno pristopili. Vodstvo Enotnosti je spoznalo, da samo s pomočjo množičnih organizacij in razumevanjem naših oblastnih forumov lahko končno preidemo od besed k dejanjem. Na tem sestanku je predsednik društva tov. Završnik razložil zamisel vodstva kluba in poudaril, da Enotnost želi vsestransko smučarsko razgibanost v slovenski prestolnici. Akcije bi bile različne: med šolsko mladino, po ustanovah in tovarnah. Potrebno je tudi tesno sodelovanje s Partizanom, ki je vključuje veliko število smučarjev. Spregovoril je tudi tov. Šramel, ki je razložil, da so za množično smučanje potrebne tri akcije: akcija za nabavo opreme, za organiziranje tečajev in za koordinirano organizacijo Milili: Prvič se je zgodilo letos, da veslači ljubi jamske »Savice« niso imeli skrbi za mladino. Letošnjo sezono so se pomnožile vrste za več kot 50 novih članov, tako da šteje sedaj društvo ob Ljubljanici več kot 200 članov. To je bila glavna ugotovitev nedavne letine skupščine VK »Savica«. Čeprav bi kdo mislil, da tudi še večji uspehi tega kluba niso več daleč, temu ni tako, saj se je s povečanjem števila pojavila druga težava, naimreč pomanjkanje strokovnega kadra. Značilno za ljubljanske veslače je namreč to, da je večina starejših Slanov zapustila klub in seveda s tem mlajši tekmovalci izgubijo izkušene moči. Prav starejši člani bj lahko začetnikom zelo uspešno nadomestili trenerja. Kot trener deluje le še Štefan Hočevar, ki ima tudi največ zaslutg za letošnje uspehe in za dve dobri ekipi. To sta članski in mladinski ki imata možnost doseči tekmovanj. V šolah bi morala imeti mladina smuči kot učila! Torej smuči naj bodo šolski inventar! Enotnost bo pomagala pri organizaciji razrednih tekmovanj, medzavodnih tekem, dalje bi nudila svojo strokovno pomoč pri organiziranju tekem med delovnimi kolektivi naših tovarn itd. Ce bo zima ugodna, potem bo po zamisli vodstva Enotnosti pestra zimska sezona, saj je mladine dovolj, ki je navdušena za ta šport, vprašanje je le kako jo opremiti, ko je ta tako draga. Slišali smo tudi mnenja predstavnikov naših množičnih organizacij, ki so bila soglasna v tem, da moramo nekaj storiti za množično smučanje v Ljubljani. Enotnost naj bi prevzela vodilno vlogo pri etj organizaciji, pomagala pa bi seveda pri njeni prizadevnosti tudi druga smučarska kluba, Ljubljana in Krim. Odprto pa je še vedno vprašanje kako nabaviti potrebne smuči (tovarna Elan jih ima na zalogi nad 4000 parov, ni pa za njih še kupca) in tudi smučarske čevlje, čeprav bi moralo biti na dlani, da bi morali prispevati nekaj denarnih sredstev starši, šole, tovarne in usta- nove, vso tehnično pomoč pa bi nudili funkcionarji ljubljanskih klubov. Ne sme se pripetiti, da bi sedaj samo razpravljali kdo bo zbral in dal tudi potrebna finančna sredstva za nabavo rekvizitov, ker je prav verjetno, da bodo te smuči kaj hitro »zvohali« v drugih naših republikah in nam jih pred nosom odpeljali. Potem pa bo seveda prepozno moledovati in iskati opremo, čeprav bomo imeli v rokah potrebna finančna sredstva, ker niti Elan, niti druga naša športna podjetja ne bodo imele smuči na zalogi. Cas bi bil, da resnično zaživijo naše vzpetine v Ljubljani in okolici Ljubljane, saj imamo navdušeno mladino in strokovno vodstvo, ki lahko uresniči tako veliko željo nas vseh — vsi na smuči! Pa ne samo v Ljubljani, tudi drugod P° Sloveniji bi morala smučarska društva pristopiti k reševanju problema množičnega smučanja z isto vnemo, iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo, kot so to storili funkcionarji Enotnosti, ker le tako bomo naš smučarski šport postavili na trdne noge. S tem pa se bomo tudi rešili težke odgovornosti, ki leži na nas, ko skrbimo za razvoj smučarskega športa v naši republiki. račune marsikateri znanj pravilne rešitve odrezka St. četverec , ___________ Četrtfinalna tekma .Pokala evropskih pr- j y ZyeZ!„cm merilu lepe Uispehe. rakov med Realom iz Madrida in beograj- Mladinski Četverec je to letos Že skim Partizanom bo odigrana M. decembra &aj je zmagal na Uiedna- - Madridu pod vodstvom francoskih «odm- Hejski regati, kjer je slavil " p"vrn,nn ho začetkom januar- nad na I. gimnaziji v Vegovi ulici v Ljubljani. Grafičar nas preseneča tretje mesto pa je zasedel Branik s ki pa najbrž vsaj v bližnji bodočnosti ne »r\f A 1 1 • • 1__-J L: * 1____x:__1 nimofn CtmiPM i pri ŠČa JRTO XI Štev. 46. Stran 2 4860 podrtimi keglji in povprečkom 810. V moštvu zmagovalcev so se posebno odlikovali Martelanc z 888, Ambrožič z 862 in Starc z 859 podrtimi keglji. Pri Poletu sta bila najboljša Pogeljšek z 880 in Starek z 874 podrtimi keglji, pri Braniku pa Kobal (847) in Horn (844). ho zaživel. Ker nimajo svojega Igrišča tudi ne poznajo tolikokrat tako važnega pojma »domači teren«, ki je v nogometu največkrat tako odločilnega pomena. Trenirajo na pomožnem nogometnem igrišču NK Ljubljana ln zato plačujejo najemnino. Za prvenstvene tekme pa so navezani na dobro voljo ljubljanskih nogometnih klubov, ki jim ga za tekmo »po- Preteklo nedeljo se je zaključilo prvenstveno tekmovanje v ljuMjansko-pitimoar-ski nogometni ligi. To tekmovanje je ves čas potekalo v napetem vzdušju, saj zlasti za kvalitetnejše enajsterice nismo mogli ugotoviti, katera se bo ob zaključku jeseni uvrstila na najboljše mesto. Sprva smo dajali prednost kranjskemu Triglavu, ki je v predpripravah za prvenstvo pokazal solidno formo. Vštric Triglava smo uvrščal; tudi ljubljanski Krim, nekaj možnosti pa smo pripisovali še Grafioatrju, ki je znan kot trd nasprotnik, kjerkoli se pojavi. Toda, ko danes takorekoč delamo bilanco jesenskega tekmovanja v tem tekmovanju, moramo brez pridržkov priznati, da nas je ljubljanski Grafičar letos že drugič prijetno presenetil. Lani je bil še novinec v nekdanji zahodni slovenski liga in .presenetil nas je z nadvse ugodnim plasma jem,. To, kar pa so Grafičair ji storili letošnjo jesen, najbrž nj nihčie pričakoval. Počasi, toda zanesljivo, so zbirali točke in jih nabrali toliko, da so postali jesenski prvaki. Ostala so edini neporaženi1 in s tem do' kazali svojo solidno formo ter bot' benost, ki je marsikateremu naše" mu klubu primanjkuje. Držj sicer, da so v Grafičar je t® enajstorici tudi nekateri že »ptf' živeli« igralci, toda opazili smo, da se tudi ta klub ukvarja z načrtnd politiko vključevanja mladine m-6" starejše igralce. To vodi seveda napredku in uspeh se je pač p°^ kazal ob koncu jesenskega prveB' s tv a. Grafiičar sicer ni »na debel«” vključeval mladih nogom e t ašev svoje prvo moštvo, kljub temu & mn je pa načrtna politika posrečil9 in — uspleil je. Pri tem seveda a6 smemo pozabiti trenerja Logar j9 P'etra im klubske uprave, ki sta penjala vse svoje sile za čimbolj6 uspeh. V nemaii meri pa gre sluga ravno tov. Logarju, ki se L vselej trudil, da bi igralcem d« čimveč svojih izkušenj. Igralci s, ga disciplinirano ubogali im uspe9 je tu. V razgovorih s klubsko upravd smo ugotovili, da se je klub vs^ skozi boril sicer z velikimi težav mi, toda dobra volja igralcev 1 odbornikov je premagala vse '{JX preko. "d V TRNOVEM tečaj za tečajem... Smučarskim društvom in klubom v premislek Začnimo raje tam, kjer navadno končamo! Ker so p,red •durmi, zMiLSike oihim- vedno nazpmivilijia.jo o itsitih. s tviareh^ odnose s sosedi oinis.br a n naših mejn, * 'jsikiS igre v Goiritiiinii, zn to je ti udi tako kot je zn pisano na koščku po.- Po nosem mnenju je loiksein 'Othčmi . .... . l % • I. ... y. ...v,: i, r».iirio .V,ii«34f iick ,c.a.cttfi.vll,i.pn din** vrni zhmir trn rvlAirtietimo tmko delto.iio ntv- pozenn.ois.t naših smuoairsikih forumov — od naj višje pa do najmižje lllivr a id ivvan>iviu P« JL V JV, W«iwuu piirja, fcjieir je sestavil jen dnevni zbor (,in vieirjetno laiki) delajo poni,»v — od naj višje pa do naj.nitzjie rod po neki ustaljeni šabloni, pri večini tudi na d.rugrh občnih zbo-os:nio,vne origainiizaci. j*e — še bolj kot tem pa ne pomislimo, da se sitanje rib) po eni strani vteirno zircalo, na-obii,čajno osredotočena na priprave v našem smučaimikem športni malem- še nepravilne _ kadrovske politike, naših dlrižavn.iti ireprozenltanto v. S kostno iizbotljisujie, ali pa skoraj ni c. .po druidi strani pa poučen primer, tern se seveda tudi mi strinjamo, Na občnem zboru mlekeiga smučar- o čem naši funkcionarji in telkmo-oepnav se nam zdi najino potrebno sk,e,g.a društva, v središču našega valiti pravzaprav razpiravliijajo. Kar spregovoriti nekaj prav rosniin besed tudi o tistih »tnaitenkos tih«, ki so ponavadi deveta briga naših društev in klubov. Popisali smo kdove koliko strani o problemi h našega kvalitetnega smučanja, kje so vzroki, da naše vrhunsko smučanje močno stangilra in podobno. Spregovorili so tudi na j vidnejši piredstiavnifci smučarskega športa, olb koncu lanske sezone pa so povedali svoje mnenje tudi sami tekmovalci. lin kaj smo zvedeli? Nimamo v zadostnem številu in cenene kvalitetne opreme (zaenkrat j,e tudi ne bomo imeli dovolj, ker so cene astronomske), ni-mhnio trenerjev, mladine je premalo in še vrsto drugih problemov, ki jih na tem mestu ne bomo še Nap sal Lipar Marjan . Pretekli mesec se je v prostorni *n z vsemi potrebnimi telovadnimi napravami opremljeni telovadnici »Partizana«, Trnovo zaključil tečaj *a prednjake, katerega se je udeležilo 18 vodnikov oddelkov iz partizanskih društev. S tem tečajem se le začela vrsta tečajev, ki jih ima v. načrtu komisija za vzgojo pred-njaštvn pri »Partizanu« Slovenije. Te dni se je zopet zbralo v isti telovadnici 18 tečajnikov, od tega ^edem takšnih, ki so že letos februarja opravili tečaj za vaditelje vaških društev. Tečaj je nadalje-Valni s programom, ki je prikrojen Predvsem za potrebe vodnikov oddelkov in vrst v naših podeželskih društvih. Dopoldne imajo tečajniki Letošnjo jesen bo preteklo ito ter, Praktično delo, popoldne teoretična odlkar mL je c£,e kupil prve prave Predavanja, zvečer pa bodo poma- Narejene so bile pri kolar- i pri vadbi oddelkov v partizan- - • ^ v,v y 1— — ~:u s*^ih društvih Sp. Šiška in Trnovo. Volja za znanjem in disciplina *|a vzorni, seveda pa je preskrbljeno tudi za razvedrilo. Prednost Ječaja je v tem, da stanujejo vsi S IVV^VCl ULt v |.rWUllUVOLliii *- -- in tudi naši smučarski »asi« pozabili govorili predvsem o pomanjkanju vaditeljev, kar je po našem Ce bo volja tečajnikov tudi v največja ovira, da smučar- „Mni totaU U* Te V™ r “,JS U-. dvignili kvaliteto in pestrost vndbe Lahko bi rekli, d,a na obcn.i.h v svojih društvih, B. K. zborih smučarskih društev skoraj b rVtn”,d U'1'UDUVa, r oncurovu u-ia v » «uvu if/nun a Cv » 11,j U]J v/, alpskega smučanja. smo z žarnima- takoj lahko ,nočemo, da se 'tudi mi njem poslušali kaj vse so prinesli odločno strinjamo z direktorji ali na dan društveni fuinkcioinamji im delavskimi sveti tavam in podjetji, seveda tudi tekmovalci. Starejši so ko takšne podpore odklanja jo, saj prenehali z udejstvovanjem, mladic vendar ni edini in končni c.ilj na- šega smu ča rek ega športa samo ta, --------------------------- da vrhunski tekmovalci potujejo v inozemstvo, kjer večkrat pobirajo. zadnja mesta, Kaj ko bi funkcib-________________________________________ narji na občnih zborih raje reševali predvsem problem množičnega „ n,e pa enostavno mi. Ob teh ugoto smučanja? Vprašamo se, ali bi naše kaj smo vftvah se je razvilo večurno jadi- mn,"e. organizacije tovarn«, kovanje, kako dobiti potrtima sred- podjetja m ustanove odklonile pros- vilu in cenene kvalitetne opreme sfcya za vzgojo novih kadrov, kako £fe °n miova* vrata zato (zaenkrat j,e tud^ne bomojmali do- odpraviti tiabosti in napa^ iz mi- bi ^eitdarle enkrat rešili pU milile sezone, s raj > ' . , blem množičnega smučanja? Ali so predstavnike smučarskega s»porta, kdfl. nag. dni5iveni funkcionarji k:i so tozii i o i Vl 'v' , j,- stopili pred te forume in jih prosili Kil j m na. venil ime,s-1,u me imi-.hu ^ ,m,esbu z.a bogato smo-oairs-Ko t radii- •; i *xn :pv enikra.t pooia.vlija.lli. Vco-cLa-r pa s.mo 0i:]0# Prav zam.i.niiva j-e bilk u,goto- ?pk y ®an: A c|e| * ^ mnenja, da so predstavniki smučar Vi lev, da naše tovarne, podjetja m ‘ "'aa imiaišib? P neon - s koga športa v posameznih društvih ustanove nočejo več podpirati z de- ,P , ° , * I .j' .v P ‘ in h,d; naši smučarski »asi« poza- K,airiT:imil sredstvi d,rušiva samo za oama sm.o, da je to tako redek po- o “i Uoimenov.nl »asi« lahko W <*» k zagazil objavo na prvih potovali v inozemstvo in tako iz- straneh dnevnega in tud, športnega Uilii svoj načrt za v^ ^še\v^ tudi "ne moremo reševati ^M ni vedel povedati «*** jo dolgo v^to .M skuša- zl,ranemu članstvu nič drugega kot mo ..postov* na trdna tla. če pa samo to, d.a imajo naša društva tudi v bodočnosti zajamčene dobre Koko bo s smučarsko opremo v prihodnji sezoni istočasno zanemarjamo vzgojo naj-nuiiajšegia kadra na široki fronti. Naša društva navadno vlagajo vse svoje siile, finančne vire, pa tudi iznajdi! jli vosi, samo zia to, da kolikor i oliko usposobijo nekaj vrhunskih tekmovalce v za vse ostalo ,pa nii ni1 ti časa, da o finančnih virih za takšne potrebe sploh ne govorimo. Takšno stanje, ki je trenutno v naših smučarskih društvih — razen redkih častnih izjem — prav gotovo ni razveseljivo in prej ali slej se bomo zmašili, v stepi ulici, od koder ne bo več izhoda. Ko sva med brnenjem strojev^ v delavnici še in še reševala vpraša- aunsnsi tsssiJZt *™*im za sedaj brez uvoženih surovin pri 7/d VZgleti Matevž nadaljuje danes žagi je pravkar razpolavljal je se- nas nl mogoče narediti nekaj , . . . _i„ _ i_,_ ... j...-:.. d_; J-1„. t»ns Piše Jeločnik Marjan jiu Lukancu" v Tiedčii, od-fu naših Sili EStSSlis SEFmiEE -1 I ! L! ro»v. n- ,i IrAP rmn vo r.on r> i .Ir/k I vr. kaj bi bilo treba uvoziti: to so blierna, nam lahko služi ljublija-nska Besu ilUiS iSII SšaSSSI pravkar zilepljene smuči. šenj. Sprva vprašam Matevža po zdravju. Noga, da se mu je kar "fvainico. ibko je v hm sun;m.r sbh dnevih telovadnica zamenjala "jihove domove. tokrat nisem bil razočaram. Ma.tevža sem dobil pri delu, Na Pogled za teniške kuhse ... Zakaj sta Rosewall inNcad rekla Kranerju: Je!“ V zadnjih mesecih je zavlada- cer pri neki tovarni, ki izdeluje lo o Avstraliji velikonasko razbrr- teniške žoge, nekoliko manj kot jen je. Ne morda zato, ker so se Roservall s svojo dvojno zaposlit-dvignile cene ali zato, ker bi pre- vijo. 7 oda, tudi pri Hoadu znaša tila nevarnost no-ve vojne, ampak letna plača preko IjOO funtov, po-zato, ker sta imela trenutno naj- leg tega pa ima v podjetju še lepe boljša avstralska teniška igralca možnosti za nadaljnji napredek . — amaterja K en Roservall in Le- /acfc Kramer je seveda sedaj n>is Hoad _ prav resen namen, nekoliko slabe volje. Ldini igra- ti a se pridružita tako imenovane- lec, ki ga je letos pridobil, je si-oiu »teniškemu cirkusu«, ki ga cer res Tonp Trabert, ki je bil oodi nekdaj najboljši teniški igra- o letošnji teniski sezoni vsekakor lec na svetu. Amerikanec Jack najuspešnejši igralec na svetu. Kramer. Po avstralskih časopisih Toda Kramerju se je podrl načrt, so se pojavljale prav hude grož- da bi nekoliko spremenil način nje na račun Kramerja, če bi si igranja o svojem t,cirkusu'-, lata res upal angažirati oba igral- kole je hotel: nastopala naj bi re-ca in kasneje morda celo priti o prezentanta Avstralije proti re-dostralijo. No, Roservall in Hoad prezentanci ZDA po formuli Da-sta nazadnje ponudbo odklonila visovega pokala. Na ta način bi In razburjeni duhovi v Avstraliji bilo zanimanje za te prireditve so se nekoliko pomirili. seveda še mnogo večje. Zanimivo pa je vedeti, zakaj Zanimivo pa je tudi to. da sta sta se oba mladeniča odločila, da oba Avstralca ze podpisala po-ne sprejmeta 21000 funtov od godbi pri Kramerju. Lastnik »cir-Kramerja. Pri Rosemallu je bilo kusaj. bi imel gotovo možnost, da to prav enostavno Poleg zaposlit- iztozi lepo vsoto denarja, toda iz-oe, ki j0 je K en že imel pri neki javil je, dane bo ukrenil ničesar, tvrdki za izdelavo teniških lopar- Verjetno Kramer računa da bo-iet>, so mu ponudili še drugo za- sta oba igralca prej. ali slej ven-Poslitev pri tvrdki >Carnation dar našla pot do njegovega >cir-Milk Companiet. Na ta način za- kusa€. Resne težave pa bi lahko staži mladi Avstralec približno 50 za oba Avstralca nastale tedni, IUnion na teden, v pisarni pa pre- če bi Mednarodna teniška zveza Sedi d celem letu le nekaj ur. od Kramerja zahtevala te pogodbe smemo pa tudi pozabiti, da be in vendar enkrat napravila v dobijo tudi teniški igralci-amater- vrstah amaterjev red. tako da bi it na turnirjih kar čedne vsote, ločila res prave amaterje od pro-vsem tem nam je popolnoma fesivnalcev, h katerim spada se-jasno, da Rosemallu res ni bilo veda velika večina hnliših leni-težko reči: »Ne!« »pocajtala«, mi jame veselo pripo-dovati. Sedaj si že nabira moči v telovadnici in po bregovih, saj misli telo-s spet zastaviti zaire«. Podobno je tudi s štefetoim, oba sta bila težko poškodovana in oba sta danes zopet čila iin zdrava. šport v Ljubljani zaživel še z več-, _ r , „ , , . „ jikn pofliehoim. Takšna pobuda za,- Letos bo iz Matevževe delavnice ^11-i n,„j,vsa.i j« prav da zdrav- Letos bo iz Matevževe delavni« ^ vs,0 po,hvalo, saj jej dobro prišlo kakih 100 parov . -P j • »Enotnost« prišita do spoznanja pri do- Neka j je z-e, toda ka j,, ro je j ; Llub brez pomoči naših množi ines zopet cina im zora v a, ,— r v , v. - ,i či, mi je dejal, da nima na ročni. Kakor uživa Matevž sloves odln> J z», n*eiga tekmovalca, ta.ko slovi tudi , ^tevm. <)-u.0i>v< kot nas prvi izide lov alc c lepljen ili s’^‘* Zaželeti sam ^. r-t i- • • __ I___ nenobu xr /),p. to v:n II ------,, T» ko .je z?e ; ]>r€,z pomoči naših množion-ih oddano. Tako sem se sam lahko pri- orffanizacj; iin tudi ljudske oblasti poročil šele za prihodnjo zimo. ]-ja,vern<) propada. Naša društva bi Vprašal sem ga, ce so nava n moiraila poiZianimati kako na po- smuči, ki jih ima v delu, za doma- samie,z|nih laskih odborih in dačo rabo; pa mi je odgovorit, da s neg y ].,0llml na )t gleda jo na množič-vojsko. Tud i za pioni rske ..smu- . smu.5arsk; špor t. Če ni raz ome- ni smučarski šport. Če ni razume- KaKor uživa ivratevz sioves ouiic- • vainja pri teh forumih, potem je nega tekmovalca, ta.ko slovi tudi ,.Ob tem odgovoru sBm se zami- treba tobiko časa uporno na,sim ’ ' * * * ‘ *’ '•1-1 M«vhI.iao predstavnikom ljudske obMsiti raz- lagati in dopovedovati o potrebi val svojte iz.de Hke m pripoveoovai .J'“ *“ »‘JJ 'V ~~Tvi smučarskega športe, dokler ne bodo o svojih izkušnjah. Lepljena smuč- val, 'kaj bi kazalo storiti da bi pio- t.udii wli resmc.no priskočit na poka ni preprosta reč in dokaj truda nirp vsaj v takih krajih kakor ;e je treba, da pri izdelavi pogodiš ?.r,zic’ e/rešiTin zi- O vsem tem bi se dalo seveda še pravo. Največja umetnost je, mi je ■«? ' ■’ mla.d.i rod, ki bo marsikaj napisati, vendar tokrat pripovedoval, razločevati razne vr- skrbelo me je nul, te bo ^ JNaša d.ruš ____ Matevžu veliko smuči. Z ‘veseljem mi je razkazo- uspeha v delavnici ju ‘udi “a sne-val svoje izdelke in pripovedoval gu. Kot vendar moral nekoč nadomestiti rezati in spet zlepiti. Tudi ni vse- nase olimpijce Lukanca, Muleja, eno, kakšne rasti so posamezni ko- Steleta m druge, si. ki se stikajo. Matevž veliko ve o tem, kako je treba narediti dobro smučko, pa tudi kakšna mora biti za posamezne namene. Kot tekmovalec si je tudi zastran tega nabral dosti izkušenj. Jel mj je pripovedovati o dogodivščinah na raznih tekmovanjih. Naj HOkEJ«LEPO I Na Jesenicah že drsajo T|e dni je bilo na Jesenicah že odprto umetno drsališče, kjer je veda velika večina boljših teniških igralcev, ki so danes ama- '^o reci: »ive/« .... ... Drugi igralec Hoad zasluži si- ter ji le na papirju . povem samo tisto z bukovniškega vsak dan polno mlad h delcev, smuka pred leti. Tačas je imel prav Jud, jeseuiski j ^ čedne »Attcnhoferice« in jih je z drsalkah čeprav zaenkrat se_ brez zaupanjem pripel na startu. Tam- paLc. V Jra kjm primknjejo ze pr-kaj pred vstopom v »ror«, ko je do- Ji resnejši trening. Za drsaihsce se bil največjo hitrost, pa so mu ma- ^ zanimajo številne doma«; i,n tu-homa začele plesati sem in tja pod je.ekipe k, se želijo na Jesenicah r _ ■> * nrin/ranmi, 7fl .pftimn lO S^ZOinA do^vollj. Naša društva vse piteveč puščajo vineima.r mladino, na kateri pa leži vsa bodočnost našega, smučarskega športa. Začnimo torej tam, kjer navadno končamo —• pri mladini im množičnem srečanju! BgNAžjrpSligi nogami. Popadel ga je strah, kakršnega do takrat nikoli pop reje ni občutil. Od tedaj dalje, mi Je zagotovil, se zmerom zgrozi, če mu pridejo pred oči smuči te švicarske znamke. Sredi pogovora, ko sva govorila o dobrem gornjlem lakiranju i.n o lepoti izdelka, je jadrno skočil iz delavnice im prinesel dvoje parov. Izdelal jih je za osebno rabo in pripraviti za letošnjo sezono. Četrtfinale »Pokala evropskih prvakov« V Bruslju so izžrebali pare za 4-tinalna srečanja tekmovanja v okviru »Pokala evropskih prvakov«. 4-finalne tekme, ki morajo biti odigrane tudi s povratnimi tekmami do 31. januarja 1956 so bile izžrebana takole: Vortis Bobogo : Reims, izmetal jnu je uacuiru iauv m žrebana takole: vuius — reči moram, dia tako lepega in do- Partizan : Real (Madrid), Hibernians . . ., , v . i , _ v „ ......,— DaniH ■ »ffllan ali Raarbr Športnik se znajde v vsakem položaju... brega izdelka domače izdelave še nisem videl Za te smuči je sicer nlekje iztaknil nekaj ko.sov hi kori ja ter inozemske spodnje in zgornje robnike, medtem ko je vse ostalo domače. Tudi obloga na drsni ploskvi je domača. Djurgaarden, Rapid : Milan ali Saarbrti-cken. V Moskvi je gostovalo kitajsko moštvo, ki je nastopilo kot reprezentanca Pekinga proti domačemu Torpedu. Rusi so sicer zmagali z 2:1, kitajski nogometaši, o katerih je bilo doslej kaj malo slišati, pa so pokazali zelo lepo igro. LETO XI Štev. 46. Pregled letošnje plavalne sezone OPTIMIZEM JE NI MESTU Menda že dolgo let nazaj nismo s tolikšno mero optimizma pregledovali zaključne bilance slovenskih plavalcev, kot prav letos. Čeprav moramo že takoj na začetku pri-biti, da pogoji, v kakršnih se dia.nes razvija plavalni šport v Sloveniji — v primerjavi z onimi po svetu — niso kdovekaj rožnati, so rezultati naših plavalcev bliizu meje tistih zmiOiglji vositi, kakršno laihiko oib takšnih pogojih v največji meri zahtevamo. Danes si v modernem plavalnem treningu ne moremo zamisliti toga, da bi pila valeč »preživel« le tiri mesece na leto v svojem elementu. Zimski bazeni in s tem neprekinjeni ciklus celotnega treninga so že zdavnaj predpogoj za dosego vrhunskih rezultatov v plavanju. Toda pri nas zimskih bazenov nimamo, s tem dejstvom se moramo pač za nekaj časa sprijazniti in to tudi upoštevati pri ocenjevanju plavalnega športa v Sloveniji. Dve pomembni dejstvi letos z veseljem ugotavljamo v končni bilanci plavalnega športa pr j nas: prva je kvalitetna raven, s kateiro smo dosegli doslej najvišjo stopnjo po osvoboditvi, ki daleč presega predvojni nivo. čeprav .marsikdo še vedno ocenjuje danes plavanje v Sloveniji le kot senco tistega. kair smo preživljali v letih pred vojno. Letošnje državno prvenstvo, kjer so se na vseli pirogah našli tekmovalci uvrstili v finale, je najboljši dokaz za to. Po občutni in dolgotrajni krizi, kli nas je zajela v letih 1949/50, iz leta v leto vztrajneje dohitevamo vrh jugoslovanskega plavanja. ki se nam je v letih krize občutno odmaknil. Druga, morda nič manj razveseljiva pa je široka akcija za razširitev plavalnih šol po vsej Sloveniji. Ta prvi korak, ki je šele začetek obsežnega načrta sistematičnega pouka plavanja po vseli krajih Slovenije, kjer so za to' dani pogoji, je že v svojem prvem letu rodil 16 organiziranih šol s strokovno usposobljenimi voditelji, Ta zametek bo nedvomno rodil marsikje v Sloveniji tudi v športnem pogledu novo organizacijo, ki bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju množičnost,; in kakovosti plavanja v Sloveniji. Tudi sprint se popravlja če pregledamo uspehe najboljših slo ven s ki h plavalcev po posameznih disciplinah i.n primerjamo njihove rezultate z lanskimi, nam postane napredek najbolj očiten. V letošnjih lestvicah zasledimo celo vrsto novih imen. Pretežni del tekmovalcev so še mladi iin le malo jih je, ki od lanske sezone svojih rezultatov ne hi izboljšali. Vsa ta Piše Mitja Prešeren S požrtvovalnim in načrtnim delom do republiškega prvaka Večletno načrtno in požrtvovalno delo jeseniških odbojkarjev je bilo letos kronano z uspehom: priborili so si republiško prvenstvo in vstop v h,rvai.sko-slove.nsko ligo. O mladih im skromnih jeseniških odbojkarjih se je doslej pisalo prav malo. Mimogrede so bile omenjene le njihove serije zmag v številkah, več pa ne. Zalo se danes pobliže seznanimo z njihovim delom in težavami. Predsednik kluba, tov. Višnar, je rade volje povedal nekaj svojih misli o jeseniški odbojki, »Klub je bil ustanovljen pred 4 leti na pobudo predsednika tov. Srni tka, ki je iz vrs t mlad.i.nh gimnazijcev izvežbal v kratkem času dobro moštvo. Njegova zasluga je, d,a se je ta šport na Jesenicah razvil do takšne stopn j-. Že naslednje leto po ustanovitvi so jeseniški odbojkarji dosegli lep uspeh, ko so si priborili vstop " republiško ligo. Začetek v ligi jie bil težak, toda iz leta v leto se je opažal napredek ir. že so si osvojili naslov prvaka zahodne skupine republiške lige. Žal so se takrat morali odpovedati srečanju s prvakom vzhodne skupine. Vzrokov za to ne bomo danes navajali, dejstvo pa jle, da je bil to takrat hud moralni udarec za mlade i.n marljive igralce. Po preboleli krizi so fantje letos znova resno zgrabili za delo in že prvi del ligaškega tekmovanja je pokazal. da so najvišjemu naslovu Jeseničani najbliže. Končno so si osvojili prvo mesto v zahodni skupini premagali v finalu prvaka vzhodne skupine (Maribor), s čemer so dosegli častni naslov prvaka LRS i,n pravico tekmovanja v lir-vatsko-slovenskj ligi.« Poleg tega uspeha so jeseniški odbojkarji pobrali še druge pomembne zmage: premagali so re- prezentanco Amsterdama s 3:1, na turnirju v Kočevju so se uvrstili takoj za članom zvezne lige »Partizanom« iz Novega mosta in Kamnikom, ki tekmuje v hrvatsko-sloven-ski ligi,. Uspehi Jeseničanov pa se odražajo tudi v številu gledalcev na prireditvah, ki raste od tekme do tekme. Na vprašanje, kdo sestavlja moštvo in kakšne težave pri tem nastajajo, je tov. predsednik odgovoril: »Moštvo sestavljajo študentje, odnosno dijaki. Povprečna starost je 19 let, k a,r nam daje lepo perspektivno za bodočnost. Vsi igralci so marljivi in disciplinirani, tako da sem z vsem; zadovoljen. Moči igralcev so močno izenačene, še posebej pa se odlikuje Trojer z močnimi udarci na m,reži. Največje tiežave imamo s tem, da fantje ne morejo redino trenirati, ker je večina od n jih na študiju v Ljubljani. Z razumevanjem ljubljanskih klubov bi ta problem lahko uspešno rešili, če bi jim neko društvo omogočilo trening v T tobljani.« L. Š. dejstva nas navdajajo ob letošnji uspešni bilanci še z večjim optimizmom za bodočnost. 100 m prosto: ' . 1. 1:01.4 Pirc (Ilirija) 2. 1:02.6 Goršič (Lj ubljana) 3. 1:03.7 Hafner (Uiiiriija) 4. 1:05.O Petrič (Triglav) 5. 1 :(>>.() Kocmur (Branik) 6. 1:05.0 Sinafbl (Kamnik) 7. 1:0>.4 Veirgeijj (Ljubljana) 8. 1:05.4 Košnik (Triglav) 9. 1:16.1 Gašperin (Ljubljana) 10. 1:06.5 Ahac (Prešeren) Povpireček 1954: 1:05.9 (1:04.6). (V oklepaju povpreček za 1. 1955.) Doslej najslabša točka našega plavanja je bil sprint na 100 metrov prosilo. Ive redka posamezniki (Pelhan, Hafner, Pirc) so s svojimi rezultati izstopili iz povprečno slabih rezultatov vseh ostalih slovenskih pllaVa.lcev. Povprečni rezultati so se sukali med 1:06.0 in 1:07.0. Letos imamo kar 8 tekmovalcev z rezultati pod 1:05.5 (lani, le 31), kair priča, da se tudi povprečna kvaliteta v sprintu izboljšuje. čeprav Pirca vedno postavljamo tudi v sprintu na 1. mesto, letos ni nadaljeval z velikim vzponom, kakršnega je pokazal lani. Dvakrat je moral celo kloniti pred Hafnerjem i.n zabeležiti celo rezultata okoli 1:05.0, Vzrok moramo prav gotovo iskati v tem, da je Pirc letos dleta! bre,z trenerskega nadzorstva, kair pa si tako mlad tekmovalec — kljub močni ambicioznosti — ne more privoščiti. Goršič se je s svojim letošnjim rezultatom pridružil preje omenjeni trojici najboljših povojnih špirinterjev. Svoj lanski rezultat je izboljšal za polne tri sekunde. Hafner š'e vedno spada v »zgornji dom« slovenskih špirinterjev, čeprav letos treninga ni jemal preveč resno. Njegova zmaga nad Pircem in Goršioem na troboju v Ljubljani je dovolj jasen dokaz, da bi z resnim dedom še. vedno lahko zatrdno diržal primat v Sloveniji. Ostala sedmerica tvori »spodnji dom« in je v svojih uspehih precej izenačena. Košnik in Ahac sta novi imeni med desetimi najboljšimi Slovenci. Med vsem j pa nam je na letošnjih tekmovanjih najbolj ugajal Mariborčan Kocmur, ki M lahko s svojimi naravnimi Sprinterskima sposobnostmi ob intenzivnem treningu dosegel rezultate daleč pod 1:05.0. 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Odbojkarska vrsta Jeseničanov, ki so osvojili naslov letošnjega republiškega prvaka Opomba: 1. do 6. I. zvezna nogometna liga, 7. do 12. I. conska nogometna liga. .ETO XI Štev. 46. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 14 1. Željezničar : Crvena zvezda 2. Velež : Partizan 3. Dinamo : Spartak 4. Radnički : Hajduk 5. Vojvodina : Zagreb 6. BSK : Budučnost 7. Ljubljana : Odred 8. Lokomotiva : Branik 9. Karlovac : Nova Gorica 10. Metalac : Split 11. Šibenik : Rijeka 12. Segesta : Trešnjevka Točen aaslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj; Ulica in hišna številka: Vsi so izboljšali svoje rezultate Zanimiva je ugotovitev, da v letošnji deseterici najboljišh plavalcev v Sloveniji na 490 m prosto ni niti enega tekmovalca, ‘ki bi od lani nazadoval. Nasprotno vsi so svoje rezultate izboljšali. Med deseterico je 5 tekmovalcev (Košnik, Brinovec, Purgar, Polij an.šek iin Chvatali), ki so letos prvič prodrli med najboljšo elito. 400 m prosto: 1. 5:01.2 Pirc (Ilirija) 2. 5:11.0 Goršič (Ljubljana) 3. 5:15.8 Košnik (Triglav) 4. 5:22.0 Snahi (Kamnik) 5. 5:25.4 Petrič (Triglav) 6. 5:29.9 Zrimšek (Kamnik) 7. 5:30.6 Brinovec (Triglav) 8. 5:34.6 Purgar (Triglav) 9. 5:37.4 Poljanšek (Ljubljana) 10. 5:40.1 Cbva-tal (Triglav) Povpreček 1954: 5:32.6 (5:24.7). Pri ocenjevanju posameznikov res ne vemo, kje bi začeli in koga bi najprej pohvalila: ali Pirca, ki je letos ponovno izboljšal svoj republiški rekord, ali Goiršiča, kii se v svojih uspehih približuje rekorderju Pircu, ali Kranjčana Košnika, ki je svoj lanski rezultat izboljšal za več kot 1 minuto, ali pa morda šele 14-teitnega pionirja Brinovca. Na splošno lahko ugotovimo, da je orawil na srednjih in dolgih progah morda najperspektivnejša točka plavanja v Sloveniji, kjer daje »llevji delež« svojih uspehov mlada eki.pa kranjskega Triglava. Prepričani smo, da bomo imeli prihodnje leto tri ali pa celo štiri tekmovalce (Pirc, Goinšič, Košnik, Snahi) z rezultati pod 5:19.0. In 6e k tej prvi četverici prištejemo še malega Brinovca, za katerega je danes sevedla še težko ugotavljati, v kakšnem tempu bo šel njegov razvoj, potem lahko v prihodnji sezoni pričakujemo marsikatero prijietmo presenečenje. Lani 3., letos 14. V kvalitetnem merillu smo morda največji skok dosegli prav na 1590 metrov prosto, kar je razvidno že iz povpirečka deseterice, ki je za več kot dve minuti boljši od lanskega. Značilna pa je tudi ugotovitev, da bi se lanski tretji na lestvici (Purgar 23:48.8) s tem rezultatom letos zvrstil šele na 14. mesto v Sloveniji, 1509 m prosto: 1. 20:41,0 Piirc (Ilirija) 2. 20:57.0 Goršič (Ljubljana) 3. 21:29,1 Košnik (Triglav) 4. 21:38.5 Zrimšek (Kamnik) 5. 21:53-,2 Šnabl (Kamnik) 6. 22:36.0 Brinovec (Triglav) 7. 22:45.7 Purgar (Triglav) 8. 23:00.5 Poljanšek (Ljubljana) 9. 23:04.2 Golnar (Triglav) 10. 23:19.7 Chvatal (Triglav) Povpreoe-k 19541: 24:10.7 (22:08.5')« Pirc sicer ni dosegel svojega lanskega rekorda, kljub temu pa mu je to zadostovalo, da se je uvrstil na državnem prvenstvu med prvo šesterico. Goršičev rezultat, postavljen v sladki vodi, ki ga je dosegel v nepoznan] borbi s Pircem v Krškem, je njegov letošnji največji uspeh v crawlu. Nič manjši ni uspeh — še lani začetnika — Košnika. Kamnik je dobili kar dva rezultata pod 22 minut. Ostala kranjska četvorka, skupno s Poljanškom, ki je letos presedlal na nov slog metuljček je dosegla svoje osebne rekorde. Blizu rekorda Zadnja leta smo o.pažali, da v prsnem slogu stagniramo, To je bila predvsem posledica dlejstva, da se je v prvem slogu starejša generacija dalj držala na površju, vendar svoj.ih rezultatov ni več izboljševala. Danes sta se v diesetorici obdržala le še dva predstavnika starejše generacij® (Cerer, Hočevar), pa še ta sta že potisnjena v ozadje. V deseterici imamo 6 mladincev, kar daje prav gotovo osnovo za napredek tudi v bodoče. 200 m prsno: ,i 1. 2:53.4 Pelc (Ljubljana) 2. 2:55.3 Zrimšek (Kamnik) 3. 2:59.0 Kanc (Ilirija) 4. 3:00.8 Sodja (Ljubljana) 5. 3:01.0 Birandner M- (Branilk) 6. 3:022 Kobi (Triglav) 7. 3:02.6 Poljanšek (Ljubi'jama) 8. 3:03.6 Dobrovoljc (Kamnik) 9. 3:04.3 Cerer (Kamnik) 10. 3:04i.6 Hočevar (Ljubljana) Povpreček 1954: 3:01.9 (3:00.7). Pelc je med vsemi tekmovalci po-kaz-a-1 na [večji napredek. Kamin,vca-nu Zrimšku ' je prevzel primat v Sloveniji, nekajkrat izboljšal mladinski rekord in se tesno približal republiškemu rekordu. Če lahko sklepamo po njegovi nadarjenosti,, nra v prihodnji sezoni ta trofeja ne sme uiti, Zrimšek je svoj lanski rezultat popravil za sekundo, čeprav je med sozomo v formi precej nihal, Kanc je ponovno dokazal, da bi z resnim treningom lahko še uspešneje posegel v borbo za najvišji naslov v Sloveniji, Odkritje letošnje seizone med prsači pred" sta vi ja Sodja, ki se je po dveh mesecih treninga tesno približali meji treh minut. Branlner je verjetno posvetil večjo pozornost hrbtnemu slogu, le tako si lahko razlagamo njegovo nazadovanje v prsnem slogu. Vrh je nazadoval Edina disciplina, kjer simo v vrhu občutno nazadovali (lani trije plavalci pod 2:55.0), je 290m metuljček, Zahvaljujoč se predvsem srednjemu in spodlnjennu delu lestvic® je povpreček deseterice še vedno boljši kot lani. Tudi v tej disciplini zasledujemo izmenjavo generacij im se starejša (Tratnik, Cerer« Žvokelj) polagoma umika mlajšim močem, 200 m metuljček: 1. 2:59.0 Zrimšek (Kamnik) 2. 2:55.3 Poljanšek (Ljubljana) 3. 2:59.0 Tratnik (Triglav) 4. 2:59.7 Clerer (Kamnik) 5. 3:02.6 Pelc (Ljubljana) 0. 3:02l.7 Dobrovoljc (Kamnik) 7. 3:09.9 Žvokelj (Ilirija) 8. 3:05.3 Arnšek (Triglav) 9. 3:06.4 Turk (Ljubljana) 10. 3:12l8 Lukman (Ljubljana) Povpreček 1954: 3:04.9 (3:02.7). Po blestečih uspehih v lainski sezoni smo od Zrimška letos pričakovali naravni razvoj, vendar j® prav v »svoji« disciplini zatajil' Medtem ko je bil lani neomejen gospodar med meiuljčkairji v Slove- Kamničan Zrimšek je v metuljčku šie vedno na 1. mestu, vendar se nuj je mladi Poljanšek nevarno približal ni1 ji, je letos v novincu Poljanška dobil resnega tekmeca, ki mu j® celo odvzel republiško prvenstvo-Poljanškov vzpon i.z lanskega začetna ka — crawlista, v letos enega najboljših slovenskih 'metuljčkar-jev, ki se je celo uvrstil na držav-niem prvenstvu med finaliste, predstavlja velik podvig. Pelc, ki je te progo plaval bolj »mimogrede*1 ■daje velike upe, da bo kaj kmaj11 zaplaval pod 3:09.0. Dobrovoljc j® soliden plavalec, ki iz leta v let® stalno napreduje. Arnšek je pr®1! koncu sezone uspešno zamenja1 svojega klubskega tovariša Tratnika, kateremu je prav na repubb" škeni prvenstvu tako spodletelo, da se ni uvrstil med finaliste, Edini slabši povpreček V vseh moških disciplinah bel®* žimo edinole v hrbtnem slogu slabši povpreček deseto-rice kot la®1: To je nekolika posledica odsotnost1 -lani najuspešnejšega tekmovalo® Polana, ki je letos pspoilinoma zapustil plavalne vrste, nekoliko P® zaradi slabših rezultatov lani bob uspešnih tekmovalcev Bogataj®’ Gašperina in Lundra. Neprijetn® deluje tudi to, da med vso deset®/ ric-o najdemo le dve novi ime®1, (čolnar, Drofenik), ki sta se ui.p®' letos preriti med slovensko »elit®* 100 m hrbtno: 1. 1:12.6 Goiršič /'Ljubljana) 2. 1:15.2 Bramdiner M,. (Branik) 3. 1:17.4 Bogataj (Kamnik) 4. 1:17.4 Gašperin (Ljubljana) 5. 1:18.2 Umek (Ilirija) 6. 1:21,2 Golnar (Triglav) 7. 1:23.7 Jarc (Liub.lja.na) 8. 1:213.8 Drofenik (Branik) 9. 1:23.8 T.u.nidner D. (Ilirija) 10. 1:21,4 Birandneir D (Branik) Povpreček 1954: 1:18.4 (1:19.8). Goršič je uspešno zamenjal P®'®' na jin se za las približal republišk" mu rekordu, Na državnem prvenstvu je potrdili, da spada v Jr. najboljših jugoslovanskih hrbtas®/ Pri jetno je presenetil letos Bra® ^ ner mlajši v hrbtnem slogu. čepr®-smo mislili, da bo njegov raz';^ bolj obrnjen v prsmi slog. Bogataj in Gašperinu se je letos »zata^ nilo«, upamo, da to še me ponn* njun višek zmogljivosti. Umek j i v svojih rezultatih že stab-it zasidral pod 1:20.0. [zgleda, da b® Kraniča.n.i v Ootnariu dobili Prv-<Č0. plavalca, ki bo zaplaval pod Za svojo mladost ie s svojimi zinita t; prav prijetno presenetil Jj. maj 14-letni Mariborčan Drolc® Eopet £č&£lUi-16'45mJ NEDNAROD Ruska atletinja Galina Zibina je v Moskvi ponovno izboljšala svoj svetovni rekord v metu krogle na 16.45 m. S tem rezultatom je svoj dosedanji rekord popravila za 13 cm. Mlada nogometna reprezentanca Anglije 3e v Londonu premagala odgovarjajoče tooštvo Nizozemske s 3:1. Evropski prvak pol težke kategorije Netilec Gerhard Hecht je v Dortmundu po točkah premagal svojega rojaka Neu-hausa, nekdanjega evropskega boksarskega prvaka težke kategorije. Teniška reprezentanca Danske je v Oslu porazila najboljše teniške igralce Norveške s 4:1. Italijanski rekorder v metu diska Con-solini je vedno boljši. Sedaj je na tekmovanjih v Cataniji dosegel novo rekordno znamko 56.31 m. Košarkarska reprezentanca Madžarske jo v Lyonu premagala mestno reprezentanco z 68:63 (38:32). Lastnik teniškega cirkusa Jack Kramer je sporočil, da je avstralski teniški igralec Rex Hartwig pristal na sodelovanje na njegovi 15-mesečni turneji po svetu, zakar je poleg stalnih dohodkov dobil še 30.000 dolarjev. Turneja profesionalcev se bo pričela prihodnji mesec v New Yorku, igrali pa bodo Kramer, Trabert, Segura in Hartwig. Iz raznih plavalnih tekmovanj po ČSR p^r^čajo o naslednjih boljših- rezultatih: 400 m: Badvvre 4:54.4, 100 m hrbtno: Ba-čik 1:07.3, 200 m metuljček: Gerthofer 2:39.5, 200 m prsno: Skovajsa 2:46.0, ženske — 400 m: Skupilova 5:29.3, 100 m metuljček: Skupilova 1:19.4, Subrova 1:21.5, 200 m prsno: Helesikova 2:57.2. Po novih tabelah za mnogoboje je najboljši tekač na svetu v letošnji sezoni Madžar Istven Rozsavolgyi, kateremu prinaša njegov rezultat 5:02.2 v teku na 2000 metrov 1504 točke. Sledi mu svetovni rekorder na 5000 m Sandor Iharos s svojim rezultatom na 5000 m, ki je vreden 1388 točk, naslednje mesto pa si delijo Ihaios, Tabori in Nielsen s svojim rezultatom 3:40.8 v teku na 1500 m. Odlični rezultati v Sofiji Nadaljevanje velikega mednarodnega atletskega tekmovanja v Sofiji je prineslo še naslednje rezultate — 200 m: C-oI-dovanyi (M) 21.4, 400 m: Mann (V. Nem) 48.5, 1500 m: Tabori (M) 3:46.6, Lcwandow-ski (P) 3:47.6, 10.000 m: Szabo (M) 29:29.4, Krizskowiak (P) 29:32.2, Ulsperger (CSR) 29:33.8, 110 m ovire: Veselsky (CSR) 14.5, Opris (Rom) 14.5, daljina: Zlatarski (Bel) 7.32, troskok: Kirčev (Bol) 15.24, palica: Adamcyzk (P) 4.40, krogla: Mihalfi (M) 16.46, kopje: Sildo (P) 74.98, kladivo: Rut (P) 59.79 — ženske 200 m: Kobler (V. Nem) 24.3, 800 m: Kazi (M) 2:09.4, 80 m ovire: Kobler (V. Nem) 11.1, višina: Balas (Rom) 163, krogla: Tews (V. Nem) 14.93, disk: Tews (V. Nem) 48.29, Mihajlova (Bol) 46.50. //Z morskih globin Se vedno nisva srečala nobenega morskega psa. Pač pa sva naletela Ha več barakud, požrešnih rib, ki Se jih domači bolj boje kot pa morskih psov. Gustavu je uspelo, da je s čudovito lahkoto harpuni ral kar tri zapovrstjo. Zadnja je merila več kot meter. Moj prijatelj je že precej navajen na te strašne živali. Čestokrat jih je opazoval in si izdelal celo precizno tehniko. »Barakuda«, mi je razlagal Gustav, >je v resnici strahopetna in Podla žival. Napade vedno nepremično telo in sovražnika, ki kaže strah pred njo. Cim planeš proti njej, se umakne in izgine«.. Gustav ima prav. Večkrat sem imeli priliko prepričati ec o tem. Vsakokrat, ko sem hotel barakudo Rimati od blizu, sem se monri precej truditi, da sem jo obdržal v objektivu. Ze v Braziliji mi je z v$o naglico zbežala, ko sem jo hotel filma ti od spredaj. Ce torej h čete harpunirati barakudo, vas ne bo skušala napasti, Pač pa bo zbežala. Toda filma ti je re precej težavneje. Paziti je treba, da živali ne prestrašite, pri tem pa Sledati, da ne šavsne po vas. Vedno postopam na isti način. Cim ribo opazim, obstanem in se delam mrtvega. Tedaj se mi popolnoma približuje. Plava sunkoma, na široko odpira svoj gobec ? grozečimi zobmi in ga nato mahoma zapre. Mogoče si barakuda na ta njen lasten način že v naprej obhzuje ustnice. Pritisnem na spro-Zl|lec. Brž ko se začuje rahlo brne-11J e, se riba okrene in zbeži. Teža-va v tem trenutku je, obdržati jo v aparatovem vizirju. T Pri sprehodu južno od otoka ^ourtue nisva srečala pričakovanih morskih psov, pač pa sem posnel nekaj zanimivih prizorov s sitrašni-' b a raku dam i. Toda nisem hiil zadovoljen. Hotel Sem 'odkriti še druge večje ribe! Po povratku v Port-au-Prince sva Načela proučevati podvodne zemlje-Vlde, Odkrila sva obsežno planjavo Diepreglobokih vodnih čeri, na širokem morju proti otoku Gona-Te: Fregate du Croissant. Sklenila sva oditi na večdnevno ekskurzijo. Polkovnik Bayard je Poslal povelje Toussant-Louvertiu-r®u, naj naju spremlja. Udobno bo-spala v oficirski kabini in po P-iuel jitem tuširanju bova vsako lutro že na vse zgodaj na svojem Oeilovmem miestu. Bolj ko se je na-Va ladja približevala, vedno vidnejši je postajal majceni otoček, ki se no dviga več kot en meter nad Borjem. Koče ribičev se drenjajo na tem Nogometna prvenstva evropskih držav ŠVICA — 9. kolo: Grasshoppers : Ba-sel 4:2, Lausanne : Schaffhausen 1:0, Urama : Fribourg 2:0, Lugano : Chaux de Fonds 1:1, Bellinzona : Chiasso 4:2, Young Boys : Ztirich 4:2, Grenchen : Servette 1:3. Lestvica: Grasshoppers 15, Chaux de Fonds 15, Young Boys 11, Lausanne 10, Basel 10, Schaffhausen 10. FRANCIJA — 12. kolo: Racing : Lens 0:1, Nancy : Reims 1:4, Sochaux : Mona-co 3:1, Toulouse : St. Etienne 2:2, Lyon : Marseille 1:1, Strasbourg : Nimes 2:1, Nice : Bordeaux 2:0, Sedan : Metz 4:2, Lille : Troyes 4:0. Lestvica: Nice 18, Lyon 16, Lens 16, St. Etienne 15, Račing 15. BELGIJA — 8. kolo: Anderlecht : Da-ring 4:0, Gantoise : Charleroi 1:1, Standard : Liege 7:1, Thor : Berchem 6:0, Beerschot : Antvverpen 3:1, Tileur : Li-erse 4:1, Mechelen : Nois 5:1, USG : Bee-ringen. 4:2. Lestvica: Lierse 11, Standard 11, Anderlecht 11, Mechelen 11. AVSTRIJA — 9. kolo: Wacker : Kap-fenberg 5:0, Austria (G) : Stadlau 1:2, Rapid : FC V/ien 2:1, Admira : Sturm 1:0, Sportklub : Austria (S) 3:3, Simme-ring : Vienna 3:2, GAK : Austria (B) 1:4. Lestvica: Vienna 14, Wacker 14, Rapid 14, Austria (D) 13. Škotska: Wa!es 2:0 V Glasgowu sta se pomerili nogometni reprezentanci Škotske in Walesa v tekmovanju za britansko prvenstvo. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov z rezultatom. 2:0 (2:0). Nogometni prvak Sovjetske zveze moskovski Dinamo je svojo prvo tekmo v Angliji izgubil. V Wolverhamptonu ga je premagalo domače moštvo pred 60.000 gledalci z 2:1 (1:0). Rezultati 5. kola prvenstva Italije v košarki: Motomorini : Varese 64:56, Tri-estina : Pavia 65:60, Stelle Azurra : Gira 61:69, Virtus : Roma 64:50, Benelli : Bor-letti 58:55, Gama : Reyer 62:60. Lestvica: Gira 9, Virtus 8, Benelli, Varese 6, Čarna 6, Triestina 6. Mathias se je prezgodaj poslovil cev v Cacapouli. Kaže, da je ta žival, kuhana in primerno pripravljena čudovita jed. Dno Fregate du Croisant skriva neizčrpna skladišča teh lambisov, ki so »Caeapouiča-nomj prava poslastica. Pojedo jih strahotne količine in to že več rodov sem. Prazne školjke mečejo v edino na isto mesto, da zvišajo isti del čeri, ki sega do vodne površine. Otok se je postopoma zvišal: sedaj gleda iz morja za dober meter. Cacapoule jo verjetno edina vas na svetu, zgrajena na tako navaden način. Lesene koče se v lepem redu vrste na obeh straneh ulice. Bana-novi listi jim služijo za streho. Pik ob obali ščiti ograja iz kolov veliko povodno shrambo laimbisov. Z ozirom na količino, ki jih prebivalci vsak dan porabijo, sem izračunal, da bo Cacapoule dosegla v 20 letih 2 višine. Kaže, da je geslo caca-poulčanov > v edino višje«. Podala sva se v izredno mirno vodo. Tukajšnji podvodni svet se lahko primerja z iroqu.aš.kim, le da je tu več koral in školjk bisernic, kierne nisva nikjer zapazila, pač pa mnogo barakud, med njimi precej več kot ?m dolgih. Zadovoljna sva se vrnila^ v Portali - Prirnce. Prinesla sva odlične filmske posnetke in odkrila edinstveno vas na svetu. Nisva pa mogla mirovati. Že sva se pripravila na novo ekspedicijo. Dosegel sem, da naju je ladja odpeljala za 3 dni na otok Gonave. Sreča nama je bila naklonjena. Že koj prvi dlan sva presenetila 2.50 m dolgega morskega psa, k, je počival na dinu 8 m globoko. Hotel sem filmati, kako ga bo Gustav ujel. Zmenila sva se* da se bova potopila tako, da bo žival med menoj in njim. Na ta način siem dobil v vizir žival in lovca. Kako gibčno in spretno se je Gustav približal živali in izstrelil vanjo svojo harpuno. Kmalu nato je bil morsko pes v barki z nama. Naslednje jutro sva se odpravila k Poj n te Fantaspue na otoku Gonave. Čim sva prišla tja, sem vložil v kamero nepremočljiv okrov, Gustav pa se je medtem že potopil. Kmalu se je pokazal na površini; »Pohiti,« mi je zaklical. »To je res fantastično. Pridi pogledat!« Končal sem priprave jin skočil v morje. V popolnoma prozorni vodi so krožili trije morski psi, barakude in desetine tarpomov. Res, p ra v j velikanski akvarij. Nam ognil sem Gustavu, naj na- v »Partizanu« razpuščena nogometna sek- pade najbližjega morskega .psa. Po- =«= Dvakratni olimpijski zmagovalec v deseteroboju Amerikanec Bob Mathias se je preteklo leto poslovil od atletike, čeprav bi imel še na prihodnjih olimpijskih igrah zelo velike možnosti za osvojitev zlate medalje v deseteroboju. To je dokazal nedavno v Teheranu. Mathias je namreč trenunto na tako imenovani »Turneji dobre volje«, obiskuje razne azijske države in predava o športu ter zlasti o atletiki. V Teheranu je srečal nekdanjega svetovnega rekorderja v skoku v višino, danes že preko 40 let starega črnca Da-veja Albrittona, ki trenira perzijske atlete. Albritton je Mathiasa pregovoril, da se je pojavil tudi na tekališču in nastopil v petih disciplinah. Brez kakršnegakoli treninga je bivši svetovni rekorder dosegel rezultate, ki ga že danes uvrščajo med favorite deseteroboja v Melbourneu, seveda, če bi tam sploh nastopil. Odlični ameriški atlet je dosegel naslednje rezultate — 100 m: 10.8, 110 m ovire: 14.9, palica 3.78, krogla: 13.78, disk 49.23. V okviru madžarskega prvenstva v atletiki je v hoji na 30 milj zmagal Antal Roka v času 4;20:10.6, kar je sicer boljše od uradnega svetovnega rekorda Šveda Ljunggrena, vendar je njegov rojak So-mogyi dosegel v letošnjem letu že skoraj 2 minuti boljši čas. Na prvenstvu Sofije je bil najuspešnejši skakalec v daljino Slavkov, ki je dosegel z znamko 7.47 m nov bolgarski rekord. Med ženskami je bila prav tako z novim rekordom najuspešnejša metalka diska Mihajlova z rezultatom 45.58. V Erivanu se je ruski metalec krogle Ovsepjen z metom 17.17 m na 3 cm približal ruskemu rekordu,ki ga drži Gri-galka. Preko 20.000 gledalcev je prisostvovalo prvemu dnevu velikega rnednarodneg; atletskega tekmovanja v Sofiji. Na start’ je bila cela vrsta odličnih atletov, ki p: zaradi po dežju razmočenih naprav i mehkega tekališča niso mogli doseči boli ših rezultatov. Najvažnejši rezultati — 100 m: Goldovanyi (M) 10.7, 800! m: Rc zsavolgyi (M) 1:51.6, 5000 m: Iharos (M 14:14.6, 400 m ovire: Savel (Rom) 52.7, vi šina: Seter (Rom) 195, disk: Szecsenyi (K 51.28, ženske — 100 m: Kobler (V. Nem 11.9, daljina: Jolikova (Bolg) 5.83, kopje Figvver (P) 49.25. Hokejisti so že začeli Pri nas sicer še nismo videli ledu, zat< pa je po drsališčih širom Evrope hokej ska sezona že v polnem teku. V Pragi s' mednarodno sezono otvorili s tekmo me domačim Spartakom in Zurcher SC, 1 se je končala z zmago domačinov z 12:J Ista nasprotnika sta kasneje odigrala š-drugo tekmo v Kolinu in tokrat so Ceh zmagali kar s 15:1. Češka hokejska zveza je že določila ka der, iz katerega bodo sestavili državm reprezentanco za različna meddržavn: srečanja, kakor tudi za olimpijske igre Zaenkrat je govora o naslednjih igralci!: vratarja: Hanzl in Kolouch, hranilci: Gu Tikal, Vlastimil Bubnik, Kasper in Ba cilek, napadalci: Vladimir Bubnik, Bar ton, Danda, Pantuček, Zabrodsky, Hej s man, Prosek, Starši, Vanek in Sedlak. V zadnjih dneh sta se hokejski repre zentanci Švedske in Norveške kar dva krat pomerili. Obe tekmi sta bili v Stock holmu in obakrat so zmagali Švedi, prvi-s 7:2, drugič pa z 10:2. Priprave za CORTINO Robert Faure, tehnični izvedenec FIS za smuk in slalom, si je ogledal naprave v Gortini in po svojem obisku izjavil tole: »Zelo pogosto sem v zadnjih dveh letih prehodil pobočja v Gortini in tako poznam po njihovi pomembnosti vsa dela. Vsakokrat sem ugotovil, da si organizatorji zelo prizadevajo, da hi dela dokončali. Ne oklevajo tudi pri uporabi največjih sredstev in nobene podrobnosti niso spregledali. Dela, ki so jih izvedli na okoliških hribih bodo po tem, ko bo sneg pokril Gortino izgledala morda nepomembna v primerjavi s vsemi ostalimi objekti. Malokdo bo vedel koliko iruda je bilo treba vložiti za dogoto /itev vseh prog. Edina priča bodo nove žičnice, ki jih sedaj dokončujejo. Januarja 1955 je elita evropskih smučarjev spoznala proge v Gortini. Organizatorji so potem še upoštevali razne pripombe in sedaj so proge dokončne. Ali bodo perfektne? Počakati moramo konec iger, da dobimo odgovor. Lahko pa že sedaj rečem, da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče. Ce je še kje kaka napaka, je to pač zaradi konfiguracije tal, ki je nič ne more spremeniti. Hribov namreč ni mogoče preobrniti. Prepričan pa sem, da je bil dosežen namen In da je zagotovljena popolna izvedba alpskih tekmovanj. Tekme bodo v najboljših možnih pogojih, pa čeprav bi bilo manj snega kot v januarju 1955.« Organizacijski odbor olimpijskih iger sprejema vedno več prijav za igre. Tako so poslale ZDA prijavo, iz katere je razvidno, da bodo nastopili ameriški športniki v prav vseh disciplinah, razen v ženskem teku in ženski štafeti. Za hokejski turnir se je doslej prijavilo 11 držav in sicer: Avstrija, Kanada, CSR, Norveška, Poljska, Švedska, Švica, Sovjetska zveza, ZDA, Italija in Nemčija. V zadnjem mesecu smo poročali o pripravah smučarjev najrazličnejših držav v polne* razmahu za bližnje olimpijske igre. Sedaj so prišli do nas tudi prvi glasovi o pripravah Švicarjev. V znani športni šoli v Magglin-genu se je zbrala švicarska elita na kondicijskem treningu. Tokrat so najboljši švicarski tekmovalci vadili predvsem gimnastiko, preizkušali svoje moči v nekakšnem teku z najrazličnejšimi zaprekami in »suhem slalomu«. Poleg tega so se pridno udejstvovali tudi kot drvarji, kar naj bi kondicijo še povečalo. Tudi letos bodo Švico v Gortini po vsej verjetnosti zastopali že preizkušeni, deloma tudi starejši tekmovalci. Glavni kandidati za državni dres so pri alpincih še vedno bivši svetovni prvak Schneider, dalje Ju-len, Rey, Forrer, Perret, deloma pa tudi mlajši Fellay, Staub, Ruedi in drugi. Predsednik švicarske smučarske zveze in izvedenec FIS za teke Sigge Bergman si je v Gortini ogledal proge za teke predvsem v zvezi s protestom finske smučarske zveze, ki je trdila, da zadnji kilometri proge za tek na 15 km ne ustrezajo mednarodnim pravilom. Bergmann je po ogledu prog izjavil naslednje: »Skupaj z vodjema tekmovanj v tekih, sem prehodil ta del proge in pri tem ugotovil, da se sedanja proga nekoliko razlikuje od one proge, katere profil smo videli na zadnjem zasedanju komisije za tek pri mednarodni smučarski zvezi. Zadnji kilometri so sedaj dovolj raznovrstni in poleg nekaj padca imajo tudi dovolj ravnine in vzpona. Naj še dodam, da so vse proge v Gortini napravile name zelo do-bervtis. Zelo skrbno so pripravljene in zagotavljajo regularne borbe. Podpolkovniku Fabreju in njegovim pomočnikom lahko k dosedaj 9pravljenemu delu samo čestitam.« Kaj je najbolj zabolelo Norvežane pred Na Vrhniki ie razgibano živlienie Športno društvo Usnjar iz Vrhnike je začelo z delom pred enim letom in že v tem času doseglo prav lepe uspehe. Pred ustanovitvijo tega društva je bila noviila sva mam e ver, ki se je prejšnji dam tako dobro obnesel. Vilovil i ____________ sem prizor v vizir, pritisnil na spro- »to6ku, ’kT'lprevladn jte 'nad " čermi žilliec, stresel kamero . Nič ni po-Vs® Fregate diu Cekruassaut. Vrgili magalo. Kamera ni stekla!... bpla- - • - - - • ’ -----vala sva na površje, da bi pregledal to salamensko š>katlo! Odprl sem jo, s®o sidro ob predvidenem manevri-ranju med čermi. Da bi prišli v to Neverjetno naselje, smo spustim čoln v morje. . ... slikoviti čolni z dvojnimi _ jadri »o križarili okoli otočka. Moja kamera je neprestano brnela. Ta oto->e bil presenetljiv. Na prostoru na 20 m živi kakih 50 ribičev z 2enamj in otroci. Svojo vas so ime-novali Cacapoule. Nekaj kilorne-tr®v od tod je še manjša vas in Dojena na isti način. Imenuje se: ros-Propje . čares neverjetna je sestava tal O&a Cacapoule. Vse koče ribičev totie na podstavkih iz laimbi sov. 1 U razložim: v, Lannbis je neke vrste velika to oljk a. ki tehta skoraj 2 kg. Meh-1,zec v njej je glavna hrana ribi- spet stresel, nič. Motorček ni deloval. . Bil sem besen. Ravno sedaj, ko bi posnel senzacionalen prizor. Morda je bilo tako bolje? Mogoče bi se ne izteklo vse srečno* slaba tolažba! Več dni sem porabil, da sem kamero očistil drobcev soli, ki so zašli; v notranjost motorčka. Gustav me je popeljal k pečinam Ca-racole, ki jih je odkril med mestom Cap Haiti en in m e jo Dominikanske republike. 'Voda je tu tako čista, da se zdi, kot da mirujoče ribe vise v zraku. Bil sem na višku zadovoljstva. Lahko bom filma!. (Dalje prihodnjič) nlm kolektivom vrhniške Usnjarne novili ŠD Usnjar. V začetku je društvo imelo samo nogometno sekcijo, kmalu pa so se pridružili še šahisti in namiznoteniški igralci, pa tudi smučarji. Nogometaši so začeli s tekmovanjem v ljubljanski nogometni podzvezi in so dosegli zadovoljive rezultate. Prav tako lahko pohvalimo šahiste in namiznoteniške igralce. Pozimi so začeli z udejstvovanjem še smučarji, ki so dobili zadostno opremo iz Industrije Usnja. V letošnji sezoni so se znova odlikovali nogometaši, ki so sodelovali po končanem spomladanskem delu prvenstva na pokalnih turnirjih in odigrali tudi več prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki. Od petih prijateljskih tekem so na svojem igrišču zmagali štirikrat, eno tekmo pa so igrali neodločeno. Pionirsko nogometno moštvo tekmuje v slovenski ligi in čeprav dosedaj ni doseglo vidnejših uspehov, sl je vendarle nabralo lepih izkušenj za prihod-njost. Na pobudo »Partizana« iz Loga je Usnjar organiziral nogometno tekmovanje za »Ušhjarjev« pokal, kjer tekmujejo članska ln pionirska moštva društev lz vrhniške okolice. Zmagovalec med člani bo prejel lep pokal, najboljše pionirsko moštvo pa spominsko zastavico. Na tem tekmovanju sodeluje tudi drugo moštvo Usnjarja in pionirji. Po končanem delu jesenskega tekmovanja so pionirji na prvem, drugo moštvo Usnjarja pa na drugem mestu za »Partizanom« iz Loga. Usnjar po svojih močeh podpira okoliška društva in klube. Nekateri starejši igralci trenirajo moštva lz bližnjih krajev, društvo samo pa podpira revnejše klube z opremo. Usnjar ima .torej velike zasluge za razgibano športno življenje v okolici Vrhnike. Vendar pa je članstvo ugotovilo, da brez trenerjev lepših uspehov ne more biti. Nogometaši trenirajo v polni sezoni pod vodstvom enega Izmed igralcev, pozimi pa so sploh brez treninga, razen tistih, ki smučajo. Uprava »Partizana« nogometašem Usnjarja ni dovolila preteklo zimo treningov v telovadnici, dvorana, ki pa jo je ponudila ZB, pa je za treninge neprimerna. Pohvaliti pa moramo Industrijo Usnja in njen sindikat, ki dajeta Usnjarju večino finančnih sredstev. Tudi ZB pomaga predvsem namiznoteniškim igralcem s tem, da jim nudi dvorano za treninge in nastope. Uprava kluba zasluži vso pohvalo, predvsem pa tov. predsednik Rozman Janez, pa tudi drugo članstvo, ki je požrtvovalno in disciplinirano. Ce bo Usnjar nadaljeval tako kot je začel, potem bodo sledili še lepši uspehi. K- A. letom dni v Falunu? Predvsem Izgubr primata in istočasno vseh treh medal v specijalnih skokih. Vsi štirje Norvežan so se sicer uvrstili med prvih osem, met prve tri pa nobeden. Letos si hočejo Norvežani zopet priboriti medalje v skoki! in zato so že pred dalj časa začeli z zelc vestnim treningom. Na skakalnicah t Lasgardsu, Vindromu in Trambergu, k-dovoljujejo skoke okoli 65 m so že ab-solvirali skupne treninge s precejšnjin številom skakalcev. Kasneje se bodo skakalci preselili! v Drontheim in Oslo. Odločitev, kdo bo zastopal Norveško n; olimpijskih igrah, pa bo padla na tečaju ki bo od 26. decembra do 1. januarja \ Lillehammerju. Tudi tekači in tekmovalci za kombinacijo niso nič manj »v treningu«, čeprav polagajo tu več pozornosti na individualne priprave. Olimpijskf zmagovalca Hailgeir Brenden in Martii Stokken ter. svetovni prvak Sverre Ste nersen se tudi v Gortini ne nameravajc zadovoljiti s slabšimi mesti. Vesti iz Maribora Popularni trener Branika Pepo Kirbi je prevzel vodstvo treninga NK Kovinar Tezno. Upravni odbor mariborske nogometne podzveze je znižal kazen igralcu Paniču članu NK Maribor, od 1 leta prepoved igranja na 3 mesece. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je teniški klub Branik moral odpovedal tradicionalni mednarodni turnir in take zaključil tekmovalno sezono celo brez je senskega internega turnirja. Zanimanje za delo v klubu je močno popustilo, ke so se funkcionarji naveličali brezuspeš nega moledovanja za podpore. Najboljša mariborska atletinja, rekor derka in državna reprezentantka, Marij Knez, je zapustila vrste Maribora in st prijavila za ljubljanski Odred. Szepesi zmagovalec Tekmo vam je za natmiiznotenišk« prvenstvo Jugoslavije v Beograd je v nedeljo kasno zvečer prines! precej presenečenj v zaikljiučmii srečanjih. V finale prj moških po sameizno sta se uvrstila Rom ui Gantner in Madžar Szepesi. Prvi ji premagal Angleža Leacha 3:1, Mad žar pa našega Dolinarja tudi 3:1 V finalu je zmagal Szepesi, kj j< poraizil Gaintmerja s 3:2. Tudi pr moških dvojicah Jugoslovani nis< dosegli več kot 2. mesto. Dolina i in Harangozo sta v finalu podlegli madžarski dvojici Gyetvai-Szepes z rezultatom 3:1. Rezultati ostalih finalnih srečanj — ženske posamezno: Ros e a mu (Romuni ja) : Kocziair (Madžarska) 3:1, dvojice: R. Rowe-D. Rowe (Angltija) : Roseainiu-Zellen (Romunija) 3:1, mešana dvojica Štipek-R.Rowe : Leaeh-D. Rowe 3:0 ,ETO X ; Štev. 46 lail M zaslužili zmage STRELSKI DVOBOJ (Nadaljevanje s 1. strani) KOT BI TRAJALO ČETRT DRE Dogodki na igrišču so se začeli vrstiti z veliko naglico. Komaj ‘so imeli začetni udarec Francozi, že so Jugoslovani prevzeli pobudo in začeli s pravimi žonglerskimi akcijami, tako da je vse kazalo, da bodo domači reprezentanci od Jugoslovanov povsem »povoženi«. Vukas je delal prave vragolije na igiišču in kar po dva Francoza sta stalno »visela« na njem. Milutinovič ga je varno posnemal in odlični vratar francoske reprezentance Remetter je imel mnogo priložnosti, da pokaže svoje sijajne sposobnosti. Razpoloženje gledalcev je bilo neverjetno. »Uuu . . . ooo . . . uuuu« je bučalo med množico, kajti Jugoslovani so zadivili še tako kritičnega opazovalca. Horvat je bil pravi »kralj« v kazenskem prostoru. Kopa in Glovacki sta se zaman zaletavala vanj. Uspešno je čistil vse okoli sebe, skratka zadovoljni smo bili z njim in z vsemi našimi igralci. Tako je minul prvi polčas neverjetno hitro, zdelo se nam je kot da je trajal le bore četrt ure. Toda kljub vsem napadom se je ta del igre zaključil le z 1:0 v korist Jugoslavije. . . . DO 87. MINUTE Ta minuta je bila usodna za zaključek tekme. Beara, ki je sicer ves čas tekme branil dokaj sigurno, je bil tokrat nespreten. Francoz Louis je v loku podal žogo pred vrata Jugoslovanov. Tam se je znašel Marcel, ki je žogo prestregel z glavo in jo usmeril proti vratom. Beara je sicer to žogo v padcu vlovil, toda tako nespretno, da mu jo je Piantoni izbil v mrežo. Francozi so dosegli izenačenje, s tem pa seveda povzročili nepopisno veselje med gledalci. Čast Francozov je bila tudi tokrat rešena, odšli so neporaženi z igrišča. NAJRAZBURLJIVEJŠI TRENUTKI' kakor Zebec, za njim pa takoj Horvat, Vukas, Milutinovič in Boško v. .We vrste so delovale povezano, videlo pa se je, da Horvat v obrambi še vedno največ pomeni. Znal je povezati krilsko vrsto med seboj, hkrati pa tudi obrambo z napadom. Tudi oba branilca sta svojo nalogo dobro opravila in tudi Beara je bil zelo zanesljiv, čeprav je kriv za prejeti gol. Pri Francozih sta bila najvidnejša Marcel in Marche, v napadu pa Piantoni, medtem ko Kopa in Glovacki nista prišla do izraza. Najboljši pa je bil prav gotovo vratar Remetter, ki je očuval svoje moštvo sigurnega poraza. Bil je požrtvovalen. »UJ-LA-KI, UJ-LA-KI . . .« Izredna igra Jugoslovanov je Francoze povsem frapirala, z njimi vred pa tudi gledalce, ki so prišli na stadion prepričani, da se bodo odvijali dogodki popolnoma drugače, kot so se v resnici. Francozi pravzaprav sploh niso prišli do izraza. Čeprav so bili Kopa ter Glovacki na eni strani, na drugi srtani pa Piento-ni, zelo nevarni, v njihovem napadu ni šlo tako, kot bi bilo treba. Zato se je ves stadion sprostil v zahtevi, naj vstopi v igro Ujlaki in kratkim medklicem je sledilo spontano skandiranje »Ujlaki, Ujlaki, Ujlaki. . .« Zelja gledalcev se ni izpolnila. OH, TA ORLANDINI! Povedati moramo, da je bil tempo igre živahen, hiter in seveda tudi oster. V ostrosti so bolj prednjačili Francozi, saj so se metali našim igralcem kar pod noge, poizkušali pa tudi sicer, da bi jih ovirali. Tako je v31. minuti Marcel zrušil Milutinoviča v kazenskem prostoru prav v trenutku, ko je bil pripravljen za strel na vrata. Verjetno bi tedaj dosegel gol. Toda sodnik Orlandini se za to sploh ni zmenil in ni prisodil enajstmetrovke. Da bi nekoliko »popravil« to napako, je izpregledal takoj za tem prekršek Horvata nad Piantonijem, kar bi moralo biti prav tako kaznovano z enajstmetrovko. Napake Orlandini j a so bile še v mnogih primerih zelo očitne, splošen občutek smo imeli, da vodi tekmo neobjektivno in da navija za francosko reprezentanco. Kot rečeno, je bila to velika igra dveh velikih nasprotnikov. Toda pribiti moramo, da so bili Jugoslovani odločno boljši od svojih nasprotnikov in da so imeli izredno smolo, kajti zmaga bi jim morala po vsej pravici pripasti. Poglejmo kratek film poteka. Ze v 2. minuti se je Vukas znašel sam pred Remettrom in ni izkoristil priložnosti za gol. Remetter mu je odvzel žogo. V 19. minuti je Zebec ostro streljal. Remetter je ta strel v padcu komaj branil, žoga mu je za hip ušla iz rok, toda ponovno jo je ujel. V 24. minuti 1:0 za Jugoslavijo. Po prekršku, ki sta ga naredila Marche in Marcel nad Veselinovičem, je Milutinovič ostro izvedel prosti strel. Remetter je žogo odbil, toda bliskovito se je znašel tik pred njim Veselinovič ter porinil žogo v mrežo. V 43. minuti je bila pred jugoslovanskimi vrati nevarna situacija. Po akciji Piantoni—Glovacki—Ben Tifour je slednji ostro streljal, toda Beara je branil zanesljivo. V 52. minuti je Remetter s krasno parado v mačjem skoku ubranil skoraj siguren gol. V 55. minuti je Horvat kakih 200 m od vrat »položil« Kopo, kar je vzbudilo med gledalci silno negodovanje in žvižganje. Toda to je bila nevarna situacija in ta prekršek je bil edina rešitev, da se v kazenskem prostoru Jugoslavije ni kaj zgodilo. V 60. minuti je Vukas na lep predložek Rajkova z glavo poslal žogo v prečko. V 62. minuti je Kopa nevarno streljal tik mimo vratnice v aut. V 66. minuti je imel Milutinovič izredno priložnost, da bi dosegel gol. Veselinovič mu je poslal žogo tik pred vrata, Miloš pa jo je streljal v Remettra, namesto da bi jo poslal preko njega v prazno mrežo. V 70. minuti je Vukas dosegel gol, ki ga je pa sodnik zaradi domnevnega prekrška razveljavil. Toda vse kaže, da je bila to groba napaka Orlandini j a. O sodniku Orlandini ju ter njegovih dveh pomočnikih se ne moremo izraziti pohvalno. Vse skozi nas je spremljal občutek, da sodijo v škodo jugoslovanske reprezentance. Pri tem pa so delali seveda precejšnje napake. ZAKAJ NISMO ZMAGALI? Ponovno naj poudarim, da so Jugoslovani, vsaj po mnenju nekaterih zaigrali tako, kot letos v Torinu. Imeli pa so izredno smolo in zamudili vrsto ugodnih priložnosti za dosego gola. Nasprotno pa nad Bearo pri golu, ki so ga dosegli Francozi, ni bil storjen prekršek, čeprav so ga Jugoslovani reklamirali. Ob tem golu je bil Beara nezanesljiv. »ZAKAJ NI TRAJALA TEKMA 3 MINUTE DALJE . . .< V izjavah so bili igralci in predstavniki obe hreprezentanc zelo radodarni. Pri Francozih smo izvedeli marsikaj zani- mivega. Pohvalili so igro jugoslovanlkega moštva in bili zadovoljni z doseženim rczul- tatom* Ljubljana, 13. nov. Danes in v Če* .Giaoa« francoskega nogometa, zvezni ka- raj je bil na pobudo ZB Kodeljevo petan Paul Nicolas, je dejal: .Francozi niso dvodnevni dvoboj med »SD Vide igrali slabo, toda Jugoslovani so bili mnogo Pregare in »SD Poljane II«. Vsaka boljši od naših. Jugoslovanska reprezentanca ekipa je štela 15 članov, 10 članic je pokazala doslej najboljšo igro od vseh jn 10 mladincev. Zmagala je »SD Vi-naših nasprotnikov. Naš napad se ni ob- jia Pregare Z 2257:2074 krogi. Naj' nesel zaradi sijajne jugoslovanske obrambe., boljša strelca sta bila Leban in Le-Pibarot, Član komisije za sestavo vepre- tonja, oba s 133 krogi pri ženskah zentrmce je mislil najprej, da smo francoski pa je bila najboljša Grubarjeva S novinarji. Pozdravil nas je takole: .Srečni?, 122 krogi, pri mladincih pa Črnillo-»Ne,< je ba odgovor in predstavili smo se gatr s 12Q krogli. Po končanem tekmo-mu kot jugoslovanski novinarji. Nato je de- vanju so zmagovalci prejeli pohvale jal: .To je vsaj polovično povračilo Franco- jn priznanja. Fatur zov za vse njihove neuspehe proti Jugoslovanom. Vaš Vukas je nogometna veličina Madžarska : Švedska 4:2 in je naredil silen vtis na vse gledalce in Budimpešta, 13. nov. Blizu 100.000 funkcionarje. Jugoslovani so bili vsekakor gledalcev je danes na Nep-stadionU boljše moštvo. Le škoda, da tekma ni trajala y Budimpešti prisostvovalo srečanju vsaj 3 minute dlje...« nogometnih reprezentanc Madžarske Baiteux, trener francoske reprezentance: jn Švedske. Domačini SO tudi tokrat .To je bila najslabšaš igra Francozov letos, slavili zasluženo zmago v razmerju Jugoslovani so briljirali in bi lahko zmagali, 4:2 (2:1). Gole SO dosegli Tichy V 11.. saj so igrali tehnično zelo lepo, mnogo bo- Cgibor V 13. in 59. ter Puskas V 50. Ije od naših.. min. za Madžarsko ter Sandel v 37. Marche: .Ponosni ste lahko na Jugoslovan- ja Lofgren v 56. za Švedsko. Pred sko ekipo. Jugoslovani so naredili velik vtis koncem tekme je kapetan madžar-name s svojo brzino, tehniko in taktiko. skega moštva Puskas zastreljal ka-Milutinovič in Vukas sta bila najboljša.« zenski strel. Tirnanič: .Bili smo boljši, toda nesrečni. Približno 50.000 gledalcev je danes Izkoristili nismo priložnosti, da bi prema- prisostvovalo presenetljivi zmagi no-gali velikega nasprotnika. Igra Jngoslova- gometne reprezentance Bolgarije nad nov me spominja na ono v Torinu., izbranimi nogometaši CSR. V Soft- Vukas: .Morali bi zmagati. Imeli smo jj so namreč zmagali domačini S smolo, igrali smo mnogo bolje kot na Du- 3:0 (1:0). naju, skoraj tako kot v Torinu.« Dve zaostali tekmi južnonemške Milutinovič: .Ni govora, morali bi zma- nogometne lige sta dahi naslednja gati. Bili smo boljši. Sodnik nas je oško- rezultata: Mannheim : Seliivabert dnval.« 4:2, Niimberg : Regensburg 1:1. Ze M 1:1 za Jugoslavije 1 Finci sploh niso bili resni nasprotniki V 78. minuti je bil poškodovan po Jon- nen, Pahman. Split, 13. nov. Igrišče Hajduka. Gledalcev 10.000. Sodnik: Janides (Grčija), mejna sodnika: Eppert in Damjanu iz Zagreba. Finska: Jotkinen, Pajunen, Ndemi-nen, Lintamo, Lek line n, Jalava, Lahti n en, Lelimrsvirta, Hiltunen, Pelto- SIJAJNI REMETTER Pritisk Jugoslovanov ni ponehal tudi v drugem polčasu. Bolj in bolj so oblegali vrata domačih in pri tem mnogokrat ustvarjali nevarne situacije v njihovem kazenskem prostoru. Toda Remetter je zdaj s padci pod noge, zdaj z mačjimi skoki dvigal na noge ves stadion. Za svoje prizadevanje je pobral bučno priznanje in mnoge akcije večkrat neodločnega jugoslovanskega napada so se končale ob njem. Bil je pravi obrambni zid v svojem prostoru. Niti Vukas, ne Milutinovič mu nista mogla do živega. V tem je bilo tudi precej vzroka, da naši napadalci niso povišali rezultata. Seveda so imeli še več priložnosti za dosego gola, toda streljali so mimo vratnic, ali pa v samega vratarja Francozov. quetu Veselinovič in so ga morali odnesti z igrišča, nakar se je vrnil šele v 82. minuti, pa je samo statiral na levem krilu V 82. minuti je bil storjen prekršek nad Kopo. Prosti strel je izvedel Piantoni in poslal žogo točno v stativo. Beara bi tega strela ne mogel braniti. V 85. minuti so Francozi dosegli gol, ki ga pa sodnik zaradi offidea ni priznal. V 87. minuti so Francozi zaradi nespretnosti Beare dosegli izenačenje 1:1 in s tem končni rezultat. Jugoslavija B: Krivokuča, Belin, Radovič, Borozan, J uričko, Pajevič, Kuirtovic, Mujič, Antič, Vidoševič, Herceg (Markovič). ZEBEC ODLIČEN Že v uvodu smo povedali, da je Tirnanič naredil poseben načrt za igro jugoslovanske reprezentance. Zebec je nosil številko 9, pri tem pa igral vlogo drugega srednjega krilca in imel nalogo držati Kopo ter Glovackega. Ta načrt je Tirnanič predlagal na sestanku s tem, da naj igra Vukas na levem krilu. JUGOSLAVIJA B : FINSKA A 8:0 (4:0) Sprva je vse kazalo, da bodo izredno hitri finski napadalci napravili pravi polom v obrambi jugoslovanske reprezentance. Takoj v 1. minuti se je levo krilo gostov prebilo skozi domačo obrambo in podalo žogo levi zvezi Hiltunenn, kii bi skoraj dosegel gol, če ne bi Krivokuča spretno posredoval. Redika priložnost Fincev je torej padla v vodo. Toda tudii domači napadalci, ki so kasneje prevzeli pobudo, so nekaj ubraniti. 6 minut kasneje je isti igralec dosegel tretji gol in s tem tudi bat tritik. Belin je namreč prišel z žogo po desnem krilu in streljal v prečko. Žoiga se je odbila, Vidoševič pa je bil na mestu ter je potresel tretjič finslk-o mrežo. Napadi naših igralcev pa še niso prenehali. Nekoliko ostrih strelov se je odbilo od vratnic, nekaj pa jilh je ubranil finski vratar. Finci vse dotlej sploh niso prišli do izraza, temveč so prvi resnejši prodor naredili v 28. minuti, kar pa jim ni nič pomagalo. Nasprotno je naša reprezentanca po tem golu močno popustila, kljub temu pa je v 44. minuti Antič dosegel 4. gol in rezultat polčasa. Ležernost igralcev naše reprezentance se je nadaljevala tudi v 2. pol- ODREDOV PREPOROD! EKSHIBICIJA MILUTINOVIČ—MARCHE Seveda se Vukas s tem ni strinjal, kaj- minut .kasneje kljub ^popolnemu go- Približno v 53. minuti, po neizkoriščenem prostem strelu Francozov, sta se znašla v medsebojnem dvoboju naš Milutinovič in »stari lev«, levi branilec francoske reprezentance Marche. Milutinovič je naredil tedaj nekaj svojevrstnega, kar se redkokdaj vidi. Skoraj dve minuti je »vrtel« Marcha po mili volji, tako, da so gledalci začeli navdušeno pozdravljati duhovite poteze, nato pa je Marchu uspelo, da se mu je maščeval. Odvzel mu je žogo in izzval pravi orkan navdušenja na stadionu. Kakšnih M minut kasneje so Jugoslovani znova začeli z- žongliranjem. Prav noben francoski igralec jim ni mogel do živega, prikazali so sijajno igro In izvajali, kot temu pravimo v športnem žargonu »ševo«, kar Je znova vzbudilo silno navdušenje med gledalci. Dogodki pa so se razvijali naprej hitro, vse . .. ti hotel je na vsak način igrati na mestu srednjega napadalca. Dejal je: »Ukažite mi, naj grem sedet na klop, pa bom šel tja, samo ne na levo krilo«. Vse upiranj e pa popularnemu »Bajdi« ni pomagalo. Igral je na levem krilu, s tem pa dokazal — in moral tudi sam priznati — da mu to mesto v reprezentanci najbolj odgovarja. Zatorej, Vukas (Nadaljevanje s 1. strani) ne je je po desnem krilu prodrl požrtvovalni Kozinc in lepo oddal na levo stran, tam pa je bil na mestu Vorgič in žoga je bila že tretjič v v bodoče na levo krilo! Pri tem pa je Zebec odigral svojo nalogo odlično. Bil je neprekosljiv, tekal zdaj z enega konca na drugi konec, zdaj razdiral napade Francozov in bil skratka najboljši Igralec na igrišču. Taktična poteza Tirnaniča in Marjanoviča je torej uspela, žal pa je bil naš napad neučinkovit. spodarjenju na igrišču, zamudili iz-redno priložnost. Srednji napadalec Antič je dvakrat po vrsti streljal mimo praznih vrat, dokler ni v 9. min. Vidoševič dosegel svoj prvi gol. Mailo kasneje bi moral sodnik zaradi grobega prekrška nad Mujičem v kazenskem prostoru prisoditi enajst- , . : ... - . - --- , . . , , metrovko. česar pa ni storil. Iz pro- !Piretm Kozinc je potisnil spolzko ko pričakovani preporod, m ce bodo .i. - - i-i -y zofrn. mimo vrataria. .'Nekat minili v honore znova zn« n na staro eno z- težjega posla. Kmalu za tem je bila videli repertoar duhovitih akcij kot po hitri akciji znova gneča v obrambnem prostoru Segeste in stega strela se ni zgodilo nič. Odtlej dalje so bili napadi Jugoslovanov vse pogostejši. Vidoševičev bat trick KRATKA OCENA V jugoslovanskem moštvu skoraj ni bilo slabega igralca. Najboljši je bil vse- žoga med rokami v gol. S tem je bil tudi dosežen končni rezultat, ki so ga gledalci z velikim veseljem {»ozdravili. Odredovo moštvo je danes zaigra-vrat. Strel je bil tako oster, da ga z. vteliko vo, '°1in Požrtvovalnostjo. =i==r dobri ir.ta, „i mogli £•& »JS-SA3K Že dve minuti po doseženem vodstvu je Vidoševič dosegel drogi gol in sicer s strelom kakšnih 20 m od Trije so bili pretežki gg g) gg znanja, da po tej poti, po kateri so hodili zadnje nedelje, ne morejo iti več naprej. Solidnemu tehničnemu znanju so dodali še borbenost, ki je večkrat celo odločilnejše od dovrše- BRANIK : ODRED 18:2 Maribor, 13. nov. V nabito polni čiin je dal več zadetkov in sodniki so mu določili večje število točk. Tudi zadnja runda je dvignila gle- dvorani Prosvetnega d-oma je bilo galice s sedežev. Oba sta se boksala v sobo-to zvečer napovedano prvenstveno srečanje nove slovenske boksarske lige med ljubljanskim Odredom in domačim Branikom. Tehtanje pa je pokazalo, da so ljubljanski boksarji Košir, Slavič in Eršte prekoračili predpisano težo in zato je bilo pred pričetkom občinstvu naznanjeno, da je Odred izgubili srečanje z 18:2, ker Branik v bantam kategoriji ni prijavil svojega n as pr ovnika. Kluba sta se dogovorila za prijateljski dv-oboj, ki je popolnoma zadovoljil gledalce. Prav gotovo je bil najlepši nastop v wellter kategoriji med Prešernom (Odred) in domačim Kranjcem. Že v prvi rundi sta se ostro spoprijela. Mariborčan je bil energičnejši, Prešern pa je z veliko mirnostjo udarjal v nekrita mesta. V drugi rundi se je stopnjeval že itak oster tempo. Doma- prav lepo, res pa je, da je imel Kranjc več iniciative in dosegel več {Klinih zadetkov, za kar so mu tudi sodniki dosodil; zmago po točkah. Prešerna je pohvaliti, ker je pokazali lep in čist ‘b-oiks, pa tudi njegovo obnašanje je bilo vzorno, športn-o. Ostala srečanja so se končala takole: v muha kategoriji je ostri Drobne po točkah premag-ail Dimica. V bantam je Odred po Koširju dobil točki brez borbe, ker Branilk ni postavil nasprotnika. V peresni kategoriji je domačin Klemenc po točkah izgubil proti Slaviču, v lahik: pa je sodnik Rehberger .upravičeno diskvalificiral Od redov ega Lazara zaradi nečistega b-oksa proti Hehtlu. V p-o-hvelter kategoriji je član Odreda Mencej v drugi rundi s tehničnim krock-ontom premagal Pre-muša, v polsrednji pa je odlični tehničar Bitenc imel mnogo opra- viti z Žilavim domačinom Pukšičem im je zmagal po točkah. Od Eršteta smo v srednji kategoriji pričakovali boljši boks. Njegov nasprotnik Strukar je bil močnejši in bi naj- Trije goli Opresnika ZAGORAC : RUDAR 1:4 (0:2) Krapina, 13. nov. V današnji tek- li rž zmagal, če tudi ne bi sodnik ml; j€ trboveljski Rudar prikazal Grošelj v drugi rundi diskvalifici- eno najboljših iger v tej sezoni. Prvi ral Ljubljančana. V pol težki kat e- gol je dosegel O p resni k v 10. minuti, go-riji je bila izredno zanimiva in To je bil plod zelo lepe kombinacije. ostra borba med Drakslerjem in Slabetom. Od redov ec Draksler je Deset minut kasneje pa je Knaus preigral nasprotno obrambo in po- bil tehnično boljši, njegov,; udarci višal rezultat na 2:0. Opresmik je do-so imeli več sile, vendarle je -moral segel tretji gol iz razdalje kakih 18 pospraviti tud,; precej ostrih udar- metrov, ki ga pa sodnik" ni priznal, cev svojega borbenega nasprotnika, tako da je bil rezultat prvega pol- ki je končno izgubil po točkah. V časa 2:0. Rudar je s svojo igro na- težki kategoriji javil navdušeno pozdravljen od občinstva domačin Vojnovič, ki je ringu po- vdušil gledalce. V drugem polčasu se je premoč gostov nadaljevala, ki so nato še enkrat p-o Opresniku po- Republiška rokometna liga Svebetia vse bliže cilju precej časa zastonj čakal na na- višali rezultat na 3:0, nato pa so sprotnika. Tako je Branik dobil domači dosegli častni gol. Končno 2 točki brez truda ob burnem žviž- stanje 4:1 je dosegel zopet Opresnilc. or n n r n okruncivn h An f*n l iflT • v ta i -v g-anju občinstva. Končni rezultat prijateljskega srečanj,a med Odredom in Branikom je 10:10. in v glavnem odgovarja razmerju moči obeh klubov. Bergant st. inž. Petrič SOBOTA : MARIBOR 4:3 (3:1) Rudar (Vel) : Drava 2:1 (1:0) Svoboda : Rudar 13:4 (4:3) Celje : Mladost 14:5 (6:3) Odred : Partizan (Cm) 10:3 (5:3) Drava : Fužinar 7:2 (2:1) Ženska liga Odred : Partizan (Črn) 2:4 (1:2) Svoboda : Rudar 3:1 (2:0) času. Pri tem so zamudili mnogo ugodnih priložnosti za dosego gola, Finci pa so se nelkak-o otresli pritiska. Toda če bi se naši igralci 1« nekoliko bolj potrudili, bi doživeli gostje iz Finske pravo katastrofo. Po polurnem »živciranju« gledalcev je Vidoševič nadaljeval s serijo golov. V 74. minut.j je po-višal rezultat na 5: