DELAVSKA ENOTNOST DANES. ■»POGOVORI 61-«: Roman Albreht: O DELITVI DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ * J. V.: OPEHARJENI ZADRUŽNIKI M. K.: UPRAVIČENO ZAUPANJE D. K.: TIK PRED DVANAJSTO Sobota, 17. junija 1961 Štev. 24, leto XIX V OKVIRU t0fj0ro<'^a 0 povišanju proiz- in gospodarjenja, ki bo spro-(je R^e za 9 namesto predvi- stilo ogromne iniciative proiz- kai°V^a k0* hladna prha. Ne- Nov sistem delitve dohodka kot ^ar predvideno med podjetjem in družbo je nui rn°^na’ kot gospodarsko dobil množično politično pod-zain°jin dosegljivo, je poka-'' poro delovnih ljudi, ni pa še kdo “r^9a^en obraz. In vsa- mogel v tako kratkem času ter L.e nehote povprašal za dobiti tudi materialne realiza-2' cije. Zrasel je iz sistema', za tnal- ^koj v začetku raz- katerega smo ugotovili, da ni te .7 3 kaže pribiti, da bo bil najbolj stimulativen, da je Vod-no P°viSanie proiz- imel nekatere slabosti. In po-st„,Vj-e za isti odstotek pred- vsem razumljivo je, da teh De* - vedno večji napor, slabosti ni bilo mogoče odpra-noorganizacijsko sposob- viti preko noči. Nekatere od Us’ker se 2 doseženimi njih kljub našim željam, da bi stotv ve^a ''osnovnih sto od- z novim sistemom odmrle, še 0 in od čedalje večje živijo in povzročajo težave. šan'Ve Pomeni odstotek povi- Preden bi pa poskusili reči la čedalje več. Hkrati pa eno samo grenko na sistem, Uresničene želje s seveda računati tudi je potrebno temeljito pregle- itvnri’ pr* utečenih pro- dati, katere možnosti smo že let aniah, v tovarnah z deset- uspeli izkoristiti. Podatki o ni°. tradicijo in dobro orga- porastu proizvodnje v prvih teži C!J° Proizvodnje, čedalje letošnjih mesecih nas samo zer,e. odkrivati notranje re- opozarjajo, da marsikje težav m 3. da se je marsikje fizič- nismo jemali dovolj resno, da ne i/lnek približal meji, ki je so želje povečati in poceniti račit° rno^°de bistveno preko- proizvodnjo predvsem z no- vimi kapacitetami prerasle ni ^ to pa seveda ne pome- zmogljivosti, da je želja pove-than^ ^ usak trud skoraj za- X"*- «« --a».*~sx- tei la. SAMOUPRAVLJANJE PROIZVAJALCEV V SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU »PRIMORJE« V AJDOVŠČINI NJIHOVA VELIKA MATURA So ljudje, ki še sedaj, po vseh pozitivnih izkušnjah, ki jih je delavsko samoupravljanje pridobilo v zadnjem času, ne razumejo, zakaj uveljavljamo neposredno upravljanje proizvajalcev namesto zastarelega načina upravljanja po predstavnikih. Nekaj jih noče, nekateri pa ne morejo razumeti. Delavci Splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini jih vabijo, naj jih obiščejo in se v praksi prepričajo, kako potrebna je tako imenovana decentralizacija. - ----, čati standard na račun jutriš- teod se treba udati v njega dohodka dosegla obra- j. °. Vse to nas opozarja, ten učinek — nerealno pove-iskanje notranjih Čanje plač je samo dvignilo čedalje bolj zamotan cene — da je poleg lastne to- rez?ostaia iskanje notranjih Čanje plač je samo dvignilo in T? čedalje bolj zamotan cene — da je poleg lastne to-Usvn0V0Ten Posel: Vsakršno varne in komune potrebno ri-noVanje lahko postane usod- deti skupnost. Željam so poza dvig življenjske -ravni, stavljene objektivne, ekonom-rezer Skrivanju notranjih ske meje. Povečati jih je mo-lukti3’ skrbi za višjo pro- goče samo z boljšim gospo-PreJVnost> se nam ponujata darjenjem, z večjo produktiv-irtnem dve možnosti: na- nostjo. pr0fa j. znanstveno proučevati Zato je v tem položaju ni uktivnost dela, proizvod- najbolj primerno: krotiti pre-zrr>Jir0fCes: kontrolo kvalitete, velike, nestvarne želje in z tojp odpadkov, hkrati, večjo, cenejšo proizvodnjo razv^e.° s lem pa je treba ustvariti pogoje, da bodo že-tivne^-i Vse stimula- Ije lahko uresničene.. ega nagrajevanja po delu VINKO TRINKAVS Vabijo vse tiste, ki že dolgo govoričijo, kaj bodo »dol dali«, pa ničesar »dol ne dajo«, ker jim njihovo »dol in gor« pojmovanje, polno bojazni, onemogoča, da bi videli bistvo napredka samoupravljanja. In tudi tiste, ki pravijo, da v majhnem obratu ni moč uveljaviti neposrednega odločanja, si belijo glave, kaj naj store, ker je v proizvodni enoti manj kot trideset zaposlenih in zavoljo tega ne morejo ustanoviti obratnega delavskega sveta, ki jih zdaj nenadoma tako skrbi mandatna doba, ki je bojda, spričo vseh teh novosti, prekratka, ko pa je vendar že povsem jasno, da v novem načinu upravljanja (ko bo res povsem zaživel), traja mandatna doba upravljavca (slehernega proizvajalca) toliko časa, kolikor je pač zaposlen v določenem podjetju. Pa še tiste, ki govore, da rekonstrukcija onemogoča samoupravljanje proizvajalcev (»Zakaj bi delili navzdol, potlej pa pobirali navzgor« in »Saj ni denarja, kaj bomo z ekonomskimi enotami«), kot da bi bilo »pobiranje« in »deljenje« stvar uprave, ne pa stvar ljudi, ki so ustvarili sredstva, in kot da bi ekonomske enote morale takoj zagotoviti večje osebne dohodke, ne da bi prej in predvsem zagotovili preudarno uporabo sredstev, večjo proizvodnost in čim-boljšo ip pravičnejšo delitev dohodka. Rekli so mi: »Naj pridejo, bodo ' videli in spoznali«. Ne zato, ker »vsak berač svojo malho hvali« in ker je pri njih vse v redu in prav (so šele na začetku in nekateri kolektivi so jih že prekosili), pač pa zato, ker tudi ta, čeprav začetek, veliko obeta. Iz pripovedovanja predsednika delavskega sveta, predsednika upravnega odbora in tajnika sindikalne organizacije sem razbral: V »Primorju« je zdaj zaposlenih kakih 1200 delavcev. Delajo v Anhovem, Gorici, Vipavi, Postojni, Ajdovščini, Pivki; Ilirski Bistrici in v Sežani. V Mirni imajo obrat betonskih izdelkov, v Ajdovščini, pri sedežu podjetja, pa pomožne obrate (avtomobilski in strojni park in druge). Že sredi lanskega leta so ugotovili, da takšno gospodarsko organizacijo ni moč upravljati iz centra, oziroma da centralistično upravljanje ne spodbuja zanimanja vseh zaposlenih za preudarno gospodarjenje. Za- decentralizacija samoupravljanja v podjetju »PROIZVODNJA NAFTE« v LENDAVI VllIČE SE M DRŽI OB STRANI Prvi teden je minil, odkar so v podjetju »Proiz-®dnja nafte« v Lendavi izvolili samoupravne organe ek°nomskih enot. Deset obratnih delavskih svetov bo , ai tudi »uradno« odprlo knjigo gospodarjenja svojega podjetja. Tako, »neuradno«, pa si je kolektiv elih rudarjev odprl knjigo gospodarjenja takoj po navem letu, ko so nekako v grobem začrtali okvire °bračunskih in ekonomskih enot. 'kgovoHv 80 se nekako takole t 1 •na delavskem svetu, fenkih ° te ves kolektiv na se-teaciji Opravljal o decentra-°diočari^amega upravljanja in. te^Od^ftetje je v škripcih. pro-® nafte upada, ker so u ten0i že izčrpana. Obrat h testih?’ lcot Prva stopnja pre-j®8 bo 6 vV kemični kombinat, težav, toda - kori^ tvv^\ga začenjamo. Enot-t °i če5!e*te ne ho nič ško-ri stim„r,Sarnezne delovne eno-rr tenu11 rarn° za boljše gospo-Štros,na Primer za zniževa-^ČWkov-,Naj v okviru fi-sa Plana.’ t?zteoma proizvodne-ori’, ki ga same sprejmejo, »^hnihrf aj° o razdeljevanju h0te haih^,- kov- Posamezne saVce Dot u vedo, kakšne de- uusiuumu ,,,,,,.c-- jhostoinre°utejo; zatorej naj participira vsak posameznik. - 0 ur-otah. Osnova za točkovanje pa je bila analitična ocena delovnih mest. VOZEL SE RAHLJA • Na upravi podjetja so že dolgo prej razmišljali, kako bi zmanjšali kilometražo_ osebnih avtomobilov. Ni in ni uspelo. Ko so podjetje decentralizirali na obračunske In ekonomske enote, se je zadeva čez noč prelevila. V dveh mesecih je kilo-metraža osebnih avtomobilov padla od 27.000 kilometrov mesečno malone na polovico. , • Za vsako vrtino seveda naredijo predračun stroškov. Če vrtalci namesto recimo predvidenih petih svedrov polomijo letu. Za vsako enoto so izdelali predračun vseh stroškov. Pri-nranKi pri Stroških predstavljajo gibljivi del osebnih dohodkov. Merila za razdeljevanje pa so postavili s posebnimi pravilniki, različnimi za vsako ekonomsko enoto posebej. V teh pravilnikih so za vsako obračunsko enoto znotraj ekonomske enote najprej določena razmerja, kolikšen odstotek pri-, hranka pripada obračunski enoti, do kolikšnega prihranka je upravičena ekonomska enota, do česa pa skladi podjetja. Potem so v teh pravilnikih po točkovnem sistemu za vsako delovno mesto v vsaki obračunski, oziroma ekonomski enoti posebej določene pravice in obveznosti, kdaj in zakaj ter v kolikšnih odstotkih prihrankov lahko b borjfov.0 urejajo vse odnose SkJa delovnih razmerij, te teči Za enotnost podjetja st Pusti m ’ te delovnim enotam > te*0 pretežni del sred-;?evav, • tekoče investicijsko i Potite...« i-°dni .s? vzeli v roke pro-bfl^fse ^IteHtei plan podjet. , bene obveznosti, ki ft.,rc>izv0(j .teO-članski kolektiv P^ezn, ekn 36, ^teskfh V1. sklaH en°tah) določili za-jTi te eri=, °sebnih dohodkov. hOdW k skupnim osebnim shote v preteklem so ^•.^banČni Plan Podjet- - h tesaptete nafte«, so razbili m ?o 2a Zne enote. Glede na k ] 36 nlteko enoto (teh ie 3orr,;,J?°vezane pa so v 14 samo štiri, jim petega podjetje plača. Ce po lastni krivdi presežejo planirane stroške, jih morajo poravnati iz začetnega sklada osebnih dohodkov. • Poslovodja avtoparka osebnih in lahkih tovornih avtomobilov ne bo dobil niti dinarja »učinka«, če vozila pod njegovo komando ne bodo mesečno prevozila predvidenega števila kilometrov. Če kilometraže ni mogoče zagotoviti pri podjetju je treba najti zunanje odjemalce... • Če računovodstvo ne izda pravočasno faktur, vsem, ki so to zakrivili, odštejejo določeno število točk za vsak dan zamude. Referentom za posamezne posle pa prištejejo določeno število točk, različno od primera do primera, če dosežjo caso sčonte, ki niso bili planirani, če odprodajo na primer odvišna osnovna sredstva draže. kot jih je ocenilo podjetje itd. POT DO NAPREDKA NE DRŽI VSELEJ NARAVNOST Kot rečeno, bodo obratni delavski sveti zdaj tudi formalno odprli knjigo gospodarjenja. Ekonomske enote so na primer obremenjene z vsemi družbenimi obveznostmi. Kazalo bo torej razmisliti o osnovnih sredstvih, o dragih vrtalnih garniturah in drugih potrebnih napravah. Koliko naj jih obdrže zase, koliko jih potrebujejo za uslužnostna vrtanja (med drugim torej v tujini), koliko bi jih podjetje. lahko prodalo, da bi tako plačevalo manj obresti. Najboljše odgovore na taka in podobna vprašanja bodo dale predvsem obračunske in ekonomske enote. Potem bo veljalo ugrizniti v najbolj kislo jabolko - določiti bo treba merila dela. Stimulacija za prihranke je sicer prebudila interes za gospodarjenje. Toda večina delavcev tega podjetja ima še vedno stalne mesečne plače... Glede tega povedo v podjetju, da nikjer, tako tudi pri njih, pot do boljšega, do napredka ne drži vselej naravnost. Tako so tudi oni začeli s tistim, kar je za začetek obetalo največ rezultatov; napovedovalo začetek vključevanja vsakega posameznika v upravljanje svojega podjetja. Začetek je za njimi, naprej — upajo — bo šlo precej lažje. —tnG to so takrat ustanovili ekonomske enote. Vsako gradbišče je postalo ekonomska enota, ki je samostojno ugotavljala delovni učinek in delila osebni dohodek, ki je bil večji, kolikor večji je bil učinek.- Se pravi, hkrati z reorganizacijo podjetja so uveljavili tudi nov način nagrajevanja: več sam ali v skupini narediš, več dobiš. Dobiš tudi delež od delovnega uspeha celotne ekonomske enote. Če boš mehanizacijo čimbolj izkoristil, če boš porabil čimmanj gradiva, potlej... Potlej so gradbišča najemala stroje lastnega podjetja, zanje plačevala najemnino, in vsi so si prizadevali, da bi stroj v čimkrajšem času čimbolje izkoristili. Potlej so delavci pazili na sleherno opeko, vsako novo desko so trikrat obrnili, preden so jo razžagali in porabili, prej pa so razbite opeke ležale po vsem gradbišču in malo jih je bilo, ki so rabili stare deske. To so malenkosti, toda iz malega raste veliko. Rezultati so: Realizacija (na enega zaposlenega): leta 1959 — 1,225.000 dinarjev, leta 1960 — 1,635.000 dinarjev. Za neposredne proizvajalce pa velja: leta 1959 — 1.359.000 dinarjev, leta 1960 — 1.861.000 dinarjev. Res je, da jim je pri tem pomagalo nekaj novih strojev, ki so jih kupili lani, vendar jim je k temu uspehu, kot sami trde, največ pripomogel nov način nagrajevanja in delitve dohodka. Povprečni osebni dohodek je bil leta 1959 — 17.147 dinarjev, lani pa 22.720 dinarjev. To povečanje je zagotovila večja storilnost (saj se je le-ta zvišala za nekaj odstotkov več, kot so se povečali osebni dohodki), vendar je treba pri tem upoštevati, da delavec ni dobil več denarja samo zato, ker je sam ali v skupini več naredil, ampak tudi zato, ker je celotna ekonomska enota več naredila, izkoristila mehanizacijo, prihranila pri materialu itd. Delavci »Primorja« so lani dobivali povprečno 20,2 “/o vseh svojih mesečnih prejemkov od uspehov ekonomskih enot. Ne vsi enako. In tudi med ekonomskimi enotami so bile precejšnje razlike. Objektivne, najbrž pa zlasti subjektivne. Najmanjše povprečje je bilo 14,9 “/o vsega osebnega dohodka, največje pa 24 %. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so povečali realizacijo za 48 Vo. Res je, da nam številke nikoli ne prikažejo podrobne in povsem pravilne slike, kajti nanje vpliva marsikaj, vendar so tovariši iz splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini iz teh številk razbrali: • Takšnale »decentralizacija« je presneto koristna. O Slehernega delavca je zainteresirala za čimboljše gospodarjenje (od tega, kako gospodarijo v ekonomski enoti, je odvisna že petina njegovih dohodkov) in normalno je, da tak človek ni več zadovoljen z upravljanjem po predstavnikih. Zahteva, da sam odloča, da neposredno sodeluje pri odločanju o gospodarjenju v svoji ekonomski enoti. • Zato ne gre več za organizacijske spremembe v poslovanju podjetja, za spremembe v načinu obračunavanja, gre za kvalitativni napredek. Spremeniti je treba sistem upravljanja. In so ga začeli spreminjati. V vseh ekonomskih enotah ustanavljajo delavske svete, ki bodo (po predlogu sindikalne organizacije v njihovem podjetju) imeli naslednje pravice in dolžnosti: skrbeli bodo ia izvedbo proizvodnega načrta enote, sprejemali bodo in odpuščali delavce, skrbeli za njih stanovanja, prehrano, za večja popravila naselij, menz, športnih; družbenih in drugih objektov v ekonomski enoti, soodločali pri določitvi najnižje licitacijske vsote objekta, imeli disciplinsko komisijo, komisijo za določanje delovnih mest, na katerih je prepovedano delo žena in mladine, komisijo za higiensko-teh-nično varstvo, odločali bodo o delovnem času itd. Pravijo: to je šele začetek; toda začetek, ki temelji na jasnih izračunih, ki je zrasel na njihovih tleh, iz njihove prakse. Pravijo: to je naša matura; toda matura, ki so jo z odliko položili, hkrati pa vedo, da se mora maturant še marsikaj naučiti, če hoče postati strokovnjak. Za zdaj bodo imeli v ekonomskih enotah delavske svete in njihov delokrog bo, kot vidimo, še precej omejen, kasneje pa... »Naš končni cilj je popolno, neposredno samčupravljanje,« je dejal predsednik centralnega delavskega sveta splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini tovariš Lojze Rus-tja, »k temu težimo in vse, kar zdaj počnemo, so koraki na poti k temu cilju.« JANEZ VOLJČ IllIlllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllM Prevelik apetit • No, zdaj pa imamo..2 (Karikatura: Mn.AN MAVER) iliuvnuuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipi PISMA IV A NAŠ NA SLOV ODPRTO PISMO občinskemu sindikalnemu svetu v Radovljici Sindikalna organizacija To- 3. Menimo, da gradnja do-varne oerig Lesce pri Bledu ma na kateremkoli drugem želi, da bi Občinski sindikalni prostoru za nas kakor tudi za svet v Radovljici javno pobe- druge kolektive, oziroma mno-dal svoje stališče o lokaciji no- žične organizacije v Lescah ne vega delavskega kulturnega ustreza in ni sprejemljiva. Z doma v Lescah. Gre predvsem vsako drugačno odločitvijo za naslednja vprašanja: namreč zaradi pritiska naših 1. Naša sindikalna podruž- članov ne moremo soglašati, niča meni, da, če že gradimo ^di predvidena združitev Ra-kulturni dom iz lastnih sred- dm}Pcejn Lesc ne more biti štev, imamo tudi pravico so- raz^0S: da. ne bi doma gradili odločanja, kje naj bo .dom. Ta - ^ združitev predvideva ko smo predlagali, da bi ga s,e}e v bodočnosti V ko- postavili ob sedanjem nogo- lTor, Pnd,e. do zdru^ve teh metnem igrišču v samem cen- imh .rease/^ Pa ho tak? Potre-tru Lesc in v neposredni bli- b,en se oojmanj en kulturni zini podjetij >Verige«, >Almi- oom. ret, -»Gorenjke«., >flOt ter o S' ^ Goščah sedaj ni nobe-bližini železniške in -avtobusne fhu Vdorov za najnujnejše postaje Lesce. S tem soglašajo Pulturno-prosvetno in športno tudi vse'množične organizacije lzzw'Janle m prav zaradi tega o Lescah m zaradl predvidenega razvo- > . ja industrije v Lescah je nuj- Ali Občinski sindikalni svet no čimprej zgraditi tak dom v meni, da je stališče naše sindi- Lescah brez ozira na morebit-kalne organizacije in delavske- ne kasnejše skupne potrebe ga sveta v zvezi z gradnjo Radovljice in Lesc. oziroma lokacijo kulturnega Zaradi nasprotujočih si sta-doma v Lescah pravilno? lišč oblastnih in političnih fo- 2. Izgovori — kot so: pred- rumov v občini ter naših to-videna elektrifikacija železnice varniških organov želimo, da in ureditev prometnih poti, ur- občinski sindikalni svet v Ra-banistični načrti in podobno, dovljici o tem razpravlja in ne morejo biti razlogi, da do- javno objavi svoja stališča, ma ne bi gradili^ ob sedanjem Sindikalna podružnica, nogometnem igrišču. Tovarne verig Lesce Pojasnilo: V Lescah že precej let govorijo o tem, kako nujno bi potrebovali delavski kulturni dom. Vendar nikoli za to ni bilo potrebnih sredstev. Letos pa je delavski svet Tovarne verig v Lescah odobril sredstva za izgradnjo delavskega kulturnega doma v Lescah. Toda sedaj se je zataknilo drugje — pri lokaciji. Medtem ko kolektiv »Verige« zahteva, da bi dom gradili v Lescah na prostoru, o katerem govorijo ze več let, pa nekateri občinski organi menijo, da bi ga postavili med Lescami in Radovljico. Rezultat tega nesoglasja |e, da so sredstva za tako dolgo pričakovani kulturni dom sicer zagotovljena, vendar pa občina ne izda lokacijskega iovoljenja. Zato je sindikalna podružnica Verige poslala odprto pismo občinskemu sindikalnemu svetu v Radovljici, ki naj bi povedal do tega problema svoje stališče. Upamo, da bomo lahko kmalu posredovali javni odgovor Občinskega sindikalnega sveta in morda tudi mnenje katerega izmed prizadetih .drugih organov občine, oziroma mnenja posameznih občanova Lesc in Radovljice. In zdaj naj odločam Tovariš urednik! Dne 13, julija je »Glasnik* Okrajnega ljudskega . odbora Ljubljana objavil vabilo na 36. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, ki je bila v petek, 16. junija. Hkrati je objavil naslednji dnevni red: 1. Poročilo o turizmu in gostinstvu v okraju Ljubljana. 2. Poročilo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje za leto 1960. 3. Predlog za združitev občine Loška dolina z občino Cerknica in predlog za priključitev naselja Rakitna k občini Ljubljana-Vič-Rudnik. 4. Predlog odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo Mestne bolnišnice o Ljubljani. 5. Predlog odločbe o ustanovitvi Zavoda za upravljanje gozdov zelenega pasu v Ljubljani. 6. Predlog sklepa o ukinitvi pjetiljske in šiviljske šole s praktičnim poukom Gameljne. 7. Predlog sklepa o ukinitvi podkovske šole o Ljubljani. 8. Predlog odločbe o ustanovitvi oddelka za izobraževanje zaposlenih pri Tehnični šoli za kmetijsko, metalurško in lesno industrijsko stroko — oddelek živilske stroke in oddelek kemijske stroke. 9. Predlog za potrditev statutov: a) Obrtno-komunalne zbornice okraja Ljubljana; b) Trgovin, zbornice okraja Ljubljana. 10. Predlog za prenos gozdnih parcel, last SLP, na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. 11. Garancije. 12. Personalne zadeve. In zdaj se, prosim Vas, postavite o kožo odbornika, ki mora na tej seji aktivno sodelovati v razpravi in odločati. Kako naj ta človek, ki ga na eni sami seji »našopajo* z dvanajstimi točkami dnevnega reda (in vsaka točka ima še nešteto »podtočk*), preudarno odloči o vsem, kar od njega zahtevajo. Jaz, mejdun, ne bi mogel. Od tod tudi tako imenovani glasovalni stroj. Človek ne pokima samo zato, ker je že po naravi ponižen, priden in kot pravimo, kimavec, pač pa tudi zato, ker način dejavnosti ljudskega odbora to, od njega zahteva Zamislite si, kaj bi bilo, če bi vsi aktivno sodelovali o razpravi. Saj ne bi prišli niti do četrte točke. J. V., Ljubljana DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ Šuster Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In 30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-19-1-83 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din — List tiska CZP **-Ljudska pravica- — Poštnina plačana v gotovini UVAJANJE EKONOMSKIH ENOT V TOVARNI SANITETNEGA MATERIALA NA VIRU PRI DOMŽALAH BREZ OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV V tkalnici ovojev v tovarni sanitetnega materiala na Viru pri Domžalah večkrat ležijo po tleh tulci iz lepenke. Marsikak delavec se ne zmeni dosti zanje, zato tudi ni tako redek slučaj, da je več tulcev pohojenih in zmečkanih. Verjetno danes še marsikdo izmed teh ne vej. da stane podjetje tak tulec 40 din, pa tudi če ve, si morda misli, kaj pa je teh 40 din za tako podjetje' Toda čez mesec dni bo prav gotovo delavec, ki je danes še pohodil tulec, storil drugače. Tkalnica bo morala vrniti pripravljalnici Vse tulce ali pa jih plačati po 40 din. To pa se bo poznalo na osebnih dohodkih vseh zaposlenih delavcev v tkalnici. 2e samo ta drobni problenij ' na katerega so opozorili v tovarni sanitetnega materiala na Viru, kaže, da ekonomske enote, ki so jih začeli ustanavljati v tem podjetju med prvimi v domžalski občini, ne: bodo zgolj formalnost. 2e v januarju letos so namreč začeli zbirati podatke o proizvodnji ločeno v. pripravljalnici, tkalnici ovojev, belilni-ci, konfekciji in ostalih oddelkih. Podjetje so razdelili na 7 enot v osnovni dejavnosti, eno v pomožni dejavnosti in na dve proračunski enoti. »Ker se predvidene ekonomske enote večinoma ujemajo s posameznimi fazami dela, smo hoteli najprej ugotoviti, kolikšni so stroški posamezne delovne operacije,« pravijo v podjetju, »doslej smo namreč vedeli le približno, kolikšni so stroški za posamezno .vrsto izdelkov. Menimo, da bo uvedba obračuna dohodka po ekonomskih enotah zelo ugodno vplivala na našo doslej pomanjkljivo organizacijo dela." Ker bo razen količine in seveda tudi kvalitete : izdelkov zelo pomemben činitelj za Uspeh posamezne enote tudi prihranek na surovinah, oz. sploh znižanje proizvodnih stroškov, sedaj, temeljito proučujejo,- normative porabe surovin za, posamezne izdelke. Proizvodni stroški, za izdelek v celoti so jim bili sicer doslej že poznani, vendar je,sedaj važna tudi razčlenitev, stro-AoV,; da. iJ., Jahko, .z .uspehom vplivali tam,, kjer s.o sfroški'.sorazmerno .največji. In' te priprave so že opozorili ma''marsikak problem. Kakšne pristojnosti . bodo imeli kolektivi bodočih' ekonomskih enot? S 1. julijem, ko bodo začeli obračunavati dohodek po enotah, nameravajo prenesti na kolektive posameznih obratov čimveč pristojnosti, kolikor jih je pač glede na' trenutni položaj največ mogoče prenesti. Zlasti bodo to vse pristojnosti v zvezi z delovnimi razmerji, disciplino, delitvijo osebnih dohodkov, razpolaganjem s prihranki pri zmanjšanju poslovnih stroškov in podobno. Menijo pa, da za sedaj sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo oz. za poslovni sklad, še ne bodo prepustili ekonomskim enotam, zlasti zato ne, ,-ker so bili lani nekateri obrati v rekonstrukciji (rekonstrukcija je veljala preko 300 milijonov din) in mora kolektiv sedaj nameniti skoraj 70 % vseh razpoložljivih sredstev kot anuiteto . za najeta posojila. Zato imajo težave tudi z obratnimi sredstvi, ker je pri kupcih za okrog 150 milijonov neplačanih računov, razen tega pa jim je v zadnjem času porasla . zaloga izdelkov v skladišču na skoraj 70 milijonov. Morda so se prav zaradi tega odločili, da korfter-Acialni oddelek ne vključijo v skupno proračunsko enoto z ostalimi administrativno-tehnic-nimi službami, pač pa ta oddelek predstavlja ločeno ekonomsko enoto, katere dohodek je še posebej, vezan na vrednost prodane proizvodnje in na pravočasno dobako surovin. Z obračunavanjem , dohodka po ekonomskih enotah se bo v nekaterih oddelkih verjetno pokazalo, da je preveč zaposlenih. Te delavce bodo potem zaposlili na drugih delovnih mestih. Nameravajo namreč izdelovati nekatere nove izdelke (med njimi filtre za cigarete) zlasti zato, ker za nekatere dan j e izdelke ni več zank08 na tržišču. r.^ Hkrati s pripravami za u'' bo ekonomskih enot pa v varni sanitetnega materiala^ ^ mišljajo tudi o tem, kako % odločanju v ekonomski eIj j, pritegnili slehernega ca. Zato menijo, da bi obrat ) delavskih, svetov ne volili % šteje večina enot le 30 o° ^ ljudi), pač pa bi samoupravi organ enote predstavljali zaposleni — ua m nucn. ^ zbor proizvajalcev ekonom . da bi imeli enote. Tudi v dosedanjih,^ pravah so sindikalni podo< že večkrat sklicali proizv0 odK* sestanke, na katerih so se ^ govorili o problemih v Pr0^j, vodnji. Pravijo, da so na sestankih uredili marsikak v . blem. Sindikalni delavci m jo, da bodo 'morali v prihoo posvetiti vso skrb utrjena ^ zavesti proizvajalcev, ki naj ^ bi bili upravljavci samo n8 0. iah in sestankih. Dač Da se jen*' F. SVETE^ j ah in sestankih, pač pa rajo njihove dolžnosti in P^8r ce zliti s proizvodnjo in n. mi problemi. Z OBČNEGA ZBORA RO SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV SLOVENIJE KIJEČI GOSPODARJENJA so v rokah kolektivov »Zdaj ni več toliko pomembno, da družbeni kmetijski obrati sploh proizvajajo in da že ustvarjajo tržne presežke. Važnejši je ekonomski efekt teh proizvajalnih naporov. Iskanje odgovorov na to vprašanje opozori na vrsto napak in pomanjkljivosti iz nedavne preteklosti, ki jih bo treba popraviti. Ni receptov, kako, na kakšen način naj bi to storili. Gotovo je le, da bodo morali kolektivi sami poiskati pota nadaljnjega razvoja, sami se bodo morali Vprašati, kdaj si lahke haložijo nova 'bremena in pod kakšnimi pogoji lahkb proizvajajo. . Uveljavljanje novega gospodarskega sistema vse to iskanje novih poti samo še spodbuja in poglablja.« — Iz razprave na občnem zboru republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije, ki se ga je kot gost udeležil tu-, di predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Stane Kavčič. Za letošnji občni zbor so značilna skrbno pripravljena poročila ter živahna jedrnata razprava. Čeprav so diskutanti razpravljali tudi o življenjskih in delovnih pogojih, strokovnem izobraževanju in nekaterih drugih zadevah, se malone nihče ni izognil gospodarski problematiki, ki je zadnji čas v ospredju razprav v vseh kolektivih. In še: na letošnjem občnem zboru so se oglašali k besedi pravzaprav samo »kmetijci«, ostali pa so samo poslušali,.. Delegati Iz podjetij in občin so podrobno pripovedovali 6 svojjh problemih, . jz . njihovih besed je bilo očitno, da si nekatere zadeve na primer včasih predstavljajo preveč statično in tudi neživljenjsko. Toda kljub temu je bilo očitno, da vedo, kakšni so problemi v njihovih kolektivih in kako se jih bodo morali lotiti, da jih bodo ob pomoči slehernega proizvajalca čimprej rešili. Delegat iz Maribora je na O ANKETI STANOVANJSKIH ŽELJA STANOVANJE V PRIHODNOSTI Lani je III. mednarodni lesni sejem v Ljubljani privabil mnogo obiskovalcev in stanovanjskih interesentov. Urbanistični inštitut je izrabil to priliko in med obiskovalci razpisal anketo z delovnim naslovom »Anketa stanovanjskih želja 1960«. Njen namen je bil, spoznati želje stanovalcev ter tako projektantom in graditeljem nuditi gradivo, ob katerem se je vredno zamisliti pri projektiranju in gradnji novih stanovanj. In kaj je anketa predvsem pokazala? £ potrebo po reviziji stanovanjske statistike 9 potrebo po reviziji strukture stanovanjske gradnje glede na tip zgradb in velikost stanovanj O potrebo po podrobnem študiju enodružinske gradnje 9 željo po boljši in smotrnejši ureditvi stanovanj, pri čemer je mišljeno predvsem vgrajeno pohištvo, višji higienski standard stanovanj in gradnja balkonov. Lahko rečemo, da doslej pri gradnji novih stanovanj nikdar nismo gledali na to,. kakšne so pravzaprav želje potrošnikov. Gradili smo pač take tipe stanovanj in take velikosti,'kot so jih narekovali urbanistični vidiki in ekonomski faktorji. .S tem, da. bomo .pri gradni stanovanj mobilizirali tudi sredstva potrošnikov, bomo vsekakor morali upoštevati tudi njihove, želje. Pa si oglejmo, kakšne so te želje v luči ankete! Kot kaže, Si večina naših interesentov želi stanovati v enodružinski hiši, (kar 63,4 %) Za vrstne hiše se je odločilo 19,3 % anketiranih, za blok 11,7 %, in najmanj Z3 stolpnice - komaj 4,6 %, Vprašanje ankete je pri tem. sicer pomanjkljivo, ker anketirancem ni zastavilo še vprašanja, če sp za. izbrani tip gradnje priprav- ljeni prevzeti tudi materialna bremena. Kljub temu pa rezultati kažejo, da se bo treba začeti čimprej aktivno ukvarjati z enodružinsko gradnjo, se pravi z analitičnim študijem njene današnje podobe, in s konstruktivnim delom za urbanistično ih funkcionalno bolje organizirano družinsko gradnjo. Ni namreč edina, pot v tem, da načelno od. klanjamo vsako družinsko gradnjo. Ta edina pot pa tudi ni pravilna! . . Podobno se želje potrošnikov križajo z dejanskim stanjem pri velikosti stanovanj.. Velika ve-čipa. naših. ljudi si namreč, želi srednje velika stanovanja, ali drugače povedano,, dvo. in pol šobnb stanovanje. Tako stanovanje namreč najbolj ustreza 3. ali 4-člnnski družini, kakršnih je. pri nas. v Sloveniji največ. Statistika zgrajenih stanovanj pa kaže, da smo v Sloveniji gradili doslej največ majhnih stanovanj, se pravi da so ta že takoj po vselitvi čestokrat prenatrpana. Tu je pomanjkljiva tudi uradna nomenklatura velikosti stanovanj, ki ne določa natančno velikosti oziroma uporabnosti stanovanja, kar nam narekuje, da v bližnji prihodnosti tudi tu napravimo potrebne spremembe. . Iz ankete je nadalje razvidno, da si velika večina naših stanovalcev želi vgrajeno pohištvo ne le v kuhinji, temveč tudi v predsobi in spalnici. Pri tem je zanimivo, da si vse starostne skupine anketirancev enako želijo vgrajeno pohištvo. Celo pri starostni skupini nad 60 let, pri kateri bi pričakovali največ navezanosti na tradicionalno pohištvo, je le 6 % takih, ki ne marajo vgrajenega pohištva. Tudi želja po balkonu prevladuje pri vseh starostnih skupinah, le da je pri starejših ljudeh ta še močnejša, kar je razumljivo, saj pogosto balkon pomeni zanje edino možnost bivanja na svežem zraku. Glede ureditve kopalnice je tri četrtine anketirancev izjavilo, da si želi normalno kopalno kad. Sedežna kad je malo priljubljena, prav tako prha, kot edina kopalna priprava v kopalnici. Zlasti v družinskih stanovanjih bo torej nujno opremiti kopalnice z normalnimi kadmi, s sedežnimi kadmi oziroma prhami pa le kopalnice v najmanjših stanovanjih. . v T. M. primer razpravljal o tem, jih je pripeljalo »slepo« : njevanje planskih predvidev3.^ Da bi neko posestvo izP° no0-svoj živinorejski plan, je valo vsakršno živino. Tudi t3 krave molznice, ki dajo na le po tri litre mleka ali P8 v. toliko ne. Zaradi tega je bu3^ enem obratu tega posestva 13 .■ na cena mleka kar .150 dinaD Posestvo je zgubo sicer dela 3 pokrivalo iz drugih virov, ^ vendarle je bilo mleko še ve.j.a tako drago, da so ga le ste r prodajali.1 Zateč so'začeli na P sestvu govoriti že o hiPerPI1o dukclji.' Toda' tako "zaštavU®^ vprašanje je napak. Zaradi v mogočih težav (razen on36^,^' predvsem nevsklajenost 3nVev-e, cij: zgradijo na primer W jj kupijo živino, nimajo pa d°Vres krme itd.) je mnogokdaj g težko prodati nekatere Pr'defg, in proizvode, ker so res P dragi, da bi jih lahko pos®5 j(J prodala v tistih količinah, J41 ^ jih zmožna dati na trg. p-je kak proizvajalec konku ^ čen na trgu (ne zaradi PoV^e), sevanja, pač pa zavoljo ce^0, potem o hiperprodukciji ni goče govoriti. Tudi v kmetijstvu se Ijavljajo ekonomske enote- ^ da bi se lahko hitreje k° e, morda bi odločneje lahko Ijavljale voljo in želje n ^ srednih*proizvajalcev, če v e, katerih glavah ne bi bilo P^, pričanja, da so ekonomske , te v kmetijstvu brezsrni5 f ker mnoga posestva posluieJ fj-izgubo, tako da od njih n1 P ^ čakovati nikakih praktični ^ zultatov oziroma gospod3^-koristi. Vendar je tako.raZe Ijanje jalovo. V neštetih Ponorih se je že izkazalo, da s0.vnili nomske enote tudi v PaS.stIie-dejavnostih lahko zelo kor pjc' Zavoljo povečanja interne^ j, duktivnosti v takih eno ,ra-izkoriščanjem še drugih panjih rezerv tudi homske enote lahko izboL gospodarjenje, zmanjšuje! .j5id gubo. Razen tega se km .0 j proizvajalci, ko se srečul težavnimi življenjskimi '. lovnimi pogoji, tudi sarnr\eflie‘ bolj zanimajo za gospod3^ pjh Dobro vedo, da je ne le °o(j t«' hovega dela, pač pa tu“’ 0 oi' ga, kako gospodarijo, edi %e]> visno, kdaj bodo lahko urejati družbeno prehran bodo dobili sredstva za stanovanj in urejanje svojih potreb. Ekonomske torej tudi pasivnim dejav^.tj i3 ne morejo v ničemer škn ^Oio tudi enotnosti posestva n razbile. Proizvajalcem S« f8 sti za to, da bi bolje ^ želja pa se jim bo izpo1. jjiOk bodo delali z združenim1 mi, če si bodo enote m® Domagale, toda — razen ,. o nekaterih skladih — t3' me odločale o vseh osta to*h' M. GOVS«4" TRG IMA DVA OBRAZA te j^^šče nas pozna kot kup-fu "Ot odjemalce! Obe vlogi tudi + sabo doka;i razliSnb že-PoDAi!ta obe za naše Podjetje kkoln0ma ena^e vrednosti!« — opozoril predstavnik Podif+- razmeroma majhnega trifn^3 2a proizvodnjo elek-mehanizmov v Škofji nastalo — iz nič! in i n°Sa podjetja tako rečemo Prav misel ni kdo ve kako Primeru osnovana v ne- „a^u z logiko, je vendar v , '"»ern j - terib dejstvih: Ogi^^iški način proizvodnje, ki pYanj® za potrebami uslug, jih novoustanovljeno opravlja, pavšalni od-ta k-rf ?kuPn°sti, paberkovanje in razmišljanja o strojih Prostorih, o stanovanjih. Je ^k^niški način proizvodnje d6]01a^lenjal industrijski trak; da rn i Pr°Sram s poudarkom rj^.^hanizme, ki jih potrebuje slj]3Jai°da se avtomatizacija; PfS ^9®* delovnih prosorov v V^^^enem samostanu; zado-deil, število usposobljenih avcev> redni obračun. j^Skop° informacijo o razvoju Prohi narehuje razgovor o vrsti srgj, ern°v, s katerimi se danes V*); 'le kolektiv in med katere na prvo mesto — tržišče. Nadaljujmo torej z uvodom: pj. Pju n a Pravha v gospodarje-Hv6];nas. zdaj, ko jih vsepovsod katari •arno’ seznanjajo z ne-Prehodnimi nevšečno-JUf-j-.rgovina noče zalog! Ra-stj bv°> kdo bi plačeval obre-ietip nePotrebnem! Tudi pod-loga, n5’^e zalog. Iz istega raz-C, .Vendar pa jih podjetje terj_.lrrieti: v surovinah, s ka-oinogoča normalen potek lih tVocjrijo in pa v izdelkih, ki lij]?5 svoje čase lahko dostav-k°ijjintrSovski mreži v večjih Zač^6 ®kupaj nas spominja na kaj. an krog! Izhod iz njega l km; ' Hočemo svoje obratov-1'bi J^ovodstvo. V Klavžah pa "av, sge0variai°: Ce vam tako ni r 6' to t u ko Popolnoma odce-ftostojn^lto gre dalje pravda za 1*10 ^t; medtem pa se doga. y b 1 čudne reči. i?1' tisJiV®kern obratu morajo de-tooizvode, ki jim jih na-JHjo v , avž. Med izdelki, ki jih Dtoj 'tovarni, so namreč tudi l1* te vtabitoi. In z£ r^Vrtoin klavžah, če toi take 5a. obrat v Bovcu. izvodnjo teh miz so se najprej poiskusili v Klavžah. Toda zaradi slabe formike (plastične prevleke) so imeli s prvo serijo težave. Pogodba pa jih je vezala in zato so jih enostavno vsilili v izdelovanje bovškemu obratu, ne da bi ga sploh opozorili na proizvodne težave. Mačehovski odnos do obratov se je pokazal tudi pri sprejemanju začasnega pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Člani centralnega delavskega sveta iz Bovca so se z njegovo vsebino seznanili šele na seji, ko ga je bilo treba sprejeti. Glasovali so zanj, sedaj pa ugotavljajo, da so delavci bolje nagrajeni za isto delo v Klavžah kot v Bovcu. Tudi investicijska sredstva, čeprav jih ustvarjajo v vseh obratih, vlagajo predvsem v Kiavže. Odnos tovarne pohištva »Km« do njenih obratov je vse prej kot v skladu s prizadevanji, da naj bo sleherni proizvajalec tudi upravljavec podjetja. Vse kaže, da so zavestne politične sile v Klavžah tako v delavskem svetu kot tudi sindikatu, ki tako gospodarjenje dopuščajo, šibke. Zganili so se v Bovcu. Zavedajo se, da bi z. lastnim odločanjem lahko mnogo bolje gospodarili in hitreje razvijali obrat. V Klavžah pa jim nočejo dati vajeti v roke. Problem je postal tako širok, da ga ne bo mogel več urediti sam kolektiv. Za to jim med drugim primanjkuje tudi dobrega strokovnega in politično razgledanega kadra. Nujna bi bila pomoč občinskih političnih organov iz Tolmina in Bovca. Todh te do sedaj ni. LOJZE KANTE zato povečal osebne dohodke vodilnim, ker so to storila tudi nekatera sorodna podjetja. Ko je kolektiv zahteval takojšnjo sejo delavskega sveta, je direktor izjavil, da jo skličejo lahko samo tedaj, če bo on privolil. Nekemu delavcu je celo izjavil, da bosta delavski svet in upravni odbor tako kmalu propadla. Po vsem tem je zasedal tudi izvršni odbor sindikalne podruž niče in sklenil, da je treba nekaterim nepravilnostim čimprej napraviti konec. Ugotovili so nekaj dejstev, katerim naj se s pomočjo političnih organizacij občine napravi konec. Za sklicanje vsakega sestanka sindikalne podružnice ali delavskega sveta morajo namreč prositi za dovoljenje direktorja, ki jim na ta način krati vse demokratične pravice. Za pomembnejše odločitve pokličejo v pisarno predsednika delavskega sveta in upravnega odbora in ko toliko in toliko časa govore samo o številkah, končno ta dva predstavnika kolektiva (ker ne poznata dovolj računovodskih poslov) popustita. Če se kdo od delavcev zanima za to ali ono stvar, ga v pisarni zavrnejo, češ naj raje opravlja svoje delo. Ob vsem tem se kolektiv sprašuje, kaj je rešitev? Poskusili so že marsikaj, vendar doslej brez uspeha. Razgovori z direktorjem pred celotnim kolektivom ne uspejo, prav tako se razbijejo individualni razgovori ! Sindikalna podružnica se je zato sedaj obrnila na občinski sindikalni svet v Tržiču. Predsedstvo sveta bo v najkrajšem času analiziralo položaj v tem kolektivu in se potem konkretno in temeljito pogovorilo s kolektivom in direktorjem. V. E. PRAT KORAKI SAMOUPRAVLJANJA V DRŽAVNIH ZAVAROVALNIH ZAVODIH ||j Brez plačilnih razredov 1 ;aj bi de-jih lahko Za- tem Jtotoike vodstva tovarne {i Primeru ne moremo reči s arii nikci-SVeta' ber ne dobivajo 2"? ffifirž se z njim seznani morajo sedaj v Bov- rtokl°v0VaP 13 do 15 raznovrstnih . rkiw medtem ko delalo v toedtem ko delajo v — vv Pisarniške roletne ^todov ^avzEto samo tri vrste 0tCeni Ptoj* ln s Ma^clc',v- vl^a obra* kritiko delavcev bov- > tovarnPa t S?rožil ukr.f n?. ko jim je vsililo toize za izvoz. S pro- Delovni kolektiv mariborskega Državnega zavarovalnega zavoda je začel uresničevati novi osnutek zakona o zavarovalni službi. Tako je po daljšem razpravljanju končno tudi v zavarovalne navade prodrlo delavsko upravljanje, čeprav v dokaj okrnjeni obliki in z omejenimi pristojnostmi oziroma pravicami. Tako so pred dnevi izvolili svoj prvi organ upravljanja: SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA. Ta dogodek prav gotovo pomeni prelomnico v življenju in delu kolektiva. Materialna osnova za delo tega sveta je tako imenovani režijski dodatek, določen na podlagi zveznega povprečja. Sredstva tega sklada so namenjena za vzdrževanje zavoda, materialne izdatke in osebne dohodke. In s temi sredstvi bodo sedaj upravljali sami. Svet delovnega kolektiva si je postavil za prvo osnovno nalogo: sestaviti pravilnik o delitvi dohodkov, ki bo spodbujal kolektiv k delu, varčevanju in razvijanju zavarovalne službe. S 1. junijem so prvič razdelili osebne dohodke po novih merilih. Tako pravilnik ne pozna več plačilnih razredov in položajnih plač, temveč je osebni dohodek odvisen od vrednosti delovnega mesta, učinka dela, prihrankov in poslovnega uspeha organizacijske enote zavoda — torej je sestavljen iz stalnega in gibljivega dela. Posebne dohodke bodo obračunavali četrtletno, akontacijo pa dobivali člani kolektiva mesečno. Kolektiv je z radovoljstvom sprejel novi sistem nagrajevanja. Tako bo njihov poslovni uspeh še v večji meri kot doslej odvisen od njihove prizadevnosti in iniciativnosti in bodo od tega odvisni tudi njihovi zaslužki. Svet delovnega kolektiva bo sedaj sam sprejemal in odpu^al delavce, brez potrjevanja in soglasja direkcije, kot je bilo to doslej. Vseskozi je imel Državni zavarovalni zavod v Mariboru, kot tudi ostali zavodi v Sloveniji, skopo odmerjena sredstva za investicije, poslovanje in družbeni standard. Doslej so na primer kupili samo tri stanovanja, niso imeli tudi sredstev za sodobnejše delo v pisarnah itd. Zato si želijo, da bi tudi oni upravljali s tistimi skladi, kot jih imajo pri ostalih gospodarskih organizacijah, to je predvsem investicijski sklad, sklad skupne porabe in podobno. Ko bodo razpolagali tudi s temi sredstvi, Se bodo šele čutili, da so enakovredni upravljavcem v gospodarskih organizacijah. Toda kljub temu — prvi korak je narejen. k attdtG Na zasedanju Zvezne ljudske skupščine (bilo je v petek, dne 9. junija), ko so ljudski poslanci razpravljali in odločali o posameznih zakonskih predlogih in dodatnih gospodarskih ukrepih, so bile izrečene naslednje ugotovitve, opozorila in napovedi: • Za prve mesece letošnjega leta je značilna visoka raven vseh oblik potrošnje in nekoliko počasnejše naraščanje proizvodnje; • neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo Je delno vplivala tudi na oblikovanje cen; • življenjski stroški so narasli za 8 odstotkov, računali pa smo, da bodo letos narasli za 6 do 7 odstotkov; ® v pripravi so predpisi o delitvi dohodka na podlagi denarne realizacije; • na pristojnem mestu proučujejo kreditno politiko federacije glede posojil za obratne namene iz centralnih virov. Razčlenimo te ugotovitve in opozorila nekoliko podrob-neje. ... Ugotovitve o zaostajanju industrijske proizvodnje in izredno visoki ravni vseh oblik potrošnje so bile izrečene na osnovi analize o gospodarjenju v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Industrijska proizvodnja je v prvih štirih mesecih izpod planirane ravni. V primerjavi z minulim letom je porasla za 9 odstotkov, predvideno pa je bilo, naj bi porasla za 12 odstotkov. Rs je, da to povečanje ne pokaže jasne slike, ker je proizvodnja v prvih štirih mesecih lani izredno hitro naraščala — saj je znašala 18 odstotkov v primerjavi z letnim povečanjem 15 odstotkov — toda položaj na trgu vendarle kaže, da proizvodnja preobčutno zaostaja. To zaostajanje je na trgu še tembolj čutiti, ker narašča potrošnja. Proračunska potrošnja je bila namreč večja za 29 odstotkov. Porasli so tudi osebni prejemki. Vse oblike potrošnje pa naj bi glede na povečani narodni dohodek v letu 1961 v družbenem gospodarstvu znašale le 15,6 odstotka. Rečeno je bilo, da je že iz tega moč razbrati, kako velika je neskladnost med potrošnjo in materialnimi možnostmi, tudi če predpostavljamo, da bomo stopnjo povečanega narodnega dohodka v celoti dosegli. Razčlenjeni so bili tudi nekateri vzroki za to neskladnost. Gospodarske organizacije, je bilo rečeno, so pričakovale spremembe v sistemu in proučevale svoje kalkulacije. Na to zaostajanje oziroma na neskladnosti sploh pa je vplivalo tudi pomanjkanje obratnih sredstev. In tudi na tem področju je moč ugotoviti subjektivne slabosti, in sicer, da so bile preobsežne naložbe v investicije in premajhne v obratna sredstva. Neskladnost med potrošnjo in proizvodnjo je seveda vplivala tudi na ceno. Proizvodne cene v industriji so narasle v primerjave s koncem lanskega leta za 2 odstotka, v primerjavi s povprečjem istega obdobja lani pa so bile večje za 5 odstotkov. Povečana investicijska dejavnost je vplivala na porast cen nekaterih gradbenih potrebščin. Življenjski stroški so narasli za 8 odstotkov, predvideno pa je bilo, da bodo letos narasli za 6 do 7 odstotkov, predvsem zaradi sprememb v odnosu cen, ki smo jih načrtno uveljavili. Ker je bilo povpraševanje na domačem trgu precejšnje, niso bile gospodarske organizacije dovolj spodbujene za izvoz. Visoka raven domače potrošnje torej tudi ni omogočala povečanje izvoza v tistem tempu, kot je bilo to predvideno. Zaradi vseh teh naštetih vzrokov, je skupščina tudi - sprejela predlagane dodatne gospodarske , ukrepe (podrobneje smo jih razčlenili na tem mestu že v zadnjih dveh številkah). Cilj predloženih ukrepov, je bilo rečeno, ni doseči stabilnost gospodarstva samo v sedanjem trenutku, temveč naj bi ti ukrepi pripomogli k uveljavljanju celotnega sistema. Z njimi naj bi tudi preprečili uveljavljanje stare podedovane prakse v novih pogojih. Splošna oznaka za to prakso pa je, trošenje sredstev vnaprej, čeprav le-ta še niso ustvarjena. S spremembami zveznega družbenega plana in zveznega proračuna je bilo uveljavljeno snovanje družbenih rezerv, in sicer na vseh stopnjah in pri vseh uporabnikih družbenih sredstev. To naj bi bil trajni ukrep in sestavni del našega sistema planiranja in gospodarjenja sploh. Zakon o družbenih rezervah rešuje to vprašanje samo v načelu. Čeprav je vzpostavitev družbenih rezerv sicer instrument trajnega značaja, pa je odvisno od gospodarskega gibanja, od tega, koliko in na katerih točkah bomo imeli na voljo zadostne količine blaga, povečevanje ali zmanjšanje družbenih rezerv. Ko je tovariš Nikola Minčev razčlenjeval gospodarski položaj v prvih štirih mesecih in obrazložil dodatne gospodarske ukrepe, je med drugim dejal: »Čeprav so realni osebni dohodki v prvih štirih mesecih narasli v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 8 odstotkov, vendar občutek pri posameznih kategorijah delavcev in uslužbencev ni takšen. Nestabilnost cen ne pokaže jasne usmeritve o gibanju realnih osebnih dohodkov. Res smo morali zavestno uveljaviti nekatere spremembe v odnosih cen. Toda to je ena stvar, druga pa so težnje, da bi prek zvišanja cen v razmerah nestabilnega trga prišli do sredstev. Zato je bistvena zahteva načrtnega, hkrati pa tržnega gospodarstva, da ustvarimo takšne materialne odnose, da se ne bodo lahko uresničile težnje po zvišanju cen ali da bodo te težnje močno omejene ...« Eden izmed vzrokov preseganja raznih oblik potrošnje, predvsem investicijske in proračunske, je dejal tovariš Minčev, je nenehna težnja, trošiti na račun bodočih dohodkov oziroma ustvarjanje obveznosti brez kritja. Posledice tega so naročila, pa tudi nakupi blaga in investiranje, čeprav ni sredstev na razpolago. Tako nastaja nekakšna oblika verižne reakcije dolgov in terjatev, ki so se na nekaterih gospodarskih organizacijah in panogah močno razmahnile. Seveda je v naših razmerah možno, včasih pa tudi potrebno, medsebojno kreditiranje gospodarskih organizacij in skladov. Toda ta pravica kreditiranja lahko izvira iz lastnih sredstev. Gre torej za to, da trošimo samo razpoložljiva sredstva. Ni pa moč reči. da takšna gledišča zdaj prevladujejo pri vseh gospodarskih in družbenih činiteljih. In prav iz tega razloga so napovedani tudi nekateri novi predpisi. Na pristojnem mestu, je bilo rečeno v skupščini, pripravljajo: • predpise o delitvi dohodka na podlagi denarne realizacije, ne pa na podlagi fakturiranja blaga kakor doslej. Pričakovati je, da se bo tako povečal interes gospodarskih organizacij, da proda blago samo kupcem, ki ga pla-čujejo. Na pristojnem mestu proučujejo tudi druge ukrepe na področju kreditnega mehanizma. Ugotovljeno je, da bodo nedvomno potrebne intervencije za povečanje obratnih sredstev iz centralnih virov. Zato zdaj proučujejo • konkretno kreditno politiko federacije, tako da bo lahko gospodarstvo vedelo, za kakšne namene in ob kakšnih pogojih lahko računa na posojila za obratna sredstva iz centralnih virov. Ne glede na to pa je treba pri delitvi dohodka skrbeti za naložbe v obratna sredstva. Med drugim je bilo tudi rečeno, da je treba pri praktični konkretni delitvi dohodka v podjetju in komuni upoštevati načelo, da se osebni dohodki lahko gibljejo samo v skladu s povečanjem delovne storilnosti. p. d. KALE1D0SK0P V enolično vsakdanjost na hmeljarskem posestvu je treščilo: »Naš agronom gre za pol leta v inozemstvo.-« Delavcem se je dobro videlo, da pojde njihov mladi 'strokovnjak na zgledno urejeno hmeljarsko posestvo nekje v Zahodni Nemčiji. V pol leta ni vrag, da se ne bi naučil vsega, kar je tam dobrega, potem naj se drugi hmeljarji kar pripravijo ... Agronom je hodil kakor pav po posestvu. Kaj ne bi! Doma bo potegnil vsakega prvega toliko kakor doslej, v Nemčiji pa dobi hrano in stanovanje brezplačno pa še sto petdeset mark povrhu ... Na okrajni zadružni zvezi so mu sicer rekli, da v Nemčiji malo drugače pojmujejo praksa, kakor nekateri naši direktorji, pa si teh besed ni jemal preveč k srcu. Agronom je in agronoma vendar ne more nobeden prisiliti, da bo prijel za lopato in si nataknil gumaste delovne škornje. Poslovil se je, kakor se pač ljudje poslove, če odhajajo za pol leta po svetu, in se vsem zahvalil za izkazano zaupanje. Ganljivo slovo, združeno z velikimi pričakovanji pri onih, ki so ostali, in pri mladem agronomu, ki je odhajal v daljni, nepoznani kraj. Na cilju pa so se popotniku razblinile sanje. Mislil je, da bo tako kakor doma samo gledal, kako 'drugi delajo, pa Nemci niso upoštevali, da ima fakultetno izobrazbo za seboj in da pri nas agronomi ne delajo, ampak samo ukazujejo. Rad ali nerad se je moral lotiti dela, kakor drugi praktikanti — navadni kmetijski tehniki. Sprva se je samo mrščil in tu in tam pritožil kmetijskemu tehniku iz šmarske zadruge, s katerim sta skupaj odšla prakticirat, da si je vso stvar drugače zamišljal in da je tale praksa navadno izkoriščanje. Delovne organizacije in tehnološkega procesa da bi se lahko naučil tudi brez žuljev in znoja. Čez nekaj dni je stopil k upravnici posestva: »Entschuldigen, Frau,« je začel, »tega ne prenesem. Med študijem sem imel prakse čez glavo.« Upravnica mu iz obzirnosti ni rekla, da mu za ogledovanje ne more dajati sto petdeset mark mesečno in 1 = i brezplačno hrano in stanovanje, podrla pa mu je iluzije, da bi praksa postala kaj drugega kakor praksa: »Po mojem lahko delavce naučite pravilnega dela, samo če boste sami znali delati. Pri tehnološkem procesu in organizaciji dela je važen vsak gib...« Očitno ga ni prepričala, zakaj lunalu nato je sporočil domov, da se bo vrnil, češ da ravnajo z njim kot z navadnim hmeljarskim jielavcem. Z novico se hmeljarji niso radi sprijaznili, toda kaj so hoteli. Če bi agronomu karkoli očitali, bi jih morda pustil na cedilu in odšel na kakšno zadružno zvezo, kakor že toliko drugih agronomov, in z dežja bi prišli pod kap. Z agronomi se ne kaže igrati, dokler jih je premalo, čez leta jim bodo že izbili kako muho iz glave. Snidenje seveda ni bilo tako prisrčno kakor slovo. Veliko pričakovanje se je sprevrglo v veliko zmoto: pri agronomu zaradi užaljenega samoljubja, pri hmeljarjih pa zaradi spoznanja, da je njihov »inozemec« mislil samo nase, čeprav so mu hoteli pridobljene delovne izkušnje dobro plačati. ............... 7AKft\' MftflVfF ISFf A i Gospodarska sodišča so menda nepotrebna! Tako sodijo nekateri, ki so Pravico zamenjali za enostavnejše načelo, da naj močnejši zmaguje. Pred nedavnim je prišlo majno podjetje v Škofji Loki v zagato. Potrebovalo je — obratna sredstva. Ozrlo se je za svojimi dolžniki, a vsi so odlašali s povračilom dolga v nedogled. Podjetje si je pomagalo s sodiščem. Denarji, ki jih prej ni bilo, so se našli. Proizvodnja je zdrsnila v normalni tir. Toda, že čez nekaj dni je »užaljeni« dolžnik iz Ljubljane poslal pismo: Ker ste nas tožili, nismo v bodoče v eč vaš odjemalec! £ i I Nerodna reč, takšenle odgovor. Prizad' podjetje je sprva pomislilo na nesporazum. Nje^o komercialist je poiskal podpisnika izjave. No, vsebino pisma mu je še potrdila izjava drugega komercialista, češ če hočemo, vas pohodimo! Pohodili jih sicer niso,, res pa je, da so jih nagnali v lepo kašo: zaradi pravne pomoči so izgubili odjemalca! Kaj bo, če se bodo našli še drugi, pri katerih je moralo podjetje izterjati svoj zasluženi denar in bodo kratko in malo, vsekakor po zakonu močnejšega, odpovedali sodelovanje?! Rekli bomo, da si je podjetje samo sebi nastavilo zanko na vrat! Kaj pa toži! Bolje je, da išče pomoč v banki z opravičilom: zakon močnejšega nas sili, da prosimo za kredit. Kdo ve, če bo imela banka razumevanje za to utemeljitev? M H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: H 1. Hmeljarsko posestvo Vrbje — MARIOLA KOBAL = 2. ELRA — Jugotehnika — D- KRALJ IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!III>IIIII>IIIIIIIIIIIiIIIIINIInnIIIIIIIIINiIIiI"NIIHIIIIINmNIIhNIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII = i I OPEHARJENI ZADRUŽNIKI Poročil se je in ni imel stanovanja, in v podjetju, v katerem je delal, je bilo še nekaj takšnih ljudi, ki so spoznali, da bodo morali sami nekaj prispevati, če bodo hoteli priti do stanovanj, pa so se dogovorili, da bodo ustanovili stanovanjsko zadrugo. Sli so na občino in tam so jim povedali: »-Nima smisla, tovariši, da imate sami zadrugo, zakaj pa imamo v Ljubljani Zavod za zadružno gradnjo, priključite se mu, saj so se mu priključile tudi stanovanjske zadruge, ki že dalj časa delujejo.« Tako so storili. Dne 13. decembra 1958 so mu poslali vabilo naj pride na sestanek zadružnikov, ki ga sklicuje Zavod za zadružno gradnjo. Sel je in sklenil »Pogodbo o vlaganju predujma in zagotovitvi prednostnega reda«. S to pogodbo je bilo določeno, kakšno stanovanje bo zadružnik dobil, kolikšno bo predplačilo in v kakšnih obrokih ga bo plačeval. Podpisal je da bo plačal do dne tega in tega 750.000 dinarjev za takšno stanovanje. Interesentov je bilo skoraj 4000, pogodb pa so sklenili kakih 1000; le četrtina je torej do« bila možnost, da vlaga denar za nova stanovanja). Med tistimi srečniki, ki so sklenili pogodbe in podpisali, da bodo do določenega roka plačevali zavodu od 15 do 25 dobiti stanovanje. Kolikor tega ne stori, bodo že poskrbeli, da bo pogodba izgubila svojo pravno veljavnost. Predstavnik zavoda je na vse jadikovanje obupanih zadružnikov, kje naj v tako kratkem času vzamejo toliko denarja in na njihove predloge, kako bi zadevo manj boleče rešili, odgovarjal: »Ne, ne moremo pomagati. Poprosite za pomoč podjetja.« Menil je, da je dovolj interesentov, ki bi plačali 40 "/o delež, ali pa celo vso vrednost stanovanja. Vse je kazalo, da je zavod veliko bolj zainteresiran, da bi stanovanja prodal drugim, ne pa da bi predvsem izpolnil obveznosti, ki jih je sprejel s podpisom pogodb. ■ In zdaj, kako naj zdaj zadružnik (s pogodbo in z vsem kar potrebuje) pride do stanovanja, če pa je pogodba le kos papirja, ki si ga lahko vtakne za klobuk. Milijona in še to- liko dinarjev nima. Podjetje, v katerem dela, tudi nima posebnega sklada za takšne potrebe. Mar naj sedaj dvigne roke od Zavoda za zadružno gradnjo in se vda v usodo ter poizkuša pri Mestni hranilnici, ki je organizirala varčevalno akcijo, ter čaka še pet let, da bo dobil stanovanje. Če ga bo in Če mu tudi tam, ko bo plačal vnaprej določeni znesek, ne bodo rekli, naj plača še enkrat toliko. Ko so zadružniki rekli, da bodo poiskali rešitev, pa če bo treba tudi na sodišču, je predstavnik Zavoda odgovoril, da bodo s takšnim odnosom dosegli le likvidacijo zavoda. Če bi se to zgodilo, bi Zavod za zadružno gradnjo le nekaj pridobil, kajti gradivo, vgrajeno v zadružne hiše pred leti, bi prodal po današnjih cenah. Toda zadružniki... Res je, podpreti moramo zamisel, da bo vsak človek, ki želi dobiti novo stanovanje, a = Hilli ii:iiiiiiilll]W®fS TALE SESTAVEK PB1' POVEDTJJE O TEM, KAKO SE KORISTNA ZAMISEL LAHKO IZRODI V NENAVADNEGA SPACKA, CE JE NE ZNAMO URESNIČITI-GOVORI O ZADRUŽNIKIH ZAVODA ZA ZADRUŽNO GRADNJO V LJUBLJANI. KI SO SKLENILI POGODBE IN SVOJE DELEŽE. DOLOČENE S POGODBAMI, TUDI PLAČALI, ZDAJ PA, KO BI SE MORALI VSELITI, TERJA ZAVOD, NAJ V TREH TEDNIH PLAČAJO SE ENKRAT TOLIKO IN SE VE C. KDO BO POSLEJ SE PRIPRAVLJEN, VKLJUČITI SE V ZADRUŽNO GRADNJO, CE PA VES SISTEM PLAČEVANJA STOJI NA TAKO MAJAVIH. NOGAH IN CE SO POGODBE LE KOS PAPIRJA7 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini !||ll!lllffl®lil prispeval zanj del lastnih srv, štev. Vsi smo za to in sentov je obilo. Vendar jih .jj, vse manj, če pogodbe, ki ^ sklepajo, sploh ne drže, & t sopodpisniki (v našem Pr' ■„) Zavod za zadružno gradnJ nanje požvižgajo, ko se zn dejo v zagati. Takšen, rr^}°^ei čeno, čuden odnos, bo P1-* (jo do tega, da nihče več neM\o hotel vlagati denarja v gratl stanovanja, pa čeprav ga bo tako preklemano potreboval-Zdaj bo na primer naš . družnik plačal še 1,180.000 nar jev. Toda kdo mu lahko gotovi, da ne bo kasneje, tv0 , biti tik pred vselitvijo, ^ plačati še milijon. J- odstotkov vrednosti stanovanja (druga sredstva naj bi zavod vzel iz kreditov), je bil tudi naš tovariš. Izpolnil je vse svoje obveznosti in 12. decembra 1960 je podpisal »Začasno pogodbo o premoženjskih pravicah in obveznostih«. Ta pogodba določa, katero stanovanje grade zanj in kje je to stanovanje, kolikšna je vrednost stanovanja, kdaj se bo lahko vselil. Pripominja pa, da je moč rok vselitve podaljšati, če bo primanjkovalo kreditov ali gradbenega materiala, če bi gradnjo ovirale elementarne nezgode,' in da bo končna cena stanovanja odvisna od dejanskih stroškov. Mislil je, da je s tem vse uredil in trdno je bil prepričan, da se bo 1. julija letošnjega leta res vselil v novo stanovanje, kot je bilo rečeno v pogodbi. Pred dnevi pa mu je Zavod za zadružno gradnjo nenadoma poslal »Vabilo k sodelovanju«, se pravi, sklical je sestanek vseh tistih zadružnikov, ki so že sklenili končne pogodbe in naj bi se v kratkem vselili. Predstavnik zavoda je zadružnikom povedal, da ne bodo dobili stanovanj, dokler ne bodo plačali 40 Vo njihove vrednosti, kajti zavod ni dobil toliko kreditnih sredstev, kolikor je upal in kolikor jih je imel obljubljenih. Rekli so mu, naj v dveh tednih (po daljši in žolčni razpravi so rekli v treh tednih) plača še 1,800.000 dinarjev, če hoče LJUDJE Z VELIKIMI USTI Obiskal sem njihovo podjetje in rekli so mi: Predsednik sindikata: »Prav pravite, stari način upravljanja je preživel. Treba je poiskati boljšega. Odločanje po predstavnikih naj zamenja nepo4 sredno samoodločanje vseh proizvajalcev. To je ključ problema, ki ga moramo rešiti. Pa ga tudi bomo. Veliko smo že govorili o tem. Na sestankih in tako, iz oči v oči. Sodimo, da so razmere dozorele za akcijo in da se sindikat mora z vso svojo družbeno-politično veljavo zavzeti za boljše in resnično samoupravljanje.« Predsednik delavskega sveta »Se povsem strinjam, da zdaj ne gre več samo za obveščanje delavcev o sklepih delavskega sveta. Mi smo jih obveščali, ja, vse smo storili, na tablo smo obesili zapisnik, po zvočniku smo jim povedali, kaj smo sklenili, vprašali smo jih za mnenje in za svet, ja, pa vse to ni bilo dovolj. Ni bilo dovolj, vam rečem, ljudje so hoteli in hočejo več, hoteli so odločati, zlasti potem, ko smo spremenili način nagrajevanja in ko sleherni dobiva ne samo od svojega delovnega učinka, ampak tudi od učinka obrata, v katerem dela in od uspehov celotnega podjetja. Vsi smo zato, da spremenimo način upravljanja, tudi delavski svet, tudi tako imenovani predstavniki.« Direktor podjetja: »Mislil sem in se pogovarjal in prišel sem do zaključka, da je tale akcija, tole prizadevanje, da bi bil sleherni proizvajalec tudi resnični upravljavec, tako pomembna kot le kaj. Je ena najpomembnejših akcij naše Partije. To je revolucionarni korak naprej, k tistemu, o čemer smo nekoč sanjali, kar smo le slutili. Zdi se mi, da živih10 sem/ času, ko bi bilo prav, uprave podjetij ukinili pa ni v redu, da še »uprava« podjetja. Jaz se‘"yli servis. Pa ne pri gospodam^, organizacijah. Pri občinah. ^ le v tako širokem, občin5^, okviru, bi takšni servisi za „ veli, njihov delokrog bi Vil Odpiral sem usta, pa nič m > rekel, le mislil sem si: tile so pa daleč pred te'30^ -rfl Minil je mesec in spet jih obiskal. Predsednik sipdikata, sednik delavskega sveta in(jali rektor podjetja so mi P°v „sec vse tisto, kar so mi rekli m dni poprej. seiti Vprašal sem delavca, R’ '^e-ga srečal na dvorišču, kak0 lujejo njihove ekonomske te (ali kakor pač imenuje! ^(i gane in razne oblike, v ka ^ neposredno odločajo o 8 darjenju), pa mi je dejan »Kaj, ekonomske enote, pa je to? Tega pri nas nr£1vi mo. Pozanimajte se v u^.seif> O ekonomskih enotah še n ^ ničesar slišal.« In vprašal .j, drugega in tretjega in Pete^e 'l vsi so mi rekli: »Vpraša! upravi.« V beležnico sem si »So ljudje, ki imajo nena' velika usta«. -e ta' O tem, kdo je kriv da J ko, pa presodite sami. RAD IMAM 0RA »Tovariš sodnik, zahtevam sina...«' Sodišče. Mož toži ženo. Pravzaprav bivši mož toži bivšo ženo. Pred nekaj meseci sta se razšla, ker nista našla skupnega jezika. Nič posebnega ni bilo. Zena je rekla »črno«, mož pa je dejal »belo« in sta ponavljala »črno« in »belo«, dokler se vsa zadeva ni sprevrgla v resen spor, ki se je končal pred sodiščem. »Nočem živeti z njim. Ni me vreden!« »NOčem živeti z njo. Ni me vredna!« Sodišče je upoštevalo njuni mnenji in ju ločilo. Sina ie prisodilo materi, očetu pa je naročilo, da mora plačevati za vzdrževanje sina 3000 dinarjev na mesec. Minilo je pol leta in zdaj spet stojita pred sodiščem, sin pa sedi na klopi na hodniku. Oče: »Tovariš sodnik, zahtevam sina. Pri meni bo bo- lje živel. Nihče ga ne bo zastrupljal s sovraštvom do očeta, pri meni ne bo slišal grde besede o materi, čeprav je njegova mati storila vse, da bi ga odtujila od mene.« Mati: »Ni res...« Oče: »Glejte, tovariš sodnik, nikdar ne prizna svoje krivde. Takšnale je. Sin je zanjo bil in je samo marioneta, ja, samo sredstvo, da bi me prisilila k pokorščini. Da, in zato plačujem svoje obveznosti kar sinu. Z njo nočem imeti nikakršnih stikov. Ne in ne, tovariš sodnik, hočem imeti sina in ta svoj sklep utemeljujem ...« Mati: »Ni res, kar govori. Ni res, da ne bi skrbela za sina. Rada ga imam in vse mu dam. Ce rečem vse, res mislim vse. Da bi dobro živel, bolje kot sva midva, mama in (jec-Ijaje) oče. Toda gre za to, da je oče tako čuden, da on povzroča ves ta špetir, da on nima pravilnega odnosa do sina, da ga hujska proti meni, da...« Sodnik: »Pokličite sina in ga vprašajmo ...« In pride sin, dečko, star osem let, pride sinko pred sodnika. Sodnik ga vpraša, kako mu je ime in kako se piše in v katerem razredu, je in kakšna spričevala ima, kaj bi rad P stal (zdravnik, inženir ali s dnikj.in potlej mu reče: »Slišali ' smo, da se do® fant. Povej, s kom bi raje vel, z materjo ali očetom* Fantek premišljuje in „e. premišljuje, na koncu pa re^ »Z obema... Rad Sodniku je nerodno. cu in obtoženki je nerod Sodnik razmišlja, kaj naj s ri, in potlej vpraša: 0 »Pa kaj pravi mama očetu?« »Naj ga spoštujem!« .•?* »Pa kaj pravi oče o mam • »Naj jo imam rad!« Fantek zajoče. vet »Da bi mama in ata »P skupaj...« se Po dolgih mesecih prvič pogledala v oči. P0. gih mesecih sta sP0Z^a^ib primerov je precej. Nise_„ Eh, kaj bi govoril. Ta mislil nate, Lojzka, pa nate, Tone, rad bi le P°v® da sta se po vsem tem našla, da sta se spet P°.r° .. in da je otrok, mali Eh, kaj bi govoril • • • ta JANEZ VOLJČ IPRAVIČL.Vfl ZAUPANJE PLE7LNfCfl<<; ,,,V!a^° plačujemo po 1400 din« ® Delavci v vlogi komercialistov @ Spor med '»mnm m prodajnim oddelkom zaradi starih zabojev m Deset izločenih strojev bogat vir dohodka • normativi na rešetu O »Kakovost in varčevanje preslabo stimuliramo!« Ifteri a^^ar<3 pletilnica, ena iz-H0m šestih proizvodnih eko-fti eno^ v polzelski tovar-Brei avic’ uSotovila, da s Ha n nekai ni v redu. Meseč-stroPš°raba, izkazana v obračunu ■s£ ^v» se ni ujemala s pro-Ker pri sebi niso na- io wde’ 80 j° iskali drugje in Boslai1 našli: dobavitelj jim je blati, prfvlažno prejo. Po nor--■ _Vu bi smelo biti samo 8,5 kg via:v' -_____________ ie tifHV,I00kg P1'61'6’ bilo pa je Iti 12 kg. Od tod tako veli- [* tedi _ „o. ^materialni stroški pri enoti in ; ker 80 vodo, ki je v l20n a lzhlapela, plačevali po do hm dinarjev... teotp Vsk* svet ekonomske baVr, zate ni hotel priznati na-čt^mu oddelku celotnega ra-'ia rir,v.a Prei°: »Razliko naj pla-te!« baviteli. takoj reklamiraj- hodni kai napraviti, da v priti. J® ne bi bili oškodovani? fO vo* usitoaovam: U0m®ČUrni seji je vodstvo eko-Prid ■ en°te sklenilo: »V naš Ured;111 vvPrid tovarne naj se bled ,sPlo®ni laboratorij, ki bo Prid ; n . n v prid tovarne naj se tfte^ sPlošni laboratorij, ki bo v j, .drugim nadzoroval vlago 2ahwVljeni P1-6!!- Razen tega dem- ^m0’ da se skladišča mo-Opozornf^- Že večkrat smo Scena1’ .da nam delgo vskladi-riost- pre^a zmanjšuje proizvod- PrennxPrevež se P°suši in zato eP°časi teče.« ot>a entralni delavski svet je Upoštf ,pa ekonomske enote Prave Vak naročil merilne na-Har " 2a Prejo in zagotovil de-Sred.K3 Preureditev skladišč. Akcijo3—23 rezširjeno repro- dosegla, da ji je centralni delavski svet v celoti priznal čisti dohodek od uslug, dokler barvarne ne rekonstruirajo in ne prilagode domačim proizvodnim potrebam. Rezultat: osebni dohodki se niso zmanjšali, ampak celo povečali. Razen tega, da so si zagotovili dovolj dela, so namreč zmanjšali porabo barv in izboljšali kakovost barvanja odkar so namestili skladiščnika. Prej so delavci poljubno jemali barve iz skladišča in jih sami mešali po predloženih receptih. Nihče ni materialno odgovarjal za barve, niti za kakovostno mešanje, zato je šlo vse bolj po domače. Zdaj skladiščnik, ki ga je ekonomska enota sama postavila, vodi točen pregled nad porabo barv in sam odgovarja za pravilno mešanje. Koristnost tega se je pokazala že prvi mesec ... „ DENAR JE DENAR Stari stroji, stari zaboji in razne igle, ki so ležale kdo ve kako dolgo v skladišču, so predmet dolgih razgovorov v ekonomskih enotah. Standard pletilnica je prišla na idejo, da bi deset izločenih strojev za pletenje grobih bombažnih nogavic lahko izkoristili za izdelavo frotirnih športnih nogavic iz sintetičnih vlaken; v Jugoslaviji jih še nihče ne iz- pletenje debelih moških in ženskih nogavic. Jezilo jih je, da so bili pri odmeri deviznih kvot za posamezne obrate prav zaradi teh igel prikrajšani. »Poglejte, koliko deviz imate v zalogah,« so jim rekli. Branili so se, da od teh igel nimajo nič, ker potrebujejo drugačne, pa so si komaj zagotovili sredstva za najnujnejši uvoz. Drugo leto jih ne bo nihče več oponašal teh nekoristnih zalog, ki vsemu podjetju vežejo obratna sredstva. SKRITE REZERVE V LJUDEH Po proizvodnem načrtu podjetja in posameznih ekonomskih enot, sestavljenem na podlagi pokazateljev iz 1959. leta, so v tovarni lani predvideli skupno 48 novih delavcev, spre-■ jeli pa so jih le 23. Ekonomske enote se namreč med sestavo plana niso zavedale, koliko skritih rezerv imajo v ljudeh. Pokazale pa so se kmalu po novem oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov. V nekaterih obratih je narasla proizvodnost za petnajst, v drugih pa celo za dvajset odstotkov že v prvi polovici leta. Strah, da delavci ne bodo zmogli velikih proiz-. vodnih obveznosti, se je sprevrgel v zadrego, kam z odvisno delovno silo. Na srečo ni bilo treba nikogar odsloviti, ker so odvisne ljudi ostopili tistim Ha ki°.so namreč centralizira-Hizjraf tovarno korenito moder-Polaca°' Ek°nomske enote raz-0 za samo s primerno vso-Tait n° vzdrzevanje strojev. hranj ta ekonomska enota pa hruSp V ,sX0;ii enoletni kroniki še nosy uokaze večje gospodar- *htetw*aVeC zvedel, da so v a*> rirv V^-^ki tekstilni tovar-Htorei^1 Prejo, ki je sami ne ,prev,iti: Previjalni stroji t>reusmd • Ptetilnice pa zaradi sihtet£entve Proizvodnje na ^Qti j7iCne.iZ(teike niso več v ce-^elavVarnriske enote dogovoril s Bo , Trak iz Mengša, da jim f’i>ho,,aernih cenah pobarvajo Co lzdelke. ^teiat?01118^3 enota je sestavila v za barvanje trakov in deluje! Na njihovo pobudo je odšel tovarniški strokovnjak v inozemstvo pogledat, kako tam preurejajo stroje, in se vrnil z bogatimi izkušnjami. Izločene stroje že usposabljajo za nove izdelke. Prodajni oddelek je odkril skrito rezervo v — polomljenih zabojih, ki so brez vsake koristi ležali na tovarniškem dvorišču. Na seji delavskega sveta — ta je za ekonomske enote nabave, prodaje, uprave in pomožnih delavnic za zdaj še skupen — pa so se nabavljači postavili po robu, češ zaboji so naši, zastonj jih ne damo, čeprav se dotlej niso zmenili zanje. Precej truda so porabili neprizadeti člani delavskega sveta, preden so zgladili spor med ekonomskima enotama. Prodajni oddelek je toliko popustil, da plačuje nabavnemu stare zaboje po polovični ceni, kajpada popravljene. Ob inventurnem popisu pa so delavci iz standard pletilnice zahtevali, da se prodajo ali pa izločijo vse neuporabne igle za ekonomskih enotam, ki so dobile lani nove stroje. . V verižkarni se je kolektiv lani zmanjšal od 107 na 87. ljudi, letos pa jih je odšlo še devet v druge ekonomske enote, iz standard pletilnice pa devetnajst. Skupno so v tovarni do junija premestili 51 delavcev. Seveda ta interna fluktuacija ne gre samo na račun povečane proizvodnosti, ampak tudi na račun proizvodnega preusmerjanja od bombažnih k sintetičnim izdelkom, za gotovo pa jo pospešuje materialna zainteresiranost ekonomskih enot, da s čim manjšim številom delavcev proizvedejo čimveč. NORMATIV NI V REDU Po normativu bi morali v verižkarni popraviti samo 20 od sto nogavic, ki jih izdela standard pletilnica. Pri pregledu individualnih učinkov pa je delavski svet te ekonomske enote ugotovil, da jih popravijo 26, ne da bi se jim ekonomski učinek povečal. Pol leta so zaman iskali vzroke, prosili centralni de- lavski svet, naj jim pomaga dognati, zakaj so se osebni dohodki, izplačani po normah, povečali za celo tretjino, medtem ko se število enot proizvoda in masa osebnih dohodkov, preračunana po količini izdelkov, njihovi kakovosti in proizvodnih stroškov, nista spremenila. Čez šest mesecev se jim je posvetilo: normativ ni v redu. Pri obračunavanju enot proizvoda jim priznavajo samo .popravilo 20 nogavic, ne pa 26, kolikor jih popravijo. V standard pletilnici pa je napaka v normativu povzročila ravno nasprotno. Ekonomski učinek se je neupravičeno povečal, ker pri obračunu niso upoštevali, da je vrednost njihovih enot proizvoda skoraj za tretjino manjša. Šest nogavic več so pokvarili, kakor je predvidel normativ, kar bi praviloma moralo zmanjšati vrednost njihovih enot proizvoda: Glavni povzročitelj te »diskriminacije« verižkarjev so bili novi češki stroji. Niti veliko bolj trgajo kakor stari stroji, po katerih so v podjetju sestavili normativ defektov. Vendar so imeli tudi delavci standard pletilnice maslo na glavi. Preveč so hiteli pri delu, se gnali, da bi čimprej presegli normo, kakovost pa zapostavljali. Krivica je v verižkarni že popravljena. Delavski svet standard pletilnice je verižkarjem pokril en odstotek škode. Popravljen pa je tudi normativ — prvič po zaslugi samih delavcev! NORME NA REŠETU Prav zdaj pa v vseh ekonomskih enotah veliko govorijo o normah, do katerih so bili prej brezbrižni, če jih spremembe niso osebno prizadele. 1 Od realnosti norm je namreč odvisna delitev presežka oziroma razlike med planirano in ostvarjeno lastno ceno na posameznika. ... V cotton . predilnici, - kjer imajo največ novih strojev in zato največ nerealnih norm, ljudem ni šlo v glavo, kako da v drugih enotah ustvarijo večji presežek kakor oni, pa v preseganju norm zaostajajo za njimi. Delavci so se jezili, češ da jih uprava, ki preračunava ekonomski učinek, slepari, ker jim ne pusti bolje zaslužiti. Neki član ZK se je celo tako spozabil, da je vrgel na sestanku rdečo knjižico na mizo zaradi »zavestnega izkoriščanja«. Delavski svet je skliceval sestanek za sestankom, da je ljudem dopovedal resnico. Še zdaj nekaj delavcev ni prepričal, da z nepravilnim odmerjanjem osebnih dohodkov po nekaterih norrpah izčrpujejo presežek in s tem prikrajšujejo tiste delavce, ki delajo po realnih merilih za osebni učinek. Baza za delitev presežka je namreč izpolnjevanje norme. V drugih ekonomskih enotah mirneje razpravljajo o normah. V standard pletilnici so se že sporazumeli, da jih bo treba popraviti, ker so med posameznimi vrstami strojev prevelike razlike v osebnih učinkih. Ob strojih za pletenje stopal presegajo normo samo za 4 odstotke, pletilci dolžin pa za 25 odstotkov. Delajo pa vsi pridno. Stroji za previjanje bombažne preje: verjetno se bodo kmalu umaknili novim napravam za predelavo sintetike Še bolj kritično pa bodo delavci presojali realnost norm po uveljavitvi novega pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. V prihodnje bodo delili presežek po proizvodnih skupinah, kakor so predlagali delavski sveti ekonomskih enot. KAKOVOST PRESLABO STIMULIRAMO! je ena zadnjih ugotovitev ekonomskih enot. Delavci se ženejo, da bi do konca meseca izdelali in oddali čimveč enot proizvoda (vrednost nedovršene proizvodnje se jim namreč ne upošteva pri obračunu, tako da materialni stroški polproizvodov obremene oddane proizvode in deformirajo ekonomski učinek), premalo pa pazijo na kakovost. Posledica: kar enota pridobi s povečano proizvodnjo, ji pobere slabša kakovost. Delavci namreč še niso individualno stimulirani za boljše delo. Še letos bodo ekonomske enote uvedle individualno evidenco nad kakovostjo izdelkov ter vestnost primerno stimulirale. Delavce pa bodo materialno zainteresirale še za znižanje proizvodnih stroškov. Med tovarnami nogavic je velika konkurenca in tržišče si ohraniš samo s solidnimi izdelki in zmernimi cenami. Ta zavest prodira že tudi v ekonomske enote polzelske tovarne in v posamezne delavce. Razen tega je delitev osebnih dohodkov vezana na realizacijo. Najprej je treba ustvariti čisti dohodek, potem ga šele lahko delijo za potrebe podjetja in izplačilo osebnih dohodkov. Z rezervnimi skladi, v katere dajejo ekonomske enote me- sečno 10 odstotkov presežka, si ne bi dolgo pomagale, zato se skušajo že zdaj zavarovati pred nevšečnostmi, ki bi jih povzročil zastoj v prodaji. Od tod mrzlično preurejanje tovarne in preusmerjanje proizvodnje na nove, kurantne izdelke. PLAZOVI VPRAŠANJ s? O gospodarjenju mora y.. tej tovarni razmišljati vsaj vsak peti delavec ali triindevetdeset ljudi, kolikor jih je v organih delavskega samoupravljanja, (kolektiv pa šteje pet sto petdeset članov) zakaj delavci jih za-sipujejo z vprašanji, zlasti konec meseca, ko vsaka ekonomska enota zase pregleda obračun proizvodnih stroškov in delitev osebnih dohodkov. Če so delavci na žepu prizadeti, se sestanek razraste v burno debato, v kateri, padajo upravičeni pa tudi neupravičeni očitki, dobri in slabi predlogi, ki jih je treba ovreči ali podkrepiti in kasneje poskrbeti, da se sklepi uresničijo, če ne, imajo kmalu delavce na grbi. Pred centralnim delavskim svetom nemara ne bi bili tako pogumni, v obratr nem pa si upajo vse povedati, kar imajo v mislih, pa če je prav ali ne, zato jim je tudi veliko bližji. Preveč novega je v tem kolektivu, da bi lahko nadrobneje opisali. Vse, kar se je zgodilo i v zadnjem letu, pa kaže, da ustanovitev ekonomskih enot in decentralizacija samoupravljanja koristita posamezniku in celotnemu kolektivu in resnično angažirata širok krog proizvajalcev v gospodarjenju. M. K. Jedilni, eden najbolj modernizirani;) m najdonosnejših obratov polzelske tovarne nogavic, Stroj, ki so v tovarni najbolj ponosni nanj: plete sintetična vlakna in hkrati označuje obrise noea-Na sliki: pletiiec ob avtomatu vic. Prikrojevanje je zato zelo poenostavljeno. v PRED DECENTRALIZACIJO V JESENIŠKI ŽELEZARNI ŠTIRJE PREDLOGI V RAZPRAVI Na zadnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta v Kranju so največ govorili o decentralizaciji delavskega samoupravljanja oziroma o uvajanju neposrednega upravljanja v kolektivih. Po razpravi kaže, da novi ekonomski pogoji, zlasti sistem delitve dohodka pomenijo za kolektive odgovorno nalogo in hkrati možnost za poglabljanje samoupravljanja. Uvajanje ekonomskih enot pa prepogosto pojmujemo in obravnavamo preveč s tehnične plati in mu dajemo premajhen družbeno-politični pomen ® TRŽIČ: Sindikalna podružnica v KZ Ko so se v začetku leta združile v tržiški občini tri manjše kmetijske zadruge, so nastali tudi pogoji za ustanovitev sindikalne podružnice kmetijskih delavcev. Tako so imeli v kmetijski zadrugi , pred rie-davnim. svoj občni zbor in izvolili vodstvo, ki je v prvih treh mesecih obstoja pokazalo že živahno delavnost. Ta nova podružnica ima 27 članov. V. E. • PODJETJE PTT KOPER: Lokalna tarifa za 22 odstotkov višja Koprsko podjetje PTT s svojimi osnovnimi enotami v Postojni, Sežani in Kopru se je znašlo v dokaj težkem finančnem položaju, kajti visoke na-Tožbe7 za modernizacijo zastarelega PTT omrežja, predvsem modernizacija telefonije (samo v ta namen bodo letos investi-' rali 65 milijonov dinarjev), dalje povečani transportni stroški, družbene obveznosti, visoke najemnine za poslovne lokale in podobno, nalagajo mlademu podjetju nadvse zahtevno nalogo. Ker so dohodki podjetja znatno nižji od izdatkov, vpliva to seveda tudi na osebne dohodke PTT delavcev. Povprečje 16 tisoč dinarjev osebnih do-- hodkov mesečno, kar je za* 27 Vo manj ■ v primerjavi s preteklim letom, utemeljujec - težnjo - - po . uvedbi lokalne-tarife, ki naj- bi, bila za 22 %> višja od dosedanje. Tako bi prinesla nova PTT tarifa okrog 30 milijonov dinarjev novih dohodkov letno. Občinski ljudski odbori že proučujejo predlog PTT o novi lokalni tarifi, kolektiv podjetja pa hkrati pričakuje, da bodo občine upoštevale predlog o znižanju najemnine za poslovne lokale. Sele v takih pogojih si PTT delavci lahko obetajo zvišanje osebnih dohodkov, hkrati pa pogoje za stimulativnej.še nagrajevanje. Upravni odbor PTT podjejta Koper je namreč že sprejel novi pravilnik o delitvi dohodkov, po katerem bo zastopana vrednost delovnega mesta s 75 °/o, gibljivi del plače pa bi znašal torej 25 %. Tako nagrajevanje bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na ustaljenost delovne sile, saj je bil pojav fluk-tuacije že hudo pereč. -sky • »NIKO« ŽELEZNIKI: • PIVKA: Zakaj ne bi vsi pomagali pri urejanju igrišč V Pivki, ki je eno največjih delavskih središč na Krasu, so ostala dolgoletna prizadevanja za zgraditev najpomembnejših športnih rekreativnih igrišč vse do danes brezuspešna. Ker naselje nima varstvene ustanove za otroke zaposlenih, tudi potreba po otroškem igrišču ni manjša. Da bi se stvari čimprej uredile je društvo žena predlagalo, da bi uredili dotrajani vodni betonski zbiralnik, ki ga je nekoč uporabljala železnica. Ta bazen, imenovan Ribnik, ima 1400 kv. m betonskega dna ter nudi s svojo lego in zeleno okolico ustrezno mesto, kjer bi si Pivčani lahko z majhnimi investicijami uredili lep in trajni športni park. S prostovoljnimi deli v Ribniku so že pričeli. Kaže pa, da se je akcija ustavila na pol poti, deloma zato, ker pri delih najbolj pogrešajo pivško mladino, kateri so igrišča prvenstveno namenjena, in deloma zaradi preskromne finančne podpore. Pivčani se sedaj sprašujejo, kje zbrati sredstva za opremo bodočih igrišč v Ribniku, ki naj bi odvrnila nekaj sto otrok od vsakdanjih nevarnih potikanj ob magistrali Ljubljana—Reka. Velja dodati, da je voda nezavarovanega Ribnika terjala doslej že sedeni človeških žrtev in je torej potreba po ureditvi bazena tudi s te plati več kot očitna. Akcijo pa bi bilo treba širše zastaviti ter k delom pritegniti tudi ondotne delovne kolektive, ki se prav sedaj, ko žanjejo sindikalne športne-rekrea-tivne igre tolikšen uspeh po vsej občini, podpori za ureditev športnih igrišč v Ribniku gotovo ne bi mogli odrftči. M. A. V jeseniški železarni so leta 1959 ustanovili pet ekonomskih enot s štirimi obratnimi delavskimi sveti (predračunska enota nima samostojnega ODS) in Dentalnim delavskim svetom. Vendar pri sedanjem sistemu sodeluje pri upravljanju le malo , proizvajalcev in sicer le okoli 25 predstavnikov na 1000 do 1200 članov kolektiva posamezne EE. Da pa bi upravljanje čimbolj približali vsem neposrednim proizvajalcem, so letos na pobudo letne skupščine sindikalne organizacije železarne in letne konference ZK izdelali predlog za ustanovitev 30 ekonomskih enot. Zatem pa so izvršni odbor sindikata Železarne in druge politične organizacije razpravljali tudi o samoupravljanju v okviru teh novih ekonomskih enot. Tako trenutno obstajajo štirje predlogi o sami organizaciji samoupravnih organov v teh enotah. Prav o teh predlogih je razpravljal sedaj kolektiv, ki naj bi se po natančni proučitvi odločil za enega izmed njih. In kakšni so ti predlogi? Prvi predlog predvideva izvolitev delavskega sveta kot predstavniškega organa ekonomske enote. Torej ne bi pri upravljanju sodelovali vsi proizvajalci, temveč le njihovi predstavniki. V drugem predlogu bi bil najvišji organ zbor prozivajalcev, ki bi ga sestavljali vsi člani ekonomske enote, in bi volili upravni odbor, ki pa bi le pripravljal gradivo za sestanke zbora proizvajalcev. Oblika je zadovoljiva za ekonomske enote z manjšim številom članov, medtem ko je za ekonomske enote z velikim številom članov težko izvedljiva (ker bi se vsi težko sestajali ob odločitvah), posebno še, če je delo organizirano v treh izmenah. V tretjem predlogu so upoštevane težave, omenjene pri drugem predlogu, zato le-ta predvideva ustanovitev zbora proizvajalcev po izmenah. Vsak zbor prozivajalcev bi imel svoj upravni odbor, ti pa bi skupno predstavljali delavski svet ekonomske enote. Toda tudi ta predlog še ne ustreza povsem Posamezni zbori proizvajalcev nam reč ne bi mogli dokončno sklepati ker je sklad osebnih dohodkov formiran za vso enoto in ne p) izmenah in podobno. Četrti predlog obravnava obliko, podobno v tretjem predlogu, le da bi bili zbori proizvajalcev formirani po delavnicah. Predlog je ustrezen predvsem za vzdrževalne delavnice, ki so združene sedaj po več skupaj v en obrat oziroma ekonomsko enoto. O teh predlogih razpravlja sedaj kolekt^. Seveda pa to niso edine možne oblike. Stališče sindikalne podružnice je, da naj povsod usvojilo takšen predlog oziroma takšno obliko samoupravljanja, ki bo zajela k upravljanju vse oziroma večino proizvajalcev — članov ekonomske enot^. Strokovne službe v podjetju bodo sicer ostale Centralne kot doslej, vendar pa bodo tesno sodelovale s samoupravnimi organi posameznih ekonomskih enot in jim nudile potrebno oporo pri nji- hovem delu s pripravo analiz, elaboratov itd. Prav tako bo še naprej obstajal CDS, ki bo koordini- Pretekli teden so člani delavskih svetov Tiskanine in Inteksa iz Kranja soglasno potrdili združitev obeh podjetij. Skupne seje se je udeležilo 115 članov obeh dosedanjih delavskih svetov. Za glavnega direktorja združenega podjetja so predlagali dosedanjega direktorja Tiskanine tovariša Dušana Horjaka ® TRŽIČ: Težko pričakovano kopališče V nedeljo so v Tržiču odprli novo kopališče, ki je veljalo investitorja, Občinski ljudsfci odbor, skoraj 100 milijonov dinarjev. K tej vsoti so precej prispevala vsa tržiška podjetja”. Misel, da bi v'Tržiču zgradili • kopališče, je bila stara že ' vse i od osvoboditve. Prva leta po osvoboditvi' šplblr rif BilO Sredstev za te namene. Leta 1953 pa so začeli s prvimi pripravljalnimi deli in so tedaj člani sindikalnih podružnic, Socialistične zveze in raznih društev v kratkem času opravili čez 2000 prostovoljnih delovnih ur. Toda potem je spet zmanjkalo sredstev. Leta 1959 so začeli zares. Gradbena • dela je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj in v dobrem letu končalo z gradnjo. Sedaj je tržiško kopališče najmodernejši objekt te vrste v Sloveniji. Po zamisli pokojnega inž. Bloudka so načrte zanj izdelali drugi inženirji. Kopališče ima bazen za plavalce, neplavalce in poseben bazen za otroke. Vsi trije bazeni merijo 1312 kvadratnih metrov, v njih pa je 2085 kubičnih metrov vode. Vsi kopališki objekti, bazeni, prostor za sončenje, garderobe in bife, pa se razprostirajo na 9000 kvadratnih metrih. Steklarna Hrastnik jf z novo-dograjenim objektom dobila tudi moderno tovarniško restavracijo. Poleg toplega čaja ter piva lahko delavci kupijo tudi hladna jedila. Prav gotovo bi bili zelo zadovoljni, če bi lahko po dostopni ceni dobili tudi tople malice Hlillllllli!l!llllllllllllllllllllll!IUIIIIIllllllllllll||||||||||||||]|||||||||||||||||||!l|||||||||||||||||||||||!l j KDO IMA PRAV? \ | Abdul je bil zaposlen pri Kranjskem gradbenem pod- jj g jetju v Kranju. Letos je odšel k drugemu podjetju. Dal g gj je enomesečno odpoved, vendar je odšel tri dni pred 1 a iztekom odpovednega roka. V mesecu maju je zvedel, 1 | da pri podjetju delijo »dobiček« za prejšnje leto. Sel je g g tja. Rekli so mu, naj pride takoj po obračunu. Povprašal gj g je drugič, tretjič in četrtič, končno so mu pa rekli, da 1 gj do »dobička« nima pravice, ker je zapustil delo samo- g g voljno pred rokom. Taka so pravila in to je zapisano v 1 1 tekstualnem delu tarifnega pravilnika. Abdul se je pritožil inšpektorju za delo pri Občin- H g skem ljudskem odboru, vendar tudi to . ni pomagalo: • g g »dobička« mu niso hoteli izplačati. Sel se je pritožit tudi B p na Pravno posvetovalnico pri Občinskem sindikalnem g jj svetu Kranj. Od tam so poklicali vodilnega uslužbenca g jj iz podjetja in skušali stvar urediti sporazumno. Usluž- S jg benec se je skliceval na tekstualni del tarifnega pravil- J g nika, kjer imajo po večini vsa podjetja navedeno, da g g delavec ali uslužbenec, ki svojevoljno brez odpovednega jg g roka zapusti podjetje, nima pravice do »dobička«. Rekel H g je, da so tarifni pravilnik na Občinskem ljudskem od- 1' jj bor pregledali trije pravniki in da je pravilno potrjen. jj g . Če pa delavec hoče dobiti svoj »dobiček«, naj pa toži, 1 S se bo vsaj vedelo, kdo ima prav. Po zakonu o delovnih razmerjih ima prav delavec, g g' saj mu podjetje sme s sklepom disciplinske komisije od- 1 1 trgati največ' 10 % mesečnega prejemka za dobo treh g g mesecev, če pa samovoljno brez odpovednega roka za- B g , pusti delo,: gm podjetje lahko toži za povračilo škode, ki g -jj-- jo-je-s samovoljno zapustitvijo dela povzročil. ’ j Takih primerov je vsak teden nekaj, tako da primer g jj iz Kranjskega gradbenega1 podjetja ni osamljen. Kdo g | ima prav? N. Pavlin g iillll'llll!lll!lll[iy|lilllllllllllllll!l!lll!lll]![||||||||l!!lllllllllllll!ill!l!llllll!lll!llllllllllll!lllllllllllllIIIII|[!llll!ll!ll!l!ll!llllll!l!IIill!III]!ll]|||’lil!l||||j|]|[|||lIllllll|||||III!ll||I|||!|!J!!ll!illifl Pet obratnih delavskih svetov že razpravlja Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov so tudi v železniški tovarni »Niko« začeli z decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Izvolili so 5 obratnih delavskih svetov, ki naj bi upravljali v bodočih ekonomskih enotah, katere bodo ustanovili pozneje. Za sedaj so določili začasne pristojnosti in dolžnosti obratnih delavskih svetov:. Največji poudarek dajejo odkrivanju notranjih rezerv pri izboljšanju organizacije dela v proizvodnji, še posebno v nekaterih oddelkih splošnih služb, od katerih je proizvodnja neposredno odvisna in zaradi česar so že nekajkrat nastale ovire. Da bi obratni de- • KGP KOČEVJE: Stroji pomagajo Zaradi izredno napornega težaškega dela so mnogi delavci, zaposleni pri gozdnih upravah Kmetijsko gospodarskega posestva v Kočevju, zadnje čase zapuščali posestvo in si iskali zaposlitev drugje. Nabava strojne opreme in postopna mehanizacija, ki jo uvajajo na posameznih delovnih mestih, zgraditev logarnic in ostalih koč za gozdne delavce, ureditev prehrane in ostalega pa so omogočile, da se je fluktuacija delovne sile zelo zmanjšala. V. D. lavski sveti laže spremljali proizvodnjo oziroma proizvodne stroške, pripravljajo sedaj točne obračune stroškov proizvodnje. Na podlagi teh izračunov bodo obratni delavski sveti lahko odločali o nabavi nove opreme, strojev in orodja ter o njihovem izkoriščanju, kajti pokazalo se je že, da delavci v tej tovarni znajo izračunati, kdaj je stroj rentabilen in kdaj ne. V okviru posameznih obratov bodo uredili tudi nagrajevanje, ki bo v celoti odvisno od doseženega dohodka, vloženih sredstev in od delovnega uspeha posameznega delavca. To bo nedvomno ugodno vplivalo na produktivnost, zmanjšanje lastne cene posameznega izdelka ter na višino čistega dohodka. Delavski svet tovarne pa se do sedaj še ni odločil, po kakšnem ključu bodo delili ustvarjena sredstva na skupne sklade podjetja in na sredstva posameznega obrata, s čimer bo razpolagal obratni delavski svet. Prav tako bodo morali oceniti še: vrednost osnovnih sredstev, določiti potrebna obratna sredstva in pa delež anuitet, ki naj. pripadajo posameznemu obratt. Čaka jih torej nedvomno še ve- liko dela. Toda začetek je tu in " tega ne kaže prezreti. Novoizvoljeni organi pa se bodo morali še samoiniciativno prilagajati situacijam, ki bodo nastajale. T. P. ® JESENICE: Zadružna gradnja Tudi na Jesenicah, so pričeli misliti na zadružno gradnjo. Prvi so se za to odločili v Železarni. Tako je Centralni delavski svet razpravljal že o vseh štirih možnostih lokacije. Zaradi oddaljenosti so dve lokaciji začasno odložili, potrdili pa so lokacijo za progo na Jesenicah in v Žirovnici. Pred dnevi so tudi že ustanovili prvo stanovanjsko zadrugo »Kovinar«. Zadružniki so na ustanovnem občnem zboru temeljito obdelali pravilnik zadruge, in izvolili petčlanski zadružni svet in upravni odbor. Zadružniki so se odločili za eno-stanovanjske hišice, ki stanejo po predvidevanjih po letošnjih cenah gradbenih uslug okoli 3,400.000 dinarjev. Sredstva za to bodo dobili: 1 milijon kredita od Železarne, 1 milijon iz občinskega stanovanjskega sklada, ostalih 1,400.000 dinarjev, pa bodo zadružniki prispevali sami z mesečnimi vlogami po 5000 dinarjev in s fizičnim delom. Tako računajo, da bo v dveh letih 26 zadružnikov zgradilo lastna stanovanja. Z odobritvijo lokacije v Žirovnici pa bo zraslo tam drugo zadružno gradbišče, kjer bo osem dvojčkov. Z dograditvijo mostu čez Savo na Javorniku, pa bo zaživelo tretje zadružno gradbišče na Lipcah. ral delo med posameznimi ekO’ nomskimi enotami oziroma nju> vimi samoupravnimi organi. R. Gorenje ® PODTURN PRI DOLENJSKIH TOPLICAH: Pcklonili so jim televiztf Teden dni pozneje je enak obisk doživela vasica Podtur pri Dolenjskih Toplicah. Obisk®* jo je kolektiv »Save« iz Kranj®; V kulturnem programu, vaš&n so ta dan proslavljali zadnji da krajevnega praznika Dolenjsk1^ Toplic, so razen domačinov so* delovali tudi gostje. Podturnca ni bili nemalo presenečeni, so prejeli lepo darilo — telsvf' zor. V veselem razpoloženja ]. nedelja kmalu minila. Tu gostje iz »Save« so si dorno grede ogledali več prizorišč Par' tizanskih bojev in Bazo 20. J. J* * TRBOVLJE: Trboveljski kolektivi niso za počitniško skupnost V počitniških domovih pripravljajo na sprejem PI'VL dopustnikov. Trudijo se. da nudili ljudem po zmernih c nah čimbolj kvalitetne uslug ’ čimveč razvedrila in rekreacij itd. Nedvomno lahko pripis6-111, pri vsem tem prednost počiti1 škim skupnostim. ^ „ Nedavno, na seji komisij® , oddih pri občinskem sindik3^. nem svetu Trbovlje, so ^ predlagali, da bi se Strojna 1 varna Trbovlje, Cementarn Mehanika, Rudnik in Elektra na vključili v počitniško nost. Namen in cilj? Hudn. ima na Rabu dom z 250 Mehanika, STT, Cementarna ^ Elektrarna pa okrog 200 i®2.1 j, v Crikvenici. Vsako izmed t v podjetij razen Rudnika ima .e Crikvenici svojo upravo, svoj knjigovodstvo, kuhinjo, strež ., osebje in zato so stroški vlS°r,;-Treba je plačati štiri upravn ke, štiri kuharice, ki kunaJ vsaka za svojih 30 do 40 SoSt,a in podobno. Toda predloga-bi se združili v počitniško skuC nost, niso sprejeli. STT, k} J nekako podpirala ta Precil a-ker je ravno takrat gradila P viljon za prenočišče in kuhinj ter bi ga lahko prilagodila P, trebam za večje število ljudi • 200 do 300, je ostala z Rudn kom sama. Ni bilo razum®' n j a, Zakaj? Kaže, da so zmag le lokalistične in egoistic^ težnje. Vprašanje pa je, n.eja-bodo ravno ta podjetja, ki ■ nes niso navdušena za PoC1 ga ško skupnost in so razen še . večinoma v rekonstrukc prisilili ekonomski izračuni _ pa trezni pomisleki članov lovnih kolektivov, da dodo ^ vzela v roke ekonomski ra uj in pretehtala možnosti, kako lahko nudila cenejši in ug nejši oddih delavcem. ^ '■■■ . D A | P K ATE B E M C L E (JI U V Novi Gorici pospešeno gradijo novo osemletko. Tako se bodo novogoriški učenci lahko z novim šolskim letom že preselili v te prostore. Šola bo imela šestnajst učilnic z vsemi sodobnimi pripomočki za pouk, prostora pa bo za 1200 učencev. Novo šolsko poslopje bo veljalo okoli 100 milijonov dinarjev. (Foto: J. Perat) Povprečje za pokojnino R. A. Beograd: Ali se nagrade, ki jih prejemajo delavci in uslužbenci, ki so zaposleni pri direkcijah in generalni direkciji jugoslovanskih železnic, štejejo v povprečni mesečni znesek plač za določitev pokojninske osnove? Odgovor: Po 1. odstavku 67. člena zak.ona o pokojninskem zavarovanju se štejejo v povprečni mesečni znesek plač, na podlagi katerega se razvrščajo zavarovanci v zavarovalne razrede, praviloma vsi prejemki, ki jih je dobil zavarovanec kot plačo s stalnimi dodatki za delo na določenem delovnem mestu v rednem delovnem času. z odlo-kiom o računanju povprečnega mesečnega zneska plač na podlagi prejemkov po 1. I. 1958 (Ur. list FLRJ št. 2/59) ni določeno, da se te nagrade vračunajo v povprečen mesečni znesek plač in sploh niso omenjene. V 7. točki odloka o nazivih in plačah uslužbencev in delavcev, ki so zaposleni pri Generalni direkciji JŽ, je rečeno, da sc uslužbencem in delavcem direkcij in Generalne direkcije JŽ lahko da nagrada iz sklada za nagrajevanje. Ker ni govora o stalnem dodatku za delo, do katerega bi imeli uslužbenci in delavci pravico po naprej določenih kriterijih, temveč le o nagradi, ki se lahko da iz sklada za nagrajevanje, v odloku o računanju povprečnega mesečnega zneska plač pa ni določeno, da se taka nagrada všteje v ta povpreček, ta nagrada nima značaja stalnega dodatka za delo na doLočenem delovnem mestu v rednem delovnem času iz 1. odstavka 67. člena ZPZ. Iz teh razlogov se te nagrade ne štejejo v povprečni mesečni znesek plač, na podlagi katerega se razvrščajo zavarovanci v zavarovalne razrede. Enako stališče je zavzelo tudi Zvezno vrhovno sodišče. Iskanje nove zaposlitve M. M. Ljubljana. Odpovedal sem delovno razmerje zaradi preselitve. Imam 13 let delovne dobe in pravico, da izkoristim dopust. Ali imam pravico, da izkoristim celotni dopust, da v času odpovednega roka izostajam z dela in si iščem novo za- ^ ~ . * da‘ poslitev, čeprav sem sam odpoved? „ o Odgovor: Po čl. 36 Zakon, delovnih razmerjih ^ma^e vico do polnega letnega sta, v Vašem primeru 18 de Do' nih dni in Vam mora darska organizacija omo& r da izrabite letni dopust do va prenehanja delovnega merja. Ne glede na to, gpji sami odpovedali, imate P° g0' pravico zahtevati, da spodarska organizacija v og0či nem delovnem času oraend^ iskanje nove zaposlitve, zaradi tega ne smete biti ® Au-ni z dela več, kot 12 ur v t® vgi Do izostanka z dela nlI?\alg n°' pravice, potem ko si najde ^,,g vo delovno mesto, ali yanlap z® delovno mesto preskrbi org posredovanje dela. Izostali sk zdravljenja T. S. OREŠJE: Zaradi če pri delu, sem se n’;jr®! :e P* viti v zobni ambulanti, AjjJ’ precej oddaljena od P°.h (liil Tako sem zgubil 9 delovb^flj' katere pa mi je podjetje _ ^)i nalo v čas letnega (Jopu3* sem imel pravico v času Ijenja do bolezenskega sta? vlJc' ODGOVOR: Če s® nje ni moglo opraviti >zV šega rednega delovnega tjil' bilo pa je potrebno, upravičeni do izostanka zjs0t' Nujnost zdravljenja i” . se',e‘ nost iz dela, pa mora tn da izkazana s potrdilom nika javne zdravstven® .jati 2 Za čas, ko ste morali I? dela zaradi zdravljenja. pravico do nadomestila kot v primeru bolezni. . ri.«k.tui ■ '• 'is- . ■ ■ GORNJA RADGONA:V Mizarski delavnici Apače so delavci zahtevali, da uredijo organizacijo dela ali pa naj tehnični vodja odstopi. V tem kolektivu je problem tudi zato, ker se nekateri mojstri upirajo vsaki novi zamisli. V Vinogradniškem gospodarstvu RADGONA se pripravljajo na decentralizacijo upravljanja. Tudi tu je opaziti Precej pomanjkljivosti pri or-organizaciji dela. Tako se je na Primer zgodilo, da so prišli na obrat Videm delavci iz Apač, ki pa niso niti vedeli,1 kaj naj delajo, niti ni bilo zanje urejeno stanovanje in prehrana. B LJUTOMER: V tovarni usnja v Ljutomeru so se raztovarjali o raznih perečih Vprašanjih samo v pisarnah, čeprav delavci vse bolj zahte-vajo, da je treba urediti probleme v zvezi s proizvodnjo, komercialne težave in težave z obratnimi sredstvi. Sodijo, da je treba pomagati sindikalni Podružnici, ki ni kos položaju v Podjetju. ■ MURSKA SOBOTA: Kolektiv tovarne perila je že večkrat razpravljal o decentrali-2aciji delavskega upravljanja v svojem podjetju. Predvidevajo, da bodo imeli pet ekonomskih in 20 obračunskih onot, obratni delavski sveti pa bodo imeli po 15 delavcev. V podjetju Pomurski tisk So se na uvedbo ekonomskih ®not dobro pripravili. V pripravah so sodelovali sindikat, in uprava podjetja. Imajo 9 ekonomskih enot, v njih pa delavske svete in zbore proizvajalcev. Podjetje za PTT promet v Murski Soboti ima sicer 6 ekonomskih enot (dve pomožni), vendar so še močne centralistične težnje, ki zavirajo njihovo osamosvojitev. V teh enotah so sicer izvolili organe upravljanja, toda ti ne pomenijo mnogo. Znotraj podjetja so slabi odnosi,1 razen tega se borijo z začetnimi težavami. Niti osnovna organizacija ZK niti sindikalna podružnica ne najdeta pravega dela in se izgubljata v raznih osebnih prepirih. LENDAVA: V proizvodnji nafte Lendava so imeli lani ekonomskih enot, letos pa lih imajo 15 ter 36 obračunskih. v teh dneh so volili obratne delavske svete, nvpravčommiihj-mmmmmmm V Opekarni Lendava so uvedli tri ekonomske enote. Sbdaj se pripravljajo na volitve v obratne delavske svete teh enot. • JESENICE: Delo Občin-skega sindikalnega sveta Jesenice ter njegove komisije za delavsko in družbeno uprav-ijanje je bilo zadnji teden usmerjeno predvsem na raz-* govore in razčiščanje vprašanj X zvezi z uvajanjem ekonomskih enot v posameznih gospodarskih organizacijah, za kar se čuti v vseh kolektivih ■zredno zanimanje. Delni od-h'°r je čutiti ponekod le pri upravah podjetij in njihovih službah, ker menijo, da bo to njih le dodatna obremeni-. v- Občinski sindikalni svet komisija bosta že začeto akcijo okrog decentralizacije uadaljevala tudi prihodnji teden. , ® IZOLA: V Mehanoteh-niki imajo 13 ekonomskih ®hot. V 16 je organ upravljala celoten kolektiv enote — Proizvajalcev, v dveh pa 0r 12v°lili delavske svete. Na san e ekonomskih enot s o stresene naslednje pristojno-o ' disciplinske zadeve, spre-(Jr .in odpuščanje delavcev, ka miranie in delitev dohod-Ekonomskim enotam so n2 1 v upravljanje tudi obrat-sredstva. • Tudi v gradbenem podjetju GRADBENIK v Izoli bodo formirali ekonomske enote po gradbiščih, poleg njih pa bodo ekonomske enote še uprava, kamnolom in delavnice. Razen drugih pristojnosti, bodo dali ekonomskim enotam v upravljanje tudi del poslovnega sklada; z ostalim delom poslovnega sklada pa bo še nadalje razpolagal centralni delavski svet. • Celoten kolektiv v podjetju DELAMARIS razpravlja o ekonomskih enotah in njihovih organih samoupravljanja. Podjetje nameravajo organizirati v 35 ekonomskih enot. Te dni bo zasedal centralni delavski svet, ki bo še formalno potrdil odločitev kolektiva o novi organizaciji. V 31 enotah bodo organe upravljanja predstavljali vsi proizvajalci, medtem ko bodo v ostalih (le te imajo čez 300 delavcev) volili delavske svete, ki bodo imeli, od 35 do 45 članov. 9 NOVO MESTO: Na seji tajništva OSS Novo mesto 5. junija so razpravljali o pripravah plenuma o ideo-loško-politični vzgoji in uveljavljanju principov novtega gospodarskega sistema v kolektivih, predvsem notranje delitve dohodka. V četrtek pa je okrajni sindikalni svet sklical posvetovanje o novem gospodarskem sistemu in delitvi dohodka. Vabljeni so bili vsi člani plenuma in predsedniki sindikalnih podružnic iz večjih kolektivov. Govorili so o pomenu pravilnikov in poslovnikov v kolektivih, o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah in delitvi osebnih dohodkov. • NOVO MESTO: Na seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta so razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter o analizi občinskih sindikalnih svetov. Ugotovili so, da so občinski sindikalni sveti imeli vrsto razgovorov o decentralizaciji z odborniki političnih in družbenih organizacij v podjetjih, s predstavniki podjetij ter s člani organov delavskega upravljanja. Velika večina teh razgovorov je uspela. Skoraj povsod, kjer so pogoji, so že imeli ali pa razpisali volitve v obratne delavske svete. Vendar se še vedno ponekod temu upirajo (Tovarna zdravil KRKA, IMV Novo mesto), kjer navajajo vrsto starih izgovorov ali pa na razgovore s predstavniki ObSS sploh ne pridejo. • NOVA GORICA: Prejšnji teden je bil v Gorici razgovor med predstavniki podjetja ->Almira« in predstavniki ObLO Nova Gorica. Podjetje »Almira« iz Radovljice ima namreč v Novi Gorici svoj obrat, kjer je zaposleno 80 delavcev. V zadnjem času je med omenjenim matičnim podjetjem in ObLO Gorica prišlo do nesporazumov; vzrok tega so neizpolnjene obvezno-, sti, ki vežejo po pogodbi eno in drugo stran. Predstavniki matičnega podjetja so povedali, da je delavski svet sklenil ukiniti obrat v Gorici, kolikor se sporna zadeva ne uredi do 10. junija. ObSS se je za stvar zavzel ter priporočil sporazum, ki ne bo prizadel koristi niti ene niti druge strani. Dogovorili so se za ponoven sestanek. • Delavci podjetij v Šempetru in okolici razpravljajo o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je pred kratkim sprejel kolektiv Iskre in ki velja tudi za obrat tega podjetja v Šempetru. Čudijo se namreč, kako je mogoče, da so v tem obratu tako visoko dvignili osebne dohodke. Tako bodo na primer imeli nekateri režijski delavci obrata (snažilke, vratarji itd.) take osebne dohodke kot kvalificirani delavci ali obrato-vodje itd. v drugih podjetjih, ki so v neposredni bližini obrata Iskre v Šempetru. • Kolektiv obrata Telekomunikacije — Iskra v Sežani se je odločil za 5 ekonomskih enot, na katere so prenesli že vrsto pristojnosti. Te so: sprejem in odpuščanje delavcev, disciplinski ukrepi, medsebojni obračun itd. Volitev organov upravljanja še niso imeli, ker čakajo na pristanek uprave v Ljubljani. I/ USIH KOMI \ o 17 USIH K0MI\ 0 I/ USIH HOM \ « I/ UŠIII KOMI \ • »PEKO« TRŽIČ: Pogoji za izvolitev obratnih delavskih svetov Najvažnejša ugotovitev zadnjega plenuma sindikalne podružnice Peko iz Tržiča je bila, da so dozoreli pogoji za izvolitev prvih obratnih delavskih svetov. Izvršni odbor sindikalne podružnice je sklical ta razširjeni plenum pravzaprav z namenom, da bi se pogovorili o ustanovitvi ekonomskih enot in šele za tem konkretneje razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Razprava pa je pokazala, da je sedanjih 22. obračunskih enot, ki jih imajo tri leta, že prva osnova, kjer bi lahko ustanovili organe delavskega upravljanja. Delavci iz posameznih obračunskih . enot so na plenumu že razpravljali tako, kot bi govorili na seji samoupravnega organa enote. Ta razprava torej kaže, da bodo sveti ekonomskih enot, zbori proizvajalcev, ali’ kakorkoli bodo že imenovali te organe samoupravljanja, imeli dosti dela, da bodo uredili vse tisto, kar žuli proizvajalce v njihovi enoti. Sindikalna organizacija bo sedaj prišla pred kolektiv z jasnimi stališči in delavci sami bodo odločili, kakšne organe hočejo in s kakšnimi pristojnostmi bodo upravljali, To bo še toliko važne j e sedaj, ko gredo na notranjo reorganizacijo in ko bodo v najkrajšem času povečali proizvodnjo od 4400 parov na 5000 parov čevljev dnevno. Vlado Erjavšek • TRBOVLJE: Prve priprave Občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL v Trbovljah sta pred dnevi sklicala posvetovanje o decentralizaciji samoupravljanja v trboveljskih podjetjih, ki so se ga udeležili predsedniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic in direktorji. Posvetovanje je pokazalo, da so doslej pri decentralizaciji najdalj v Strojni tovarni Trbovlje, delno pa so uspeli oziroma se pripravljajo na to v trgovskem podjetju »1. junij«, dalje pripravljajo obračune po ekonomskih enotah v Mehaniki, Splošno gradbenem podjetju Zasavje, Metaliji, Investicijskem • POSTOJNA: Oskrbovalni center V zadnjih desetih letih je zraslo v vzhodnem delu Postojne pravcato moderno stanovanjsko naselje. Kljub temu, da živi v tem delu mesta kakšnih 2000 ljudi, pa vse do danes niso zgradili niti enega trgovskega, gostinskega ali obrtnega lokala in so zato prebivalci za preskrbo z živili in drugimi uslugami še vedno navezani izključno na mestni center. O tem je bilo v preteklih letih mnogo govora in kritik na zborih volivcev; končno pa se je letos delovni kolektiv Trgovskega podjetja »Oskrba« odločil, da bo pričel v trikotu novega naselja graditi nov sodobni oskrbovalni center. Samopostrežba, ki jo bodo zgradili do prihodnje spomladi, bo nudila gospodinjam mleko, sadje, zelenjavo, kruh in vse ostale gospodinjske potrebščine. Paviljonska gradnja trgovine bo stala kakšnih 40 milijonov dinarjev. Isto podjetje bo letos moderniziralo še več drugih trgov-skin lokalov v Postojni in okoliških vaseh in se lotilo gradnje nove trgovine v Planini pri Rakeku. M. A. l)llllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIillllllllllllffll*llllllll!llllllil!IIIW | • RUDNIK SEČOVLJE: V piranski občini med najboljšimi Resda sl kolektiv rudnika Črnega premoga v Sečovljah Se a g danes ni povsem opomogel od nesreče, ki ga Je zadela pred leti, g m ko je rudnik zalila voda. Toda prav težaven položaj je silil pod- m & jetje h kar najboljšemu gospodarjenju. Zato so se tudi v novih g g gospodarskih pogojih takoj znašli in so že oktobra lani začeli s M voditi evidenco za pet ekonomskih enot, da bi tako dobili kon- a g kretno osnovo za prehod na gospodarjenje po EE. Ko so tako g g januarja letos uveljavili ekonomske enote kot osnovne celice m S podjetja, so se kmalu začeli kazati bodrilni rezultati, predvsem g S v porastu proizvodnje. Medtem ko so lani zabeležili povprečno g S mesečno storitev 1500 ton premoga, se je v novih pogojih dvig- g 3 nila na 2000 ton, čeprav so v tem razdobju znižali Število za- g * poslenih za 30 delavcev. Skladno s tem so rasli tudi zaslužki g 1 od povprečno 20.600 din lani na 28.000 din v prvem tromesečju g p letos. . . , V sečoveljskih revirjih, kjer pridobivajo izredno cenjen pre- g B mog visoke kalorične vrednosti, pa ugotavljajo Se druge pozi- g S tivne lastnosti ekonomskih enot. Predvsem velja omeniti izredno = 1 znižanje Izostankov z dela, predvsem krajših bolezenskih iz- g m ostankov, zaradi katerih je kolektiv lani mesečno izgubil okrog g m četrt milijona dinarjev, marca letos še 84 tisoč dinarjev, med- p H tem ko so te stroške znižali v mesecu aprilu že na 60 tisoč di- — Lani zgrajenemu olimpijskemu plavalnemu bazenu na Jesenicah se bo letos pridružil še nov Otroški bazen. Tako se bodo tudi najmlajši Jeseničani lahko v vročih poletnih dneh prijetno osvežili. Bazena sta s cevmi povezana z Železarno, tako da bo tudi voda v njih precej toplejša. (Foto: F. Kolman) • NOVO MESTO: S pripravami nadaljujejo Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu nadaljuje z akcijo za uvedbo ekonomskih enot v podjetjih. V ko- narjev. B. Cvensky • BREŽICE: Tudi pri njih seminarji Občinski sindikalni svet Brežice je s pomočjo tamkajšnje delavske univerze priredil osem seminarjev za vodstva sindikalnih podružnic, člane občinskega plenuma in člane delavskih svetov in upravnih !!lll!l!lllin!lll!llll!!llllllllll«llll!ll!ll!!llll«!llllllllll!lllll = Na I. osnovni šoli na Viču okoli 20 učencev nima kam sesti, g (j Tako morajo med šolskimi urami stati ali pa sedeti na tleh. g | Oprema je zelo stara in ne ustreza pravilni drži mladine. V | 1 razredih imajo stole vseh oblik, nekateri so celo samo s tre- g g mi nogami. Šolsko vodstvo upa, da bodo dobili nekako do g | konca šolskega leta prepotrebne stole. Ali res ni bilo mogo- | če dobiti stolov vsaj ob začetku leta? iiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiniinuiiiiuiiiiiiHuiiimiiniitiiu^^ biroju, Komunali. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik so uvedli ekonomske enote, vendar neposredno samoupravljanje še ni najbolje uveljavljeno. Tudi v Elektro so uredili organizacijo podjetja tako, da imajo tri ekonomske enote, sedaj pa se pripravljajo na volitve svetov ekonomskih enot. Kaže pa, da V nekaterih podjetjih še nimajo razčiščenega mnenja v pristojnostih kolektiva pri upravljanju, saj ponekod menijo, da so s predstavniškimi organi naredili že dovolj. O vsem tem bodo podrobno razpravljali še na plenumu Občinskega sindikalnega sveta. T. Kukoviča • BOVEC: Več počitniškega turizma V zadnjem času so se začela zanimati za Bovško tudi nekatera podjetja. V tamkajšnjih praznih vojašnicah so uredili precej počitniških prostorov. Letos se bo počitniški turizem v tem delu Gornjega Posočja še znatno okrepil. Podjetje IEV iz Ljubljane pripravlja povečanje svojih zmogljivosti za 60 postelj, Elektro Koper in Rižanski vodovodi bodo postavili na cam-ping prostoru 4 weekend hišice, Megrad pa pripravlja preureditev stanovanjske zgradbe v Čezsoči v počitniški dom. L. K. odborov. Udeleženci so se seznanili z novostmi v delavskem samoupravljanju, delitvijo dohodka in osebnih dohodkov, s postopki za ustanavljanje ekonomskih enot ter pomenom pravilnikov in poslovnikov v kolektivih. J. J. ffllllllllll!!lllll!llllll!llllllllll!lllllllllli!lllllllllllll!l!lll!llll!!l!lllllllll!l!ll!llllllllllll!n!ll 1 1 1 • KOPRSKO: | Pekarne v zagati | jj Pekarska podjetja v j 1 koprskih obalnih obči- jj 1 nah so se sicer resno jj jj zavzela za uvedbo eko- jj jj nomskih enot, vendar jj 1 sodelujejo v razpravah j p oziroma pripravah samo jj jj strokovna vodstva pod- jj 1 jetij. Mogoče je prav v | tej ozkosti iskati tudi | nekatere težave, s kate- jj rimi so se srečali v teh jj prizadevanjih. Tako na jj primer ne najdejo od- g govora na vprašanje, S I kako uveljaviti uprav- | J Ijanje v številnih proda- 1 jj jalnah, kjer zaposlujejo j jj samo eno ali dve osebi, jj | Ali ne bi s sodelovanjem | 1 vseh članov kolektivov S g razvozlali tudi take in g J podobne probleme bolj jj jj učinkovito? -sky g l!lll!!llllllllll!lllll!l!llllll!lllll!!l!llllll!llllllllllll!!llll!!lllllllllllll!llll!!llllllllllllllllll£ lektivu Kremena tako že pripravljajo trinajst ekonomskih enot, kjer bodo vsi člani enote predstavljali zbor proizvajalcev. V industriji obutve v Novem mestu razmišljajo o sedmih ekonomskih enotah, teže pa gre v tovarni zdravil Krka in v novomeškem IMV, kjer se še vse preveč izgovarjajo na pripravljalni postopek. Več razumevanja je opaziti celo v obrtnih podjetjih, tako v podjetju Krojač pripravljajo ekonomske enote, predstavniki podjetja Mesarija pa se razgovora, na katerega jih je vabilo predsedstvo, niso udeležili. Na ekonomske enote se pripravljajo tudi v trgovskih podjetjih. J. J. • PODJETJE JAVOR PIVKA: Več si obetajo od svetov ekonomskih enot Lesno industrijsko podjetje Javor v Pivki je sicer med vodilnimi podjetji na Koprskem, kjer posvečajo decentralizaciji upravljanja in novim pogojem gospodarjenja vso skrb, vendar jih, izkušnje iz preteklosti silijo k zelo preudarnim ukrepom. Posebno- pozornost bodo namreč posvetili volitvam svetov enot, kajti dosedanji obratni delavski sveti se niso povsem uveljavili. Kljub temu pa še sedaj niso razčistili prenosa kompetenc. Zaradi obsežnosti podjetja bodo morali temu nedvomno posvetiti izredno skrb in pritegniti k sodelovanju zares slednjega člana kolektiva. -sky 0 GORIŠKA: Osrednja slovesnost bo v Renčah Na Goriškem se povsod živahno pripravljajo na praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Osrednja slovesnost bo v Renčah na Spodnjem Vipavskem 4. julija, kjer se bodo hkrati spominjali tudi prve pokrajinske konference Osvobodilne fronte, ki je bila na Kremanjcih nad vasjo dne 8. julija 1941. leta. Renče bodo dobile za praznik novo podobo. Pravkar preurejajo zunanjo podobo hiš in pripravljajo asfaltiranje trga. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo kakih 10.000 ljudi. Proslave bodo 4. in 22. julija ter 22. decembra tudi po vseh občinskih središčih. Tako se bodo Idrij čani zbrali v Cerknem, Ajdovci na Nanosu, Bovčani pa bodo uprizorili partizanski napad na Humčič nad Čezsočo. Prireditve v občin-skih središčih bodo tako organizirali, da bodo ljudje lahko sledili po radiu in televiziji tudi osrednji proslavi v Titovem Užicu. Toda na Goriškem ne pripravljajo samo zunanjih manifestacij v obliki raznih množičnih prireditev in proslav. Letos bodo na območju okraja odlikovali tudi kakih 12.000 bivših borcev in aktivnih sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja. Goriški muzej pripravlja razstavo »Vstaja in NOB na Goriškem«, kolektiv Primorskih novic pa razstavo o povojnem razvoju v okraju. Obe razstavi bodo prenesli v vsa občinska in druga večja središča Okraja. V jubilejnem letu bodo izdali tudi drugi zvezek Goriškega zbornika. L. K. • NOVA GORICA: Tudi v komunalne službe samoupravljanje in nagrajevanje V Novi Gorici je bilo na pobudo obrtno-komunalne zbornice posvetovanje o problematiki komunalne službe. Na posvetovanju so se zavzeli za to, da bi imeli delavci te službe enake pogoje, kot jih imajo v gospodarskih organizacijah. Delavci v komunalnih ustanovah so namreč bili do sedaj razmeroma slabo nagrajevani za svoje delo. Prizadeti pa so bili tudi pri samoupravnih pravicah. V kratkem bodo na Goriškem osnovali komunalna pod- Jetisg..Na posvetovanju so Sklenili, naj upravna vodstva komunalnih ustanov čimprej sestavijo pravilnike o poslovanju podjetij ter delitvi dohodka po delu. Istočasno pa naj pripravijo vse potrebno za izvolitev organov samoupravljanja v podjetjih. L. K. • POSTOJNA: Priprave na piknik izseljencev 4. julija bo v parku Gozdarskega centra v Postojni letošnji piknik slovenskih izseljencev v ZDA, ki se mude v domovini. V Postojni računajo, da se bo celodnevne prireditve udeležilo okoli pet sto izseljencev in mimo njih še več tisoč domačinov. Da bi rojaki odnesli kar najlepše vtise, posveča postojnsko turistično društvo pripravam na Ml Med najbolj urejene počitniške domove v okolici Celja sodi nedvomno dom delovnega kolektiva Železarne Store na Svetinji. Tako štorski železarji v tem domu lahko prav prijetno preživljajo svoje proste dneve. Odprt je tudi za prehodne goste, ki plačajo za penzion 750 dinarjev. Pravijo, da škoda le, da dom ni večji piknik izredno skrb. Na dan piknika bo na prireditvenem prostoru več paviljonov domačih gostinskih in trgovskih podjetij, udeležence piknika pa bo zabavalo več izbranih plesnih ansamblov in godb na pihala. , ! SUKAMO: »NAS NAJVEtjI USPEH JE DA SMO SE OHRAMILI!« Minuli četrtek je dopotoval v našo deželo predsednik republike Indonezije dr. Ahmed Sukamo. To je še njegov četrti obisk v Jugoslaviji. Jugoslovanski narodi imajo spet priložnost, da mu zaželijo v svoji sredini iskreno dobrodošlico. Preden je dopotoval k nam, je predsednik Sukamo v dvomesečnem potovanju obiskal večje število dežel Azije, Afrike, Latinske Amerike in Evrope. Narodi Indonezije in Jugoslavije čutijo precej enako, čeprav živijo geografsko daleč dmg od dragega. Skupen pa jim je jezik, in sicer jezik miru, neodvisnosti, svobode in sodelovanja. Naši in indonezijski narodi si odločno prizadevajo za reševanje svetovnih problemov na miroljuben način, brez uporabe sile, za vsestransko sodelovanje med državami, brez političnih pogojev. in ki so ogrožale njihovo neodviS' nost. Sredi 1959. leta so razp^' stili skupščino, začela je veljaj ustava iz leta 1955, uvedli so si' stem predsedniške vlade oziroma sistem »-vodene demokracije"-Marca lani so imenovali nov® skupščino, v kateri so 130 m and3' tov razdelili političnim strankam. 153 pa skupinam, kot so n. Pj-’ mladina, armada, duhovništvo im-Namen te akcije je bil vsklajeva-nje aktivnosti strank po načela-demokracija za ljudstvo in n® proti njemu. Od strank so nam* reč zahtevali, da v svojih statutih in programih zahtevajo članov, da bodo branili revoluj Medsebojni obiski državnikov visne in ustvarjalne graditve. Dr. vlade zapustili bedo in siroma- ^.ona™° ustavo iz ' so pravzaprav postali že običaj. Sukamo je bil prav tako eden štvo v deželi, ki pa je drugače mozofsko osnovo republike, Primer sodelovanja med Indone- izmed prvih državnikov, ki so zelo bogata. Indonezija pridela °ovano v Petlh načelih, zijo in Jugoslavijo pa je še po- podprli pravični boj alžirskega največ kavčuka, bakra, nafte, to- Ko je dr. Sukamo govoril sebej vreden vse pozornosti. Go- ljudstva za neodvisnost in ki so baka, železne mde in boksita, premagovanju teh težav v dezem spodarski in trgovski odnosi so obsodili napad na Kubo ter vrne- Več kot 90 °/o prebivalcev je bilo je ob neki priliki rekel: »Naš na]' iz leta v leto boljši. V kratkem šavanje v notranje zadeve kongo- nepismenih. Visokokvalificiranih večji uspeh je, da smo se ohra' je moč pričakovati še širše so- škega ljudstva. Prav tako pa je strokovnjakov sploh niso imeli. nili.« V resnici, to je bilo naif>0" delovanje na teh področjih. Ved- bil predsednik Indonezije eden iz- Zatorej so bile pred mlado re- membneje za deželo, ki se je o°' no živahnejše je sodelovanje tudi med pobudnikov za konferenco iz- publiko težavne naloge. Uresniči- rila in ki ss bori za enotnos^ na tehničnem in kulturnem pod- venblokovskih dežel, ki se bo za- tev marsičesa na začetku poti sta za gospodarsko in politično stam' ročju. Pri nas se šola vedno več ^—1— - ---------1 1:— indonezijskih študentov, v Indoneziji pa sodeluje vedno več jugoslovanskih strokovnjakov. Republika Indonezija je praznovala že šestnajstletnico svojega samostojnega razvoja. V vrsti de- žel na svetu uživa Indonezija ve- njepolitični areni dosegla v naj-liko spoštovanje. Največje zaslu- večji meri zaradi uspehov v noge za to ima prav predsednik Su- tranjepolitičnem življenju, oziro-karno. Le-ta je bil največkrat po- ma zaradi notranjepolitične stabi-budnik velikih akcij v boju za lizacije. Indonezija je dežela, se-mir in za preprečitev napetosti stavljena iz 3000 otokov, ki so na različnih območjih sveta. Dr. razsuti okoli ekvatorja in na ka-Sukarno je bil eden izmed pobud- terih živi približno 90 milijonov nikov bandunške konference, ki prebivalcev. Svoje samostojno živ-je v razvoju azijskih in afriških Ijenje je začela pod zelo težkimi dežel zabeležena kot zgodovinska, pogoji. Kolonizatorji so namreč saj je odprla nove smeri neod- po 350 letih izkoriščevalske nad- I čela 1. septembra v Jugoslaviji, preprečevala gospodarski in ooli- liza“i0- . , „ , , *uca Tudi njegovo zdajšnje potovanje tični Dritick iz tuiine ter notrania Zato 36 lskrena dobrodošn«-ima določen cilj, in sicer, da še ? • -n j J. ' ] naših narodov predsedniku Sukat bolj poglablja razumevanje med nes°šlas]a. Predsednik Sukamo in nu hkrati tudi izraz občudovan]3 narodi. njegovi sodelavci so z odločnimi jn podpore ljudstvu, ki je že Pr®' Mlada indonezijska republika ukrepi prebrodili vse težave, ki so cej doseglo in ki koraka še K pa je lahko takšen ugled v zuna- ovirale pri stabilizaciji dežele novim uspehom. VSE JE PODOBNO VOJNI! Že petnajst let se v obmejni pokrajini Južni Tirolski vrstijo neprestani spori med Italijo in Avstrijo. Pred dnevi so v tej pokrajini odmevale eksplozije dinamita, ki so povzročile, da se je ta mala pokrajina v Dolomitih znašla v temi. Navsezgodaj so namreč eksplozije pokosile številne daljnovodne stebre. Več eksplozij je odjeknilo tudi v električnih centralah. Vojska in policija sta bili na nogah. S hitrimi akcijami in preiskavami so našli še številne neeksplodirane naboje po daljnovodih, transformatorskih postajah, na cestah in tako dalje. Spor med Avstrijo in Italijo datira še iz 1946. leta. Tedaj sta podpisali sporazum, s katerim se je italijanska vlada obvezala, da bo »dala in zajamčila« avtonomno, regionalno in zakonodajno oblast prebivalstvu pokrajine Alto Adige, kakor imenujejo Italijani Južno Tirolsko. Vendar že več let do uresničenja sporazuma ni prišlo. Manjšina, ki govori nemško in ki šteje okoli dve tretjini prebivalcev pokrajine, je že večkrat izrazila nezadovoljstvo in zahtevala pomoč pri avstrijski vladi. Razgovori med obema deželama so bili prav letos že večkrat na vrsti, v Italiji in Avstriji, vendar so se vselej končali brez uspehov. j . Uradna preiskava o zadnjih dnevnem redu tudi lani jeseni dogodkih na tem območju ni še pred Generalno skupščino OZN. ničesar ugotovila. Zaslišali so nad Vendar nihče ne ve, kdo bo rešil sto Tirolcev in jih 30 pridržali v ta spor. Ali bo to mednarodno zaporu. Predpostavke so ugotov- sodišče, kar Avstrija odločno od-Ijene, položaj je jasen. Vsi govo- bija, ali OZN, kar pa še niso rijo, da so eksplozije delo prebi- sprejeli. Italijani trdijo, da valcev pokrajine Alto Adige, čla- sporazum izpolnili, Avstrija nov avstrijske manjšine. Preiskovalni organi sicer molčijo in odbijajo, da bi potrdili te domneve. Južna Tirolska, pokrajina okoli Zlo našega časa Poglavar anglikanske cerkve canterburyjski nadškof se je v svoji pridigi takole pritoževal: »■Naš svet boluje od zla. Zlo pa se imenuje obrekovanje, in sicer obrekovanje med malimi, običajnimi ljudmi in obrekovanje na višjem nivoju.-« Rmmmm H Tajni sestanek v Milanu MILANO — Pričakujejo, da bodo predsednika Katange Čombeja izpustili konec meseca iz zapora. To so menda sklenili na tajnem sestanku med predstavniki Katange leopoldvillske vlade prejšnji teden v Milanu. Tako vsaj poročajo krogi, ki so blizu katanškemu kabinetu. Precej časa so na sestanku diskutirali tudi o sodelovanju Katange v parlamentu Konga. Poročajo, da niso bili doseženi nikakršni rezultati. Kongoške oblasti so ta teden aretirale nizozemskega novinarja Rodermonda. Aretirali so ga v hotelu »Stanley« v središču Leopoldvilla. Pravijo, da je poročal za radio Hilver-sum in za nizozemski časnik »Telegraph-«. Odpeljali so Qa pripadniki kongoške službe varnosti. Kongoške oblasti niso sporočile razloga za aretacijo, vendar vse kaže, da je aretacija v zvezi s sestankom lumumbističnega mladinskega gibanja »Lumumbova mladina«, ki se ga je udeležil tudi R°' dermond. so pa to zanika in trdi nasprotno. Še ni znano, kdo bo odločil, kdo od obeh strank ima prav. Eksplozije so odmevale več Slika, reke Alto Adige, je pod Italijo dni. Avstrijski radikali so zagro- kakršna od leta 1919. Med obema vojna- žili z oboroženim uporom. Itali- je ma niso mogli ničesar storiti, da janska vojska in policija sta pri- ... bi rešili ta problem. Povojni po- pravljeni. Trenutni zapleteni po- dandanašnji skusi pa prav tako niso dali no- loža j je zahteval že smrtno žr- izredno benih rezultatov. Avtonomija v tev. Glavna cesta med Mendolo pogostna lokalni upravi ni bila zaupana in Tonaleom ni bila prevozna. na jUgU prebivalcem avstrijske manjšine. Prek nje visi porušen daljno-Spor se je vedno bolj zaostroval, vodni stolp, prišlo je do sporov in spopadov med prebivalci ter naposled do aretacij. Italija in Avstrija poskušata, vznemirjeni, tu pa tam je opaziti da bi rešili spor z medsebojnimi že paniko, kajti električnega toka Združenih držav. Politične stranke v obeh deželah diskutirajo in hitro sklepa- Morda jo. Prebivalci pokrajin pa so k njej ni potreben razvovori, vendar so tudi ti brez ni, vse je podobno vojni, vlaki n°ben stojijo, hiše so v temi. rezultatov. Problem je bil na komentar Dovolite mi, da se vau1 predstavim! Ko je Jacgueline Kenneav obiskala Pariz, so novinar]1 . njej bolj obširno poročali ? o njenem soprogu, predsedM ZDA Johnu Kennedyju. Zated delj je predsednik Kenncdy .kole začel svoj govor na ?. ® ketu, ki so mu ga priredil Parizu francoski novinarji: ^ »Dovolite mi, predvsem, vam predstavim: jaz sem t . človek, ki je spremil Jacgue Kennedy v Pariz.« Proračun in rakete Ameriški senator Boudell , rekel v razgovoru o novem P. računu, ki je največji v zgod ni ZDA: pae^ »Naš proračun bo prej dos v višino meseca kot naše rake Kdo bo vendar bral? O bogastvu besedi naše s0<\ce-ne birokracije je dal kratko no francoski minister za l" strijo Jean Marcel Jeanenei: »Mi se vedno bolj na sir ^ izražamo. Deset božjih zaP01^, ima 297 besed, deklaracija o ^ odvisnosti ZDA ima 1700 ^eSrri0-obrazložitev znižanja cen Pre^0 gu pa vsebuje 27.000 besed. ^ jo bo mogel prečitati?!« MORILCI V ZNAMENJU KLJUKASTEGA KRIZA Pred dnevi so Francozi v Alžiriji aretirali šest pripadnikov francoske tujske legije. Obtožili so jih, da so sodelovali pri umoru glavnega, komisarja za Alžirijo Rogera Gavuria, ki je bil ubit v svojem stanovanju v noči med 31. majem in 1. junijem. Gavuri je nekaj dni pred tem dobil od francoske vlade nalogo, da začne z natančno preiskavo o sodelavcih bivših generalov, ki so organizirali zadnji upor v Alžiriji. Policiji ni bilo težko odločiti se, v katero smer naj tiplje. Začeli so s preiskavo skrajne desni- čarske organizacije tajne armade, katere krivica je bila dokazana na sodni obravnavi v Parizu. Drugi element, ki je zanesljivo vodil policijo v preiskavi, pa je bil način, kako so zločin organizirali. Videlo se je namreč, da so zločin izvršili profesionalni morilci. Ubiti Roger Gavuri je bil star 50 let in oče treh otrok. Na dolžnosti v Alžiriji je bil od februarja letos. Preden je prispel v Alžirijo, je bil v Maroku, kjer je pomagal organizirati maroško policijo. V Alžiriji je imel veliko število sovražnikov med desničar- skimi elementi, in sicer zategadelj, ker je večkrat poudaril, da bo uresničeval ukaze iz Pariza. Ves čas, kar je deloval v Alžiriji, je skoraj vsak mesec dobil po dve grozilni pismi. Njegovo stanovanje je bilo pred meseci popolnoma razdejano. Desničarji so podtaknili plastično bombo. Kljub temu pa je Roger Gavuri nadaljeval delo in odkrival sodelavce desničarskih generalov v uporu. Rogera Gavurija so našli ubitega v njegovem novem stanovanju. Stanovanje je imel tri nadstropja više od prejšnjega, uniče- nega stanovanja. Mrtvega so našli 1. junija. Bil je zaboden. Ko je klical na pomoč, ga sosedje niso slišali, ker so prav tedaj na televiziji gledali kriminalno dramo, pa so mislili, da so kriki, ki so jih slišali iz Gavurijevega stanovanja, del televizijskega programa. ^Policija je takoj po umoru začela s temeljito preiskavo. Organizirali so veliko racijo, ki pa dva dni po umoru ni prinesla rezultatov. Morilci, ki so se menda po zločinu skrili v neko vilo v mestu, so zabrisali za seboj vsako sled. Policija pa je dobro na- stavljala zanke in mreže, ki so se začele zoževati in naposled so morilce aretirali. Da je policija tako hitro odkrila morilce, gre zasluga Gavuri-jevemu sosedu, ki je povedal, da so se morilci v njegovem stanovanju pripravljali za zločin. Soseda so aretirali in pri zasliševanju je odkril identiteto morilcev. Kdo so morilci Rogera Gavurija? Najvažnejši med njimi je Nemec Kaufmann, pripadnik tujske legije. On je bil tisti, tako so ugotovili, ki je dvakrat »strokovno« zabodel z nožem Gavurija di- rektno v srce. Ko so ga zreti so pri njem našli hitlerjevsko stavo s kljukastim križem •'Ujet' Med morilci sta pa tudi 3 . ni Hans Haase, njegovo PraVI? n v je Albert Pietri, ki je bil roj je Berlinu, in Mark Tenar, ki Pa e-bil ob aretaciji hudo ranjen. tirani pa so bili tudi jo Istvan Hedialgay, 23 let sta - je Čeh Jožef Novakovič. Polic*! p aretirala še nekaj osumljence*^, pa so v preiskavi zelo malo S ,c« rili. Vsi so hoteli advokate, ^ da bodo šele v njihovi priso* govorili, pillllllllll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllA» ZANIMIVOSTI PBI NAS IN V SVET« ■ ^.............■ ' ' Maš živalski ^ad maketo djerdapske It idr oceni rale — Jezero ho zalilo l'eč vasi in trgov nedaleč od Djerdapa — Pri Sipskem kanalu gradijo jez, visok osemintrideset metrov! di ^,a^e^a velike hidrocenirale pri ^Jerdapski soteski na Donavi zelo na-inrao kaže smelo zamisel romunskih p Jugoslovanskih inženirjev. Na enem oh«11^ zasedanj je mešana komisija sk' sprejela tehnično-gospodar- _ 1 memorandum za ureditev Donave jp Področju Djerdapa. Memorandum i ,^ruS'im vključuje variante za ^ni° hidrocentrale, po|asnjuje pa v„i.1, vse podrobnosti, prikazane na ellki maketi. bok”0 mnenju strokovnjakov je naj-2 Jsa tista varianta, ki predvideva graditev dveh. hidrocentral: pri Sip-ki^Mai. in . nedaleč. pd Gruje. Jez, Pal z^rac^ili v bližini Sipskega ka-jv,,.9’. .bi povezal skalnate bregove Ro-k niJ6 in naše dežele. Betonski veli-,an s dni' %s*rpinimi dvoranami bi bil 1100 m vod?ni^|ta "most*’ ki."ai b' klljllbov?1 bo i SUl ene največ j ih evropskih rek, L-„i ,, Rba vgraditi nad dva milijona ub>kov betona! da aradi betonskega velikana v Djer-Bek i'i’ I^oopvp spremenila strugo. Za ki je v svoji slikoviti in hkrati ppd^^darje nevarni sotesti skrivala zvi'V?<9Ile Peri- vrtince in brzice, se bo 'u 9 Posiala široko, mirno jezero. »r. .:ec> vasema Rama in Sip bodo geo-vidih .Zazuamovali na svojih zemlje-kji Z1 Jezero s površino sto kvadratnih ska ®,elP?v- Zanimivo je, da bo jezer- imenovana »dvigala« za ladje. Ladje se bodo dvigale za 38 m, torej do višine jezu. Ce bo vlačilec s priključki (na primer čolni) plul navzdol, bo moral pri hidrocentrali zapluti v betonski bazen, v katerem bo dovolj prostora za ladjo s štirimi priključki hkrati. Za njimi se bodo zaprla jeklena vrata, skozi posebne odprtine pa bo odtekala voda. V nekaj minutah se bo vodna gladina v bazenu tako znižala, da se bo izenačila z reko onstran jezu. Potem se bodo na spodnji strani odprla vrata, potniki bodo nadaljevali plovbo »v pritličju«. 1. Ko bodo ladje plule iz nasprotne smeri, se bo vse skupaj ponovilo v obratnem smislu. Vlačilec s priključki bo zaplul v bazen, vrata se bodo zaprla, črpalke bodo začele, delovati, vodna gladina se bo počasi dvignila do »prvega nadstropja«, se pravi do višine jezera na zgornji .strani jezu. Kakih deset naselij bo izginilo pod jezersko gladino. Inženirji so natančno izračunali, katere vasi in trge bo treba preseliti. Na romunski strani bosta utonili Oršava in Ogradina, vrsta zaselkov ter cesta in železniški progal Na naši strani bodo izginili pod vodo: Sip in Tekija, Veliko in Malo Golu-binje ter večji del Donjega Mijanovca. Izliv Porečke reke, most pod Donjim Milanovcem in nižina na tistem področju bodo prav tako zbrisani z zemljevida. Mnogi zgodovinski in kulturni spomeniki bodo izginili pod jezersko gladino. Tako bo na primer voda zalila zgodovinsko cesto cesarja Trajana, ki je\k)esana v navpično'skalovje ttjef-. danske .soteske-. Hkrati' jiidi ne bo več d jerdapskih. pilotov,-kPprMrre-vi krmarijo ladje skozi ^labirinte« podvodnega kamenja, in nevarnih grebenov. Veliko koristi bo imelo kmetijstvo tega področja. Z zvišane jezerske gladine, bo mogoče speljati vodo na doslej . višja področja, kjer so se pogosto poznale posledice suše. Namakanje bo zagotovilo višje donose in omogočilo gojitev raznih kultur. P. D. M Na pogled se zdi neverjetna trditev naravoslovcev, da živi v naši deželi nad 23.000 kopenskih živalskih vrst. Vendar je ta številka točna, po mnenju nekaterih naravoslovcev pa celo nekoliko prenizka. Ugotovili so, da je živalski svet naše dežele v primerjavi s tistim v drugih evropskih deželah najbolj raznovrsten in hkrati tudi najbogatejši. To nam ponazori že naštevanje nekaterih vrst pisanega živalskega sveta v gozdovih, gmajnah in na našem krasu. V Evropi je znanih 666 raznih ptic: v Jugoslaviji je ptičji svet zelo raznovrsten, saj so ugotovili 503 raznih vrst. (Za primerjavo: v Nemčiji 422; na Češkoslovaškem pa 342 vrst ptic.) Tudi glede sesalcev je naša dežela zelo pisana, Po ugotovitvah naravoslovcev živi v Evropi 144 raznih sesalcev, pri naš pa so jih registrirali, 90. Naš svet žuželk je do trikrat bogatejši od srednjeevropskega, in številčno desetkrat močnejši od živalstva v posameznih severnih deželah. V Nemčiji, Švici, Avstriji ter na Poljskem in Češkoslovaškem živi 155 vrst ravnokrilcev, nri nas 302, v Angliji 11 vrst kobilic, v Jugoslaviji pa 92, Nenavadno bogat je naš živalski svet stonog, rakov in vr^te drugih manjših živali, ki jih je pri nas nad 600. Ta pisanost je posledica podnebja'-+pr različnega življenjskega in zemljepisnega položaja in pogoiev. zato se naravoslovci mnogih evropskih dežel zelo zanimajoča živalstvo pri nas. ločna signalizacija Tako imenovane nočne živali se odp'ravljajo v da lov., ko se zmrači. Znanstveniki so ugotovili, da te živali iščejo hrano večinoma v somraku, pri svetlobi zahajajočega sonca ter v mesečini in pri soju' zvezd, ne pa v popolni temi. Sodijo, da nočne živali zaznavajo za nas nevidne infrarde- če žarke. Sove - lahko lovijo miši tudi v popolni ' terni. Pojav razlagajo s tem, da so miši toplokrvne živali, ki oddajajo infrardeča žarke, s katerimi se.> izdajajo, tako da postajajo vidne za oči'nočnih roparic. Mačje oko,., simbol natančnega zaznavanja okolice v temi, ima ne le veliko zenico, temveč po-. seben očesni pigment, ki ga najdemo . razen pri mačkah tudi v očeh konj, prežvekovalcev in številnih drugih živali. Pigment »te-petum« v bzadju očesa deluje kot neke vrste ogledalo. Odbija mnogokrat stopnjevano svetlobo zvezd ali lune. (S svetlobo obsijane živalske oči dajejo odsev, prav kot je td pri prometnih znamenjih vzdolž ceste, če se od njih odbije svetloba iz avtomobilskega žarometa.). Odsevi iz pči nočnih živali imajo različne odtenke od rdečkaste mimo rumenkaste do zelenkaste barve, tako da lahko govorimo o pravcati »nočni signalizaciji«. Zajcu na primer izvrstne oči koristijo in škodujejo hkrati: posredujejo mu pregled pad okolico, hkrati pa ga izdajajo lisici, ki preži, nanj. Zato naj nas ne čudi, če nas na nočnem sprehodu po polju ali po gozdu iztrgajo iz misli . kriki živali. Takrat se razvname boj med »dnevnimi« in »nočnimi« živalmi. Človek ga seveda ne more videti, čeprav ne smemo pozabiti, da imamo celo vrsto ljudi, ki vidijo ponoči bolje kot mnogi drugi. Njihove oči imajo delček opisanih lastnosti, ki živalim omogočajo, da vidijo ponoči. Serval (iz rodu divjih mačk). Imajo ga tudi v ljubljanskem zoološkem vrtu MODERNIZACIJA ELEKTRIČNEGA OMREŽJA V NAŠIH MESTIH 24 m nad naravnim tokom O&d-’,' bo/ nekai st0 metrov dalje V KiVv!a.fT0j° dolS° Pot Proti izlivu, tiirk' kiižini1 jezu bodo postavili deset : Dm. k-; linrln 'j _______ «ZA VSAK KRAJ mili- jarcl 1)>. ki bodo dajale nad osem Jptj. j imvatmh ur električne energije Vgl. : Hkrati s turbinami bodo seveda Scnpv.,1 v. sirolne dvorane tudi velike Bojlerje, električne peči, javno razsvetljavo in drugo bodo vključevali s centralnih komandnih mest — Gospodinjstva bodo tudi čez dan porabljeno električno energijo plačevala po nižji tarifi eratorje. Vejji rok°vnjaki so takole ponazorili kifia K *e bidroceni;rale: vsaka tur-kot j xPcPda< v sekundi toliko vode, steče V P°ietnik mesecih v istem času TelP0--savsk’ strugi mimo Beograda. pr ni-ucno . ekonomski memorandum Hjo 'deva izvirno rešitev za nadalj-tai°teno plovbo po Donavi. Na __ regovih bi zgradili vrzeli, tako ^ V glavnih mestih naših republik pa tudi v drugih večjih krajih © uvajajo za naše razmere nov sistem upravljanja krajevnih elek-tričnih omrežij s pomočjo tako imenovanih ton frekvenčnih ko-'4| mand. Ta novost bo potrošnikom — zlasti še gospodinjstvom — O omogočila, da bodo v določenih primerih tudi čez dan porab-® ijeni električni tok plačevali po nižji tarifi. S POLIC POLJUDNOTEHNICNE LITERATURE ^• Macarol: Fotolabora-0rii in projekcijski aparati za dom sloven- torjev, tehnične literature JV Ul o tok * domačih avuujcv, da se razveselimo vsakih }Vuicn_a?.| v tej smeri. S polic poljudno Iv° Miiri»ilterature smo to pot izbrali knji-iN PRniiVMacarola; »FOTOLABORATORIJ J' 'e dni ■KCIJSKI aparati ZA DOM«, ki j, T(» j pri Državni založbi Slovenije. UuhHr?!).ne» bogato ilustrirane knjižice, ^ji, lakr J! tehnike, še posebej fotoama-« sam° razveselijo. Vedo namreč, oh * aU .tošrafije niso odvisne zgolj od >?*• VbopJ?11*. .usPelih posnetkov, temveč tudi v°v 7 ®rijske obdelave negativa in . Ultlir,- amaterii ckiižam urediti In« ^ -•Uce. "A'" amaterji skušajo urediti lastne lriIVer>rav morda za to imajo pri-PjVUo P 08tor, le redki med njimi lahko sJVo 0n‘e Potrebne naprave in labonito-k;°ii knTj^^n?, ki je dokaj draga. Avtor v g| 0j” 2,ci daje izčrpne odgovore, pri- l, ^n n-, ePrav morda za to imajo pri-PiVjjo v.V^0r*. redki med njimi lahko okvir povečevalnik, pripomočke ščenje in sušenje foto-Materiali, ki jih avtor h... Za gradnjo, so ceneni in brez trgu. Potrebna imajo v vsaki G. M. Ii... nrezr»x \je* povece P^Skihsl?LJP' tS^oČgSl,k »td. Mate 0,MV. 'lose/,;. P«l!IIIIH!H ©TOLMINSKI AMATERJI SE NISO IZNEVERILI SVOJI LEPI GLEDALIŠKI TRADICIJI Bil je gotovo namen, da kot otvoritveno predstavo gledamo Potrčevo dramo »Lacko in Krčili-« v uprizoritvi amaterskega gledališča iz Tolmina. V jubilejnem letu naše revolucije, v letu, ko praznujemo tudi stoto obletnico profesionalnega jugoslovanskega gledališča, so si tolminski amaterji izbrali to dramo domačega avtorja, in priznati je treba, da je njihova predstava bila lep uvod v letošnje prijateljsko srečanje slovenskih amaterjev v Zagorju. V primerjavi z njihovimi uprizoritvami v preteklih letih (v Velenju 1959. leta smo videli »Matijo Gubca«, zlasti pa nam je ostala v lepem spominu njihova lanska predstava v Izoli »Dvanajst porotnikov«) so pokazali zopet dokajšen napredek. Za tolminsko gledališče je značilno, da so vse tri uprizoritve, ki smo jih doslej lahko videli na republiških revijah, režirali poklicni režiserji. letos je dramo »Lacko in Krefli« režiral ing. arh. Viktor Molka. In vse kaže, da ta praksa tolminskega gledališča ni slaba. Režija je zlasti v posameznostih bila zelo dobra, čeprav v celoti ni uspela zabrisati nekaterih slabosti teksta. Predvsem pa velja poudariti, da so nekateri igralci ustvarili tako elementarne like, da bi od poklicnih igralcev težko pričakovali kaj več. Gospodar Jura (Viktor Klanjšček), njegov zet Santa (Bogo Jurančič) in stari na pol gluhi strle Janša (Janez Vidmar) so poustvarili like, za katere, se zdi, je našel najbolj posrečeno karakterizacijo tovariš Mikeln na razgovorih, ko je dejal: »Čutili smo, da se jim zemlja lepi na .^škornje.« že lani smo ugotovili, da tolminski ansambel razpolaga a vrsto odličnih moških karakternih igralcev in bi režiserjeva pozornost v. bodoče morala, toliko kanja ob jezikovno obdelavo teksta. Seveda pa bi morali na tem področju še mnogo storiti. Ne zadostuje, da igralec najde do interpretiranega teksta svoj lastni čustveni odnos, da govor raste iz psihične situacije na odru; tu lahko mnogo pomaga že sam režiser. Toda ne more nadomestiti lektor ja-slavista, ki mora tekst z igralci jezikovno razčistiti. Slavisti pa pogosto ne poznajo dovolj odrskega jezika. Zato bodo priročniki o jeziku, ki jih namerava izdati dramska knjižnica Prosvetnega servisa, zelo dobrodošli tako njim, ki kljub dobri volji dostikrat ne vedo, kaj je njih posel, pa tudi re-žiserjem-amaterjem, ki si bodo tako lahko usvojiti nekaj več jezikovne kulture. bolj veljati oblikovanja ženskih likov. Pogovorni jezik, obarvan z domačo ptujsko govorico, za Tolminčane ni bil pretrd oreh. Zlasti Jura in Santa (prvi doma iz Ptuja, drugi iz Prekmurja) sta bila tej nalogi sijajno kos. © PROBLEM ODRSKEGA JEZIKA Najprej misel v premislek: Letos so prireditelji odločili uvodne se razgovore o © NAJZAHTEVNEJŠA UPRIZORITEV: ORFEJ SE SPUSCA Drama Tennesseeja VVilliamsa »Orfej se spušča« v uprizoritvi dramske skupine DPD Svoboda »Prežihov Voranc« z Raven na Koroškem je bila gotovo najzahtevnejše dramsko delo na tej reviji. Ce se je kdo sprva čudil, zakaj amaterski oder sploh seže po takšnem delu, po predstavi, ki smo jo videli v Zagorju, to gotovo ni nikogar več čudilo. Sploh je treba povedati, da je repertoar del na tej reviji bil dostojen katerega koli poklicnega gledališča s tradicijo. V letošnjem repertoarju ni bilo nobenega tako ma-v njih, ki jih še ne razumejo, skratka, gre-lovrednega dela, da ga ne bi bilo vfednb uprizoriti. Za tem so gotovo skriti vztrajni nabori dramskega sosveta Zveže, ki že leta stremi za čim boljšim repertoarjem, upoštevajoč pri tem seveda pogoj, da skupine posegajo po tekstih; -ki so; jih tudi sposobne uprizoriti. Načelo letošnjih ocen je bilo, ločiti pri ocenjevanju delež avtorja, režiserja in igralcev. Morda je ta namen bil v najčistejši obliki dosežen prav pri ravenski predstavi. »Orfej se spušča« je pri nas znano delo, znana pa so tudi druga avtorjeva dela, kot »Tcto- problemih odrske umetnosti, da ne bi več načelno razpravljali o vsem ob vsaki predstavi. Tem razgovorom so sledile ocene posameznih predstav. Kakor koli je odlična ta zamisel, zlasti ob temah, ko je bila tudi skrbno realižirana, pa morda vseeno velja razmisliti o tem, da bi v prihodnje to stvar nekoliko obrnili. Induktivna metoda, metoda prehajanja s konkretne ilustracije k načelnemu razglabljanju o določenem gledališkem problemu, bi gotovo še okrepila prepričanje režiserjev (na letošnji reviji jih je bilo kar precej), da so namreč ti vsakoletni parlamentarni razgovori zanje najboljši praktično-teoretični tečaj. O problemih odrskega ■ jezika je govoril dramaturg SNG v Mariboru Bruno Hartman. Ce smo pred leti odrsko izreko še močno kritizirali kot precej zanemarjeno sestavino sleherne odrske stvaritve, smo letos ugotovili, da je iz leta v leto vedno manj spoti- niku in med soigralci. Morda najbolj stu-diozno zamišljena in sinhrono zaigrana, umirljivo, z vso potrebno hladnostjo, je bila vloga Vala Kaviera (Mitja Sipek), čustveni patos pa je delno pokvaril sicer dobro oblikovan lik Lady Torranceove (Milka Cesarjeva). Mimo vsega, kot že rečeno, pa smo lahko zelo veseli, da se je amaterska skupina lotila tako zahtevnega teksta. © LEPO DOŽIVETJE CISTE POEZIJE Tisto popoldne smo še preselili v stekleno dvorano. Brez reflektorjev, ob dnevni svetlobi, ob preprosti sceni smo v polkrogu posedli in prisluhnili komorni uprizoritvi Cankarjevega večera v izvedbi skupine gledaliških amaterjev in dveh mladih glasbenikov DPD Svoboda Vrhnika v režiji Cirila Bergleza. Letošnji repertoar revije je obogatil tudi ta klubski večer. Edini morda prav zato, ker se amaterji še vedno neradi odpovedo večjim gledališkim ambicijam, ali ker zahteva takšno delo od režiserja mnogo .večji napor, ali ker takšna uprizoritev ne dopušča pri igralcih nikakršne igralske šmi-re, terja od njih izredno discipliniranost, izredno govorno kulturo in kdo ve kaj še vse. Vsekakor je Cankarjev večer Vrhničanov pokazal vse te naštete vrline, odlikoval pa se je še posebej po smotrni izbiri teksta in izredno kulturno napisanem veznem tekstu, ki se je s pisateljevo besedo prelil v skladno celoto. - - Firnerjeva komedija »Kukavičje jajce« je ena najbolj igranih komedij na amaterskih odrih v letošnji sezoni. V Zagorju smo videli predstavo v uprizoritvi Delavskega odra v Celju. virana roža«, »Tramvaj poželenje«, »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Osnovna tema njegovih dramskih tekstov je istočasno njegov umetniški čredo. »Ne verjamem v krivdo ali izvirni greh,« pravi \Villiams, »ne verjamem v junake in pokvarjence, umazance in lopove, verjamem samo v pravo ali nepravo pot, po kateri gredo posamezniki, ne po svoji lastni prosti izbiri, marveč iz nuje ali zato, ker se ravnajo po nagonih do po določeni poti, na katero jih silijo okoliščine in razmere.« Takšni, bi lahko rekli, so tudi liki drame »Orfej se spušča«. Za režiserja vsekakor nelahka naloga, saj ne sme pustiti igralcem zapadati lastnim čustvenim vzgibom, a ker je tekst mestoma tudi nekoliko razvlečen, terja polno režiserske domiselnosti. Režiserska roka Leje Ferk je predstavo v celoti kar dobro vodila, v posameznostih pa je bila nedosledna, dopuščala je stilno različno igro pri posamez- lan je bil lik inšpektorja Rougana (Kiko Urh), prebrisane Nancy (Eva Niefergal), mestoma prav odlična pa je bila v svoji težki vlogi tudi gospa (Mica Šali). Res zanimivo bi bilo videti ta ansambel v kaki drugi, zahtevnejši uprizoritvi. Njegova posebna odlika je tudi izredno lep odrski jezik, kar pa žal v tej predstavi ni moglo povsem zabrisati izredno slabega prevoda teksta. »GLOBOKO SO KORENINE« — DRAMA AMERIŠKEGA JUGA V UPRIZORITVI JESENIŠKIH AMATERJEV Več ali manj so vse uvodne razprave, ki načele posamezne probleme odrskega © O SODOBNEM IZRAZU RENESANČNE KOMEDIJE Renesančne komedije so vedno vabljive za amaterske odre, pa tudi ljudje jih radi gledajo. Velenjska dramska skupina, ki je tokrat posegla po Marina Držiča komediji »Tripče de Utolče«, je to gotovo storila iz obeh nagibov. Predstavo so doma, pa tudi zagorska publika lepo sprejeli. Ljudje so se zabavali — a amaterski gledališki parlament s tem vseeno ni bil zadovoljen. Ali so se ljudje smejali plastičnim karakternim likom Držičeve komedije, ker bi v njih igri prepoznali nekaj, kar je aktualno tudi danes, ali pa so se smejali zgolj njihovemu burkaškemu načinu igre, atrakciji njihove spretnosti? Ta in podobna vprašanja je zastavil in iskal odgovorov nanje ob svojem skrbno pripravljenem razmišljanju o režiserjevih nalogah pri uprizarjanju renesančnih komedij tovariš Marjan Belina. Režiser (Franček Korun) te velenjske uprizoritve je očitno želel s predstavo predvsem zabavati. Predstava, ki je bila zunanje tako polna in razigrana, ni imela v sebi tiste notranje sile, ki bi jo morali vnesti v igro igralci. Režiser, ki je sicer pokazal mnogo smisla za tovrstne uprizoritve, zlasti •veliko režijskih, predvsem mizanscenskih domislic, kar drugje marsikdaj pogrešamo, saj predstava ni samo transmisija avtorjevih misli, temveč vseh uprizoritvenih idej — P& nam žal ni spregovoril z odra kot pravi avtor predstave, ki nam prinaša pisateljeve ideje v novi govorici. Ker je moral predvsem zabavati, velenjski Tripče ni bil tragična figura, temveč pretirano grotesken (Hinko Der-molj), Mande premalo prepričljivo po denarju pohlepna lepotica (B. Mravljakova) itd., kar pa je seveda bolj stvar režijske zasnove posameznih likov in ue kreativne sposobnosti posameznih igralcev. Nasprotno, prav škoda je, da se je ta uigrani ansambel na račun zabavanja ljudi odpovedal tokrat bolj studiozni predstavi. Merilo izbora predstav za vse dosedanje osrednje revije je bila vendarle vedno kvaliteta. Kot vsi dosedanji kritični pogovori o posameznih predstavah pa so tudi letošnji potekali v imenu najstrožjih kriterijev vrednotenja te kvalitete. Ib treba je priznati, da je odkrita in pogumno izrečena kritična beseda vedno naletela tudi na odkrit in pogumen sprejem. In to ni malo, saj tak zdrav odnos do kritike mnogokrat pogrešamo celo v naših poklicnih gledaliških hišah. © USPELA PREDSTAVA NOVOMESCANOV Eno boljših predstav so nam posredovali novonieški amaterji DPD Svobode »D. Jereb«, ki jih doslej še nikoli nismo srečali na osrednji reviji. »Plinska luč« Patricka Hamiltona ni • zahtevno odrsko delo, je nekakšna detektivka, komercialna drama, katere novomeška uprizoritev (režiser prof. Tone Trdan) pa je bila dobra prav zato, Ker ni izrabljala njenih komercialnih efektov, a je bila vseeno dovolj učinkovita. Novomeški ansambel je bil kot celota lepo ubran. Morda najbolj izde- idilično poveličevanje moralnega }unaštv»> dobrote, ponosa in junaške odpovedi, ie ® biča tista, ki umira stoje, že trhla, a bik ^ na tleh. Priznati pa je treba režiserki, vendarle celotne uprizoritve ni gradila le n skrbno, tui' liku glavne junakinje, marveč je večjim ali manjšim uspehom, zasnovala ostale like, zlasti lik dedka, ki ga je z3*®' odlično Nace Reš. Mila Valenčakova, izredno talentirana igralka-amaterka, nam je v predstavi Kranjčanov »Drevesa umirajo stoje« ustvarila nepozabni veličastni lik babice Eugenie. © VELIKA NALOGA REŽISERJA PRI DELU Z IGRALCI Oblikovanje igralčeve vloge za mizo ^ na odru, vsklajevanje njegove igre glasu telesa vsiiiajcvaiijc iijcguvc iga-o avtorjevim delom, njegovim b° njem izpovedovanja, dalje disciplinirano llJCill IZ-IZVZ v v-vivz v W ------Xr---- denje igralca zlasti tam, kjer bi lahko zaP^ del v pretirano čustvenost in ob tem za maril misel, ki jo je avtor hotel ob te^ povedati, in vrsta drugih nalog terjajo 0^f5l) žiserja skrbno delo z igralci. Uvodne b«^ Mirka Zupančiča o tem problemu je nazorno ilustrirala predstava Fimerjeve B »Kukavičje jajce« v uprizoritvi Delavske C. ve odra iz Celja. Medtem ko je režiser nik pokazal izredno ploden odnos pri a taeiji sicer dramaturško slabega teksta, znal v igri, ki v svojem bistvu ni kom® ^ temveč tragikomična igra, disciplinirano ^ diti igro glavnega lika — Mary MilleS°tej (kajti na njeni vlogi je igra zasnovana); v vlogi je nastopila poklicna igralka Zora vihka. Izredno talentirana igralka z re 0 komedijantsko naravo nara je s prcseBCt J ^ igro ustvarila enkratni lik Mary, tepr®v ^ na predstavi v Zagorju šla nekoliko preda ^ večkrat zašla v pretirano banalnost. Tako ^ ji niso smejali le v dvorani tudi takrat, ^ tega smeha ne bi smela izzvati, temve ^ mnogokrat izvabila nasmeh celo igralcem odru. , A ne samo režiserjevo delo z leto* kljub vsemu napredku še najbolj holejfl točka. Stroga zahteva po dobri, studiozni^ domiselni režiji ne more poznati ra/iik®. nja med poklicnim in amaterskim »Ie ščem. uprizarjanja — na reviji jih je bilo sedem — sovpadale s predstavo, ki je lahko v nekem smislu vsaj služila za ilustracijo tem razpravam. Predstava amaterskega gledališča »T. Čufar« z Jesenic Arnauda d’Usseaua in Jamesa Gowa drame »Globoko so korenine« pa je sprožila razgovor o dveh problemih, ki nekako nista bila predvidena za širšo razpravo. Se prej pa je treba povedati, da je bila jeseniška predstava formalno ena najboljših (režija M. Stare), ki jo je zlasti odlikoval izredno lepo interpretiran govor in lepa in originalna ter funkcionalna scena (Bojan Čebulj). Kljub temu pa nas je predstava pustila hladne, neprizadete. Od kod hlad, ki je zavzel z odra, in od kod neprizadetost, ki je ostala v nas ob avtorjevem tekstu, ko vendar obravnava danes tako aktualno temo rasne diskriminacije? Jeseniško gledališče je vsekakor najbolj delavno amatersko gledališče pri nas. Igralci mnogo igrajo in od tod gotovo igralska rutina, ki ostaja na meji izredno lepo izoblikovanega teksta, ne da bi ob njem igralci iskali svoj vsakokratni čustveni odnos. Edina, ki je prinesla na oder veliko topline in pristnega iskanja čustvenosti, je bila mlajša senatorjeva hči Genevra (Tatjana Koširjeva), ki je ustvarila med predstavo edini res polno življenjski lik. In od kod neprizadeti odnos do teksta? Drama je bolj protest, deklaracija avtorjevih misli ob črnskem problemu, manj pa nam na umetniški način približa življenjske konflikte med belim in črnim človekom ameriškega juga. Mnenje režiserja Stareta, da je to vendarle drama, ki jo danes kaže igrati, je po svoje utemeljeno. Vendar bi moral ob tem režiser pogumneje izčrtati tekst tam, kjer je zgolj politično-Uterarni avtorjev manifest. TUDI TRBOVELJSKI AMATERJ1 POJDEJO LETOS NA HVAR i Ri' Po predstavi domačinov, amaterjev zato (običaj je, da se gostitelj priključi s predstavo, a izven repertoarja revije* ^ to predstavo tudi ne bi ocenjevala), srn0^.pedali zadnjo predstavo IV. revije, IVlatk0^^^ vo dramo »Na koncu poti« v uprizoritvi 0 Svobode Center v Trbovljah (režija dezerterstva, strahopetnosti, predstava v Zagorju je bila dobra, st' Malovrh). jtl Zanimivo dramo iz zadnjih dni ^ nosi svojo osnovno misel v akordu — ali bomo imeli kdaj čas, da raziskali ozadje ravnanja posameznikov^^ vojno, ki smo jim sami nadeli pečat ^ ^ /a. strahonetnosti. U 1 ,re- predstava (čeprav je delo uprizoritvene cej zahtevno), z vrsto zelo izenačenih skih storitev. To pa pri Trboveljčanih nekako pričakujemo. Tudi letos bodo pali na zveznem festivalu gledaliških ^ terjev na Hvaru poleg Tolminskega S šča (Lacko in Krefli) in mladinske gle ^ sj0« skupine iz Maribora (Tripče de Uto1 e venske amaterje. © TEŽNJA PO POENOSTAVITVI .afsKlB Se nekaj besed o letošnjih scenoS^^ . « rešitvah. Scene, ki smo jih lahko v pokazal smo Zagorju, so skoraj brez izjeme pokaz***" vidljiv napredek. Spodbudna je nja po sodobni in moderni sceni, en0(J0tiej» le nakazani, stilizirani. Toda 1® in ne 1® nakazani, dokler bo tudi funkcionalna —----------------------------- sebi namen. Večino scen pripravljaj® gg oclsi uaaiiisiA. v ^v..***^ Ir'*- -X hfO’ ^ ter jem poklicni scenografi in to je do jep) »Dre'"’ © NAJBOLJ RAZVESELJIVO: TOLIKO KVALITETNO IZENAČENIH IGRALSKIH LIKOV Nemara najbolj razveseljivo dejstvo letošnje revije je bila kopica tako kvalitetno izenačenih igralskih likov, kot jih včasih težko vidimo na poklicnem gledališkem odru. Nekateri liki pa šo bili tako vrhunski, da bi zadovoljili še največjega gledališkega sladokusca, Se vedno imam pred očmi veličasten lik babice Eugenie Mile Valenčičeve v kranjski predstavi Casonove drame »Drevesa umirajo stoje« (v režiji Ane Grgurevič — Lombarjeve). V drami, ki je v svojem bistvu posebej bi letos veljalo omeniti sceni: Saša Kumpa za predstavo "“"e(jst»' umirajo stoje« in Bojana Čebulja za P ^ gi vo »Globoko so korenine«. S tem seV pte' rečeno, da nekateri še vedno ne !taže^[n p0' cej malomaren, improvizatorski v sla ^ ceI0tl menu besede, odnos do scene. Toda ^iji* je bil tu vendarle storjen že kar l napredek. ... ^ In kaj za konec? Vse priznanje or^nSKr> torjem te prireditve, ki so res V*eSo svoi’ omogočili, da je revija potekala P najboljši zamisli. Priznanje še enkra .t9v* za vse Prf ve-ravKiJ ^ ski publiki ki je malone napolnila avditorij, čeprav, po Pra lflt dano, takega zanimanja za gledališč® >. JA GAŠPER nismo pričakovali. SONJA J BOBNI IN TBOBENTE ^ leta na višji ravni v leto smo vedno bolj Razvoj je šel le počasi naprej, p. i-a v ItrLU biliu VtJUIlU UU1J ričlZ.VUJ UsPehih.Val govorimo o' vendar pa vztrajno, neprekinje- n naših amaterskih skupin Različnih revijah. In če letoš no in zlasti v zadnjih letih ob močni podpori glasbenega sosveta Zveze Svobod in prosvetnih povezava ne^ *lvalam pridružimo še eno, ?mPak J6 ta ^ sicer'zaracli trmastega vztrajanja pri ne instrumente na vseh glasbenih mi novimi aranžmaji, sestavo PraV ^ lipi f i-oHi r*ir\n al rtom Trcsm rl o v Trio +n_ Srrlolri OK f om Trni i Ir o m TrirH 1 i tm i n cf t-t TrvrciTri t/ritr Cloirorlo io i-n t/o- ta morda zaradi pietete. r‘uPak ker drugače ne gre, ker '■‘tusl'*v’““ ^I'la L 13 hvala zaslužena. Tudi tisti, cer vcasih^zapostavl]ena M Sli fetn« -1?3 Pihala, ne bi mogli ob ort ^ rePubliški reviji pihalnih d^trov, ki je bila zadnjo ne-t-,30 v Novi Gorici, ostati čisto Prav0dušni- Ker če kda3 se letos srJ,1gotov° v ničemer več nismo ah s tistim že rahlo zaniče- z glasbenimi šolami, veliko sami storijo za svojo po-društev. Godbe na pihala, ta si- obenem pa se bo treba boriti za pularizacijo, predvsem s kvalite- a vse ustanavljanje oddelkov za pihal- to, dobrim izborom in z različni- tradicionalnem — vendar pa tu- šolah. Ob tem velikem prilivu instrumentov. Seveda je to za- _ di marsikje edina oblika glasbe- mladine je tako tudi odpadlo več- htevno delo in je tu potreben g nega življenja, so do danes pre- letno tarnanje, da mladina nima dober dirigent, prav tako pa g rasle ne še povsod, a že marši- prav nič zanimanja za pihalne kompozitor, katerih se žal za to = kje — v kvalitetne pihalne orke- orkestre. Treba ji je samo dati delo vse premalo najde. Zdaj, ko g posredovati možnosti, pokazati nekaj novega, je mladina našla pot v naše vr- g jo znati pritegniti. ste, se še posebno ne bi smeli g Težko bi bilo ocenjevati po- več ustrašiti tudi zabavnih g do izraza in pri poslušalcih kot samezne orkestre in to niti ni skladb, ki lahko tudi zelo poži- g pri .ocenjevalcih vzbudilo nepri- naš namen. So pa nekateri med vijo program in ljudje jih radi g stre, ki šo zmožni glasbo vsake vrste. To je na le- 5».. ;»;= .p,e? Vedn s.^s^m preživelim hrupom fa^ic čakovano, a prijetno preseneče- njimi tudi tako izenačeni (n. pr. slišijo. Na razvoj orkestra prav 1 neznm VenCKOV. lo pi- . T_K_„ j-] t_U K/riH_ šrrič + ani Tacr/ririo TrKm/l-m tal™ loV.tr, -rol/ri trirv-rlf 1 Trmo TroliTra Sh orkestrov s^nam^e pred- n3e- Izb<* del 36 bil veliko bo13' favilo s ši kot prejšnja leta in morda bi ^Perto; ■tavi3° s pestro izbiro skladb iz srja, kjer so bile zastopa- bil še bolj, če ne bi tako pri- Soštanj, Zagorje, Trbovlje, tako lahko zelo pozitivno vpliva, Hrastnik, Velenje, Litostroj, če ustanovi v svojem okviru tudi Ravne pa še kateri) da se komi- zabavni ansambel, ki pa seveda ?e tako vi w ~ manjkovalo primernih priredb, sija še ni mogla odločiti, kdo naj ne sme zaiti na preveč komer- tatltaziie in cni-® dh 7abavnih Nekatere godbe so dosegle večjo zastopa Slovenijo na zvezni re- riaina (Tn n nr imain 1 P rrirvlrrrvcf rr /^rTrlo+rrimriT m mri TririT i m _ Tri T i T/ TSJiČn polnost z dodatnimi, novimi in- viji v Nišu. Predsednika fluše ’ cialna pota. (To n. pr. že imajo v Zagorju, Hrastniku.) Škoda je ocenjevalne ko- le, da ponekod občine še nimajo večja značilnost vseh orkestrov misije tovariša J. Bruna smo po pravega razumevanja za naše pa je bila nenavadno velika končani reviji zaprosili za kra- orkestre in so ti tako prepuščeni sami sebi, medtem ko za orke-z stre, ki so pri podjetjih, zelo lepo JJ^lodij. in tudb s kvaliteto so , ... , ^ orkestri vse prej kot razoča- stmmenti (n. pr saksofoni) naj-ffh- Sicer niso bili vci izenačeni vec3a. značllnost vseh orkestrov ^SS^ektleri^st lLko°rr^elirje t^k^ogovon1 TVipri irT _ 1 • e__• __ orkestri pa SO sploh bili V ce- ocha v U-AJtil ^ one, m ov A^eAVj Ae^w fialnim ort° tZ vsaKlm ProlesiO" i0u mladinski. Skok v kvaliteti rezultati. Kvaliteta muziciranja, skrbijo. Mislim pa, da to ne bo Izredno sem zadovoljen orkestrom. kod ta razvoj? Morali bi Predaleč nazaj, ko so se di' je bil največji tam, kjer so intonacije so presegle vsa pri- zavrlo razvoja posameznih orke-vključili v svoje vrste mladino iz čakovanja. Vidim, da so se diri- strov, saj je taka revija, kot je glasbenih šol in zato je za na- genti kot godbeniki zelo potni- bila današnja, velika spodbuda seči in godbeniki še mučno lo- daljnji razvoj godb nedvomno iz- dili. Zdaj je treba samo nada- pa tudi šola za vse.« okrog vprašanja kako in kaj. redno pomembna čim tesnejša Ijevati. Pihalni orkestri lahko V. Samide METALURŠKA INDUSTRIJSKA ŠOLA V ŠTORAH V NOVIH POGOJIH FORMIRANJA DOHODKOV EKONOMSKE SPREMEMBE PORAJAJO NOVE ODNOSE ra. .•'Iedtem ko se je naše šolstvo skoraj petnajst let — in to sko- zato toliko več novega v vsebini popolniti. Uvedba samoupravlja- = v J)aa v popolnem brezvetrju — grelo ob principih tradicionalnosti, dela teh upravnih organov: nja bo namreč samo pospešila g *ato ,ater.ih primerih bi lahk0 rekli cel° konservativnosti, pa sta • gospodarska dejavnost šole nadaljnji razvoj šole. Podobno pa g gju z3asti zadnji dve leti prinesli vanj toliko več življenja in raz- poglablja dejavnost upravnih or- bomo morali spremeniti tudi si-PriJinosti- Stara načela in ustaljeni šolski red so se začeli lomiti. ganov. Namesto formalnih raz- stem razdeljevanja sredstev za g čii^j °v za to bi lahko našteli nič koliko. Tako so na primer zna- prav jn sklepanj, samostojno go- osebne dohodke in ga urediti g Prav za poslednje obdobje predvsem trije pojavi: spodarjenje in upravljanje. tako, da bo šola postala tudi pe- = de].. VPtJno močnejše uveljavljanje novih načel formiranja in raz- g sistemom formiranja in raz- dagoško in strokovno raziskoval- g ''anja dohodka; deljevanja dohodka pa tudi s si- .na ustanova in ne samo pedago- g *la. Poglabljanje družbenega upravljanja in vedno bolj glasni stemom upravljanja je pogojen ško-izobraževalna. Samo tako bo = Samn da morai° šolski kolektivi dobiti tudi nekatere pravice sistem razdeljevanja sredstev za namreč moč posodobiti vzgojo no- = ^opravljanja; osebne dohodke. Ta je na Meta- vega kadra za potrebe gospodar- = lurški šoli v Štorah v glavnih skih organizacij.« Trojno pričevanje Zavod »Borec« v Ljubljani je f-^an0 z a3 v tem letu takole: šola strani omogočilo rentabilnejšo ma Pa 80 se P°kazale v nasled-vSg s. a8,:no proizvodnjo pokrila proizvodnjo in s tem tudi večjo n!em: 0“J1 e Praktičnega izobraže- materialno neodvisnost šole, po ® šola je lahko dohodke pro-S*r°škV ®o3skih delavnicah in del drugi strani pa je prav to spet svetnih delavcev ter učiteljev ? nir --------------------- - “ “ *- - ,fda za šolstvo; BOJAN SAMARIN l!il!l!lllllllllllllll!lllllll!llllllllll!llllll Trboveljski »Slavček« Problem ni nov. Videti je celo neozdravljiv, selno izbran program; morda kdaj pa kdaj pre-Leto za letom se nam ob koncu sezon nabirajo več zahteven, zato pa dovolj pester, nestereotipen ?al Si°v za teoretični pouk, drugi onemogočilo, da bi se šola pre- praktičnega pouka vskladila ti..,‘r,?-kov pa bo nokrila občina levila iz vzgojno-izobraževalne dohodki enako strokovno uspo- s°v pa bo pokrila občina levila iz za šolstvo; ustanovitelj ustanove v proizvodno organiza-pa bo sobljenih delavcev v gospodarskih bo zagotovil sredstva za cijo, čeprav ustvarja dve tretjini organizacijah. S tem si je zagoto-H, 3®vanje učencev. Cisti doho- celotnega dohodka; vila stalen predavateljski in in- 3e razliko med realizira- • bistveno "so se spremenili struktorski kader; l2obraj b°clkom in vsemi stroški odnosi med šolo in ustanoviteljem r® investicijski, rezervni in mostojna vzgojno-izobraževalna koncertne prireditve najrazličnejših vrst v nesprejemljivem številu. Ne le, da nastopajoči za svoj trud ne dobijo priznanja, ki so si ga zaslužili — marsikaj dobrega in trdo pridelanega gre v zgubo ali vsaj mimo večine občinstva! Številni nastopi glasbenih šol (nižjih, višjih, najvišjih) ter koncerti amaterskih (ali poklicnih) ansamblov, ki bi terjali vso pozornost pa podporo našega kul- in dovolj nov v naših amaterskih razmerah! Dirigent Jože Skrinar je z njim pokazal smer ter namene svojega desetletnega dela — zakaj »Slavček« je letos slavil desetletnico. Zbor je izredno discipliniran — to je bila druga kvaliteta koncerta — zato tudi ritmično precizen in v izgovarjavi dovolj razločen. Kljub nekaterim intonančnim spodrsljajem in glasovni neuravnovešenosti je za- cev. nagrajevanje uslužben- ustanova, ki z ustanoviteljem in • ta sistem izpodbuja učno osebje k čim boljšemu pedagoško-strokovnemu uspehu šole kot tudi k čimboljšemu ekonomskemu uspehu ustanove. Interesi posa- družbeno-upravnimi organi vselej meznih članov so v skladu z in-SisC prvi videz je razlika v in povsod, kjer je pač to potreb- teresi celotnega vzgojnega kolek-c,u tormiranja in razdeljeva- no> sodeluje, sklepa in odloča pa tiva, so torej usklajeni z interesi «6taii]0* ka’ ki ga je uvedla povsem samostojno v svojih ustanove. Vse to pa nedvomno Stor arska industrijska šola v upravnih organih. Ta njena sa- samo pozitivno vpliva na boljše sterru ’ v primeri z drugimi si- moupravnost pa sloni na trdnih gospodarjenje' šole, na poglablja-tovrstnih institucijah materialnih odnosih: ustanovitelj nje vsebine upravljanja na vzgojno izobraževalno delo. Nedvomno, uspehi tako urejenih sistemov so precejšnji. Ven- , .... , . , . pustil njegov nastop najboljši vtis in dosegel za- turnega kroga, se zvrstijo brez odziva, z mnogimi iznanje občinstva, podarjenimi vstopnicami, brez pravega poudarka... Kaj res ni mogoče urediti koncertne politike bolj smiselno, bolj načrtno!? Večer trboveljskega »Slavčka« (14. junija) je pokazal dve pomembni kvaliteti. Predvsem srni- za nadomestilo...? mm: Občinstva pa je bilo — žal — malo. Mnogo premalo. Včasih so amaterji še poslušali prireditve svojih »sosedov« ... »Slavček« pa je dobil le cvetje in spodbudne besede — menda vendar ne ao * - _________ alna- A ta prizvok for- ne odloča o višini sredstev, po-86 ka3 hitro izSubi- če trebnih za šolanje učencev, to je « UvJf? Posledice, ki jih je ime- stvar šole in njenih upravnih or ■6 kot toga sistema na razvoj ganov, ustanovitelj pa je dolžan dar ne tolikšni, da bi v prihodnje ijj0t take in na njene notra- poravnati predvideno izgubo. ne kazalo narediti še koraka na- Vnanje odnose: s sistemom formiranja in raz- prej. A prepustimo besedo o tem deljevanja dohodka pa je ne- direktorju šole tovarišu Antonu kar,Sko°oL!!.3e Postopoma gospo- dvomno ‘u osam ” avomno tesno povezan sistem sred,t °SVa?a^a utrievala’ upravljanja. Na Metalurški indu- —_____________________JU J; Pač na eV .samo razpore- sirijski šoli so ga takole izobli- Ijevanja dohodkov bo treba v pri- g(W na .. . - . amjam auii ga taa^ia lava/n- ijevanja UUIIUUtAUV UD Iieua V pii- khf°dariia m z njlmi samostojno kovali: šolski odbor, ki je organ hodnje še nekoliko izpopolniti. sodei,H er Pa pri S°sp?day: družbenega upravljanja. Približno Doslej je namreč ustanovitelj po-»ii! ktiv „_3e prav ves solski četrtino članov imenuje ustano- ravnal stroške tudi za tiste učen- sistem Klinarju: »Sistem formiranja in razde- »ili i so o<} tudi not e bls^veno spretne- vitelj, dve četrtini družbeno- ce, ki so po končani šoli odhajali Pro.,^31 ,ln. mec*sebojni politične organizacije neposredne- v druge gospodarske organizacije. tivl0 vzg0i etm delavec m več ga zaiedja šole, zadnjo četrtino Zato naj bi poslej vsak koristnik ^stvari V’ temveč *udl ak” članov pa voli/kolektiv šole. Or- šole poravnal za svoje imonno hi voi6*- in upravliavec- gani upravljanja so še šolska razliko med dejanskimi ida’ tehviJl ,ki, st. sar^0 skupnost in kolegij predavateljev, izobraževanja in sredstvi, eposred^QC,,- ®o3a sama pa je razdeljena na tri ustvari učenec sam. V primerih a bWr6ttlVeč rb edr>o ustvarja in gospo- ekonomske enote: na kovinarsko Sra* ^la i m metalurško učno delavnico in tort'11 v šni i bko sv°3 učm Pro* na teoretični pouk. prr,- delavnicah prila- Kake bistvene novosti v °tzvodnemu programu med sistemu sicer ni, pač pa je učence stroški ki jih pa, ko učence ne bodo poslale v uk gospodarske organizacije, naj bi poravnale razliko občine iz sa- svojih skladov za šolstvo. A tudi sistem upravljanja bo treba iz- Nočem se s svojo ljubeznijo skrivati pred drugimi. In predvsem hočem vedeti: kaj bo s Poljsko? S tistimi, ki se jim je zgodila krivica? S partijo? S svobodo? Hočem vedeti, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so osleparili moje zaupanje? S tistimi, ki so me učili, da se borim in zmagujem, takrat, ko sem se umikal, ko sem šel nazaj, proti ljudem, ko sem zgubljal pri svoji veri in vesti. Lastni glas sliši človek z grlom, toda lastno življenje lahko sliši samo z lastno vestjo. Najti hočem tisto vodo, v kateri sl bom lahko umil roke. Ima kakšen smisel, v takšnih okoliščinah govoriti o ljubezni? Vsi so slišali, da je nekaj takega, toda — bogaml — kakšna? Kako naj gre to skupaj: čista čustva in umazane roke? To Je problem. In ne en sam. Danes bi Hamlet s svojim »biti ali ne biti« lahko postal kurirček pri kateremkoli okrajnem sekretarju. Življenje -je vse vsiljene sheme razstrelilo kot glinaste črepinje: kaj ustvariti zdaj namesto njih? Biti ali ne biti. Ljudje so izmučeni, padajo na obraz, s čim jih vzdigniti? Biti ali ne biti.. Je sploh mogoče, da bi nastalo kaj vrednega na svetu, ki vzdržuje svoje ravnotežje — s silo? Biti ali ne biti. Umetne lune so že naredili, človek pa se s svojimi resničnimi čustvi in željami umika v molilnice. Biti ali... Sef, četrtinko, prosim. Natakar je v preletu vzel stekleničko in oddirjal dalje. Svetlikalo se Je; okna so se napolnila z umazano svetlobo. V dvorano Je s truščem in vikom prišla nekakšna pijana druščina. Agnješka Je vrgla pogled po njih: vsi so bili elegantno oblečeni in zelo razigrani. — Ze zapirajo nočne lokale — Je rekel Gregor. Z glavo Je pokazal na tiste, ki so prišli. — Arhitekti. Prihajajo sem, da se izpopolnijo v pijanosti. Treba Je vzdrževati stike z masami. Natakar Je prišel in postavil steklenico: — Kdaj boste plačali? — Cez nekaj dni — Je dejal Gregor. Natakar Je odšel. — Poglej si Jih — je rekel Gregor. — Mogoče ti bo laže. Agnješka je pogledala proč. Pri bifeju so se gnetli; vladalo Je razpoloženje radostnega jutra. Visok, sivolas gospod z vzvišenim obrazom, v sijajno narejeni obleki iz angleške volne je trapljal po rami fanta, ki je bil videti nekakšen žepar-začetnik, in naglas govoril: — Jaz sem naš človek, navaden fant med fanti. Z Wole. Pred vojno sem hodil v kino »Rexy«. Rad sem imel kavbojske filme. Na IVoli so jih vrteli dosti. Staška MaIinowske-ga z Wole poznaš? — Ne — je odgovoril vprašani in namrščil nizko čelo. Sivolasi gospod se je ves razveselil. — Vidiš, vidiš, Bog, kakšni strašni časi so bili to! Lakota je bila, beda. O zaposlitvi niti sanjati nisi smel... — Z dostojanstveno kretnjo je vzdignil roko. — Šefica! — je poklical točajko pri bifeju. — Kraljičina! Vsi pridemo na vrsto. Na moj ščot! Da izpijemo- za delavsko Wolo. — Obrnil se je k fantu. — Jaz sem Andrej, pa ti? — Kazik. Sivolasi gospod je zaploskal. — No, daj, golobček. — Porinil mu je v roko Šilce. — Na tvoje zdravje, Kazik. In na Wolo. Gregor je vstal. Nalil je vso četrtinko v maseljc ip stopil k bifeju. Priklonil se je pred nekakšno globoko dekoltirano gospo. — Dovolite — je vprašal — da se pridružim Vašemu toastu? — Izvolite, izvolite — mu je odgovorilo več glasov. — Za delavsko Wolo — je rekel Gregor. Pljusnil je sivolasemu gospodu žganje v obraz in odskočil. V roki fanta z nizkim čelom se je zabliskal nož. Gregor je potegnil pištolo. Dvignil Je levo roko. Mir — je rekel. — Ostanite na mestih. Prostaško se ne tepem. Streljam. Odšla sta. Agnješka je rekla: — Ti je kaj lažje? — Malo — je rekel. Spravil je pištolo. Od strani ga je pogledala. — Ne bi rekla, da tl manjka poljskih značilnosti. Skomignil je z rameni, potem se je suho nasmehnil. — Saj je sam rekel, da ima rad kavbojske filme — je dejal. — Treba je pronikniti v sanje in želje delavskega razreda, razumeti njegove težnje... — Umolknil je. čez hip je vprašal: — Ali ona v nedeljo pride? — Za gotovo — je apatično rekla Agnješka; ni verjela ne sebi ne svojim besedam, ne nebu, ki je bledelo. VIII Veliki kazalec na url se je že približal številki dvanajst. »Sedem — Je pomislila Agnječka. — Ne bo ga. Zdaj ga gotovo ne bo več.« Začutila je olajšanje in to je za hip preglasilo žalost. Stala je pod uro centralne postaje. Bila je sobota; ljudje so, obsedeni od nedeljskega razpoloženja, v naglici hiteli na peron, se gnetli in zmerjali, obloženi s paketi in kovčki. Vsak hip se je oglašal hripavi zvočnik, ki je naznanjal odhode vlakov; spodaj so se prižigale rdeče in zelene .luči. Spet je pogledala na uro: kazalec je preskočil dvanajsto že za tri minute. »Konec — je pomislila. — Takšna je torej ta reč: luči, vrišč in gneča. In nikjer tistih čustev, ki Jim drugi pravijo trpljenje. Cisto preprosto — otopiš.« Kazalec Je spet poskočil za en razdelek; ko je povesila oči, je stal pred njo Pjotr. — Nisem se mogel preriniti na tramvaj — je rekel. — Sobota, vse nor-. Trikrat so me miličniki metali z odbijačev. Nasmehnila se je. — Pa bi vendar lahko pomislili, da greš k meni. — Niso oni za to, da bi mislili — je dejal. — Oni so od milice. Pojdiva že od tod.. ( Ne maram železniških postaj. To ml zmeraj ' diši po slovesu. Vendar se še nista premaknila z mesta. Gledala sta se; Pjotr je bil bled, oči je imel utrujene. Zvočniki so hropli: »Vlak za Minsk MazowlecM odhaja ...« Ljudje so se podili kakor črede divjih konj. Agnješka je vprašala: — Si hud? Odkimal je. — Vsemu se človek lahko privadi — je rekel. — Saj so drugi to delali še bolje od tebe. Nadeli so si debele gumijaste rokavice, kakršne imajo livarji. S tako rokavico lahko mlatiš človeka po gobcu oseminštirideset ur, pa se mu ne bo nič poznalo. Samo dlesne malo zatečejo kakor pri dojenčku, kadar dobiva prve zobe. Spominjam se, neko noč... — Pojdiva! — je rekla Agnješka. — Kdaj naj bi bil tisti ključ tam? — Ob šestih. Saj že čaka. — Kaj pa potem še čakava? Med potjo sta stopila v majhno kavarnico. Ljudje so sedeli pri okroglih mizicah. se sklanjali drug k drugemu in brenčali kakor muhe. Pri starinskem pianinu iz svetlega oreha je poklmaval plešast možakar; z debelimi prsti je žagal melodijo, oči je imel ves čas priprte. »Dremlje, falot« — je pomislila Agnješka in se začudila, kako da jo to Jezi. Krepka natakarica jima je po daljšem čakanju prinesla kavo in pecivo; kava je bila skoraj mrzla, pecivo zanič. Pjotr je povesil glavo; brez misli je z žličko mešal po skodelici. — Kot kakšen tepček si zdajle videti — je rekla Agnješka že vsa besna. Nemir v njej je rasteh — To me veseli — je zamrmra — Ti, mogoče bi pa takole kaj povedal, a? — Bojim se — je rekel. — Se zmeraj sem se bal. Se zmeraj je šlo drugače, kot sem si želel. Zdaj pa se bojim kot hudiča. Agnješka ga je pod mizo brcnila v gleženj, da je poskočil. — Pa Jaz? — je rekla histerično z zlomljenim glasom. — Kaj naj pa jaz rečem? — Saj sl menda že s kom spala, ne? Sovražno ga je pogledala. — Zdaj bom spala s tabo — je zabrusila. — In menda je tu važno pač samo to, kaj? Planila je pokonci in ga zgrabila za roko. — Greva. — Pa račun, za božjo voljo? — Pusti ji vse, kar imaš, samo pojdi že. Odšla sta s tako naglico, da Ju je uslužbenec v garderobi ošinil z začudenim pogledom. Ulica se je zgubljala v temi. Redke svetilke je požiral mrak. Hitro sta hodila drug ob drugem, brez besed. Pjotr Je hotel Agnješko objeti: odrinila ga Je. — Kaj ti je? — je kriknil. Obstala je. Napeto ga je gledala v obraz, da je moral pripreti oči. — Pjetrek — Je šepnila. — Kaj. — Kaj si čutil, ko si prvikrat spal z žensko? — Neke vrste radost. — Da sl že moški? Suho se je zasmejal. — Kje neki — je rekel. — Da nikoli ne bom ženska. — Po kaj greva midva tja? — Saj lahko tudi ne greva. Za hip je opazil na njenem obrazu 00 hovanje. -jji« _ Ne — je rekla. — Kar pojdiva. to sem hotela vedeti. ^ Spet sta hodila molče. Kadar sta s mo cestne svetilke, sta se njuni senci žili in potem spet odplavali stran. p0 hah so vreščale mačke. Agnješka se prijetno nasmejala. Od Visle je hladn<> tegnilo, vendar njej je nenadoma P .(f tako zadušno, da si je odpela vrhnje šu pri bluzi. s0 — To je zdaj od arestantskih časov __ prvič — Je naenkrat rekel Pjotr. — Kaj? — S teboj. — Res? — je rekla brez misli. — Prvič. Prva svoboda ne pride taK°P — Je še daleč? — je malo na to vP šeIsu — Ne, blizu. Nekaj korakov. Sto »e Petdeset metrov. Dvajset. Tu sva. Stopila sta v hišo in po temnih nicah navzgor. Nekje zgoraj je sedela ^ vidna mačka in mijavkala. Agnješko Je ^ nadoma prevzela želja, da bi jo u',i*a's[ej> stopnicah je bil duh po perilu, po j( zelju, praženem krompirju in Agnjesa ^ hitro pomislila: »To je že bilo. To Je že nekje bilo. Te stopnice, mačka . • •* ^ kakšen gospod je prihajal po stopnicah vzdol in ju odsotno pogledal; Agnjes* , je s težavo vzdržala, da ni kriknila! Vj, pa tako zijaš, tepec?« Potem sta se usM. pred nekakšnimi vrati: prav tu je sedel cek. Ko JU je zagledal, je prhnil In z * d Pjotr se je sklonil in segel pod sl3m(el|) predpražnik. Iskal je. Dolgo je iskal, P se je zravnal. ., ■ - Ni ga — je izjecljal. — Ni ga Pust — Potrkaj — Je kratko rekla. Obotavljal se je. — Mogoče pa ni mogel... — je začel-“ Potrkaj. jr Potiho je potrkal. Nič odgovora, ška Je stopila k vratom in z vso silo vanje; maček, ki se je bil potuhnil stopnicah, je obupno zamijavkal. I* "o ,, se je zaslišalo podrsavanje, potem škr ^ ključa. Med vrati se je pokazal ml*1* vek z otroškim obrazom. Na sebi j® zeleno pižamo; zaudarjal je po alkoh® ^ — Ah, ti si, stari — je izjecljal, k° ^ zagledal Pjotra. — Ti hudič ti, kako s® razmišljen. Cisto zares sem pozabil. * 1 m. mi Je žal. No, nič za to. Se bomo že st s Kar naprej, prosim. 0it. Iztegnil je roko v temo hodnika, č"6 s< ko se je pozibaval, a bilo je videti, Ka j. trudi, da bi ostal trezen. Pjotr je rel1 Ne, hvala ti. p3j- Pojdi noter — je rekla Agnješka. ^ ^ nila ga je z vso močjo v hrbet. Sli s« iteljl. pregrinjalo vzemita proč. drug drugemu nič napoti. Saj ne dolgem, starinskem hodniku, zadeval0 ^ ob omare in kovčke. Čutiti je bilo h3 jta. naftalinu pa po nekakšni čudni zrn®5 rega, orumenelega papirja in lavendia- , di človek v pižami je šel spredaj 1° s no balansiral med zaprekami. - Tu - je dejal. Vstopili so v sobo. Samo majhna s je gorela. Prva stvar, ki jo Je Agnj®^11* jj! gledala, je bila popolnoma gola <1®, ’ v«6 — Vljudno se vam zahvaljujeva, * ja — je rekla Agnješka. — Bova opra o priliki v WC. Je to vaš maček, ki ^ 1 na stopnicah? tanoV*’ — Maček? — je ponovil lastnik 5 nja. — Maca? Pa res, moja je. Spored RTV Ljubljana za teden od 19. do 25. junija 1961 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 19. junija 20. junija 21. junija 22. Junija 22. junija 24. junija 3.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Domači zvoki — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivec« — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča — 9.00 Dopoldanski spored opernih melodij — 10.15 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza — 12.00 Nastopajo Beneški fantje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Naši narodni zabavni ansambli — 13.55 Pančo Vladigerov: Koncert, za violino in orkester — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih naiudov — 15.15 Obvestila, ic-klame in zabavna glasba — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 16.20 Virtuozi nastopajo za vas — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.13 Šoferjem na pot! — 18.00 Sopranistka Victoria de Los Angeles v vlogi Manon — 18.40 Kulturni globus — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij — 21.00—22.50 Koncert Zagrebških solistov — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Domači zvoki — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Trije operni baleti — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Planinski oktet iz Maribora — 10.15 Imate radi Brahmsa? — 11.00 Pevka Lola Novakovič — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Violinist Ali Dermelj — 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 1.3.30 Nekaj odlomkov iz Smetanove opere Poljub — 14.00 S popevkami po Evropi — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Obvestila, reklame in za- bavna glasba — 15.40 Tri pripovedke za klarinet In klavir Blaža Arniča — 16:00 Počitniška zgodba — 16.20 Pevci Majda Sepe, Krsta Petrovič, Haby Novak, Rafko Irgolič, Anica Zubovič, Marko Novosel — 17.00 Lokalni dnevnik —17.15 Skladbe, navdihnjene s folkloro — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od. plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pevski zbor »Slava Klavora- — 20.30 Radijska igra — 21.20 Stanko Premrl: Scherzo — 21.25 Zvočni kaleldoskop — 22.15 Lepe skladbe iz treh stoletij — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Domači zvoki — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Počitniško popotovanj c od strani do strani — 8.45 Ritmični In-termezzo — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 10.15 Zabavni pot-puri — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Stanojlo Ra« jičič: Tretji koncert za violino in orkester — 12.00 Ansambel in solisti — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Igra Plhalnt orkester JLA — 13.55 Glasbeni desert — 14.19 Milan Prebanda: Bosenski pastorale — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Glasbena medigra — 14.40 »Veje zelene- — 15.15. Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Leoš Janaček: Vlaški plesi — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Iz operetnega sveta — 18.30 venček narodnih In dnma-člh — 18;45 Šport In športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki — 21.00 Plevo Mascagnl: Cavalleria rusticana — 22.15 Zaplešite z nami! — 22.50 Literarni nokturno — 23.03 Nočni koncert - 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Domači zvoki — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Klavir in violončelo — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Od arije do arije — 11.00 Zbor RTV Bgograd — 11-15 Branje za vroče dni — 11.35 Sovjetska in -poljska zabavna glasba — 12.00 Poslušajmo Vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure glasbene geografije — 14.05 Radi jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s kvintetom bratov Avsenik — 16.00 Veliki plesni orkestri — 16.20 Trije slavni operni dueti — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Četrt ure z orkestrom in zborom Ray Conniff — 17.30 Turistična oddaja — 10.00 Jazz na koncertnem odru — 18.15 Glasbene miniature — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 George Enešcu: Suita v D-duru »Kmečka« — 22-.15 Nočni akordi — 22.45 Iz Milhau-dovlh »saudades do Brazil« — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Tenorist Jussl Bjdrllng v .megle Hallu — 19.30 Radijski evnik — 20.00 Pevka Ljlljana itrovlč —- 20.15 Boris Hristov, igenia Zareska In Nieolai Ged-. v operi Boris Godunov -,00 Štirikrat petnajst — 22.00 ipoved časa, poročila DRUGI PROGRAM 19.00 Arije iz manj znanih oper — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Humphrey Searle: Prva simfoni-ja — 20.30 V ritmu današnjih dni — 21.30 Mednarodna radijska univerza — 21.50 Pet Oster« čavih samospevov — 22.00—22.13 Napoved časa, poročila . 19.00 S popevkami po svet“ — 19.30 Radijski dnevnik — -9 J0. K. Sk«;S“šS"niTvl| < za 2 violini, 2 violi in vilončelo v c-molu — 20.50 »Menuet« In »Mesečina« iz Debussyjeve Ber-gamaške suite — 21.00 Orkester Alfred Scholz — 21.30 Modema plesna glasba — 22.00—22.15 Napoved časa, potočila drugi program 19.00 slovenske narodne pe- šmi __ 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vrtiljak zabavnih melodij — 20.45 Prvo dejanje opere »Ra-zuzdančeva usoda« Igorja Stravinskega — 31-30 Popevke s treh kontinentov — 22.00—22.15 .Napoved časa, poročila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Domači zvoki — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.’30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Adolphe Adam: Trije odlomki iz baleta Giselle — Valček — Duet Giselle in princa — Lov — 9.00 Iz oper Giordana. Cilee In Leoncavalla — 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja — 11.00 Mariio Bugamelli: Divertlmento za klarinet, violončelo in klavir — 11.13 D. Sadnikova in J. Li- pušček zapojeta nekaj samospevov Maksa Ungerja — 11.25 »Spomin na Češko«. — 11.40 Otroci pozdravljajo —12.00 Stanko Cačkes: Bosna — 12.15 Kmetijski . nasveti — 12.25 Klavir v ritmu — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Veseli planšarji s pevci in trio Avgusta Stanka — 13.55 Dva prizora iz opere Faust Ch. Gounoda ih Mefistofeles A Bolta — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Popevke na tekočem traku — 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Nastopa Slovenski oktet — 16.00 Športni tednik — 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas —. 18.00 Hitri prsti — 18.15 Ameriške narodne in ponarodele pesmi — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Helmut Za-charias — 20.15 Tedenski zunanjepolitični, pregled — 20.30 iz del Antonina Dvofaka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 . Moderna plesna glasba — 22.50 ■ Literarni nokturno — 23.05 Pri jugoslovanskih Skladateljih — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40, Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Ham- mond orgle — 9.00 Med barb-kom in sodobnostjo — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Popevke se vrstijo — 12.00 Kvintet Harij-skl bratje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra Kmečka godba — 12.45 Četrt ure z našimi pevci — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaele 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Krsto Odak: Suita za godala — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Orkester Johnny Douglas — 16.40 Mešani zbor »Slavček« Iz Trbovelj — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Harfa In orglice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Dva odlomka iz Verdijeve Aide — 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in "-- zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenske narodne pesmi — 20.20 Radijska komedija — 21.21 Melodije za prijeten ko- nec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.03 * Plesna glasba — 24,00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 6.00—6.30 Jutranji fil 8.40 MSJ* _ 25. junija )i JO sambli v vedrem &>< 6.30 Reklame Nai/odne Tamšeta ........... in prireditve dneva rje'-'c’«K3 dalni orkester In n®51 bavne glasbe — 8 00 Tz V' radijska Igra — 8.40 > sn V ^ radijska Igra — o.i« s0 v« skladb za otroke nrKe*,V četrtinskem taktu z Z80’ p Raphaele - 9.05 ^ g.4j / glasbo v novi K°r ' skladatelju Marjanu 10.00 Se 'pomnite tov^" odne in doni*®' •frfviV 13.00 Narodne in ^ # 10.50 Nedeljska maun^estp # 10.50 Nedeljska Silvo Matelič: Moje 1ugal^| raj - 12.00 Naši P?*1,", K,r stitajo in pozdravljanj Š>} 13.15 Obvestila in za®3.! - ,l< Naši poslušalci čestit« w zdravljajo, II. -J5£tn už « — 15.30 Melodije, ki - 16.00 Igramo za 'as z»»V vestna, reklame ™ — 20.00 Zabavni 21.00 Športna P°r°® ,en: Ludwlg van Beet5®rU nija št. 3 v Es-durn i — 22.15 Plesna gl»su Poročila — 23.05 24.0°,. P operne zakladnice nja poročila In za daje. DRUGI PROGBfe^. 12.00 Nedeljski pppol0^ ktoncert — 13-101. no S®!? DRUGI PROGRAM 19.00 Dunajski valčki — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Sobotni glasbeni večer — 21.00 Ples ob radijskem sprejemniku — 22.00 Napoved časa, poročila — 22.15—23.00 Posnetki s koncerta orkestra Envina Lehna v Ljub-. Uani kfoncert — 1',-i“,ioO SJ-1’;! operni koncert — sul ^ minut ob zabavni Instrumenti In SlaSt®etjl { S-do 16.00 Drugi in Bi'u i Iz Lirskega kvarteta aJsgl,z linskega — dn®^!*! linskega - ki — 19.30 Radijski jutifCjnJri 20.00 Jugoslovanska „ ,1., glasba J narodov: Švedska, . Z jj. Melodije za vas 0ln plošč pred čg**' do 22.15 Napoved M milijona v pesku . Kegljaški klub Ljubljana edini kvalitetnejši klub v ,a*i republiki, ki nima svo-kegljišča, ampak je že olBa leta obsojen na gosto-nanie zdaj pri enem, zdaj drugem sosedu. » Ko, da bi se položaj izbolj-k mu je priskočila na po-°č Zveza kegljaških špor-0y Slovenije. Posodila je Portnemu društvu Ljublja-® 2,000.000 dinarjev — NA-"‘ENSKO ZA GRADNJO ^KGLJISCA NA STADIO-NlJ V SjSKl. so meseci, minila so Kegljači Ljubljane še 2 no gostujejo. To je bilo jezi dovolj in je zahtevala ^ društva, da denar vrne. tgl Poz^vi so bili zaman, za-, je Zveza morala ubrati i*fraino Pot — prek sodišča tajati svoj denar nazaj! .robila pa bo le 1.500.000 inarjev. Zakaj Ljubljana ravi, da so gradnjo keglji- n^° P pesku, brez haska, 'or nesolidno poslova- TinvZe- začeli< in sicer so sko-Ll jame za temelje. Za to Porabili 500.000 dinarjev. Pako je pol milijona zgi- v v fekako in upravljanje tako veli-k9a športnega društva. Ne f,r’ so kegljači še vedno of62 ampak meče ta 'Sfa, če jo lahko tako ime-Ual^0’ tu^ čudno luč na g ed športnega društva' Fabijana. njn s^a P°sojena milijo-kP’„, .^jnenjena za gradnjo sin}l^a? Pravij0> da v na-Knt nP0ornetnega igrišča. Sa verjeti bo. Toda tako tun ot!0ljno razpolaganje s J mi sredstvi res ni niko-v čast in korist. športno tovarištvo se obeta pestra in v r!l/.ana športna dejavnost Kek delovnih kolektivih. ge aiere gospodarske pano-aii s.0 že imele svoje zimske Prinetne igre’ druge jih še fjjjj Razveseljivo je Su da lahko v zadnjem ča-v0j elezimo napredek v raz-k0j občinskih iger delovnih iifciii U0U’ v večjih kolek-^ . Pti zasledimo stalna en obratna tekmovanja. Iz pri®a zadnjih je tudi naš hvafo1'’ ki zasluži vso panju *ouanii Planika v Kra-za . I6 med delavci veliko trnanje za nogomet. Zato obra,tanovili nekakšno med-n° lig0m Na tekmah je PO!no gledalcev, nogo-Športn Pa se zagrizeno, toda hga °> bore za uspeh svoda. ■ brata. In se je zgodilo, mor-, 0bratna reprezentanca tefcm,a nastopiti popoldne na Uh j ’ aden njenih najbolj-*loldariv-ev Pa ie delal v po-blern'15-??' izmeni. Pa so pro-iznien hitro rešili: mojster zan, Se Je sam ponudil, da iu. J^anjal igralca pri stro-ehajSfbrflt je tekmo dobil, Nstru0 pa ie čestitala st!)onJ 2a športno tovari-delovnem mestu, niso o?0’ d-a takšni dogodki Wnii s arntieni med sindikal-,dni n0vr.tniki- Toliko bolj v ■ 'Sferi pa se pok&žejo ne-nj-ti ki nočejo žrtvovati v L1 Ur (nadomestili bi ‘Jast^oPoldanskih urah) za • prina športnih igrah, če lz Plarr!friarno z mojstrom Teč turj). Ponekod je nam-^ovnih Ze med športnike v „ kolektivih prodrla h°čej0 r.edvsem na denar in 5!°P n;1?16** vsak svoj na-- Sicer se to le a takJ^ti’ vendar bo tre-Jtreti Jniselnost že v kali k - ndeležbe pri sin- r sme letnikih pač res ^Vett^biti denar, ampak I. LETNE ŠPORTNE IGRE »A VTOMACIJE« TIK PRED DVAMAJST0 Ze dodobra uveljavljenim ŠPORTNIM SREČANJEM DELAVCEV SORODNIH STROK DODAJA LETOŠNJE LETO SE IGRE AVTOMACIJE, POSLOVNEGA ZDRUŽENJA DEVETIH PODJETIJ, PROIZVODNIH ENOT ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KI JIH JE TO POT ORGANIZIRALA SINDIKALNA PODRUŽNICA »ISKRE« V KRANJU. Vselej je namreč tako, da dosežejo še tako skrbne predpriprave za podobno tridnevno srečanje malone 750 ljudi, med njimi 100 aktivnih športnikov, tik pred dvanajsto svoj vrh v mrzlični napetosti, ki jo je v našem primeru še posebej dramila negotovost. Zavoljo vremena ... Zavoljo prostorov ... Zavoljo prijavljencev ... Največ zaradi njih! Prav tu se . je v poslednjih minutah marsikaj zataknilo. Tako je kar čez noč odpovedal svoje sodelovanje »Energoinvest« iz Sarajeva, ki je sicer prijavil blizu 80 tekmovalcev. Enako nenadejano se je zataknilo tudi med domačim. V marsikateri proizvodni enoti zaradi tega, kdo bo poravnal izgubljene ure vsem tistim, ki bodo s sodelovanjem na igrah izgubili svoj delovni petek ali soboto. Razprave okoli tega, 'V precejšnji meri »nešportnega« problema, so se nekje kratko in malo zaključile v ugotovitvi: odpovedujemo sodelovanje! , Izjave nekaterih športnikov, češ če mi priznate ure, grem, sicer ostanem doma, opozarjajo na morebitno neprizadevnost sindikalnih organizacij v podjetjih, ki se ukvarjajo z uvajanjem športnega življenja le ob priložnostnih tekmovanjih ali srečanjih, drugače pa prepuščajo vso iniciativo posameznim ljubiteljem športnih disciplin. Kako bi sicer nastalo vprašanje skromnih denarnih sredstev tam, kjer sta šport in rekreacija sestavni del življenja v kolektivu, kjer o obeh vodi račun sindikat in ju že ob začetku dela uvrsti v svoj stroškovni plan!? Tekmovanje je oviralo slabo vreme. Neutruden dež je zmanjševal borbeno vnemo samih tekmovalcev, pa tudi sodnikov. Na njihov račun bi malone zabeležili nov svetovni rekord v teku na 60 metrov! REKREACIJA MED DELOM Nova dognanja o proizvodni gimnastiki V neki veliki tovarni konfekcije v Moskvi so pred'kratkim zaključili obsežne raziskave o dosedanjih metodah proizvodne gimnastike. Opravili so veliko eksperimentov z ustreznimi merjenji delavk in delavcev. Merjenja so obsegala živčno-mišično reakcijo, občutljivost vida, mišično moč, utripanje srca po pre-stanih naporih med delom, hitrost opravljenih del in še več drugega. Stalni zdravniški pregledi so posredovali pregled zdravstvenega stanja in stanja splošne zmogljivosti delavcev v posameznih dobah delovnega dneva. Vsa merjenja so opravili ob različnih načinih proizvodne gimnastike in v različnih kombinacijah gimnastike in pasivnega ter aktivnega odmora. Strokovnjaki za tovrstno dejavnost v industriji^ ki naj poveča delovno zmogljivost in delavcu olajša delo, imajo naslednje ločene naloge: uvodno gimnastiko, aktivni ter pasivni odmor. Aktivni odmor je seveda lahko zelo različen, zanj pa sta značilni dve osnovni obliki. To je ustrezna gimnastika ali kakršnakoli drugačna telesnovzgojna aktivnost, ki se jj je moč posvetiti med razmeroma kratkim odmorom. Raziskave naj bi odgovorile na vprašanje, v kateri dobi delovnega dneva so posamezni odmori najbolj potrebni in koristni. Zaključki teh proučevanj so na moč zanimivi in v nekaterih primerih celo presenetljivi, saj so s temi ovrženi različni načini, ki so doslej veljali kot edino pravilni. Doslej je za delo pri tekočem traku na primer veljalo pravilo, naj imajo delavci med delovnim dnevom dva odmora združena z določenimi vajami ali izpolnjena s kakšno drugačno obliko telesnovzgojne aktivnosti, medtem ko se gimnastika pred začetkom dela ni priporočala. To pač zaradi tega, ker je bilo v ve-, Ijavi naziranje, da tekoči trak že sani •po sebi sili delavca k ustreznemu ritmu in hitrosti pri izvrševanju posameznih opravil. Zaradi takšne utemeljitve, ki je imela vsesplošno veljavo, so posvečali posebno pozornost aktivnemu ali pasivnemu odmoru v drugem delu delovnega dneva z namenom, da bi zmanjšali utrujenost, oziroma obnovili delovno zmogljivost. Zato skoraj nikjer niso uvajali prvega odmora, v tem ko na uvodno gimnastiko sploh niso mislili. Zbrani podatki o fiziološkem stanju delavca, merjenja hitrosti opravljenih del, kakor tudi anketiranje o splošnem počutju posameznikov, pa sedaj odločno govore v prid gimnastiki pred delom. V poizkusni tovarni je bilo ugotovljeno, da to zelo ugodno vpliva na prilagoditev delovnim nalogam v prvih minutah obratovanja, ker ima ugoden vpliv vse prav do konca izmene. Eksperimenti so celo pokazali, da so bile delavke v dnevih, ko so bile deležne izdatne proizvodne gimnastike, na koncu izmene mnogo manj utrujene kot sicer. Druga ugotovitev, ki je dokazana eksperimentalno, je ta, da je bil aktivni odmor koristnejši od pasivnega. Celo v primerih, ko je bila med obratovanjem potrebna organizacijska prekinitev dela, se je pokazala kratka aktivnost mnogo koristnejša 00 pasivnega počitka. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da je koristneje organizirati odmore v prvem delu izmene kot v drugem. Seveda velja to le za tovarno kjer so potekale raziskave, po^ katerih strokovnjaki sklepajo, da je odmor v prvem delu koristnejši povsod tam, kjer delo fizično ni zelo utrudljivo, marveč natančno in hitro, torej tam kjer je delo večidel mehanizirano. Kakor vidimo iz gornjega kratkega povzetka, imajo drugod že močno razširjeno proizvodno gimnastiko. Z željo, da bi jo naredili šc koristnejšo, opravljajo obsežne raziskave in^ eksperimente. Ali bi ne bilo koristno, da bi tudi pri nas začeli z uvajanjem te, za povečanje proizvodnje tako pomembne aktivnosti? • M. J. Zgodilo se je namreč, da so ; sodniki postavili ženo-tekmo-valko na napačno štartno črto. Tekle so samo petdeset metrov, štoparice pa so izračunavale čas na normalno dolžino proge. Deset metrov se je poznalo! Veselju nad nepričakovanim uspehom je seveda postrigel peruti sodniški meter, ki je kaj hitro odkril napako. Enako jo je dež zagodel pri metanju krogle. Prvi tekmovalec, ki je metal v suhem, je dosegel neprimerno boljši rezultat od ostalih, ki so iskali odriv v razmočenem krogu. Dokaj nešportno pa je bilo srečanje nogometašev. Slabo razpoloženje se je med igro stopnjevalo do tolikšne mere, da je po ostrem prepiru dveh nogometašev moštvo »Telekomunikacij« demonstrativno zapustilo igrišče in prepustilo kar oboje vrat enajsterici »Iskre«. Takšna »sla« za rezultat ne sme biti edina vsebina delavskega športnega srečanja! Bolj prav je, da mu daje poudarek množičnost, zbor delavcev, ki so jim igre priložnost za razna srečanja in izmenjavo mnenj! Bolj .odrezavi so bili rokometaši! Ker sta se za tekmovanje prijavili le dve ekipi in bi bilo tekmovanje zavoljo tega •nezanimivo, so se našli fantje iz nekaterih ljubljanskih obratov ter so na naglico sestavili še tretjo ekipo, ki se je med vsemi najbolj požrtyovalno borila za — tretje mesto, . Še najbolj nemoteno pa so potekala tekmovanja v zaprtih prostorih: namizni tenis, šah, streljanje. V vseh treh disciplinah so se merili tekmovalci, večletni prvaki v svojih enotah. Edino, kar je človek lahko pogrešal pri teh srečanjih, je bila — publika. Kranj je dokaj skopo spremljal posamezna tekmovanja. Gledalcev je bilo izredno malo na katerikoli tekmi. »Prebujena športna vnema pa je potrebna! Brez nje se bomo letos s težavo ognili denarnim težavam, neorganiziranosti, obotavljajo čenfflj&feijtfijilj gvanjit, ali bi se udeležili iger ali ne, brez nje bomo začeli s pripravami za prihodnje srečanje enako medlo, kot se nam je to primerilo letos, ob našem prvem srečanju!« Tako je ovrednotil letošnje igre Avtomacije član pripravljalnega odbora Stojan Oblak. Obenem pa nas je že zdaj opozoril na naslednje leto, ko bodo delovni kolektivi poslovnega združenja Avtomacije nadaljevali s to, letos zakoličeno športno tradicijo. DUŠAN KRALJ »PRVI ZAMAH V NOVO SEZONO« JE PODPISAL POD TO SLIKO FOTOREPORTER. ČEPRAV LETOS VREME NI NAJBOLJ NAKLONJENO PLAVALCEM, JE VENDARLE VSE VEC HRABRIH, KI SE NE BOJE HLADNIH VALOV. KONČNO PA JE TU SEZONA DOPUSTOV IN PLAVANJE JE SLEJ KO PREJ NAJBOLJ PRILJUBLJEN IN NAJBOLJ MNOŽIČEN ŠPORT VSEH DOPUSTNIKOV BORBI Z » Vdika udeležba v Postojni Prejšnji teden so se začele v Postojni enomesečne delavske športne igre, na katerih sodeluje rekordno število 196 ekip delovnih kolektivov s skoraj 1000 tekmovalci. V programu iger so naslednje discipline: nogomet:' balinanje, odbojka, šah, namizni tenis, vleka vrvi, tek in stre-ljqnjexz zračno puško. Doslej so zaključili tekmovanja samo v namiznem tenisu in teku, v nekaterih disciplinah pa so prišli do finala, ki bo na sporedu ob zaključku iger. V namiznem tenisu, je tekmovalo 18 ekip. Po predhodnih izločilnih tekmah šo moštva dosegla v četrtfinalu naslednje rezultate: GG — Nanos II 3:0, Nanos I - PTT 3:0, Banka - TMI 3:0 in DIV — Vojne ustanove 3:0. Polfinale: GG — Nanos 2:1, Banka — LIV 2:1. Finale: Banka — GG 2:1. V ženski konkurenci je v borbi za prvo mesto ŽTP premagala Mestne trgovine 3:0. V nogometu je nastopilo 9 ekip. Rezultati I. kola: Gradnje — Mestne trgovine '8:0, Vojne ustanove — Banka 3:1, Nanos — Javor 5:3, LIV — TMI 5:0. Re- zultati II. kola: LIV — GG 6-0, .Nanos — Gradnje 4:0 (VU proste). Zmagovalna moštva bodo igrala za razvrstitev od 1. do 3. mesta. V teku na 1500 m je zmagal ClC (PTT) pred Vilharjem (Te-grad), Pellaschierjem (Avtbpre-vozništvo) 'itd. Ekipno je bila prva kombinirana ekipa Narodne in Komunalne banke v Postojni. „ V odbojki je nastopilo 18 moštev, ki so po predhodnih izločilnih tekmah dosegla v četrtfinalu naslednje rezultate: Deško vzgajališče (Planina) — Vojne ustanove 3:1, LIV — Gradnje 3:0, Banka — Javor 3:0. Polfinale: Deško vzgajališče -ŽTP. 3:1, LIV - Banka 3:1. V ženski konkurenci je, ekipa ŽTP premagala Javor (obrat Prestranek) z. 2:0. Novo strelišče v Bistrici pri Rušah NA VSEH DELAVSKIH ŠPORTNIH SREČANJIH SO NAVADNO TEKME V STRELJANJU NAJBOLJ IZENAČENE. FAC ZATO, KER JE TA ŠPORT VSEPOVSOD ZEEO PRILJUBLJEN. V Bistrici pri Rušah je tamkajšnja strelska .družifta TpBI odprla te dni svoje novo zgrajeno strelišče za malokalibrsko puško. Z izstrelitvijo častnega strela predstavnika sindikalne podružnice TOBI, ■ ki je prevzela pokroviteljstvo nad to prireditvijo, je bilo nato na novem strelišču prvo meddružinsko tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je v ta namen podarila sindikalna podružnica TOBI. V ostri konkurenci je prehodni pokal osvojila ekipa domače, strelske družine, druga je bila ekipa Tekstilec iz Ložnice, tretja pa ekipa iz Limbuša. , Strelišče leži na izredno lepem prostoru ob dravskem zalivu v Bistrici, ima betoniran strelni rov; je petstezno, obračanje tarč pa je urejeno povsem mehanizirano. Celotno strelišče, ki je za sedaj brez dvoma eno najlepših v okraju, so člani strelske družine ob delni pomoči sindikalne podružnice TOBI, skoraj v celoti zgradili s prostovoljnim delom. Strelska družina TOBI ima trenutno registriranih preko 120 članov in članic, od katerih pa je več kot polovica aktivnih strelcev. g. G. H. F. BROWN »Zdaj mi je pa res vsega dovolj!« je vzkliknil stari Angus McDonald in tako srdito udaril s pestjo po mizi, da se je tako rekoč v trenutku zbrala vsa družina. »Kar naprej ti neslani dovtipi o škotski skoposti! Poslušajte!« In je bral: »Trije bratje so skupaj doraščali v Aberdeenu. Potem je najstarejši odšel v Ameriko. Ko se je četrt stoletja kasneje vrnil v staro domovino, sta mu prihitela naproti gospoda z velikima bradama. .V prvi sapi sta vprašala, ali je starejši brat prinesel s seboj tudi staro družinsko britev. ■— Kakor da bi se ta dva ne mogla izučiti brivske obrti! Potem bi se brila brezplačno! Predrznost pa taka!« »Ded, povej no, kaj bi ti ukrenil proti obrekovanju in blatenju našega naroda?« ga je vprašala lepotica, ki so ji krasile obraz nesimetrično posejane sončne pege. »Kaj bi storil? Predvsem bi Škotom vrnil tisto, kar jim gre: ugled in sloves, da neznansko radi zapravljajo.« »Kako bi to dosegel?« P61 penija vsak! Angusovi družinski člani so poslušali z zadržanim dihom. »Drugič,« je nadaljeval Angus, »naš množični Ust »Dragi Škot« bo verjetno pripravljen plačati tri funte za pravico do objave ts izredne senzacije, saj prebere dva in pol milijona ljudi njegovo dnevno naklado 10 tisoč... Tretjič, ker bom to storil za blaginjo Škotske, mi bo vlada v Edinburghu zelo verjetno podarila havansko cigaro.« »Misliš, da bi jo dobil zastonj?« se je nasmehnil celo mali Mac Ulster, ki je še vedno imel dudko na prvem mestu na seznamu svojih potrošnik predmetov. Kljub temu pa so bili drugi družinski člani nekam potrti. Zamišljeno so strmeli predse. Z nečim niso bili povsem zadovoljni, nekaj je manjkalo v tem lepem predlogu. »In četrtič,« se je zmagoslavno oglasil stari Angus, »četrto in zadnje: konec koncev ni nikjer rečeno, da bi bankovec za pet funtov ne smel biti ponarejen.« 1 2 3 V 5 ki 6 1_ 8 9 ^ h 11 12 iv 15“ 18 16 i? M uT N m ig 1 20 21 1 m 21 m m 25“ 26 fi« p? 28 m 29 30 M 31 32 —M i m 35 36 3? lil ter ES 39 40 41 1| E ¥ a tl m m m ' lilllll Križanka št. 22 Vodoravno: 1. močan, čvrst, 6. skupnost vozil na cesti, 11. arabski žrebec, 12. utrdim v ognju, 15. avtomobilska oznaka Turčije/ 16. glavno mesto evropske države, 18. bajeslovni letalec, 19. spodnji del posode, 20. Častitljiv starec, 22. vrsta padavine, 23. rečna riba, 24. tonovski način v glasbi, 25. kazalni zaimek, 26. neresnica, 27. eden naših čutov, 29. pokrivalo, 31. žleb, po katererh teče voda na mlinsko kolo, 34. šahovski mojster iz Vojvodine, 35. vrsta glasbila, 37. oznaka našega.pod-jetja za letalski promet, 38. staroslovansko pivo, 39. dajati na kup, 41. nota v solmizaciji. 42. mesto v Grčiji ob istoimenskem prekopu, 43. upravna enota v Švici. Navpično: 1. igralna karta, 2. skrajni konec polotoka, 3.’ enaka soglasnika, 4. ploščine po sto kvadratnih metrov, 5. piškot, 6. poljedelsko orodje, 7. velika divja mačka, 8. znamka italijanskih tovornjakov, 9. ognjenik v Italiji, 10. čreda ovac, 13. vokalno instrumentalna kompozicija, 14. najvišje sodišče v starih Atenah, 17. velika žival, ki je izumrla na koncu ledene dobe, 19. ročaj, 21. naša ptica pevka, 23. oziralni zaimek, 27. od morja obdan kos kopnine, 28. del vozila, 29. škotsko .moško krilo, 30. riževo žganje; 32. unesek, obraba, 33. sestavni del zemeljskega plina, 35. mongolski knez, 36. starogrška boginja zapeljivosti, 39. kemični simbol za kovino, ki jo uporabljajo v galvaniki, 40. veznik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. žrtvenik, 8. tnalo, 13. Kopernik, 14. branik, 15. Ag, 16. sla, 17. ral, 19. tara, 20. pasti, 22. saper, 24. TAM, 1, 25. kinin, 27. Idaho, e, 29. jer, 31. agens, 33. zaman, 35. ibis, 37. rti, 38. por,. 39. se, 40. Cetina, 42. klorofil, 45. Anita, 46. kantin er. Ndjprej ga, je to vprašala vnukinja, potem pa zapovrstjo družinski člani, ki so se presedali v trenutni razvnetosti vse dotlej, dokler jih ni stari Angus z odločno kretnjo pripravil k molku. »Pokadil bom pravo havansko cigaro, ki si jo bom prižgal z bankovcem za pet funtov!« »Vsa sreča, da hiša starega Angusa ni premogla niti kapljice whiskeya, sicer bi devet družinskih članov ' izpraznilo celo steklenico, preden bi se dodobra vrnili v življenje. Tako pa je pomagala navadna voda. Mladi VValter je ostal sorazmerno še najbolj pri močeh, vendar se je tudi njemu glas tresel, ko je rekel: »Prižgati pravo havansko cigaro z bankovcem za pet funtov! S tem denarjem živi vsa naša družina 18 dni, razen tega pa prihranimo še tri funte in pol. Dedek, menda vendar ne misliš resno!« »Samo trenutek,« je imel stari Angus očitno še nekaj povedati. »Vidim celo vrsto možnosti za znižanje stroškov pri takem nezaslišano potratnem dejanju. Prvič, gledalci morajo plačati vstopnino. Na vsem Škotskem se bo menda našlo dve sto ljudi, ki bodo pripravljeni za takšno predstavo odriniti vsak po pol penija.« OBVESTILA BRALCEM Kakor ste gotovo že opazili, objavljamo v današnjih »Pogovorih 61« poseben sestavek tovariša ROMANA ALBREHTA o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. To je obsežno delo, ki obravnava najbolj aktualne probleme oblikovanja in delitve dohodka naših gospodarskih organizacij. Sestavljen je na temelju predavanj v Politični šoli v Ljubljani. Delavska enotnost bo delo vezala v posebno brošuro. Vse sindikalne organizacije, ustanove, delavske univerze in ostale interesente opozarjamo, naj čimprej pošljejo naročila za brošuro Delavski enotnosti, kajti vse naše publikacije so doslej kaj kmalu pošle. ■— Cena brošure je zaradi povečanega obsega 65 dinarjev in ne 50, kakor smo prvotno objavili. Brošura bo vezana prihodnji teden. V biltenu Okrajnega sindikalnega sveta Koper je objavljeno poročilo o posebnem posvetovanju predstavnikov občinskih sindikalnih svetov glede širjenja našega sindikalnega tiska. Ker bo poročilo o prizadevanjih v koprskem okraju vzpodbudilo tudi ostale okrajne sindikalne svete, da prično z enako akcijo, ga tudi mi objavljamo. Na pobudo »Delavske enotnosti« smo imeli v Kopru razgovor predstavnikov občinskih sindikalnih svetov. Na posvetovanju sm° ugotovili, da s številom naročnikov na »Delavsko enotnost« v našem okraju nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj je list premalo razširjen zlasti med aktivisti sindikata, člani organov upravljanja in proizvajalci. V podkrepitev navedenega samo nekaj podatkov. V našem okraju je zaposlenih nekaj več kakor 30.000 ljudi, »Delavsko enotnost« pa dobiva samo 985 naročnikov ali 3,2 % zaposlenih. Po občinah 3e stanje naslednje: v Izoii je 2,8% zaposlenih naročenih na »Delavsko enotnost«, v Kopru 2,3 %, v Piranu 2,6 %, v Postojni 5,5 ’/«, v Sežani 4,l,/», v Ilirski Bistrici 3,3%, v Hrpeljah pa le 1,9%. Upoštevajoč takšno stanje in pa nujnost, da postane »Delavska enotnost« list, ki se ga bodo pri svojem delu posluževali vsi a*5*!' visti in vsi proizvajalci, je bilo na posvetovanju sprejetih več predlogov. Na zadnji seji jih je predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta v celoti sprejelo, obvezuje pa vsa naša občinska vodstva in sindikalne podružnice. „ V najkrajšem času naj bi pri vseh občinskih sindikalnih svetin- imenovali stalna poverjeništva »Delavske enotnosti« (3 do 5 članovb ki naj jih vodijo člani predsedstva. Med poglavitnimi nalogami V°' verjeništev je širjenje vsega sindikalnega tiska, zlasti pa »Delavske enotnosti« v sindikalnih podružnicah in sindikalnih pododborio ekonomskih enot. . Ker bo list zanimiv za naše kolektive le, če bo opisoval življenj' in delo naših podružnic, bodo poverjeništva skrbela rudi za dopisništvo. Poverjeništva pa bodo tudi v stiku z bralci, da bodo lahk uredništvu lista posredovala pripombe, predloge in morebitne Prl" tožbe. ... Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta je za začetek aKC"j sprejelo priporočilo, naj bi »Delavsko enotnost« naročili vsi ž‘a,_ okrajnega in občinskih plenumov sindikata, člani vodstev sindikalnih podružnic ter pododborov. Naloga vodstev sindikalnih p odru7'" nic je, da list razširijo tudi med člani organov upravljanja. Ne o odveč, če posredujemo odločitev nekaterih kolektivov, ki so za vs svoje člane naročili »Delavsko enotnost« iz sredstev sklada za oseo-ne dohodke. . V pojasnilo naj dodamo, da da uprava »Delavske enotnosti« vsakega novo pridobljenega naročnika 209 dinarjev nagrade, za Pobiranje naročnine pa 10 '. provizije. h Ko je predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta sklepalo o te priporočilih, je dalo tudi pobudo, naj bi v tej akciji — ki pa utoj.. biti sicer stalna — občinski sindikalni sveti med seboj tekmoval in o rezultatih poročali predsedstvu. PREKLIC TONČKA MENARD, Ljubljana, Resljeva 20, preklicuj6 15. maja 1861. leta izgubljeno shidikjilno izkaznico. Trgovsko podjetje CENTROMERKUR, Ljubljana, Trubarjeva h išče za sezono KUHINJSKO POMOČNICO za svoj počitniški dom Crikvenici. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. PRODAJA ZGRADB, PRIMERNIH ZA UREDITEV POČITNIŠKI« DOMOV Občinski ljudski odbor Idrija proda na ČRNEM VRHU KA IDRIJO večjo zgradbo, ki je dograjena do tretje faze. Zmogljiv 80 postelj. Zgradba je v smrekovem gozdičku, okolica daje .°ai; k0 pogoje za zimski turizem in šport, hkrati pa tudi za klima _ zdravljenje. Informacije daje Turistično društvo Idrija in NIK v Ljubljani. Občinski ljudski odbor Mozirje proda v GORNJEM enonadstropno zgradbo (24 X 15 m). Zgradba, ki se imenuje LINEK«, je zelo primerna za ureditev počitniškega doma. mtor cije daje Občinski ljudski odbor Mozirje in IZLETNIK Ljubija« 29. Ameta mi je pomagal obleči skafander. Na ramena so mi spustili okrogel ovratnik z ogrevalno in dihalno atomsko aparaturo, nanj pa so posadili steklen naličnik, ki je bil pred očmi valjasto izobčen. Pričel sem se spuščati po lestvici. Avtomat pri izhodu je pregledal še kisikove zaklopke in prvikrat po dofgih letih sem se znašel v prostoru zunaj Geinega oklepa. 30. Držeč se za konec lestvice sem postavil noge na oklep; magneti podplatov so se močno Priželi k njemu. Kopasti oblaki Rimske ceste so obkrožali temo kot neizmeren obroč. Skafander je postal breztežen, v strahu, da bi me kakšna neprevidna kretnja ne odtrgala od oklepa, ki ga v mraku nisem videl, sem se zvil v dve gubi in se sklonil k površini pod nogami. 32. Zganil sem se in pogledal navzgor in navzdol. Povsod mrtva tema in zvezde. Začutil sem vrtoglavico in krčevito zatisnil veke. Nato šem se skušal razgledati po prostoru. Zagledal sem-znano obiiko Velikega medveda, daleč stran pa se je svetila majhna iskrica — Sonce. Bilo je tako drugačno od tistega, ki sem ga videl z Zemlje in ki je pomenilo luč moje domovine. 33. Nato sem z očmi iskal Geo. Silen strah m® je zgrabil za grlo, pomislil sem, da je vrv popustila in da sem ostal sam v črni neskončnosti. Začel sem se zaganjati sem in tja, da bi se oklenil kakšne stalne točke. Vse je plesalo okoli mene, zvezde in prostor. V glavi mi je kljuvala misel, da bom poslej sam krožil v tem črnem labirintu in čakal konca. Spoznal sem grozo. 34. Nenadoma se je pojavilo na obzorju več belih kač, več vrvi. Tovariši so mi hiteli na pomoč. Ustavili so moje blazno beganje in mi pomagali, da sem začel zavijati vrv. Kmalu sem začutil trdna tla, z obema kolenoma sem trčil ob ladjin oklep. Tu nas je pričakoval Goobar. Stal Je z rokami na prsih, upiral oči v neskončno praznino vesolja in se, zatopljen v misli, smehljal, dolS* 31. Spomnil sem se, da me z ladjo veze varnostna vrv. Ko sem s sunkovito kretnjo konec vrvi, sem nehote pritisnil na magnetu ^$0 kalo in zletel v prostor. Vrv se je vlekla za kakor dolga bela kača; dokler nisem obvisel 0tr balon. Ker ni bilo težnosti, tudi nisem ‘U1 čutka smeri in nisem vedel, kje sem. P°d ali nad njo? Morda pa daleč stran? 35. Prvi človek, ki sem ga srečal v ni Gee, je bila Ana. Videl sem, da me in bral sem ji skrb v očeh. Molče sva šla, s ,e vse se drug k drugemu. Molče, kot da sva s> povedala. Pred vrati moje sobe sva obstala- ‘gapi9 roka je neopazno odrevenela v moji, totl® prv® je iztegovala dlan, pritisnila na kljuko 1 prestopila. Bila sva sama.