Št. 115 (14.511) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD.- Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 3. MAJA 1993 ATENE / BALKANSKI VRH V MEDNARODNI REZIJI DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Podpis ne velja, dokler ga ne potrdi »skupščina« bosanskih Srbov KOMENTAR Še ena pretveza pretkanih? Tone Hočevar Poglavar bosanskih Srbov je v Atenah podpisal papirje, ki naj prinesejo mir v osrčje Balkana. Podpisi ne veljajo, dokler jih ne blagoslovi »skupščina« bosanskih Srbov. Mednarodna pogajalca Vanče in Owen sta bila zadovoljna, Vanče je celo rekel, da je srečen. Po telefonu sta si Čestitala Clinton in Jelcin. Ko je KaradžiC podpisoval in so v Atenah ploskali, so Srbi zaceli strahotno ofenzivo na severu Bosne, kjer si ustvarjajo svoj koridor, bržkone večjega in širšega od tistega, ki sta ga Vanče in Owen zarisala na zadnji različici novega zemljevida BiH. Vsaka različica doslej je bila bližje zahtevam vojaško močnejših, to je Srbov. Tudi zadnjo, ki je koridorje, namenjene »svobodnemu prometu«, razširila na deset kilometrov, so Muslimani in Hrvati skoraj molče pogoltnili. KaradžiC je podpisal, ker so mu Američani zagrozili z letalskimi napadi in ker so ga v Beogradu, kjer je psihiatrov glavni stan, prepriCah, da je pomembno podpisati, ker to pomeni umiti si obraz in roke ter pridobiti cas, vsaj do srede, potem bo ze kako. Izetbegovic je Idtel izjavljati, da Kara-džičev podpis pomeni samoizničenje srbske republike v Bosni. Kako resne so ameriške grožnje? Dovolj, da jih bodo na Palah, kjer so najbrž dobro obveščeni, vzeli zares, ali samo toliko, da ves svet govori o Clintonovi odločnosti, potem pa bo morda o njegovi nemoči prepričati zaveznike in svoje davkoplačevalce? Kako, na čigav račun trgujeta Clinton in Jelcin, da si lahko Čestitata, ker naj bi v mirovnih prizadevanjih dosegli napredek? ATENE - Mednarodna pogajalca Cyrus Vanče in lord David Owen sta za konec tedna povabila v letovišče Vouliagmeni blizu Aten najvišje predstavnike bosanskih Muslimanov, Hrvatov in Srbov - IzetbegoviCa, Sobana in KaradžiCa ter predsednike Srbije, Črne gore, Hrvaške in samozvane Zvezne republike Jugoslavije - Miloševiča, Bu-latoviča, Tudmana in Co-siča. Srečanje se je v nedeljo opoldne končalo s skoraj pričakovanim Ka-radžičevim podpisom mirovnega sporazuma, ki sta ga pred osmimi meseci začela pripravljati Vanče in Owen. Radovan KaradžiC se je po dolgotrajnih pogovorih in svojem podpisu pred kamerami predstavil kot človek, ki da nekaj na pravšnje argu-mentge in razum, vendar je opozoril, da mora njegov podpis potrditi še »skupščina« bosanskih Srbov, napovedana za v sredo na Palah. Opozoril je, da mirovni sporazum in atenski dogovori vsekakor puščajo še dovolj možnosti za pogajanja tudi po premirju in koncu vojne, pri Čemer so »seveda, ozemeljske zahteve bosanskih Srbov upravičene«. KaradžiC je dodal, da se tudi za izhod na morje ne bodo veC borili, ampak se nameravajo o Konavljah pogajati s Hrvati. Muslimanski voditelj Alija Izetbegovic, uradno še vedno tudi predsednik Bosne in Hercegovine, je atensko mirovno konferenco in KaradžiCev podpis ocenil kot izjemno pomembno zmago BiH, celo kot »samoizničenje samozvane Srbske republike BiH«. Lord Owen, ki je bil zadnje dni na Balkanu posebej dejaven, je največ zaslug za to, da je voditelj bosanskih Srbov podpisal sporazum in se tako pridružil podpisoma IzetbegoviCa in Bobana, pripisal srbskemu pred- sedniku Miloševiču. Mislim, da v sredo, ko bo o KaradžiCevem podpisu odločala skupščina bosanskih Srbov, ne bo problemov, Ce pa morda bodo, sem prepričan, da bo to reševala jugoslovanska vlada, ki se je izrekla za mir, je po atenskem srečanju rekel lord Owen. Precej drugače so na KaradžiCev podpis reagirali bosanski Srbi, katerih glavni stan je na Palah. Predsednik »skupščine« MomCilo Kraji-šnik, ki je bil tudi v Atenah, je izjavil, da je mirovni načrt, ki ga je skupščina zavrnila že prejšnji teden, še naprej popolnoma nesprejemljiv. Kakšne so razmere med bo- sanskimi Srbi, pa je opisal sodelavec Dobriče Co-siCa Dragoslav RanCič, ki je izjavil, »da si je Karadzic podpisal smrtno obsodbo«. V soboto in nedeljo, ko so politiki zasedali v Atenah, so Srbi obstreljevali Sarajevo in zaceli veliko ofenzivo na severu Bosne. ITALIJA / DELAVSKI PRAZNIK Prvomajske manifestacije pod vtisom splošne krize Prvomajske proslave na Tržaškem in na Goriškem gedije v nekdanji Jugoslaviji, so potekale pod globokim vtisom hude gospodarske Prvomajska slavja in tradicionalni ljudski prazniki in tudi politične krize, ki v tem Času pesti Italijo. Na so bili tudi po vaseh, v priredbi strank in kulturnih osrednji tržaški manifestaciji (na sliki- foto KROMA) društev. Godbe na pihala so v marsikateri vasi, v slo- je spregovoril tudi namestnik državnega tajnika gu tradicije, veselo pozdravile prvi maj z borbenimi CGIL Epifani, ki je opozoril na vojne strahote in tra- budnicami. FRANCIJA ITALIJA / PRED VOLILNO REFORMO Nekdanji premier Beregovoy si je vzel živ jenje s strelom iz pištole Predsednik vlade Balladur še ne bo objavil novih gospodarskih načrtov PARIZ- Francijo in vso zahodno Evropo je v soboto ponoči pretresla novica o samomoru nekdanjega francoskega premiera Pierra Beregovoya, ki se je ustrelil s pištolo svojega stražarja v mestu Nevers, kjer je bil župan in poslanec. Beregovoy je bil predsednik francoske vlade do pred petimi tedni, ko je njegova socialistična stranka izgubila na volitvah, nekdanji premier pa si je zagotovil mesto poslanca v francoskem parlamentu. Ze pred volitvami so proti njemu zaceli kampanjo, Ceš da je bil vpleten v nečedne finančne posle. Njegov glavni greh naj bi bi bilo pred sedmimi leti brezobrestno posojilo v višini milijon francoskih frankov (180.000 nemških mark) pri poslovnežu Rogeru Pelatu, ki je bil kasneje obtožen finančnih goljufij. Po volitvah so mu očitali, da je Francija med njegovim vladanjem in že prej, ko je bil finan- čni minister, dosegla najvišjo stopnjo brezposelnosti in najveCji proračunski primankljaj. Beregovoy, ki se je rodil leta 1925 v Normandiji in je bil sin ukrajinskih priseljencev, je bil eden izmed redkih francoskih politikov, ki niso izšli iz bogatejših slojev in elitnih šol. Kot železniški delavec se je med drugo svetovno vojno pridružil odporniškemu gibanju, v politiko pa je vstopil šele leta 1958 kot ustanovitelj socialistične frakcije. Po volitvah leta 1981 je postal vodja urada predsednika Mitteran-da, naslednje leto minister za socialne zadeve in leta 1984 minister za finance. Berdgovoyev naslednik, sedanji premier Edouard Balladur je v nedeljo sporočil, da v sredo, kot je bilo prej napovedano, ne bo objavil svojega gospodarskega programa, katerega že znani glavni točki sta povečanje davkov in zmanjšanje stroškov. (AFP, STA) Predsednik Scalfaro nasprotuje volitvam RIM - Italijanski predsednik Scalfaro nasprotuje predčasnim volitvam pred sprejetjem nove volilne reforme. To je izjavil med prvomajsko podelitvijo priznanj za delovne uspehe (na sliki AP). Po njegovem bi bile predčasne volitve s starim volilnim zakonom v nasprotju z jasno referendumsko opredelitvijo Italijanov. Glede parlamentarne imunitete pa je predsednik italijanske republike poudaril, da ta ne sme postati privilegij, ki je v nasprotju z načelom enakosti za vse državljane. Te besede in napori mandatarja Ciam-pija so bržkone nekoliko zjasnili temačni položaj, saj sta tako Segni kot Oc-chetto pokazala večjo razpoložljivost. Odločno pa nasprotuje »vladi predsednika republike« vodja Severne lige Bossi, ki je ostro napadel tako predsednika kot mandatarja. Slednjemu je očital, da je prostozidar in da je baje bil elan nekdanje tajne lože P2 Pokrajinske volitve: razpršen in deljen demokratični Trst Napredni in demokratični Trst se na volitvah za neposredno izvolitev predsednika Pokrajine predstavlja deljen in razpršen, kar bi znalo le okrepiti nacionalistično fronto. Rim je za nadzornika volilne kampanje PSI imenoval sen. Agnellija, ki je vnet zagovornik zavezništva z Listo za Trst. stran 2. V števerjanu počastili 50-letnico Goriške fronte Prvomajsko slavje v števerjanu je bilo letos priložnost tudi za praznovanje 50-letnice Goriške fronte. Na slavnostnem večeru na Bukovju je bil častni govornik dr. Ciril Zlobec. Poleg sindikalnegfa shoda v Gradišču, o katerem poročamo na 4. strani, je pn/i maj na Goriškem potekal v znamenju množičnih prauznovanj v števerjanu in na prazniku fr-talje v Rupi. ........................stran 2... Rusi osvojili svetovni naslov v hokeju Ruski hokejski reprezentanci je v Münchnu dokaj nepričakovano uspelo iztrgati Švedom tretje svetovno odličje zapored, medtem ko ko sta v španskem Jerezu na veliki motociklistični nagaradi Španije slavila Japonec Hara-da v razredu do 250 ccm in Američan Schwantz do 500 ccm. Italijanski nogometaši pa so jmeli včeraj odmor za premislek o sobotnem porazu državne reprezentance s Švico. stran 8. Odbojkarji Valpraporja drugoligaši Odbojkarji goriškega Valpraporja Imsa so v soboto uresničili veliki met. Z zmago na prvenstvenem gostovanju C-l lige v Villi Vicenti-ni so si kolo pred koncem priborili napredovanje v moško drugoligaško konkurenco, kar je uspeh, ki ga pred njimi na Goriškem ni doseglo še nobeno odbojkarsko društvo. ..............................stran 9..... Različni 1. maj Prvomajska praznovanja se s častnimi izjemami vračajo k svojemu prvobitnemu pomenu sindikalnega in delavskega praznika. Tega seveda ne moremo trditi za države, ki jih pretresajo težke gospodarske in družbene krize, ali pa ječijo pod despotskimi režimi. Poglavje zase je Rusija, saj smo tu priča poskusom neokomunističnih sil, da bi po porazu ponovno prevzele oblast. stran 15. ‘F gonu a OD LVTA 1897 ZLSVTmSgl POPUSTI DO 50% NA VSEH ARTIKLIH Z IZJEMO ZLATA 5 UL. CARDUCCI 49 - Tel. 0481 'SSSÖS? 5 ITALIJA, FURLANIJA JULUSKA KRAJINA 2 Ponedeljek, 3. maja 1993 TRST / PRED VOLILNO KAMPANJO V PSI je prevladala politika zaprtosti Stranka v rokah nasprotnika Osima sen. Agnellija TRST - V tržaški socialistični stranki je prevladala nacionalistična usmeritev, saj bo kampanjo za junijske volitve neposredno vodi1 senator Arduino Agnelli, vneti zagovornik zavezništva z Listo za Trst in oster nasprotnik osimskega dogovora. Tako je odločil vsedržavnik tajnik Giorgio Benvenuto, potem ko je prišlo do ostrega razkola med delom stranke, ki vztraja pri zavezništvu z nacionalisti in tistimi, ki so prepričani, da je njeno mesto v naprednem taboru. Rimska odločitev pomeni boleCo klofuto za pokrajinskega koodi-natorja stranke Franca Todera in za vse tiste, ki so mnenja, da se mora PSI otresti dušljivega objema z Listo. Nekateri od teh so po imenovanju Agnellija za "organizatorja“ volilne kampanje napovedali takojšen odstop iz stranke. Sklep Rima je prišel precej nepričakovano, saj bi bilo bolj logično, da bi za začasnega voditelja tržaške PSI imenovali osebnost, ki bi pred težko volilno preizkušnjo vsaj posredoval med sprtimi strankinimi komponentami. Agnelli pa nasprotno pooseblja najbolj zaprto in munici-palistiCno dušo PSI. V Rim je bil izvoljen na osnovi volilnega zavez- ništva med socialisti in Listo za Trst (za poslanca je bil izvoljen skrajni desničar Giulio Camber), zaradi tega ima Agnelli tudi člansko izkaznico LpT. V nekem intervjuju je senator, ki je univerzitetni profesor, pred nekaj dnevi rekel, da je bil Osimski dogovor po njegovem sad mednarodne kapitalistične zarote in da se v Trstu bije predvsem bitka med zagovorniki in nasprotniki tega sporazuma. On je seveda med nasprotniki in bo to stališče - kot je večkrat javno napovedal - tudi dosledno zagovarjal med volilno kampanjo. Imenovanje Arduina Agnellija je seveda spravilo v veliko zadrego in težave vse, ki so upali v novo in odprtejšo politiko tržaških socialistov. Razkol je v teh pogojih dejansko neizbežen. Nekateri vidni elani PSI so vsekakor že zapustili stranko in se vključili v novoustanovljeno gibanje "Zavezništvo za Trst“, ki se zavzema za nove, strpnejše odnose v mestni skupnosti. Rimski sklep je tudi v popolnem nasprotju s težnjo po prenovitvi stranke, ki je prišla do izraza tudi v krajevnem merilu, potem ko je zbornica klavrno rešila bivšega tajnika Bettina Craxija pred znano sodno obravnavo. Demokratični Trst nevarno razpršen TRST - Socialisti in krščanski demokrati bodo predstavili svoja kandidata za predsednika tržaške pokrajinske uprave in to potem, ko je spodletela skupna kandidatura predsednika raziskovalnega centra Domenica Romea. Slednji je rekel, da bi sprejel kandidaturo le, Ce bi bila ta odraz široke podpore vseh demokratičnih sil in ne samo dveh strank. Demokratični Trst se predstavlja na upravnih volitvah deljen in razpršen na stranke in na številne kandidature za mesto predsednika Pokrajine. Desnica in nacionalisti pa se nasprotno predstavljajo s skupnim kandidatom, ki je znani odvetnik Sardos Albertini, voditelj organizacij istrskih beguncev in zagrizen nasprotnik pravic slovenske manjšine in plodnih odnosov s Slovenijo. Kandidat PSI za predsednika Pokrajine je Claudio Bonivento, deželni funkcionar, ki se ukvarja s problemi zaščite narave. Bonivento je v krajevnih političnih krogih skoraj neznana osebnost. Kandidat KD pa je arhitekt Giampaolo Bartoli, ki tudi ne sodi med najbolj znane javne osebnosti. Del krščanskih demokratov bo vsekakor gotovo podprl odv. Sardosa Alberti-nija. Kandidate za predsednika so doslej predstavili tudi Komunistična prenova (Visioli), Slovenska skupnost (Peterlin) in Severna liga (Braida), MSI (Di Giorgio), Zavezništvo za Trst (republikanci, zeleni in nekdanji socialisti) ter DSL pa se bodo skupno potegovali za izvolitev katoličana Franca Codege. O predsedniku Pokrajine bo najbrž padla odločitev v balo-tažnem glasovanju. Med kandidati PSI za deželni svet bo tudi dosedanji odbornik Dario Tersar, ki pa ne bo - kot pričakovano - nosilec kandidatne liste. Kandidati bodo namreč razvrščeni po strogem abecednem redu, tako da bo imel Tersar veliko nevarnih tekmecev. Med temi tržaška občinska odbornika Alessan-dra Perellija in Roberta De Gioio. BENEČIJA / NA PRVOMAJSKEM SHODU Deželni socialisti nameravajo stranko po volitvah razpustiti Tako je dejala deželna tajnica Breda Rudi Pavšič KRAS/CERVINJAN -Socialistična stranka v Furlaniji-Julijski krajini ima zelo kratko življenje. Po deželnih volitvah 6. junija naj bi stranko zamenjalo novo gibanje, ki bi bilo izraz širšega zavezništva in bi predstavljalo napredne, laične in levičarske sile v deželi. Vest, ki predstavlja pravo novost v zdajšnji politični panorami, je najavila deželna tajnica PSI Roberta Breda na prvomajskem slavju, ki ga je območni odbor PSI za Nadiške doline pripravil na Krasu v Občini Dreka. Predlog o avtorazpu-stitvi deželne stranke bo tema drevišnjega deželnega vodstva stranke. Roberta Breda bo namreC predlagala, da se po junijskih deželnih volitvah razpusti vodstvo, sklice naj se takoj ustanovitvena skupščina, na kateri bo članstvo odločilo, ali se stranko razpusti, kar je v tem trenutku edina rešitev, ali se vztraja pri stari PSI, ki nima večjih perspektiv. Izbiro o razpustitvi, je dejala Breda, bo verjetno narekoval sam izid junijske volilne preizkušnje. Na prvomajski prireditvi, ki so se je udeležili številni zastopniki stranke iz Nadiških dolin ter deželna svetovalka Posl. Roberta Breda Paolina Lamberti in senator Franco Castiglione, je deželna tajnica ugotovila, da podpora Craxiju s strani večine v poslanski zbornici pomeni zadnje poglavje strankinega življenja. Po tem dejanju se je ustvaril globok razdor med vodstvom in članstvom, katerega je Breda prosila odpuščanje, ker ga je vodilni kader stranke opeharil. Breda je obenem najavila, da bo na drevišnjem deželnem vodstvu prosila vse dosedanje deželne svetovalce, naj umaknejo svoje kandidature in naj pustijo mesto novim elanom. Zavzela se je tudi za odstop zastopnikov PSI iz vseh upravnih odborov in podobnih teles. Lambertijeva je posebej obravnavala vprašanja, vezana na Benečijo in s tem v zvezi izrekla zaskrbljenost zaradi vse hujšega demografskega padca števila prebivalstva. Izpostavila je tudi vprašanje neuspešnosti levičarske skupine v Občini Dreka, kjer za junijsko obnovo občinskega sveta ni predstavila svoje liste. Osrednja prvomajska slovesnost na Videmskem je bila v dopoldanskih urah v Cervinjanu, kjer se je zbrala skoraj de-settisoCa množica ljudi. Manifestante je najprej nagovoril Zupan Mauro Travanut, ki je spomnil na hudo krizo, ki pesti podjetja, trgovski in obrtniški sektor nižinskega dela Furlanije. Clan vsedržavnega tajništva CISL Franco Benti-vogli pa je obravnaval aktualne teme, ki so vezane na hudo politično, gospodarsko in moralno krizo države. Dejal je, da milijoni ljudi, ki so se ob prvem maju zbrali na trgih Italije dokazujejo, da ne gre obupati, saj v državi ni zmanjkalo zdravih sil. Odločilno pa je, da bodo odgovorni znali pravilno pluti v sedanjih razburkanih vodah in državno barko krmariti v varen pristan. NAPAD NA SPOMENIKE Provokacija v zgoniški občini Boris Simoneta TRST - Na predvečer prvega maja je zgoniška občinska uprava kot vsako leto položila vence k spomenikom padlim in se tako hvaležno poklonila spominu občanov, ki so darovali svoja življenja na oltarju svobode. Vendar pa na Tržaškem v zadnjem Času vse bolj naduto dvigajo glavo nazadnjaške sile, ki vidijo v politični in narodnostni nestrpnosti edini recept za rešitev vprašanja »sožitja«. Tako so si (dobro znani) neodkriti storilci v noCi na prvi maj (nekateri viri govorijo o jutranjih urah) privoščili hudo in dobro zrežirano provokacijo z namenom, da bi pac ustvarili ozračje napetosti in v tem predvolilnem obdobju zasadili strupeno seme sovraštva. Z drogov ob občinskem spomeniku padlim v NOB pred županstvom v Zgoniku so odtrgali in odnesli slovensko in rdečo zastavo, tako da je v jutranjem vetru plapolala le italijanska trobojnica. Obenem so izpred obeležja odnesli vence in jih pomendrane izzivalno pustili ob robu ceste na »velikih mejah« na polovici poti med Zgonikom in Sa-ležem. Prenapeteži so obiskali tudi spomenik v Saležu, odkoder so odnesli vence, rdeči zastavi in sneli v veliki stalagmit pritrjeno rdečo zvezdo. V Samatorci so istotako strgali rdeCo zastavo in izpred spomenika pobrali vence, pred spomenikom v Gabrovcu pa je zmanjkala rdeCa zastava, venec pa so domačini našli pred društveno gostilno. V teh zaostrenih razmerah moramo pac vsi ohraniti trdne živce in mirno kri, saj bi z nasedanjem provokacijam dejansko naredili uslugo tem nacionalističnim hujskačem. Povečana budnost pa prav gotovo ni odveC v upravičenem pričakovanju, da bodo organi javne varnosti le sklenili stopiti na prste tem provokatorjem in ze s preventivno akcijo preprečili vsakršno sovražno dejanje. NOVICE Več kot 500 udeležencev na »Vivicitta 93« v Trstu TRST - Včerajšnje izvedbe »Vivicitta 93« v Trstu, ki je bila pod geslom »Tek brez meja«, se je udeležilo kar lepo število tekačev iz naše dežele in tudi iz Slovenije. Tekmovalcev je bilo 320 (med moškimi je zmagal Michele Gamba, med Ženskami Silvana Trampuž), rekreativcev pa 200. Manifestacija je vsestransko uspela. (Foto KrižmanCiC/KROMA) Nesreča na avtocesti: Tržačan mrtev, voznik zbežal TR2IC - V prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Trst-Benetke, je včeraj izgubil življenje 54-letni TržaCan Bruno Biloslavo. Moški se je peljal z ženo v avtu znamke bmw proti Trstu, ko je nekaj pred izstopno postajo avtoceste pri MošCenicah iz še nepojasnjenih razlogov (morda zaradi okvare na vozilu) ustavil avto na varnostnem pasu ter izstopil iz vozila. V tistem trenutku je privozil avtomobil, ki ga je silovito podprl in vrgel na asfalt. Brezvestni voznik, ki ga sedaj vneto iščejo, se ni ustavil in je nadaljeval svojo vožnjo. Biloslavo je obležal hudo ranjen in je umrl med prevozom v bolnišnico na Katinaro. Tragediji je prisostvovala njegova 52-letna žena Marisa Rozzini, ki so ji zaradi šoka nudili zdravniško pomoč. Biloslavo je bil po rodu iz Istre, a je že dolgo let prebival v Trstu. Danes pokrajinska gospodarska konzulta TRST - Na sedežu Trgovinske zbornice se bo danes popoldne sestala Pokrajinska gospodarska konzulta. Zasedanje bo posvečeno problemom notranje reorganizacije struktur in obračunu dela v minulem letu. Na začetku seje pa bo predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi podal poročilo o gospodarskem položaju na Tržaškem z najnovejšimi podatki o gospodarskih trendih po zadnji seji konzulte decembra lani. SSk vztraja v polemiki o spodletelih povezavah TRST - Slovenska skupnost noče popustiti v polemiki z Demokratično stranko levice glede spodletele volilne povezave pred junijskimi volitvami za obnovo deželne skupščine. Deželno tajništvo stranke lipove vejice je včeraj objavilo novo tiskovno noto, v kateri potrdjue, da je DSL »med PRI in Slovensko skupnostjo izbrala volilno povezavo z republikanci«. Nočemo nadaljevati s polemikami, je Se zapisala SSk, vendar je treba nekaj dejstev ponovno osvetliti. Tudi Ce bi ne upoštevali dejstva, da so predstavniki DSL Ze 13. aprila jasno povedali, da imajo veC ponudb za povezavo in da bi se ne zadovoljili s »tehnično povezavo« s SSk, temveč bi želeli politični dogovor o prihodnjem sodelovanju, in pa dejstva, da sta bila deželna tajnika DSL in SSk v pogostem stiku, pa Čeprav o tem ni prišel Ravlu Kodriču »ne duh ne sluh«, je treba povedati, da je SSk uradno predlagala povezavo 22. aprila zjutraj. To je bil sklep njenega deželnega sveta SSk, ki je obravnaval informacije o vseh možnostih za povezavo. Deželni tajnik DSL Ruffino je zelo korektno stopil v stik s pokrajinskimi tajništvi, stranka pa je sklep zavzela 24. aprila. Kot smo zvedeli, so nekateri slovenski predstavniki zagovarjali možnost povezave s SSk. Zakaj to zdaj zanikajo, ni jasno. Morda zato, ker niso prodrli? A ne gre za Časovne roke, temveč za politično izbiro, poudarja tiskovno sporočilo SSk. Socialisti in Pannella so sklenili sporazum o povezavi malo pred zapadlostjo rokov za predložitev volilnih znakov. Stranka komunistične prenove, ki bi bila lahko res užaljena, ker smo se nanjo obrnili v uradni obliki šele 24. aprila, pa je celo v nedeljo, ko so drugi ze vlagali simbole, sklicala svoje deželno tajništvo, da bi nam dalo odgovor, piše SSk. Odgovor ni vseboval le ponudbe »tehnične pomoči«, temveč je imel politično vsebino, kar je seveda pravica vsake stranke. Ostaja pa dejstvo, da krivični volilni zakon postavlja Slovenski skupnosti visok vstopni prag, glede povezav pa jo prepušča goli »do- bri volji« možnih partnerjev. S težkim pogojevanjem pa je poskusila tudi že Krščanska demokracija, piše dalje v sporočilu za tisk, najprej s pretnjami glede volitev, ko je SSk zagrozila z izstopom iz deželne večine, Ce bi deželni odbor vložil priziv proti slovenščini v statutih občin Doberdob in So-vodnje, pozneje, na tržaški ravni, z namigovanji na račun občinskega svetovalca Sama Pahorja in na naš odnos do Maccanicovega zakona... Stranka pa je vsem povedala, da ostaja povsem samostojna in da tudi ne more vnaprej vezati svojih izbir, ko pa je še Demokratični stranki levice konCno uspelo, da je prišla v vlado. Kljub nedvomni dobri volji posameznih predstavnikov, ostaja objektivno dejstvo, da imajo druge stranke interes, da bi zgledal boj SSk brezupen in da bi ji tako odjedle kak glas, je še reCeno v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva SSK, ki pa zaključuje z optimistično noto: »Ali nas ni na Tržaškem 13.000 Slovencev, da bi izvolili svojega zastopnika na listi Slovenske skupnosti?« TRST / ZBOROVANJE ZA ZAŽCITO SLOVENCEV NI MOGLO STECI Bonetti motil manifestacijo Edinosti Prof. Samo Pahor in sodelavci zaman skušali prijaviti motilca na kvesturi TRST - Pristaši društva Edinost s prof. Samom Pahorjem na Čelu včeraj niso mogli redno manifestirati na glavnem mestnem trgu za zaščito slovenske manjšine v skladu z republiško ustavo, tako kot delajo vsako prvo nedeljo v mesecu. Pa ne zato, ker bi kvestor uresničil svoje svarilo, naj pristaši Edinosti ne manifestirajo'brez dovoljenja za zasedbo javne površine. Dogodilo se je namreč nekaj drugega. Približno ob isti uri, ko bi se morala pričeti manifestacija Edinosti, se je na Trg Ze- dinjene Italije pripeljal borec za »italijanstvo Krasa« Luigi Bonetti in prek zvočnikov na ves glas vzklikal svoja nacionalistična gesla ob močnem glasbenem ozadju. Prof. Pahor se je pozanimal, ali Bonetti ima predvidena dovoljenja za manifestacijo, ker pa tega ni mogel sam ugotoviti, je prosil policiste, naj posežejo. Le-ti so po daljšem pregovarjanju Bonettija odslovili okrog poldne, Pahor in sodelavci pa so šli na kvesturo, da bi dogodek prijavili, a tega niso mogli storiti, ker ni bilo tolmača. Prof. Samo Pahor (prvi z desne) skuša pregovoriti Luigija Bonettija (levo spodaj) (F. Križmančič/KROMA) ŠTEVERJAN / SLAVNOSTNA PRIREDITEV Ob 1. maju proslavili tudi SOletnico Goriške fronte Praznik dela in 50-let-nica Goriške fronte sta bila v petek nosilni temi na slavnostnem večeru, ki ga je ob 1. maju priredilo društvo Briški grič v Steverjanu skupaj z ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ ter VZPI-ANPI. Kot je v pozdravu naglasil župan Ivan Humar, je v Steverjanu že tradicija, da se ob prvem maju spominjajo tudi dogodkov, ki so zapisali zgodovino slovenskega naroda. Spomin na te dogodke, je še poudaril, še danes navdihuje boj za demokracijo in za narodnostne pravice. Slavnostni govornik večera je bil pesnik in politik Ciril Zlobec, ki je ugotovil, da je za majhen narod bistvenega pomena, da v ključnih trenutkih nastopa strnjen. Velika zgodovinska dejanja, kot je bila osvo- boditev izpod nacifašiz-ma, so last vsega naroda, tudi tistega njegovega dela, ki jih morda danes zanika, Čeprav uživa njihove sadove. Sicer pa ne-glede na Človeške zmote na eni in drugi strani zgodovina kaže, kdo je bil na pravi in kdo na napačni strani. Zlobec je nato obravnaval krizno obdobje na Slovenskem in v svetu, kjer še divja nasilje, od Bosne pa do drugih celin, kjer prav tako trpijo ljudje. Nekoč hrupen, bojevit delavski praznik -1. maj, praznujemo danes nekoliko drugače, kar je tudi znak krize današnjih dni. Sicer pa moramo biti na ta praznik ponosni, je samozavestno poudaril Zlobec in predlagal, naj bi namesto dneva boja proti nekomu, ki zapostavlja delavski razred, poslej ta dan pomenil praznovanje povezanosti drugih z drugimi za skupno dobro, za blaginjo in socialno rast. Prireditev v domu na Bukovju sta sklenila recital elanic Odra mladih pri društvu Briški grič in petje moškega zbora Jezero iz Doberdoba. Prvomajsko slavje se je v.Steverjanu nadaljevalo v soboto in včeraj na prireditvenem prostoru v Dvoru, kjer je kot vsako leto množica obiskovalcev izkoristila praznik za popoldne v prijetni družbi, ob z briškim vinom obilno zalitih jedeh na žaru, plesu in kulturnem programu, ki so ga oskrbeli prireditelji. Prav tako živahno je bilo te dni tudi v Rupi, kjer je praznik frtalje društva Rupa Pec ponudil tudi letos številne kulturne nastope, zabavo in prijetno počutje. TRST / ZLASTI V BREGU SO SE OBNOVILI STARI IN SUGESTIVNI OBIČAJI V naših vaseh so se spet praznično dvignili maji Posebno slovesno je bilo v Boljuncu, v Bazovici pa je zagorel kres V breških vaseh je tudi ietos zaživel starodavni običaj postavljanja majev. Priprave so stekle že na začetku preteklega tedna, vrhunec pa je proslavljanje doseglo v magični noči na prelomu meseca, ko so se na glavnih vaških trgih dvignile v zveznato nebo visoke smreke z obeljenim deblom in zelenim vršic-hom, obloženim s sadjem in drugimi dobrotami. Vse to sredi veselega prepevanja in predvsem ob Živem občutku pripadnosti vaški skupnosti. Tako se je zgodilo v Borštu, Prebenegu, Ric-manjih in predvsem v Boljuncu, ki je splošno Priznano središče tega običaja. V skladu s tradicijo so v Boljuncu celotno slavje vodili mladi, oziroma fantovska. Pojasniti je namreč treba, da se v okviru praznovanja maja obnavlja tudi sugestivni običaj sprejemanja naraščajnikov v fantovsko družbo. To pride posebno do izraza na dan prvega mja, ko vsi fantje in možje, praznično odpravljeni in s kostanjevim cvetom v gumbnici, Prikorakajo na Gorico, hot pravijo Boljuncani svojemu vaškemu trgu, se zberejo pred majem, prepevajo ter nazdravijo najmlajšim, letošnjim elanom vaške fantovske. Nekoliko manj obredno dorečeno, a ne nujno zato manj doživeto, so proslavljaj! v Borštvu, Prebenegu in v Ric-manjih, kjer so se ljudje zadržah ob maju dolgo v noc ter obnavljali spomine, utrjevali vezi z vaško skupnostjo ter seveda razpravljali tudi o dogodkih, ki burijo ta naš Cas, tako na krajevni kot na širši in celo svetovni ravni. Vsemu temu je bilo v noCi na 1. maj tudi vreme dokaj naklonjeno, medtem ko se je zlasti vCeraj občasno skisalo. Maji bodo po vaseh stali praviloma do jutri. Na prvomajski pre-deCer je bilo posebno živahno in zanimivo tudi v Bazovici. Tu so domačini v priredbi domačih društev Lipa, Sloga in Zarja pri Kalu prižgali velik kres, ki je prijetno pogrel številne zbrane. Seveda ni manjkalo petja, višek pa je prireditev dosegla z že tradicionalnim nočnim pohodom na Kokoš. Seveda pa je prvomajska noc bila tudi drugod na Tržaškem živa, praznična. Skoraj ni bilo vasi, ki bi se na dan 1. maja ne zbudila pod kakim značilnim prvomajskim znamenjem, pa naj je to bil rdeC prapor ali kaj drugega. In tako se je spet obnovil praznik, ki je -mimo tradicionalnih sindikalnih shodov, tudi in mogoče predvsem praznik pomladi, novega življenja. Na sliki zgoraj maj sredi Boljunca, spodaj pa kres v Bazovici (foto KROMA) Slovensko stalno gledališče Andersen - Jesih Cesarjeva nova oblačila REZIJA: Vladimir Jurc V sredo, 5. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v torek, 4. in sredo, 5. maja zaprta zaradi inventure VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 3. maja 1993 FILrP-JAKOB Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 3.54. Jutri, TOREK, 4. maja 1993 CVETKA ;: LEKARNE Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, UL Tor S. Piero 2, UL Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telfonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od GRADEŽ / UVOD V SEZONO Sprevod 6 tisoč krvodajalcev Z vsedržavnim kongresom Fidos se je začelo letošnjo poletno sezono Konec tedna je v Gra-dežu potekal v znamenju raznih manifestacij in ze dokaj množičnega obiska turistov, ki so pozdravili uradni začetek poletne sezone. V soboto popoldne so namreč pred glavnim ''hodom na plažo na jUajsi slovesnosti simbolično odprli letošnjo sezono. V Gradežu Pricaku-jejo letos tudi zaradi devalvacije lire večji Priliv gostov zlasti iz Uemsko govorečega prostora. S svoje strani, so Poudarili, skuša GradeZ še izboljšati storitve za dobro počutje turistov in mnogih, ki tja zahajajo pa zdravljenje. V načrtu je realizacija večjega bazena in novih termalnih uaprav ter naploh boljša ureditev plaže in bližnjega okolja. K živahnosti gradeskega prvomajskega konca tedna je prispeval tudi 32. kongres vsedržavne zveze krvodajalcev FDDAS, ki se je vCeraj zaključil z množičnim sprevodom. Okrog Sest tisoC predstavnikov krvodajalcev z vseh koncev države (številni so bili predstavniki iz FJk s pomembnim zastopstvom tudi slovenskih krvodajalskih združenj) je na koncu tridnevnega zasedanja o sodobnih razsežnostih in problemih darovanja krvi vCeraj Slo v sprevodu do Parka roZ, kjer jih je nagovoril vsedržavni predsednik Fidas Dario Cravero. Med drugim je poudaril zgled nesebičnosti in moralne čistoče, ki ga krvodajalci s svojo solidarnostno dejavnostjo. POGREB / NOCOJ 2ALNA SEJA Jutri v Gorici zadnje slovo od pesnice Ljubke Šorli Pogreb pesnice, učiteljice in kulturne delavke Ljubke Šorli, vd. Bratuž, bo jutri, 4. aprila, v Gorici. Žalni sprevod bo krenil ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija ua Travniku in nato na glavno goriško pokopališče. Nenadna smrt znane m priljubljene osebnosti, kakršna je bila Ljubka Boril, je močno odjeknila v slovenski, pa tudi v italijanski goriski javnosti. Svet slovenskih organiza-eij bo njen spomin počastil na žalni seji, ki jo skupaj z včlanjenimi društvi in kulturnimi organizacijami prireja nocoj ob 18. uri v goriškem Katoliškem domu. VZPI-ANPI izreka v izjavi za tisk v imenu slovenskih, italijanskih in furlanskih partizanov globoko prizadetost ob smrti Ljubke Šorli in se s hvaležnostjo spominja njenega prispevka za spoznavanje grozot diktature, ki je tako okrutno usmrtila njenega moža. O tem in drugem je sama spregovorila ob številnih priložnostih, med drugim maja 1990 ob odkritju spomenika deportiranim pred železniško postajo. SLOVENSKA SKUPNOST Svet slovenskih organizacij If&j) V DE2ELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel -g /\/\ i • Zveza slovenske katoliške prosvete »100 dni Združenje cerkvenih pevskih zborov Slovensko katoliško prosvetno društvo Mirko Filej sedanje slovenske vlade« vabijo na SreCanje s predsednikom SKD in zunanjim ministrom Slovenije LOJZETOM PETERLETOM ŽALNO SEJO Katoliški dom v Gorici, dnes, 3. maja, ob 20.30 v počastitev spomina pesnice in kulturne delavke Imeli bomo tudi možnost sodelovati pri akciji 1.000 podpisov za predstavitev slovenske liste na goriski pokrajini! Podpisati bo mogoče tudi jutri v Sovodnjah Ljubke Šorli na županstvu, od 17. do 21. ure. Gorica, Katoliški dom, danes, 3. maja, ob 18. uri KINO GORICA VITTORLA 20.10-22.00 »II grande cocomero«. R. Francesca Archibugi. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Alive: i soprawis-suti« VERDI 18.00-20.00-22.00 »Nome in codice Nina«. I. Bridget Fonda. TRZIC COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Pc KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, sezona Danubio: jutri ob 20.30 koncert dna Mauro Lo-guercio (violina) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu skladbe B. Bartoka, J. Brahmsa in R. Straussa. Sl PRIREDITVE ZSSDI vabi na predavanje Trzic - Himalaja 1992, ki bo v središču Danica na Vrhu v Četrtek, 6. maja, ob 20.30. O.medi-cinsko-znanstveni in alpinistični odpravi bosta spregovorila pobudnika vzpona na himalajsko pogorje dr. Borut Spacal in dr. Rafko Dolhar. VeCer bodo obogatili Številni dia posnetki. □ OBVESTILA SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cin-queterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072). DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na spominski pohod Steverjan - Gonjače v nedeljo, 9. maja. Odborniki društva bodo sprejemali prijave na Dvoru v Ste-verjanu od 8.30 dalje. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701 POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Ervina Dramani, vd. De Colle iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Carmen Berndt, vd. Furlani iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, ob 12.30 Luigi Bressan in splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v LoCniku. K Bogu je odšla naSa dolgoletna Članica in predsednica Ljubka Šorli - Bratuž. S svojim znanjem, modrostjo in vedrino je bogatila naSa kulturna snovanja. Njen zgled bo ostal globoko v nas. Slovensko katoliško prosvetno društvo Mirko Filej v Gorici Ob težki izgubi drage mame Ljubke Šorli - Bratuž izreka občuteno sožalje hčerki Lojzki in sinu Andreju Zveza cerkvenih pevskih zborov v Gorici »Povest bos mojo, dragi, vso izvede] / ob svetli uri najine združitve...« Zbor Lojze Bratuž se klanja spominu goriske pesnice Ljubke Šorli - Bratuž Na majski predvečer je odšla na bregove večnosti Ljubka Šorli - Bratuž. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel se klanja spominu svoje sodelavke in drage prijateljice. Zveza slovenske katoliške prosvete izreka družini globoko sožalje ob smrti vzgojiteljice, kulturne delavke, pesnice in odbornice Ljubke Šorli - Bratuž. Bila je in ostaja, draga Ljubka Šorli, žlahten simbol Slovencev na zapadni narodnostni meji. Obogatila nas je s svojim življenjem in svojo občuteno umetnostjo. Sožalje in pogum njenim najbližjim. Trajen spomin vsem nam, ki smo zaradi nje močnejši. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa Vest o smrti nase drage Ljubke Šorli nas je globoko pretresla. V tolažbo nam in njenim najbližjim pa naj bo svetlo prepričanje, da bo Ljubka Šorli s svojimi občutenimi pesmimi večno živela med vsemi ljudmi svojega naroda. Deželna Slovenska skupnost Bridko nas je prizadela vest o smrti nase Ljubke Šorli. Ne moremo verjeti, da je odšla od nas, in izrekamo vsem njenim bližnjim iskreno sožalje. Vedno bo ostala med nami, saj je njena pesem že dolgo prav v vsakem posamezniku našega naroda. Slovenska skupnost goriske pokrajine 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Enrico Lo Verso, Claudio Amendola, Carlo Cecchi, Leo Gullotta. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Nome in codice: Nina«, -i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.50, 22.00 »Notti selvagge», r. - i. Cyril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli occhi del delitto», i. Andy Garcia. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ac-cerchiato», i. J.C. Van Damme. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Abuso di potere», i. Kurt Rüssel, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiu-me», r. Robert Redford, i. Harrison Ford. GRATTACIELO 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Passenger 57 - Terrors ad alta quota», Wesley Snipes. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster. EDEN - 15.30, 22.10 »Occhi per godere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.15 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gli spieta-ti«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard 1-4 p vr*! c RADIO - 15.30, 21.30 »Night trips - viaggi not-turni«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. 'M PRIREDITVE SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST, ki bo v sredo, 5. maja, ob 17. uri v GregorCiCvi dvorani-Ul. sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda. SLOVENSKI KLUB vabi na razpravo na temo KAKOVOST NAŠEGA BIVANJA, ZAČNIMO PRI SOLI! Razpravo bodo uvedli Pavel Stranj, Stanka Cuk in Ksenija Dobrila. Jutri, 4 maja , ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (UL sv. Frančiška 20). SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE GEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, 3. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na razgovor »Italijanska politika in Slovenci». V prvem delu večera se bodo prisotni s kratko slovesnostjo spomnili 80-letnice dol- y------------------S CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Orel-Blason enoletnice, sobne rastline, urejanje okrasnih vrtov Devinščina 6 - Zgonik tel. 225149 N _______A eoletnega lavca prof elana in sode-lavca prof. Martina Jev-nikarja ter mu Čestitali. VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in PišCanci ob 50-letnici osvobodilnega boja bo v nedeljo, 16.maja v Vidmu vsedržavno srečanje na temo: USTAVIMO STRAHOTE! USTAVIMO VOJNO! SOLIDARNOST Z ŽENSKAMI BIVŠE JUGOSLAVIJE. Kdor želi potovati z avtobusom naj se javi Se jutri, 4. maja na tel. St. 213351. Vabimo na Številno udeležbo! Pri kosilu bo tovariško srečanje. KD VALENTIN VOD- NIK prireja v okviru letošnje Majence tradicionalno razstavo likovnih del breških ljubiteljskih umetnikov. Vse, ki jih pobuda zanima in bi radi pri njej sodelovali, vabimo na srečanje, ki bo v sredo, 5. maja, ob 20. uri v razstavnih prostorih Galerije Torkta v Dolini. Morebitna obvestila lahko sporočite tudi telefonsko na St. 227037-David ali 635626-Damiana. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi elane in predsednike društev na SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo v četrtek, 6.5., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: priprave na občni zbor. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB obvešča elane, ki želijo koristiti zdravljenja v naravnih zdraviliščih v Sloveniji, da se javijo na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 v uradnih urah. KRUT obveSCa elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedeZu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. £ IZLETI in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simoneta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje. V SOBOTO, 15. MATA bo izlet v Bassano clel Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. St. 228333 od 12. do 14. ure. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. St. 200036 ter Ida Bortolotti tel. St. 200007. H ČESTITKE Mauro in Tatjana se veselita ob rojstvu TOMAŽA. Srečnima staršema Čestitata, malemu pa želita vse dobro Betty in Gabrijel. MALI OGLASI OSMICO je odprl v Samatorci St. 1 Renato Pieri. ToCi belo in Črno vino. OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice in domačega prigrizka. OSMICO je odprl Emil PuriC - Repen 15. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medji vasi. ToCi belo in črno vino. OSMICA je odprta pri SimCevib v Križu 202. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. ToCi malvazijo in refosk. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! V VRTNI ULICI v Doberdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja. V hramu ima, za stare in nove goste, domaC prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poiz-vodnje. KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešCa, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleurotus). Tel. št. 231846 ali 232577. PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528. PRODAM mladice z rodovnikom pasma kraški ovCar. Tel. 040/226207. PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GLS (z dodatki), december ’89. Tel. št. 421412. PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati od 7.30 do 8.30 na tel. St. 327091. PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. št. 275562. ZARADI stalne odsotnosti oddam prisrčno sterilizirano muco vajeno čistoče. Klicati zgodaj zjutraj na tel. št. 327091. NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019. IŠČEMO izkušenega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom. Tel. St. 632202 ob uradnih urah. ISCEM knjigo Anto-logia della lingua ita-liana, v rabi leta 1940/42. Tel. St. 815478 ob urah kosila. ISCEM kakršnokoli delo na domu, na vrtu na Opčinah ali v okolici Trsta. Tel. St. (003867)6769240. IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. St. 414570. KUPIM Šotor na prikolici. Tel. St. 380486 ob večernih urah. DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v sre-diSCu Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tel. na st. 212735 od 16. do 18. ure. Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se s hvaležnostjo klanja spominu pesnice, prijateljice in sodelavke Ljubke Šorli - Bratuž. Hčerki Lojzki, sinu Andreju in sorodnikom izraža iskreno sožalje. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italifa: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 j Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 im. 38, fax 061-224943 Cene oglasov finančni lasi Cena: 1.200 LIT-45 SIT , Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST / POBUDA CGIL CISL, UIL Delavci so zelo zaskrbljeni nad usodo tržaškega mesta Manifestacije se je udeležilo manj ljudi kot v prejšnjih letih TRST - Tržaška prvomajska slovesnost je potekala predvsem v znamenju zaskrbljenosti nad usodo mesta, ki se sooča s hudo gospodarsko krizo in ki ne more na noben način obračunati s preteklostjo ter z zatohlo zaprto miselnostjo, ki Daria Gherlani, mlada sindikalista CISL (KROMA) moCno ovira njegov razvoj. Tudi zaradi splošnega negativnega trenutka, ki ga doživlja Trst, smo imeli vtis, da je bila letošnja povorka manj borbena kot v prejšnjih letih, tudi udeležencev je bilo nekoliko manj, Čeprav je 1. maj kljub vsemu ohranil znaCaj in pristnost velikega delavskega praznika. Ljudje so se tokrat prvič zbrali ne pri Sv. Jakobu - kot je bilo v tradiciji - ampak pred vhodom v staro pristanišče, na trgu pred dvorano Tripcovi-ch. To je sprožilo polemiko med prireditelji shoda (sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL) in Stranko komunistične prenove, katere elani in somišljeniki so se zbrali pred Ljudskim domom na PonCani, od koder so krenili v sprevodu do središča mesta. Na zborovanju na Trgu Unitä je v slovenščini spregovorila mlada sindikalistka CISL Daria Gherlani, ki je poudarila, da predstavljajo razlike v Prvomajski shod sindikalnih organizacij po tržaških ulicah (foto KrižmanCič/KROMA) kulturi, jeziku in v veri veliko bogastvo za tržaško skupnost, Čeprav so še vedno na delu sile, ki tega nočejo slišati in razumeti. Vsi skupaj se moramo Se bolj angažirati za krepitev strpnosti in sožitja, posebno med mladimi rodovi, da bodo lahko v bodoCe odpadle vse zapreke, ki v teh krajih še ovirajo in zavirajo mirno sožitje, je v prvomajskem govoru podčrtala še slovenska sindikalistka. Osrednji govor je imel ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO in KMETIJSTVO ■ TRST POSEBNA USTANOVA »TRIESTE BENZINA AGEVOLATA« RAZDELJEVANJE DRUGEGA OBROKA BENCINSKIH BONOV "J KONTINGENTZA LET01993 Trgovinska zbornica obvešča občane, da bo razdeljevanje drugega obroka bencinskih bonov po znižani ceni za leto 1993 za Tržaško pokrajino od 4. do 28. maja 1993 v običajnih distribucijskih centrih za privatnike (za prebivalce tržaške občine: v občinskih izpostavah; za prebivalce okoliških občin: na občinskih sedežih; za prebivalce miljske občine: občinski tehnični urad) in na sedežu ACI, Ul. Cumano 2 za podjetja, krajevne uprave in ustanove. Način dodelitve je nespremenjen in sicer: 1) koristnik mora predložiti: — originalno prometno dovoljenje; — začasno prometno dovoljenje (foglio di via), ki ga je izdal Urad za civilni promet (Motorizzazione civile); — nadomestni list avtomobilskega kluba ACI ali avtomobilskih agencij. 2) pooblaščenec mora predložiti: — pooblastilo lastnika na nekolkovanem papirju; — originalno prometno dovoljenje ali nadomestilo tega, kot so navedeni pod točko 1); — osebni dokument pooblaščenca in lastnika. Pravico do drugega obroka imajo vsi prejemniki bonov prvega obroka meseca januarja. VAZNO OPOZORILO Trgovinska zbornica opozarja, da bo od 3. maja dalje pa do konca razdeljevanja drugega obroka za leto 1993 prekinjeno razdeljevanje obrazcev za dodelitev bencinskih bonov za leto 1994. Razdeljevanje se bo nadaljevalo v ponedeljek, 31. maja. URNIKI RAZDELJEVANJA DRUGEGA OBROKA BENCINSKIH BONOV ZA LETO 1993 OBDOBJE: od 4. do 28. maja 1993 ZA PRIVATNIKE: URNIK OBČINSKIH IZPOSTAV V TRSTU: od 4. 5. do 21. 5. v vseh 12 občinskih izpostavah: od ponedeljka do petka, od 16. do 20. ure za občinstvo Od 24. 5. do 28.5.: Zahodni Kras: torek - četrtek - petek od 16. do 20. ure za občinstvo; Vzhodi Kras: torek - četrtek - petek od 16. do 20. ure za občinstvo Sv. Ivan: torek - sreda - petek od 16. do 20. ure za občinstvo Ostale občinske izpostave: od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure za občinstvo OPOZORILO Zaradi istočasnega izdajanja anagrafskih potrdil ob popoldanskih urah v nekaterih občinskih izpostavah, le-te ne bodo ob istih dneh izdajale bencinske bone: Zahodni kras ni razdeljevanja ob ponedeljkih Sv. Vid - Staro mesto ni razdeljevanja ob ponedeljkih Rojan - Greta - Barkovlje ni razdeljevanja ob torkih Stara mitnica ni razdeljevanja ob torkih Vzhodni Kras ni razdeljevanja ob sredah Valmaura - San Sergio ni razdeljevanja ob sredah Kolonja - Skorklja ni razdeljevanja ob sredah Sv. Ivan ni razdeljevanja ob četrtkih Sv. Jakob ni razdeljevanja ob četrtkih URNIKI V OKOLIŠKIH OBČINAH: DEVIN - NABREŽINA od ponedeljka do sobote 9.00-13.00 DOLINA: od ponedeljka do sobote 9.00 -13.00 REPENTABOR: torek in sobota 10.00 -13.00 (zadnji dan petek, 28. 5.) ZGONIK: torek, sreda, sobota 9.00 - 13.00 (zadnji dan petek, 28. 5.) MILJE: tehnični urad: od ponedeljka do petka 15.00-19.00 ZA PODJETJA, KRAJEVNE UPRAVE IN USTANOVE AVTOMOBILSKI KLUB V TRSTU . ACI Ul. Cumano 2 - Trst od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30. Guglielmo Epifani, novoizvoljeni namestnik generalnega tajnika CGIL. Četrtkovo glasovanje v poslanski zbornici o aferi Craxi je označil kot škandal, ki pa ne sme ovirati prepotrebne obnove splošnega javnega in političnega življenja v državi. Voditelj CGIL je tudi opozoril na vojno in na tragedije v nekdanji Jugoslaviji. Pozval je sindikalno gibanje, naj okrepi in spodbudi solidarnostne akcije z begunci in na koncu izrazil upanje v uspeh atenskega srečanja o balkanskih strahotah. GRADIŠČE / PRVI MAJ NA GORIŠKEM Delavci in upokojenci zahtevajo prenovo Zahteva po kaznovanju skorumpiranih politikov Sindikalisti na govorniškem odru (zgoraj) in množica ljudi na prvomajskem shodu v Gradišču (foto Studio Reportage) Na Proseku poudarjena vloga novih generacij TRST - Ob 48. obletnici osvoboditve in mednarodnem prazniku dela je sekcija VZPI/ANPI Prosek-Kontovel priredila v petek zveCer v Kulturnem domu na Proseku prvomajsko proslavo. S priložnostnim programom na partizansko tematiko so nastopili Godbeno društvo Prosek pod vodstvom Marka Stoke, zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Mirana 2itka in mladi elani Amaterskega odra Jaka Stoka. Gost veCera je bil tudi gledališki igralec Stane Raztresen, ki je pred kratkim praznoval 80. življenjski jubilej in je iz svojega bogatega gledališkega izbora vitalno podal nekaj recitacij. Slavnostni govor je imel Sergij Lipovec, ki je svoje misli namenil predvsem mladim in dejal, da le Ce bo mladina prevzela in nadaljevala tradicijo narodni osvobodilnega boja, kljub težkim in hudim Časom, ki se nam pišejo, lahko gledamo z optimizmom v bodočnost. Tudi na kulturnem polju mora mlada generacija igrati vidno vlogo, ker na tem področju smo se vedno združevali in bogatili in tudi to izročilo mora prevzeti mladina. Ob koncu se je dotaknil še političnega trenutka v državi in bolečega problema dolgotrajne vojne v bivši Jugoslaviji. Nekaj podobnih misli je v svojem pozdravnem nagovoru povedala tudi Ksenija Starec, ki je povezovala celotni program in zaključila: »Prav bi bilo, da bi bil prvi maj ne le sinonim oddiha, izletov in veselega razpoloženja, temveč da bi bil predvsem trenutek treznega razmišljanja o dogodkih, ki se dogajajo širom po svetu. Primerno Moški zbor V. Mirk na prvomajski proslavi na Proseku (foto Križmančič/KROMA) in potrebno bi bilo, da se predvsem med mladino ohranja zavest o pravem pomenu prvomajskega praznika, to se pravi, da se spomnimo vseh padlih delavcev in partizanov, ki so dali svoja mla- da življenja v borbi za pravice in svobodo.« Na dan prvega maja pa se je množica vaščanov že ob 8.30 zbrala pred SošCevo hišo na Proseku, odkoder je sprevod s proseško god- bo na čelu krenil do spomenikov padlih na Proseku in Kontovelu, kjer so predstavniki krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI položili vence. (B.R.) Marko Marinčič GORICA - Zahteva po kaznovanju korumpiranih politikov, zaskrbljenost zaradi stanja gospodarstva in brezposlenosti, boj za ohranitev pridobitev delavskega razreda tudi in zlasti na socialnem področju. Te vsebine so izstopale na prvomajski manifestaciji goriških delavcev, ki so jo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL priredile v Gradišču. Tudi letos so se tisoči delavcev in upokojencev zbrali v sprevodu z rdečimi zastavami in številnimi transparenti, na katerih so zlasti upokojenci izpričali zahteve po pravičnih pokojninah, izboljšanju zdravstva, odpravi krivičnih nalepk in ticketov. Sindikalni shod je potekal v parku na glavnem trgu, kjer so se ob sindikalnih voditeljih zbrali na odru politični predstavniki začenši s senatorjem Darkom Bratino, predsednikom pokrajine Ginom Saccavinijem in župani številnih občin na Goriškem. DomaCi župan Ferruccio Colombi je v pozdravu dejal, da se sramuje v imenu vsega političnega razreda zaradi potuhe, ki jo je republiški parlament dal korumpha-nim. V imenu sindikalnih zvez je pozdravil pokrajinski tajnik UIL Flavio Snidero, ki je omenil izredno težko krizo goriške-ga gospodarstva in pozval odgovorne, naj kljub vsemu zajamčijo vsaj zaščito najšibkejših družbenih slojev, nato pa je vsedržavna sindikalistka CGIL Carla Cantore imela glavni govor, v katerem so se problemi ekonomije in dela prepletali z zahtevo po temeljiti moralni in politični prenovi države. Zavzela se je za reforme, za odstranitev strankarskih zajedalcev, ki so toliko škode povzročili vsem poštenim in delovnim ljudem, pa tudi za pravičnejšo delitev družbenega dohodka, ki naj z izboljšanjem socialnih storitev vrne delavcem in upokojencem del tega, kar jim je bilo odvzeto. V imenu novogoriških Svobodnih sindikatov Slovenije je Ivan Furlan Kodermac pozdravil udeležence in se zahvalil za tovariško pomoC namenjeno beguncem v zbirnih centrih v Sloveniji. Na Goriškem je bila v soboto popoldne prvomajska manifestacija tudi v Opatjem selu, kjer je govoril predsednik SSS Dušan Semolič, v imenu goriške CGIL pa je pozdravil Giu-liano Bon. Slavja po okoliških vaseh Shoda v Križu in Miljah TRST - V soboto so bila prvomajska slavja v mnogih vaseh tržaške okolicije. Sindikalna shoda sta bila v Križu in v Miljah. Na kriški Kržadi (na sliki - foto KovaCiC) so se zbrali tudi delavci iz devinsko-na-brežinske občine. V slovenščini je na shodu govoril sindikalist CGIL Igor Castellani, nastopila je na-brežinska godba. Budnice so bile v mnogih kraških vase, kjer so plapolale rdeče zastave. Ljudska praznika sta bila v Križu (DSL) in na Opčinah (SKP). Na nabrežinskem županstvu je prvič plapolala tudi slovenska zastava. BALKAN NOVICE Po svetu je Karadžičev podpis izzval več dvomov kot navdušenja Izkušnje nos učijo, do veljojo somo dejonjo, opozorjo generolni sekretor zveze Noto Monfred Woerner Novico iz Aten je dobro, vendor moromo počokoti, koj se bo v resnici zgodilo, provijo v Londonu karadžič ob prisotnosti grškega premiera Micotakisa podpisuje mirovni načrt (Telefoto: AP) WASHINGTON - Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je v Atenah podpisal mirovni načrt v času, ko je ameriški državni sekretar Warren Christopher prišel v London, da bi dobil podporo evropskih zaveznikov pri vojaškem posredovanju, ki bi končal balkanski konflikt. Ameriški predsednik Clinton je izjavil, da bodo Združene države presodile, ah bosanski Srbi s svojimi dejanji mislijo resno glede mirovnih prizadevanj. »Prejsni sporazumi so veliko obetali, vendar niso spremenili vedenja,« je rekel Clinton. »Upamo v resničen in pravičen mir v Bosni,« je dodal. »To ne pomeni samo mirovnih osnutkov na papirju, ampak tudi mirovna dejanja na terenu.« Predsednik Clinton je sekretarja Christopherja poslal v Evropo po večdnevnih posvetovanjih z vojaškimi strokovnjaki in svetovalci za nacionalno varnost. Na posvetovanjih so razpravljali o vojaškem odgovoru, predvsem o možnosti bombardiranja srbskih položajev, da bi s tem končali vojno v nekdanji jugoslovanski republiki. Clinton je Se povedal, da se je o Bosni posvetoval tudi s kongresnimi voditelji, voditelji zavezniških držav in z ruskim predsednikom Jelcinom. (Reuter) ATENE - Mednarodni mirovni načrt bo omogočil preoblikovanje balkanske države in močno zunanjo vlogo v njenih notranjih zadevah. Štirje dokumenti, ki so ga podpisali voditelji sprtih strani, so: 1. ) Ustava, po kateri bo Bosna decentralizirana država z deljeno oblastjo v prestolnici Sarajevu in predsedstvom, ki ga bodo sestavljali dani vseh treh etničnih skupin. Poleg tega bo Se devet močnih pokrajinskih oblasti. 2. ) Prenehanje spopadov, po katerem naj bi se prekinitev ognja začela 72 m potem ko bo mirovni načrt potrdil Varnostni svet ZN, to pa naj bi se zgodilo takoj po podpisu vseh treh strani. 3. ) Zemljevid, ki državo deli na deset provinc; v devetih provincah bo imela ena od narodnosti naravno večino, Sarajevo z okolico pa bo pod oblastjo vseh treh strani. 4. ) Sporazum o prehodnem obdobju do volitev. Ustano- vljeno bo začasno predsedstvo, mandat vsakokratnega predsednika bo trajal sest mesecev. Ustava in sporazum o prehodnem obdobju predvidevata posredniško vlogo strokovnjakov Združenih narodov pri varovanju človekovih pravic in zagotavljanju svobode gibanja po cestah in železnici. (Reuter) Hrvaški bi bolj ustrezala intervencija ZDA ZAGREB - Hrvaška javnost je s precej presenečenja sprejela izjavo predsednika Tudmana v Ankari, po kateri bo Hrvaška v primeru neuspeha atenskega srečanja zahtevala vojaški poseg v BiH. Izjavo so komentirali kot Se eno Tudmanovo zaletavost, saj ne bi bilo smiselno potovati v Atene, Ce bi bil rezultat pogovorov znan že vnaprej. Kot kaze, pa je imel tokrat hrvaški predsednik še adute v rokavu, saj so, Ce gre verjeti enemu od njegovih svetovalcev, Atene res zadnja priložnost, kajti ameriški predsednik Clinton se je prejšnji teden že odločil za vojaško intervencijo. Tako prepričanje je z izjavo, da se je ameriški vojaški stroj premaknil, jasno izrazil tudi nekdanji hrvaški minister za pomorstvo in zunanje zadeve Davorin Rudolf. V televizijski oddaji Slika na sliko je rekel, da je po njegovih podatkih in izkušnjah vojaško posredovanje prvič postalo realna možnost. O tem naj bi pričala vrsta podrobnosti, od izjav, do dejanj. Rudolf, ki ga slovenska javnost pozna predvsem kot predsednika hrvaške komisije za državne meje, misli, da je o intervenciji, Čeprav so razlike v pristopu, doseženo soglasje tudi med stalnimi Članicami VS ZN in Rusija ne bo uporabila pravice veta. Ce pa bi se to zgodilo, lahko ZDA Se vedno zahtevajo sklic Generalne skupščine, ki bi z dve-tretjinsko večino lahko odločila za vojaško posredovanje. V hrvaških diplomatskih in političnih krogih, ki z enim ušesom pazljivo poslušajo Atene, drugo pa je obrnjeno v Washington, ocenjujejo, da Amerika tokrat ne pričakuje samo besed, ampak konkretna dejanja. S tem je mišljeno prenehanje vojaških operacij in popolno sprejetje Vance-Ownovega načrta. Spor med bosanskimi Srbi in materjo Srbijo je ocenjen kot Se posebej ugodna okoliščina, hrvaški politiki pa bi bolj ustrezalo Hadžiče-vo oddaljevanje od Beograda, na kar že kažejo nekatera znamenja. Kot potrditev za to, da se, kljub neprenehnim napadom na Zadar, Biograd in Šibenik, nekaj spreminja, je novica iz dobro obveščenih virov, da je hrvaška stran povabljena na pogovore v Knin. Predlog trenutno preučuje, saj zeli hrvaška stran konkretne potrditve, da gre za iskrene namene, ne pa za ponovno kupovanje Časa. Gojko Marinkovič Kuvajt bo z Rusijo podpisal vojaški sporazum KUVAJT - Oblasti v Kuvajtu so, po ponovni postavitvi obrambne strukture, napovedale skorajšnji podpis vojaškega sporazum z Rusijo. Doslej je Kuvajt podobne sporazume podpisal z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Kuvajtski obrambni minister Ali Sabah al-Salem pa je izjavil, da namerava Kuvajt zdaj, ko si je opomogel od iraške okupacije, na meji z Irakom izkopali ogromne jarke in jih napolniti z minami. O morebitnem nakupu ruskega orožja pa ni hotel govoriti. (Reuter) V Kongu že osme volitve v letu dni BRAZZAVILLE - V Kongu so bila v nedeljo že osme volitve v zadnjem letu. Volilci so izmed 380 kandidatov izbirali 125 novih poslancev, potem ko je predsednik Pascal Lissouba novembra lani razpustil parlament. V državi so vsem javnim prevoznim sredstvom prepovedah delo, da bi tako preprečili selitve vohlcev z enega volilnega mesta na drugo. (STA, AFP) Verski spopadi v Kašmiru SRINAGAR - V spopadih med militantnimi muslimani in indijskimi obmejnimi enotami, ki so izbruhnili v mestu Sopore, je zgorelo najmanj petdeset his. Policija je izjavila, da so spopadi izbruhnili v soboto zveCer, potem ko so muslimanski vojaki izstrelili veC raket na garnizijo obmejnih stražarjev in pri tem enega stražarja ubili, pet pa ranili. Pomočnik Sefa policije v Kašmiru je še sporočil, da so se posamični spopadi med separatisti in stražarji nadaljevali tudi v nedeljo. (STA, AFP) Opozorilna stavka britanske letalske družbe LONDON - Posadke letalske družbe British Airways na tukajšnjem letališču Gatwick so v nedeljo pričele 24-umo stavko, s katero protestirajo proti načrtom letalske družbe, ki namerava nekatere nedonosne linije prepustiti neki drugi družbi. Sindikat se boji, da bo to pomenilo znižanje plač in poslabšanje delovnih razmer. (STA, AP) Letna skupščina WHO ŽENEVA - Danes se je tu začela 12-dnevna letna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije, na kateri bodo predstavniki 185 držav Članic razpravljali o proračunu, preprečevanju najbolj nalezljivih bolezni ter odločali o novem generalnem direktorju. Na skupščini bodo razpravljali tudi o prepovedi kajenja, varstvu okolja, pomoči pri naravnih nesrečah ter o članstvu t. i. ZRJ v WHO. (STA, DPA) * Ranasinghe Premadasa (Telefoto: AP) ŠRI LANKA / ATENTAT Ubili predsednika Premadasa Vojsko nopovedolo vojno Tomilskim tigrom COLOMBO, NEW DELHI - Med prvomajsko parado vladajoče šrilanške Združene nacionalne stranke je v soboto v samomorilskem atentatu umrl predsednik Ranasinghe Premadasa. Tamilski tigri zanikajo kakršnokoli vpletenost te najmočnejše šrilanške separatistične organizacije v napad, v katerem je med drugim izgubilo življenje še sedemnajst ljudi, veC kot Šestdeset pa je bilo ranjenih. V tej otoški državici, kjer živi največ budističnih Singalcev, 74 odstotkov, hinduističnih Tamilcev, ki se borijo za neodvisnost severovzhodnega dela otoka, je okoli 18 odstotkov, že tretji dan velja izredno stanje. Vojska je separatističnim Tamilskim tigrom napovedala vojno. Vlada je v nedeljo ob šesti uri po lokalnem Času sicer preklicala policijsko uro, ki so jo uvedli takoj po atentatu. Vendar poostreni varnostni ukrepi v državi še veljajo, na ulicah Colomba, ob pomoči helikopterjev, patruljirajo okrepljene policijske in vojaške enote. Srilanski premier Dingiri Banda Wi-jetuga, ki bo za pol leta začasni predsednik države, pa je za torek sklical nujno sejo parlamenta, na kateri bodo razpravljali o atentatu, opazovalci pa pričakujejo, da bo parlament razpisal tudi nove predsedniške volitve. Wijetuga je ljudstvo pozval k miru in obljubil, da bo storil vse, da bodo odgovorni za atentat kaznovani. Premadaso bodo z vsemi vojaškimi Častmi pokopali v četrtek. Pred njegovim domom v šrilanškem glavnem mestu, pa se je že v nedeljo zbralo tisoče žalujočih. V počastitev šrilan-škemu predsedniku so v Indiji v nedeljo razglasih tridnevno žalovanje. Indijska vlada je za atentat obsodila Ta-milce, ki naj bi bili povezani z umorom Raji-va Gandhija, ki je v podporo srilanski vladi leta 1990 poslal 50.000 vojakov redne indijske vojske. (Reuter, STA) BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA PL0 se boji balkanizacije palestinskega vprašanja Izrael si bo prizadeval za mir z arabskimi državami, vendar »svojega« ozemlja ne da - Sinajska puščava je precedens v pogajanjih z Arabci LONDON, WASHINGTON, JERUZALEM -Vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat se boji balkanizacije palestinskega vprašanja in opozorja na nevarnost zastoja na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. Ti- skovna predstavnica palestinske delegacije na pogajanjih v Washingtonu Ha-nan Asravi pa je prvi krog pogajanj pozitivno ocenila in pojasnila, da vseh vsebinskih ovir sicer Se niso odpravili, vendar so jih vsekakor občutno zmanj- šali. Izraelci so namreč dovolili, da v delovnih skupinah, ki bodo preučile probleme ozemlja in voda, načrta avtonomije ter človekovih pravic na zasedenih ozemljih, sodelujejo Palestinci, ki ne živijo na teh ozemljih. Yicak Rabin pa je v nedeljo za izraelski radio povedal, da si bo Izrael še naprej prizadeval doseči mir z arabskimi državami in Palestinci, vendar ne za ceno, kot jo je plačal Izrael v pogajanjih z Egiptom leta 1979. »Vrnitev celotne Sinajske puščave Egiptu je precedens v pogajanjih z Arabci, zato ne bomo dovolili, da se še kdaj ponovi,« je dejal. Sirci so na pogajanjih v Washingronu namreč zahtevah vrnitev Golanske planote, pa tudi zahteve Palestincev so podobne. Kot je objavil neki izraelski Časnik, so spori z Arabci in mirovna pogajanja Izrael doslej stali že veC kot 3 milijone ameriških dolarjev. Za vsako dvostransko srečanje pa poraybijo tudi do 200 tisoč dolarjev. (STA, Reuter) Usoda izgnanih Palestincev pa Se zmeraj ni znana (Telefoto: AP) ŠVICA / EVROPSKA KONFERENCA O OKOLJU Zahod ne bo financiral »ekološkega Marshallovega plana«, čeprav je onesnaženje vzhodne Evrope tudi njegov problem LUZERN - Stotine stra-ni gradiva, tiskanega na recikliranem papirju, ni moglo prikriti dejstva, da je druga najvecja evropska konferenca o okolju sicer pripravila zveneč Program, vendar pa le malo konkretnih korakov 2a Čiščenje nekdanjega so-vjetskega bloka. Ministri 2a okolje iz vzhodne Evrope so se prejšnji te-oen na obrežju Luzern-fkega jezera srečali s svo-Pmi zahodnoevropskimi, emeriskimi in japonskimi kolegi, ki so jim povedali, naj ne pričakujejo obsežne zahodne pomoči za nrago čiščenje okolja. Nemški minister Klaus Toepfer je zavrnil avstrijski predlog »ekološkega Marshallovega plana« za vzhodno Evropo. »V prehodnem obdobju smo veliko pričakovali, zdaj pa vemo, da to ni realno in bomo za vse morali plačati sami,« je rekel slovenski državni sekretar za okolje Jernej Stritih in tako komentiral trend, ki se je začel po prvem zasedanju konference v Pragi leta 1991. Streznitev je še posebno očitna v Nemčiji, potem ko so ugotovili, da bo samo ekološka sanacija vzhodnega dela države zahte- Jean-Luc Cordonier vala veC sto milijard nemških mark. Zvezna dežela Saška predvideva samo za čiščenje odplak po zahodnih standardih od 20 do 30 milijard mark. »Resnični problem Vzhoda je v tem, da nimamo dovolj denarja in dobrih projektov,« je povedal slovenski minister za okolje in urejanje prostora Miha Jazbinšek »Naši projekti so se vedno realsocialistični.« Po njegovem mnenju, potrebuje Vzhod predvsem nizkoo-brestna posojila, namenje- na za ekološke projekte. Slovenija dela praktične korake. Avstrija je pomagala pri financiranju nakupa dimnih filtrov, vendar pod pogojem, da je oprema avstrijska. Lu-zemska konferenca naj bi namesto takih poslov spodbudila multilateralni pristop. Ministri so sklenili ustanoviti komite, ki bo ocenjeval projekte in iskal financiranje zanje, vendar podrobnosti Se niso znane. Program za ekološko akcijo, ki je začel delati v Luzernu, je opredelil nekatere od ekoloških katastrof, ki so prizadele zdra- vje ljudi v Vzhodni Evropi. Kar zadeva jedrsko energijo, je konferenca zahtevala zaprtje elektrarn, ki ne ustrezajo varnostnim predpisom. Avstrija in še nekatere države so zahtevale celo dolgoročno zapiranje vseh jedrskih elektrarn. Danski minister za okolje Svend Auken je na koncu opozoril sodelujoče, da je onesnaženje vzhodne Evrope tudi zahodnoevropski problem. »Mislim, da so države za okolje doslej namenile le zelo pide vsote denarja. Ne grozi nam vec vojaška nevarnost, temveč ekološka.« _______JAR / NASILJE_______ Skupina oboroženih črncev ubila pet belcev JOHANNESBURG -Južnoafriška policija je v nedeljo sporočila, da so trije oboroženi Črnci v soboto ponoči napadli hotel v obalnem mestu East London in ubili pet gostov, devet pa ranili. Vse žrtve napada so bili belci, še poročajo. Skupine oboroženih Črncev že od lanskega novembra napadajo belce v JAR, doslej so ubile petnajst ljudi. Za tokratni napad nihče še ni prevzel odgovornosti, za večino prejšnjih napadov pa je to storil Panafriski kongres. Zadnji napad je vrgel senco na vsa doslejšnja prizadevanja Afriškega nacionalnega kongresa za mir in enakopravnost črnske večine. Se posebej pa je padla senca na nedeljski pogreb nekdanjega predsednika Afriškega nacionalnega kongresa Oliverja Tambo, ki je v izgnanstvu tri desetletja vodil boj proti apartheidu. Žalne slovesnosti v Johannesburgu se je udeležila tudi delegacija ameriških Črncev, ki jo je poslal predsednik ZDA Bill Clinton. (STA, Reuter) Mandela na žalni slovestnosti (Telefoto: AP) FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU 6 Ponedeljek, 3. maja 1993 KANAL A / CIKEL SLOVENSKEGA FILMA Slane Sever Nepozabni gledališki igralec v svojih najboljših filmskih vlogah Tone Frelih V torek, 4. maja, začenjajo na Kanalu A nov filmski cikel, tokrat posvečen pred vec kot dvajsetimi leti umrlemu igralcu Stanetu Severju. Za mnoge je bil Stane Sever predvsem in samo gledališki igralec. Enako vešCe se je sprehajal iz antike v renesanso, od Shakespeara v resno 19. stoletje', pa tudi dramatika absurda mu ni bila tuja. Kar spomnimo se ga - tisti seveda, ki smo ga videli - v Becketovi igri Čakajoč na Godota. Toda Stane Sever je bil tudi filmski igralec, resda bolj v zgodnjem obdobju slovenske kinematografije. Toda Ce bi Se živel, bi verjetno odigral Se kakšno vlogo tudi v sodobnem filmskem repertoarju. Vsakdo, ki se loteva označevanja in ocenjevanja Severjevih filmskih vlog, stoji pred nemajhno težavo. Število filmov ni tolikšno in njihova pestrost ne tako raznolika, da bi imel pri ocenjevanju na voljo široko polje oznak. Stane Sever je na filmu bil in ostal do konca izrazito realističen igralec. Filme, predvsem Trenutke odločitve in hrvaškega H -8, moramo označiti kot filme resnega, strogega, trdega realizma in Stane Sever je svoji vlogi v teh filmih v celoti podredil osnovni slogovni opredelitvi. Prvi film Na svoji zemlji je bil po igralski plati izrazito kolektivno zastavljen, nobena vloga ni posebej izstopala iz epopeje in tak je bil tudi Severjev Drejc. Časovno nekoliko odmaknjena Jara gospoda je Severju in njegovim igralskim kolegom, tu mislim predvsem na Vladimirja Skrbinška, nudila možnost vživljanja v ko-stumirani svet, svet salonov in navidezno lepih manir. V Vesni in nadaljevanju Ne Čakaj na maj je bil Sever primemo lahkoten, kot sta scenarija terjala od njega. V teh dveh filmih tudi ni mogel do konca pokazati svojih igralskih veščin, ker s svojima likoma ni bil v središču pozorno- sti. Tako kažejo pravega Staneta Severja predvsem samo Trenutki odločitve, H-8, in Družinski dnevnik. Posebej v obeh slovenskih filmih je Sever imel dovolj Časa in prostora, da se je lahko razigral, kar je tipično za realističnega igralca, za kakršnega sem ga že označil. Hkrati s spominom na Staneta Severja nam bodo filmi iz cikla ohranili tudi spomin na pretekli Cas in uspehe slovenskega filma. To pa je največ, kar lahko od trideset in vec let starih filmov zahtevamo. In dobimo. Prvi film, ki si ga bomo lahko ogledali, je film Na svoji zemlji, ki je nastal po scenariju Cirila KosmaCa in v režiji Franceta Štiglica. Ob Stanetu Severju so v njem zaigrali še Lojze Potokar, Štefka Drolc in drugi. Na svoji zemlji je prvi slovenski povojni film, ki vedno znova preseneča s svojo nesporno kakovostjo, ki ga Se po petinštiridesetih letih uvrSCa v vrhove domaCe filmske ustvarjalnosti. Stane Severje s svojo prvo filmsko vlogo očka Orla v filmu Na svoji zemlji oblikoval lik pokončnega in zavednega slovenskega kmeta TV SLOVENIJA / NADALJEVANKE V MAJU TV SLOVENIJA 1 / SREDA OB 20,50 Od nesrečne preteklosti do najbolj srečnih trenutkov v življenju Z novim mesecem prihajajo na male ekrane tudi nekatere nove televizijske nadaljevanke in nanizanke. Posebej noCni program Sova, ki so ga na slovenski televiziji spet preselili v večerne ure na prvem programu, bo poln novosti. Sedmega maja bodo zaceli predvajati kar dve novi nadaljevanki. Prva, Wynne and Penkovsky, na sporedu bo vsak dan, je angleške proizvodnje. Nastala je leta 1983 po scenariju Andrewa Carra in v režiji Paula Seeda. Zgodba pripoveduje o angleškem poslovnežu Wynnu, ki se vedno bolj identificira z vlogo tajnega agenta. Drugi pa je Penkovsky, polkovnik v sovjetski vojaški obveščevalni službi. Njuno prijateljstvo pa se tragično konCa. V glavnih vlogah sta zaigrala David Calder in Christopher Rozycki. Nadaljevanka ima tri dele. Druga, z naslovom Ple- zalec, bo na sporedu ob petkih in je nastala na .Švedskem v režiji Rumle-'ja Hammericha. Glavni junak je sedemnajstletni Philip Morell, precej nenavaden mladenič, ki vznemirja okolico. Znajde se v zaporu, kjer spozna nove ljudi in sklene nova prijateljstva. Njegov učitelj pa postane ubijalec, katerega posebnost je plezanje po zidovih. Nadaljevanka v treh delih je prejela Zlato nimfo na lanskem televizijskem festivalu v Monte Carlu. V torek, 11. maja, bo v Sovi na sporedu prvi od petih delov španske nadaljevanke Jezdeci zore, posnete leta 1980 v režiji Vi-centa Aranda. Zgodba je postavljena v okolje zdravilišča Las Caldas, kjer se zbirajo petičneži. Poleg razuzdane zabave se vsako leto razveselijo ob pogledu na Credo divjih konj ... Nadaljevanka je zelo razgibana zaradi zanimivega izbora likov, ki so med se- boj povezani tudi v najbolj nenavadnih situacijah, hkrati pa je zunanje dogajanje polno hitrih preobratov in zapletov. Ob petkih pa si boste od 14. maja naprej lahko ogledali ameriško humoristično nanizanko Love and War, ki je verjetno najveCji hit sezone 1992/93 v Ameriki, nedavno pa je osvojila tudi Veliko Britanijo. Ljubezen in vojna, dve strani istega razmerja med moškim in žensko, v našem primeru med Wally in Jackom. »Mati in oCe« nanizanke sta Diane En-glish in Joel Shukovsky, ki sta svoj posluh za nekoliko bolj poduhovljen humor dokazala že z Murphy Brown. V glavnih vlogah sta-zaigrala Susan Dey in Jay Thomas. V ponedeljek, 17. maja, bo na vrsti prvi del južnoafriške nadaljevanke Vrtinec. To je zgodba o družini Armstrong, ki spominja na podobne ameriške so-ap opere o bogataških, pri-dobitniških krogih. Nadaljevanka bo na sporedu trinajst zaporednih večerov. V petek, 28. maja, bodo zaceli predvajati ameriško nadaljevanko v štirih delih Notranji glasovi. To je težka osebna drama Trud-di Chasse, ki jo obremenjuje temna preteklost. Truddi ima vse, kar si lahko zaželi in lahko bi bila srečna, vendar je senca iz zgodnjega otroštva prete-mna, dokler ne poišCe pomoči pri psihologu. Zadnji dan maja pa si lahko ogledate še prvi del nove angleške humoristične nanizanke As Times Goes By, za katero je scenarij napisal Bob Larbey, režiral pa jo je Sydney Loterby. Nanizanka je zgodba o Jean in Lionelu. Pred mnogimi leti sta bila ljubimca. Ko se ponovno srečata, se zbudijo zamere, očitki, pa tudi lepi spomini in nežna naklonjenost. (N. N.) Draga Emma, ljuba Bobe Nagrajeni film Istvana Szaboa V sredinem filmu tedna si boste lahko ogledali madžarski film »Draga Emma, ljuba Bobe«, ki je nastal leta 1991 po scenariju in v režiji Istvana Szaba. Imenitni madžarski cineast se je tokrat v celoti naslonil na madžarske finančne produkcijske možnosti. Zgodba je postavljena v Cas padca realsociali-zma, v Cas prodora demokracije. Film »Draga Emma, ljuba Bobe« je verjetno med najboljšimi, kar jih je v novejšem Času nastalo v deželah nekdanjega evropskega Vzhoda. Film je imel zelo velik uspeh, med drugim so ga prikazali tudi v tekmovalnem sporedu berlinskega filmskega festivala in režiserja nagradili. Za komercialni uspeh pa je producentom zmanjkalo denarja, zato film ni mogel poseči po letošnjem Oskarju, za katerega je bil nominiran. Zgodba filma prikazuje dve učiteljici, Emmo in Bobe, ki sta Se pred kratkim poučevali ruščino. Po socialnih in političnih spremembah se je Madžarska obrnila proti zahodu in za- radi tega zdaj potrebuje učitelje angleščine. Mladi ženski, ki skupaj stanujeta v samskem domu, se tako ob večerih učita novega jezika, ki ga zjutraj posredujeta svojim učencem. Obe si želita boljšega življenja. Emma si pomaga tako, da v prostem Času pospravlja tuja stanovanja, Bobe pa navezuje stike s tujci in z njimi prijateljuje za drobne usluge. Sistem se je spremenil, toda življenje zato ni nie boljše, prej nasprotno. V glavnih vlogah sta zaigrali Johanna Steege in Eni-ko Börcsok. (N. N.) TV SLOVENIJA 1 / SOBOTA OB 23.20 Cestni bojevnik ■ podivjani Max v večnem boju s še bolj podivjanim svetom »V hrupu motorja je izgubil vse. Postal je razvalina - zamorjen in osamljen človek prepoln demonov, lastne preteklosti, ki je odtaval v pustinjo ...« Tako se začne film Cestni razbojnik ali Podivjani Max H. Max je policist, ki so mu cestni razbojniki umorili ženo in otroka. Na vsem svetu je ostal sam, zagrenjen in razočaran, vendar se je v njem prebudilo novo spoznanje: zaklel se je, da bo maščeval smrt svojih najdrazjih in postal najbolj nevaren policist, saj mu lastno življenje ni pomenilo ničesar vec. Film je bil posnet leta 1979 in je postal svetovna uspešnica, ki je prekašala skoraj vse ameriške filme tega žanra. V drugem filmu Cestni bojevnik, ki ga bostev videli tokrat, se Max spopade s Se hujšim, bolj degeneriranim in bolj nečloveškim svetom. Po cestah vladajo tolpe motoriziranih mrhovinarjev in roparjev, ki so za poln tank goriva pripravljeni tudi ubijati. Svet je izčrpan in uničen od vojn, zmankuje tekočega goriva. Ljudje so zaradi lastnega preživetja postali kanibali. Preživeli so le cestni razbojniki in kolonija ljudi sredi pusti- nje, ki je iz izsušene zemlje uspela izčrpati nekaj tisoč litrov nafte. Seveda bi jo za vsako ceno radi zasegli cestni razbojniki, zato oblegajo kolonijo in ljudje so v smrtni nevarnosti. Med obleganimi se pojavi Max in jim vzbudi upanje. Boj bo krut in neusmiljen, vendar jih bo Max rešil iz tega surovega sveta in morda bodo kdaj pozneje našli mir in možnost srečnejšega življenja. Pripovedovalec v filmu je eden od preživelih, zato lahko sklepamo na srečen izid preboja in srečen konec, Max pa je kot vedno izginil v neznano. (J. T.) PREGLED FILMOV PONEDELJEK, 3. maj Kanal A - 22.00 MeseCeva sonata (Moonlight Sonate), finski film, 95 min., režija: Heikki Takkinen, igrajo: Tina Bjorkman, Kari Sorvali, Mikko Kivinen, Kirn Gu-nell, Soli Labbkart. Zakonca, ki želita prespati v hotelu, morata v bližnjo gorsko koCo, ker v hotelu ni prostora. Obdajajo ju zle slutnje in res se v koci dogajajo Čudne reci. TV Koper - Capodistria - 22.30 ZloCin Anne Sandoval. Španska kriminalka, 1963, 90 min., režija: Jose Antonio, Nieves Conde, igrajo: Eleonora Rossi Drago, Francisco Rabah Fernando Rey ... Mož hoCe ubiti ženo, ko jo najde z drugim moškim, vendar se zgodi, da ona ubije njega. Na sojenju jo oprostijo krivde, vendar jo vest preganja in se sama preda. Hrvaška TV 1 - 20.55 To nerazumljivo Čustvo (That Uncertain Feeling), ameriški film, 1941,100 min., režija: Ernest Lubitsch, igrajo: Merle Oberon, Burgess Meredith, Melvyn Douglas, Eve Arden. Zgodba pripoveduje o dogodivščinah zakonskega para, ko se žena odloči za razmerje s privlačnim ljubimcem. To usodno razmerje pa je polno komičnih situacij. TOREK, 4. maj Kanal A - 21.20 Na svoji zemlji [Stane Sever v ciklu slovenskega filma), 1948,100 min. Scenarij: Ciril Kosmač, režija: France Štiglic, igrajo: Lojze Potokar, Stane Sever, Štefka Drolc ... Ljudje v Baški grapi se upirajo okupatorju. Razen bogate kmetice in njenega sina so vsi na strani partizanov. Ko jih ubijejo kot talce, se tudu Drejc spreobrne. TV Koper - Capodistria - 20.40 Prijateljeva smrt, italijanski film, 1960, 85 min. Režija: Franco Rossi, igrajo: Gianni Garko, Spiros Focas, Didi Perego ... Dva pridaniča živita na račun svojih deklet. Eden si želi pošteno živeti in se preživljati z delom, ko pa se drugi odloči za rop, mu prijatelj ne more odreci pomoči. Rete 4 - 20.50 Aida, italijanski film, 1952,105 min. Režija: Clemente Francassi, igrata: Sophia Loren in Luciano Della Marra. Njeno poznanstvo s slavnim producentom Carlom Pontijem je prav s filmom Aida rodilo prvi veCji uspeh, ki sta ga zagotovila Čudoviti glas Renate Tebaldi in eksotičnost S. Loren. Avstrija 1 - 23.00 Svatba (A Wedding), ameriški film, 1978,120 min. Režija: Robert Altman, igrajo: Carol Burnett, Vitorio Gassman, Mia Farrow. Film osvetljuje velike dogodke med pompozno poroko potomcev dveh na novo bogatih družin, ki po številnih pripetljajih izgubi ves sijaj. SREDA, 5. maj TV Slovenija 1 - 20.50 Draga Ema, ljuba Bobe, madžarski barvni film, 1991, 90 min. Scenarij in režija: Istvan Szabo, igrajo: Johanna Steege, Eniko Börcsok, Peter Andorai, Eva Kerekes, Ersui Pasztor, Iren Bodis. Zgodba o dveh učiteljicah, ki sta še vCeraj učili ruščino, po političnih spremembah pa sta se cez noC morali naučiti angleščine ... Hrvaška TV 1 - 20.05 Nevihtno poletje (Un ete d’orages), francoski barvni film, 1989,110 min. Režija: Charlotte Brandstrom, igrajo: Judith Codreche, Stanislav Carre de Malberg, Murray Head, Marie-Christine Barrault, Eva Darlan. Med vojno se na francoskem podeželju zbere družina in uživa v idili, ki jo prekine prihod ranjenega angleškega padalca. Avstrija 1 -22.55 La Paloma ne leti veC, nemški tv film, 100 min. Rezija: Tom Toelle, igrajo: Hans-Christian Blech, Klaus Schwarzkopf, Wolfgang Reichman, Jutta Boli, Erla Prollius, Antonietta Bonomi. Stari trgovec z zelenjavo pride v dom za ostarele, kjer živi z mirnim zgodovinarjem in ga moti pri njegovem delu. Rete 4-01.45 Rigoletto, italijanski film, 1947, 90 min. Režija: Carmine Gallone, igrata: Tito Gobbi in Marcella Govoni. Italijanski režiser, scenarist in pisatelj se je s filmom zaCel ukvarjati kot kritik, nato kot scenarist, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil predvsem operam in melodramam. ČETRTEK, 6. maj TV Slovenija 2 - 20.35 John Updike, dokumentarni film, 50 min. Spremljali bomo pogovor z ameriškim pisateljem J. Updikeom in dramatizirane odlomke iz njegovih najbolj uspešnih romanov. Njegova dela odslikavajo Cas, v katerem je pisal in probleme rasizma, vojne v Vietnamu, naftno krizo in upadanje gospodarske moCi Amerike. Kanal A - 22.05 Komik (The Comic), ameriški film, 90 min. Režija: Richard Driscoll, igrajo: Steve Munroe, Bernard Plat, Jeff Pirie, Bob Flag, Berdia Timini. V sistemu, ki živi od nesreče drugih, bolezen ne napade le teles, temveč tudi razum. V tem svetu ljudje ne živijo, ampak samo obstajajo. Edino oblast ima denar. Avstrija 1 -21.30 Valdez prihaja (Valdez is Coming), ameriški vestern, 1970, 85 min. Rezija: Edwin Sherin, igrajo: Burt Lancaster, Susan Clark, Jon Cypher. .. Lahkovernega pomočnika šerifa pretentajo, da nie hudega sluteč v samoobrambi ubije Črnca. Ko spozna, s kakšno zvijačo so ga zavedli, napove maščevanje. Avstrija 1 - 22.55 Komedija v maju (Milou en mai), francoski film, 1989,100 min. Režija: Louis Malle, igrata: Michel Piccoli in Miou Miou. V družini je umrla babica, zbrali so se za pogreb, vendar uslužbenci pogrebnega zavoda napovejo stavko. Družina čaka, razdeli si dediščino, razpoloženje pa pokvarijo novice o študentskih demonstracijah. PETEK, 7. maj TV Slovenija 1 - 20.30 Nežna past (Tender Trap), ameriški barvni film, 1955,106 min. Scenarij: Julis Epstein po igri M. Shulmana in R. P. Smitha, režija: Charles Walters, igrajo: Debbie Reynolds, Frank Sinatra, David Wayne, Celeste Holm. Sinatra igra agenta igralcev, ki je zapleten z mnogimi žensl^mi, včasih pa odstopi stanovanje tudi prijatelju. Kanal A-21.50 Ameriški lovec (American Hunter), akcijski film, 90 min. Režija: Arizol, igrajo: Bill »Superfoot« Wallace, Ida Jasha, Roy Marten, Mike Abbat, Peter O’Brien, August Melasz. Na ugledni instituciji naredijo študijo, ki bi povzročila paniko, ce bi prišla v neprave roke. In res se zgodi,.da nekdo film ukrade. Hrvaška TV 2 - MrCes (The Insect), ameriški barvni film, 1987, 94 min. Rezija: William Fruet, igrajo: S. Railsback, C. Walsh, S. Anspach, J. Vernon, J. Flaherty, R. Duke, H. Hughes. V bolnišnici so odkrili nagnusen mrčes, ki ga nihče ne pozna. Po nesreči se razbije posoda z gosenico, ki zaCne moriti, kar povzroči paniko. Avstrija 1 - 21.35 Z najboljšimi nameni (Don’t Tell Her It’s Me), ameriška komedija, 1990, 95 min. Režija: Malcolm Mowbray, igrajo: Steve Guttenberg, Jami Gertz, Shelley Long. Pisateljica ljubezenskih romanov želi svojega brata srečno poročiti, zato vloži vse svoje znanje in domišljijo, da bi iz njega naredila človeka, ki bo všeč milijonom žensk. SOBOTA, 8. maj TV Slovenija 1 -23.15 Cestni bojevnik - Podivjani Max 2 (Road Warrior - Mad Max H), avstral. film, 1981, 91 min. Scenarij: T. Hayes, G. Miller, B. Hannant, režija: George Miller, igrajo: M. Gibson, B. Spen-ce, V. Wells, M. Preston, V. Hey, E. Minty, K. Nilsson. Ljudje so postali kanibali. Max se bori za dobro v svetu motoriziranih mrhovinarjev, ki so za tank goriva pripravljeni tudi moriti. TV Slovenija 2-12.45 X-25 javlja, slovenski crno-bel film, 1960, 92 min. Scenarij in režija: František Cap po predlogi Milana Nikoliča, igrajo: D. JaniCijeviC, T. Miletič, A. Hlebce, M. MiloCeviC, S. Žigon, N. Simič, I. Zupančič, V. Murko, A. Gavrič. Student filozofije se bojuje proti okupatorju kot dvojni vohun na nemškem veleposlaništvu. TV koper - Capodistria - 20.30 Umor po naročilu (Minder by Decree), angleško-kanadski film, 1978,110 min. Režija: Bob Clark, igrajo: Christopher Plummer, Donald Sutherland, Genevieve Bujold. Zloglasni primer Jacka Razparaca tokrat raziskuje slavni Sherlock Holmes. Po sledeh zločinov pride prav do kraljevske družine. Uspe mu jih celo razkrinkati, vendar... Hrvaška TV 2 - 20.05 Kabaret (Cabaret), ameriški film, 1972,119 min. Režija: Bob Fosse, igrata: Liza Minnelli in J. Grey v glavnih vlogah.Film je atraktivna rekonstrukcija življenja v Berlinu pred zmago nacionalsocializma. Film je doživel izreden uspeh in je bil nagrajen s petimi oskarji, med drugim tudi za režijo. SLOVENSKI PROGRAM ST SLOVENIJA 1 S RAI 1 RETE 4 S! Koper OtO Hrvaška 1 Batman, 4. del ameriške nanizanke Divji svet Živali, ponovitev 2/25 dela angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1115 Znanje za znanje: Učite se z nami, VPS 1140 Svet odkritij, 5/11 del ameriške poljudnoznanstvene serije, VPS 1210 Poročila Športni pregled, ponovitev SP v speedwayu, dvojice, reportaža iz Krškega Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Palica Pet prijateljev, 12/13 del angleške nanizanke Oscar Junior: Čudoviti konec tedna Regionalni studio Maribor 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Spori Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Omizje TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Spori: Sova Samci in samke, 3/7 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Psihiatri, 4/7 del angleške nadaljevanke, VPS 2310 Video strani SLOVENIJA 2 A KANALA Helena, ponovitev MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 150. dela Upravljanje, ponovitev 2. dela dok. serije Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 151. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Upravljanje, 3. del dokumentarne serije o poslovanju Mesečeva sonata, finski barvni film Jazzbina, 13. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved Video strani SS KOPER Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Ad- ■ na, vmes dnevnik in dams. 6.50 Bradford, gospodarstvo 7.40 Jeffersonov} Film: W le donne (- Nad.: General Hospi- kom., It. ’70), vesti tal, Marilena, Ines, Variete: Buona fortuna 10.50 Amanda, (9.30) Vesti, nato nan.: La vesti signora in giallo Kviz: Il pranzo e servi- Izžrebanje lota to in nad. Celeste Dnevnik in Tri minute Dnevnik TG 4 Aktualno: Fatti, mi- Nad.: Sentieri, 15.15 sfatti e..., 14.30 Pri- Grecia, 16.00 Anche i missima ricchi piangono Sport: Tenis (2) Aktualno: Lui lei l’al- Mladinski variete: Big! tro, nato vesti, 17.45C’ Zgodbe iz Biblije (ris.) eravamo tanto amati Izžrebanje lota Kviz: Il nuovo gioco Dnevnik 1 delle coppie, vesti Nan.: Cuori senza etä Nad.: La signora in ro- Dok.: Kvarkov svet sa, Renzo in Lucia [HB Vreme,dnevnik,šport Film: Il vento e il leo- Film: Barry Lyndon (-dram., VB ’75, r. Stanley Kubrick, i. ne (pust., ZDA ’75), vmes (23.30) vesti 1 Ryan O’Neal), vmes (22.50) dnevnik 1 Dnevnik in vreme m\ CANALE 5 Danes v Parlamentu SJ Rubrika opolnoči HRn Na prvi strani RAI 2 Tedenski izbor: Forum, ponovitev TV mernik, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Nedeljskih 60, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Hal Roach predstavlja, 8/29 del ameriške cb nanizanke Psihiatri, 3/7 del angleške nadaljevanke Univerzitetni razgledi TV dnevnik 2, vreme, Sport Sedma steza Marin Držič: Grižula-pastorala, HTV Žejna sečila, znanstvena oddaja Videospon Brane RonCel izza odra Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Video strani Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Zidovska kultura Nanizanki Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes,vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Zanimivosti o filmu Tre passi nel delitto Dnevnik iz Milana Zenska stran Nan.: Hill Street gior-no e notte, 18.20 L’ispettore Tibbs, vmes (18.10) Sport Nad.: Beautiful Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Derrick (i. H. Tappert) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Znanstveni dnevnik Deželne vesti Bell’Italia Sola se posodablja Sport: nogomet C in B lige, 16.45 tenis, vmes rubrika Derby Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti in spori Blob. Di tutto di piü Una cartolina Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Dok.: John Gotti, 1’ulti- Nan. in Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo parli-amone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto. 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Nan.: Extralarge Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 J Pregled tiska in nan. Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico, vesti Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Su e giü per Wall Street (glas., ZDA ’86, i. K. Bacon) Sport: zanimivosti o nogometnih pokalih A tutto volume Variete: Playboy Show Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 mo padrino Diritto di replica Studio 2 Spori: Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Ples v temi, ponovitev filma Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Heidi, av./nemška nadaljevanka Baletna sola iz Ljubljane se predstavlja, 1. oddaja N.Y.P.D., ameriška nanizanka Življenje se začne pri Štiridesetih, hum. nan. Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, am. nan. Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Accordi, 2. oddaja Zločin Anne Sandoval, španski film OMP Avstrija 1 Cas v sliki Legenda o svetem pijancu, it. film Sinha Moča, 146. del Magnum: Nesreča Fracji dol z lutkami Jima Hensona Am, Dam, Des Superbabica: Robot Strelovod Poučna znanstvena oddaja Kopališki mojstri iz Malibuja: Počitnice na plaži Otroški Wurlitzer Cas v sliki Športna arena Po nedolžnem obsojen, ameriški film Zaklad morskih psov, ameriški pustolovski film Manekenka in vohljač Poročila TisoC mojstrovin Poročila Zgodbe iz Monticella, 118. del Poročila TV sola Mali vrtiljak Ali ste vedeli?: Ure Mala kinoteka Poročila Svet se vrti naprej, 116. del Monofon Poročila Ko se snideva spet, ponovitev 13., zadnjega dela nadaljevanke Poročila Učimo se o Hrvaški: V vrtincu stoletij: Split Mini človečki, 5/12 del kanadske otroške nanizanke Hrvaška država in ljudje Poročila Vzlet Imotskih sokolov, dok. oddaja Santa Barbara, 393.del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Ustvarjena drug za drugega, ameriški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja 0$Q Hrvaška 2 Dnevnik 1 Eurosong '93, 1/2 del oddaje Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Prvi krog, 1/4 del angleške nadaljevanke -po romanu Aleksandra Solženicina Smisel življenja: Semena življenja, 2/6 del dokumentarne oddaje Spoznali bomo različne postopke, s katerimi so si rastline zagotovile našo nego Horoskop (^) Madžarska Avstrija 2 Dobro jutro ■■ Poslovne novice Tisoč mojstrovin Cez dan Zakladnica Zemlja Risanke in filmi za Lipova ulica otroke Harry in Hendersono- Igra vi: Prodajalec senzacij ■piri] Poročila Cas v sliki 1 MTi'i] Popoldanski saldo Vaški zdravnik Northwood, 18. del Filmi in njihove zve- kanadske serije zde Svet denarja Rojstni kraj Srednje Cez dan Evrope: Dubrovnik Večerna pravljica Mojstrovine: Reklama, O veri za otroke reklamni filmi v SZ Ambasadorkin mož, Eksplozija molka, 10 del francoske na- ameriški film dalj. Osvojitev umetnega Dnevnik sveta, dokumentarec Mačja igra, posnetek Jana Bennetta gled. predstave Allen Baron, intervju Svet videa Poročila Dnevnik TisoC mojstrovin Dnevnik BBC J mm TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.30 m Pastorala dubrovniškega pisca Marina Držiča Pastoralo Grižula v izvedbi Akademskega gledališča iz Zagreba v televizijski priredbi Tomislava Radiča Nocoj si na drugem programu slovenske televizije lahko ogledate pastoralo Grižula ali Plakir avtorja Marina Držiča. To delo je napisal za posebno priložnost, za gostijo dubrovniškega veleposestnika Vlaha Sorkoce-viča. Tako kot Držičeva Tirena sodi tudi Grižula v zvrst pastorale, vendar je napisana izraziteje kot komedija, ki govori o ljudeh in dogodkih v Dubrovniku tistega Časa. V Grižuli prevladuje proza nad verzom. Vzporedno pa se prikazujejo tako fantastična mitološka bitja kot tudi realistični liki iz vasi in mesta. Po mnenju Številnih teatrologov ima predstavljeno delo značilnosti, ki ga uvrščajo v skupino tistih del, ki so napisana po zgledu Shakespearovega Sna kresne noči. GriZulo je uprizorilo Akademsko gledališče iz Zagreba, televizijsko priredbo pa je pripravil Tomislav Radič ter delo tudi režiral. Zaigrali so: Jožko Sevo, Maja Freundlich, Vjera Žagar Nardelli, Zlatko Crnkovič, Perica Martinovič, Ivica Joncič, Zlatko Ožbolt, Željko Duvnjak, Tanja Vrvilo in Sanja Marin. Marin Držič se je rodil v Dubrovniku okrog leta 1508, umrl pa je v Benetkah leta 1567. Osnovno in humanistično Solo je končal v rodnem mestu. Leta 1538, nekaj mesecev zatem, ko so ga izbrali za začasnega organista v dubrovniški katedrali, je dobil od vlade pomoč za Študij v Italiji. V svojem zanimivem in pestrem življenju je prepotoval velik del južne Evrope. V glavnem pa ga je pot vodila od Dubrovnika do Itahje. S književnostjo se je zaCel ukvarjati v mladosti, ko so nastale njegove lirske pesmi. Njegova pomembnejša dela, vaške drame in komedije, so nastale po njegovem povratku iz Italije, med leti 1548 in 1559. Kolikor je znano, je poleg lirskih pesmi napisal tri pastirske igre in osem komedij. Njegovo najstarejse delo je pastirska igra Tirena (1548), zatem je nastala komedija Pomet, pa Novela od Stanca, Dundo Maroje, Venera in Adon, Džuho Krpeta, Plakir, Arkulina in še mnogo drugih. TV SLOVENIJA 1 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA RAI 1 BARRY LYNDON, angleški film 20.40 V tokratni oddaji slovenskega uredništva (na sliki) avstrijske televizije bodo med drugim predstavili Janeza Starca, pomembno osebnost v zgodovini koroških Slovencev. Videli pa boste tudi, kako potekajo kulturne izmenjave na likovnem področju ter spoznali delček pomembne zgodovinske razstave o Majih. Film je nastal leta 1975 po istoimenskem romanu angleškega pisatelja Thackeray-ja in v režiji Stanle-yja Kubricka. Zgodba je postavljena v osemnjsto stoletje na Irsko. Film odlično prikazuje angleško družbo pred francosko revolucijo. V glavni / vlogi je nastopil Ryan O 'Neal (na sliki). RA SLOVENIJA 3 13.05 RADIJSKA IGRA ZA OTROKE: MEDVED PU SAT 1 ULICA SRAMOTE, japonski film 23.00 Najmlajši radijski poslušalci bodo v mesecu maju ob ponedeljkih na tretjem programu Radia Slovenija lahko spremljali nekaj značilnih radijskih iger za otroke iz obsežnega in nadvse dragocenega opusa naše režiserke Rosande Sajko. Z njenim imenom in z njeno umetnostjo so povezane najboljše stvaritve naše radiofonije. Predstavili bodo pet iger, ki jih je za to priložnost izbrala Rosanda Sajko sama. Tokrat pa boste slišali prvi dve zgodbi iz nanizanke o Medvedu Puju, ki je nastala v letih 1957 do 1959 in predstavlja pomemben dosežek v zgodovini radijske igre. Film Ulica sramote je leta 1956 posnel režiser Kenji Mizoguchi. V javni hiši Sanjska dežela se prostitutke spopadajo z vsakdanjimi težavami. V Vasumi je zaljubljen mlad uradnik, ki pa nima dovolj denarja, da bi jo odkupil. Hanoi hoče rešiti družino iz finančnih težav, Mickey je zbežala od doma, ko pa ponjo pride oče, da bi rešil družinsko čast, noče z njim... Film je nastal po romanu Susaki no Onna Yoshika Shibakija, ki je v literarnem delu grenko prikazal tragedijo povojne Japonske, kjer je bila za moške edina oblika upora proti družbenim normam -ženska! RADIO -h Slovenija 1 05.00, 06.00, 06.30, 07.30, 08.00, 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 06,50 Dobro jutro, otroci; 08.05 Radio plus; 08.30 Dnevnikov odmev; 08.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,00 Danes do 13-ih; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja in glasba; 21.05 Kdor išče ta najde; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 06.30, 07.30, 08.30, 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11,00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.10 Prenos 1, programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40: 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 08.10 Dobro jutro; 09.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncert Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio: 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 08.30, 09.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 07.00 Kronika in pregled tiska; 07.45 Evergreen; 08.15 Na rešetu; 08.40 Od otroštva do mladosti; 08,45 Servisne informacije; 09.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opol-dnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od rz otroštva do mladosti, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 06.15, 08.30, 09.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 07.00 Dober dan, otroci, 07.45 Prireditve; 08.00 Ura je 8; 08.05 Horoskop, slovarček; 08.15 Na valovih RK; 08.35 Popevka tedna; 09.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 09,35 Ugibajmo skupaj; 09.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu;' 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pen-tagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 07.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 08.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 07.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 08.00 Deželna kronika; 08.10 Jugoslavija po letu 1945; 08.55 15 minut z...; 09.10 Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 09.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Primorska poje: Višarski kvintet iz Ukev; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke: Nagradna abeceda; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Ja-dran; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (-pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Kmetje se preusmerjajo: Prisila časa ali zapolnitev vrzeli? IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Si-de; 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Grea-test Hits, vodi Paul King, 17.00 Cola Cola Report; 20.00 Un-puggled; 00.00 Rock Block , vodi Pip Dann; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ kat Show; 09.40 Lamb Chop's Play-a-long; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 16.45 DJ Kat Show, 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Princess Daisy, 2., zadnji del nadaljevanke, 23.30 Star Trek: The next generation MOVIE CHANNEL 07.00 Cast A Long Shadow; 15.00 Driving me crazy; 19,00 Problem Child; 21.00 Musič Box; 23.05 Mortal Thoughts; 02.45 Cold Justice PRO 7 04.45 Serije; 05.59 Risanke; 09.10 Meč Robina Hooda, angleški film; 13.25 Ultimat, pon. ameriškega filma; 16.19 Risanke; 18.40 Show Billa Cosbyja. 144. del; 19.10 Ulice San Francisca, 128. del; 20.15 Kot fant je klasa, am, komedija; 22.10 Spremenil se je v kuščarja, it. film; 23.50 Neizprosna peterica, 5, del PREMIERE 14.15 Čisto običajna obletnica poroke; 15.50 Otrok redko pride sam; 17.25 Mission of the Shark, am. vojni film; 20.15 Druga sreča, am. film; 22.10 Doc Hollywood, am. film; 23.50 Mesto hazarderjev, 1. del ameriškega filma EUROSPORT 08.30 Aerobika; 13.00 Mednarodni motošport; 19.30 Športne novice; 20.00 Tenis iz Atlante; 23.00 Eurogoli; 01.00 Športne novice SATI 09.10 Ponovitve serij: Pod kalifornijskim soncem: 09.15 Sence strasti; 10.00 Pricessa Daisy; 13.30 Sence strasti, 78, del; 14.20 Sosedi, 213. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 56. del; 15.45 Maščevalca: Služabniki so nevarni 13del; 20.15 Na ostrini noža, 5/6 del italijanske serije; 23.00 Ulica sramote, japonski film RTL 09.00 Ponovitve serij; 20.15 Columbo: Hudičev desetar, am. tv kriminalka SKY MOVIES 07.00 Pregled programa; 11.00 Treasure Island; 13.00 Mister Johnson; 20.40 UK Top Ten; 21.00 Doublecrossed; . 02.25 Whispers SUPER CHANNEL 23.00 Proud and the Da-mned, ameriški triler; 05.00 Videogenerator J NOVICE Atletika: 10 let teka brez meja RM - VeC deset tisoč profesionalnih in amaterskih tekmovalcev se je udeležilo včerajšnjega jubilejnega teka Vi-vicitta, ki je potekal sinhronizirano v 31 italijanskih in 10 evropskih mestih, med katerimi sta bila tudi Ljubljana in Maribor. Spektakularno prireditev je letos povezovalo geslo »10 let teka brez meja«. Zmagovalec Vivicitta 1993 je Vincenzo Modica (Ita), ki je tekmoval v Milanu in ki je v splošni lestvici za 8 sekund prehitel sonarodnjaka Famcesca Bennicija, ki je tekel v Catanii. Tretje in Četrto mesto sta zasedla Maročan Zitouna in Kenijec Cheromei, medtem ko je med Ženskami zmagala Italijanka Maria Guida. Ziille zanesljivo prvi MADRID - Potem ko je Švicar Alex Ziille v soboto prepričljivo osvojil Šesto, gorsko etapo na kronometer in tako utrdil vodstvo na skupni lestvici dirke po Španiji (Vuelta), je včeraj sedmo etapo (Palzuelos de Eresma -Madrid, 184 km) dobil v sprintu Francoz Laurent Jala-bert. V skupnem vrstnem redu vodi Ziille pred rojakom Romingerjem (po 1:05, 0) in Spancem Cubinom (po 2:02, 0). Itlaijan Luca Gelfi je na 9. mestu z zaostankom 3:36,0. Avstrija: prvemu porazu sledila 17. zmaga nogometašev SAK CELOVEC/TREIBACH - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so si po prvem porazu v koroškem nogometnem prvenstvu hitro opomogli. V 23. kolu so v gosteh brez težav premagali ekipo Treibacha z 2:1 (2:1) in tako slavili 17. zmago. Kot smo porocah, je bil SAK kar 21 tekem neporažen, preden je moštvo trenerja Ivana Ramšaka pred tednom klonilo ekipi ATSV iz Wolfeber-ga (1:3). Proti Treibachu sta bila za SAK uspešna Marko Wieser (31.) in trener Ivan Ramšak (37.), gol za domačine pa je dal Andi Par. (I.L.) Postava SAK: Prešeren, Wölbl, A. Sadjak, Pappler, M. Sadjak, Galo, Ramšak, (77. Šmid), Kreutz, Gross, Wieser, lippusch. Ostali rezultati 23. kola: Austria Celovec - WAG 0:1, Mölltal - Šentvid 2:1, Wietersdorf - Vernberk 2:0, VSV/Beljak - Trg 1:3. Lestvica po 23. kolu: L SAK 39, 2. Wietersdorf 28, 3. VSV/Beljak 27, 4. ATSV Wolfsberg 25, 5. Pliberk 25, 6. WAG 25, 7. Breže 24, 8. Matrei 23, 9. Vemberk 22,10. Trg 22,11. Treibach 21,12. Lienz 21,13. Velikovec 18, 14. Austria Celovec 16, 15. FC Mölltal 15, 16. Šentvid 10. Salzburg pred osvojitvijo naslova avstrijskega prvaka DUNAJ - V 1. avstrijski zvezni ligi je Austria Salzburg, ekipa trenerja Ota Bariča, povečala vostvo na pet točk in napravila morda že odločilen korak k osvojitvi naslova avstrijskega nogometnega prvaka. Solnogradžani so v 30. kolu brez večjih težav premagali dunajski Sportclub s 4:0, najhujsi zasledovalec, Austria Dunaj, pa je v gosteh izgubila proti Vorwärts Steyr z 1:0. Derbi 30. kola je dobil Wacker Innsbruck, ki je v gosteh premagal dunajski Rapid z 3:2, med najboljše igralce pri zmagovalcih pa je uvrstil tudi vratar Milan (Draže, koroški Slovenec iz Sel. Manj uspešen je bil Salzburg v pokalnem tekmovanju: dunajska Austria je tekmo dobila z 1:0 in vodečega v prvenstvu tako predCanso izločila iz nadaljnjega tekmovanja (I.L.) Lestvica po 30. kolu: 1. Austria Salzburg 29, 2. Austria Dunaj 24, 3. Wacker Innsbruck 24, 4. Admira-Wacker 24, 5. Rapid Dunaj 20, 6. St. Pölten 17, 7. Wiener Sportclub 16,8. Vorwärst Steyr 15. Zmagovalci teniških turnirjev MÜNCHEN, HAMBURG, MADRID - V finalu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Miinchnu je Ivan Lendl premagal Nemca Michaela Sticha s 7:6 (7:2) in 6:3. Stich je v prvem polfinalu gladko odpravil Spanca Alturja s 6:1 in 6:4, Lendl pa se je moral zelo potruditi proti Francozu Piolinumu in je zmagal šele v treh nizih z 1:6, 7:6, (7:1), 0:1 predaja. V Hamburgu je v finalu mednarodnega ženskega turnirja (sklad 375.000 dolarjev) tretja nosilka Arantxa Sanchez s 6:3 in 6:3 premagala drugo nosilko Nemko Steffi Graf. V finalu turnirja v Madridu (sklad 300.000 dolarjev) pa je Šved Stefan Ed-beig premagal Spanca Sergija Bruguero s 6:3,6:3 in 6:2. Italijanska nogometna B liga IZIDI 32. KOLA: Cesena - Bari 1:0, Taranto - Bologna 3:2, Piša - Cosenza 0:1, Monza - Lecce 1:1, Ascoli - Lucchese 1:1, Verona - Modena 0:1, Cremonese - Piacenza 2:0, An-dria - Spal 1:0, Reggiana - Temana 2:1, Padova - Venezia 1:0. VRSTNI RED: Reggiana 47, Cremonese 42, Ascoli in Lecce 40, Piacenza in Cosenza 39, Padova 38, Bari 34, Venezia, Cesena in Piša 33, Verona 31, Modena 30, Monza 29, Lucchese 28, Spal 25, Andria 24, Bologna 23, Taranto 19, Temana 13. PRIHODNJE KOLO (9.5): Lecce - Ascoli, Piacenza - Cesena, Cosenza - Cremonese, Temana - Andria, Modena -Monza, Bari - Padova, Lucchese - Pisa, Venezia - Reggiana, Spal - Taranto, Bologna - Verona. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: Xll 1X1 211 2X2X. KVOTE: 13 (31 dobitaikov) 310.720.000 lir; 12 (1.301 dobitnik) 7.403.000 lir. Totip ZMAGOVITI STOLPEC: 2X1 2XX1XX X12. Presenetljivi izidi v NBA ZDA - V Vzhodni skupini prvenstva NBA sta New York in Chicago v prvi tekmi visoko porazila Indiano in Atlanto, v drugem srečanju pa sta tako New Jersey (Petrovič 21 točk) kot Charlotte presenetljivo izenačila stanje na 1:1, sedaj pa imata z dvema tekmama na domačih tleh možnost, da se uvrstita celo v polfinale. Na Zahodu je prišlo do se večjega presenečenja, saj je osmouvrsceni Los Angeles Lakers v gosteh premagal doslej najuspešnejšo ekipo sezone, Phoenix Suns. Seattle pa je uresničil napovedi in vodi z 1:0. Enako kot v vzhodni skupini, sta tudi Clippers in Portland izenačila na 1:1. Preseneča zlasti podvig Clippersov, ki so si privoščili Houston kar v gosteh. Vzhod: Boston - Charlotte 98:99 (1:1 v zmagah); Cleveland - New Jersey 99:101 (1:1); New York - Indiana 107:104 (1:0); Chicago - Atlanta 114:90 (1:0). Zahod: Houston - Clippers 83:95 (1:1); Portland - San Antonio 105:96 (1:1), Phoenix - Lakers 103:107 (0:1); Seattle - Utah 99:85 (1:0). ______MOTOCIKLIZEM / DIRKA ZA VELIKO NAGRADO ŠPANIJE_ Schwantz na odru »Nepremagljivi« Američan je zmagal v razredu 500 ccm, medtem ko je v 250 ccm slavil Japonec Harada pred Italijanom Biaggiom Italijanski dirkaC Massimiliano Biaggio je v razredu 250 ccm z zaostankom 4,717 sekunde osvojil drugo mesto (AP) JEREZ - Zmagovalec dirke za Veliko nagrado Španije v razredu do 500 kubičnih centimetrov je American Kevin Schwantz, drugi je bil njegov rojak Wayne Rainey, tretji pa domačin Alex Criville. Lanski zmagovalec, Avstralec Doohan, je zasedel četrto mesto. TeksaCan Schwantz je dobil dvoboj z Raineyem in se mu v točkovanju za svetovno prvenstvo po četrti dirki približal na štiri točke. Odlično pa je Spanski grand prix vozil Brazilec Barros, ki je pred koncem dirke za trenutek prevzel vodstvo, a je takoj nato moral s proge. Barros je s Časom 1:44.659 (125.140 km/h) med drugim prevozil tudi najhitrejSi krog. Tako Rainey kot Schwantz sta po tekmi povedala, da v trenutku, ko ju je Brazilec prehitel, nista bila povsem prepričana, da ga bosta ujela. Se posebej je to veljalo za Raineya, ki se je zaradi napaCne izbire gume na prvem kolesu ves Cas dirke »lovil« v zavojih. Schwantz pa je Se pristavil, da bi raje konCal na drugem mestu, kot pa videl svojega kolego v moštvu pasti. Kakorkoli Ze, pa ima veselje TeksaCana grenak priokus, saj se je na sobotnem treningu v razredu 250 ccm smrtno po- nesrečil Japonec No-bejuki Wakai. Wakai je zadel enega od gledalcev, ki je stekel na progo, pri tem hudo padel in zaradi izliva krvi v možgane izgubil zavest. Klinično mrtvemu Wa-kaiju so dežurni zdravniki na dirkališču uspeli obnoviti srCni utrip, ga nato prepeljali v bolnišnico v Sevilli in ga nemudoma operirali, vendar pa je Japonec poškodbam podlegel. Gledalec, Italijan, jo je odnesel precej bolje, saj razen ra- ne na glavi in zlomljene noge nima hujših poškodb. Rezultati - 500 ccm: 1. Kevin Schwantz (ZDA, suzuki) 47:39.627, 2. Wayne Rainey (ZDA, ya-maha) 47:41.291, 3. Alex Criville (Spa, honda) 47:51.907, 4. Michael Doohan (Avstral, honda) 48:05.810, 5. Luca Cada-lora (Ita, yamaha) 48:27.455, 6. Daryl Beat-tie (Avstral, honda) 48:34.513, 7. Niall Mac Kenzie (VB, ROG yamaha) 48:41.962, 8. Juan Lopez Mella (Spa, ROC yamaha) 48:46.307, 9. Sean Emmett (VB, harris yamaha) 48:58.939, 10. Tsutomou Udagawa (Jap, ROC yamaha) 49:19.681. Skupna razvrstitev za svetovno prvenstvo (po Štirih dirkah): Rainey 90, Schwantz 86, Beattie 59, Criville 48, Doohan 35, Itoh (Jap) 32, Barros (Bra) 30, Chandler (ZDA) 28, MacKenzie 26, Cadalora 19. Rezkati - 250 ccm: 1. Tetsuya Harada (Jap, yamaha) 46:22.519, 2. Mas- similiano Biaggio (Ita, honda) 46:27.236, 3. Jean Philippe Ruggia (Fra, aprilia) 46:27.427, 4. John Kocinski (ZDA, suzuki) 46:36.462, 5. Helmut Bradi (Nem, honda) 46:47.264, 6. Wilco Zeelenberg (Niz, aprilia) 46:54.803, 7. Ta-dayuki Okada (Jap, honda) 46:58.794, 8. Doria-no Romboni (Ita, honda) 46:63.695, 9. Jochen Schmid (Nem, yamaha) 46:67.845, 10. Loris Ca-pirossi (Ita, honda) 46:67.941. V finalu končnice prva tekma Knonu Knorr - Benetton 97:80 (39:35) KNORR: Bruna-monti 17, DaniloviC 19, Morandotti 18, Carera 4, Wennington 16, Coldebella 15, Moretti 4, Binelli 2, Diacci 2, Brigo. BENETTON: Mian, Corchiani 15, Kukoč 29, Vianini, Rusconi 19, Ragazzi 4, lacopini 13, Picco-li, Esposito. PROSTI METI: Knorr 20/21, Benetton 20/30; METI ZA TRI TOČKE: Knorr 5/12, Benetton 4/18 BOLOGNA - Po utrjeni tradiciji končnice italijanskega košarkarskega prvenstva, so nervozo sobotne prve finalne tekme za naslov državnega prvaka med Knorrom in Benettonom podaljšale polemike. Kakorkoli že in kljub dejstvu, da končni rezultat v prid Knorra ne kaže dejanskega razmerja moči, ki se je skozi tekmo ustvarjalo na parketu, je Benettono izgubil predvsem na račun skokov in izredne nepreciznosti pri prostih metih. V drugem polčasu je prišel do polnega izraza Ku-kočev talent, kar pa moštvu iz Trevisa ni zadostovalo, da bi ujelo nasprotnike. Na prvi finalni tekmi polom Misure Maxicono - Misura 3:0 (15:6,15:3,15:9) MAXICONO: Gi-retto 2+13, Gravina 7+8, Giani 2+9, Cor-sano, Bracci 12+14, Gouveia 4+9, Blange 3+2, n.v.: Michielet-too, Aiello, Pistolesi, Bott in Radicioni. MISURA: Bertoli 0+6, Montagnani 0+1, Vergnaghi, Pez-zullo 2+0. Stork 0+2, Lucchetta 2+4, Zorzi 7+11, Tandb 2+12, Galli 2+6, n.v.: Vici-ni, Egeste, Jervolino. TRAJANJE SETOV: 30’, 22’, 28’. ZGREŠENI SERVISI: Maxicono 23, Misura 8. GLEDALCEV: 5.500. PARMA - Maxicono iz Parme je na najboljši način pričel finalne boje za italijanski državni naslov vjodbojki. Moštvo iz Parme je s kapetanom Braccijem na Čelu povsem strlo odpor zbeganih Milančanov, ki so nudili gostiteljem manjši odpor samo v tretjem setu, ko se je končno razigral Žorži. Sicer pa so na tem prvem srečanju Milančani, ki so ostali že od začetka drugega seta brez poškodovanega po-dajaca Storka, povsem razočarali. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP HOKEJ / ŠVEDI V MÜNCHNU OB NASLOV SVETOVNIH PRVAKOV Poraz proti Švici Italijanov ni potrl Stephane Chapuisat med Diegom Fuseijem (levo) in Morenam Marinijem (desno) (AP) Švica - Italija 1:0 (1:0) STRELEC: Hottiger v 45. minuti; ŠVICA: Pascolo, Hottiger, Quentin, Herr, Geiger, Bregy, A. Sutter, Ohrel, Knup (v 76’ Grassi), Sforza, Chapuisat; ITALIJA: Pagliuca, Mannini, Maldini, D. Baggio, Vierchowod, Ba-resi, Fuser, Zoratto (v 64’ Lentini), Mancini (v 46’ Di Mauro), R. Baggio, Signori; SODNIK: Navarrete (Sp); RDEČI KARTON: Dino Baggio v 45’; GLEDALCEV: okrog 30 tisoC. LESTVICA SKUPINE 1: Švica 12 točk (7 tekem), Italija 10 (7), Portugalska 6 (5), Škotska 4 (5), Estonija 1 (3), Malta 1 (7). OSTALI SPORED ITALIJE: Estonija - Italija (13.10.), Italija - Škotska (10.11.), Italija - Portugalska (17.11.). BERN - »V prvem pol- času smo igrali dobro, imeli smo nekaj lepih priložnosti, da povedemo, nismo tvegali, kot se je primerilo Švici, ki pa je znala izkoristiti edino priložnost, ki se ji je ponudila.« Tako je menil italijanski trener Arrigo Sacchi po porazu proti Švici, prvem, odkar vodi »azzur-re«. Pot Italijanov v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, je sedaj težja, zmagati morajo v ostalih treh tekmah, da jih na drugem mestu ne dohiti Portugalska, medtem ko imajo Švicarji dejansko zagotovljeno vozovnico za pot Cez Atlantik. Sacchi pa je optimist: »Prepričan sem, da bomo sli v Ameriko in se tam dobro odrezali.« Tudi o reprezentanci je imel same pohvalne besede: »Ekipa napre- duje, odigrala je eno svojih boljših tekem, a poraz je vedno za vogalom. Vsekakor raje izgubim po dobri igri, težje je zmagati s slabo igro.« O sodniku ni hotel Črhniti besede. Italija je v prvem polčasu igrala res dobro, domačine je pred Fuserjem, Mancinijem in Dinom Bagiom rešil vratar Pascolo. Prav v zadnji minuti pa je Dino Baggio naredil nepotreben prekršek in sodnik ga je izključil. Tako so se začele težave, ki pa jih ne gre pripisati samo izključitvi: osrednja dvojica Zoratto -D Baggio se namreč ni najbolje znašla, Mancini je zaradi bolečin ostal v slačilnici, tudi zamenjave niso prinesle zaželje-nih sadov, tako da je vse skupaj botrovalo prvemu spodrsljaju Italije v Švici po letu 1954. Rusom dokaj nepričakovano svetovno hokejsko odličje V tekmi za tretje mesto je Češka visoko premagala Kanado Rusija - Švedska 3:1 (2:0,1:0, 0:1) STRELCI: 1:0 (2) - Titov, 0:2 (8) - Nikolišin (Karpov, Šimov), 3:0 (28) -Homutov, 3:1 (50) - Ren-berg. IZKLJUČITVE: Rusija 14, Švedska 12 minut + 10 minut disciplinske kazni (Blomsten). MÜNCHEN - Švedom ni uspelo obraniti naslova svetovnih prvakov in tako tretjič zapored osvojiti žlahtnega naslova. V 57. medsebojni tekmi na svetovnih prvenstvih je bila to že 41. zmaga zbornaje komande (ob 9 zmagah Švedov in 8 remijih), Čeprav so zadnje tri tekme na SP dobili Švedi. Zmaga Rusov je toliko bolj presenetljiva, ker so v predtekmovanju dvakrat gladko izgubili s Kanado in Švedsko, z zadnjo po slabi in nepovezani igri celo s 5:2. Tokrat je oslabljena ekipa trenerja Mihajlova, v kateri igra kar 13 debitantov, delovala zelo homogeno. S hitrim drsanjem in borbeno igro so presenetili samozavestne Skandinavce. Ze v drugi minuti jih je namreč z naključnim zadetkom šokiral Titov, sicer najboljši strelec finskega DP. Na 2:0 je samo Sest minut kasneje povišal Nikolišin in Rusi so imeli že zelo veliko prednost za finalno srečanje ter tako vnesli še dodatno nervozo v švedske vrste. Na tekmi smo lahko videli tri različne tretjine in ne preveč kvaliteten hokej. V prvem, izenačenem delu so imeli manjšo pobudo Švedi, vendar so bili zelo nespretni pred vrati odličnega Trefilova (brani pri ekipi Calgary Flames). Zelo spretni pa so bili ruski na- padalci, ki so svojo premoč kronali v drugi tretjini s 101. reprezentančnim zadetkom Homutova, drugega najboljšega strelca na letošnjem SP. V tem delu igre je igra ves Cas potekala pred vrati švedskega vratarja Söderstroma, ki je imel tokrat veliko težav z lovljenjem ploščkov. V zadnji tretjini so imeli pobudo Švedi, ki so vložili še zadnje atome moči, da bi znižali rezultat. Ves Cas so oblegali ruska vrata, toda najboljši ruski igralec, vratar Trefilov, je zaprl vse poti do svoje mreže. Švedom je 10 minut pred koncem le uspelo doseči Častni, a »dvomljiv«zade-tek, vendar pa je bilo to premalo za kaj več kot Časten poraz. Minuto in pol pred koncem so vratarja sicer zamenjali s šestim igralcem, vendar jim zaradi kronične neučinkovitosti izida do konca ni uspelo spremeniti. Rusi so tako kljub oslabljeni, mladi in neuigrani ekipi malce presenetljivo po dveh sušnih letih osvojili že 23. naslov svetovnih prvakov. V tekmi za tretje mesto je Češka presenetljivo visoko premagala nemotivirane Kanadčane s 5:1 (1:1, 2:0, 2:0), Norvežani pa so v tekmi za biti ali ne biti prav tako presenetljivo premagali CetrtouvršCeno ekipo z lanskega SP Švico s 5:2 (1:0, 2:1, 2:1), ki se tako seli v skupino B. KonCni vrstni red: 1. Rusija, 2. Švedska, 3. Češka, 4. Kanada, 5. ZDA, 6. Nemčija, 7. Finska, 8. Italija, 9. Avstrija, 10. Francija, 11. Norveška, 12. Švica. Za najboljšega vratarja na svetovnem prvenstvu so novinarji razglasili Ceha Petra Brizo, v najboljši peterki pa so: Briza, Bjakin (Rus), Manson (Kan), Dahlen (Sve), Lindros (Kan) in Renberg (Sve). Najboljši strelec je kanadski zvezdnik Eric Lindros, ki je dosegel deset zadetkov, šestkrat pa je bil podajalec, najbolj nedisciplinirana igralca pa sta nemški Kanadčan Thomson in Rus Sapoš-nikov, saj sta na klopi za kaznovane presedela kar po 28 minut. Tudi Slovaki na OI Na kongresu mednarodne hokejske zveze BHF so sklenih, da bo tudi nova Članica Slovaška lahko sodelovala na kvalifikacijskem turnirju za nastop na OI v norveškem Lillehammerju.(pb) Ruski trener Boris Mihajlov na rokah svojih varovancev, svetovnih prvakov (lelefoto AP) KOMENTAR »Pojav Valprapor« odmeva širše ALEKSANDER KOREN Kolo pred koncem prvenstva C-l lige so si odbojkarji Valpraporja Imse zagotovili prestop v višjo ligo. Na lestvici imajo pred tretejeuvršCe-nim Montecchiom dve točki prednosti, a toliko boljši količnik v nizih, da so zanj Ze nedosegljivi. Kakšna je teza njihovega napredovanja? Brez retorike, teža je velika. Minilo je trinajst let, odkar smo pri nas zadnjic imeli moškega odbojkarskega drugoli-8aša, petnajst odkar je Boru, tedaj okrepljen s Povratnikom iz prvoligaških prizorišč Klavdijem Veljakom, zadnjic iz C napredoval v B ligo. A slo je za napredovanje »starih mačkov«, skupine prijateljev, ne pa za izraz nekega načrtnega dela v klubu. O primerjavi med različnimi generacijami igralcev ne kaže zgubljati besed, gre za dve povsem različni stvarnosti, eno pa je gotovo: napredovanje valpraporovcev je rezultat uspešnega doziranja Športne zanesenjenosti, načrtnosti in podjetništva odbornikov Odbojkarskega kluba Val, predvsem naporov, ki so bili vloženi v mladinski sektor, s katerim se lahko v društvu resnično pohvalijo. Skrbno negovano moStvo, postopno grajeno in »logično« dopolnjeno. Uspeh ima tudi svojo tehnično vrednost, saj presega skromni okvir moške odbojke v FJK. Dosežen je bil namreč, in to z razmeroma zelo mlado ekipo, v konkurenci tradicionalno močnih klubov iz sosednjega Veneta, ki v trikotniku Treviso, Schio, Padova premore tri prvoligaše. Skratka, napredovati v C-l ligo je lep uspeh, toda napredovati v B-2 ligo je za nase pojme velika stvar, Ce pomislimo, da po izpadu videmskega VBU ne bo naša dežela v prihodnji sezoni Premogla niti enega moškega B-l ligaša. Pa Se to: Gorica ni nikoli premogla moškega odbojkarskega drugoligaša, nastop na tej ravni je nazadnje pred približno 25 leti spodletel Au-daxu (za katerega je igral tudi Viljem Zezlin in Standreža), toda za mesto ob Soči, kjer so vrhunske ekipe v najbolj popularnih panogah v krizi, »pojav Valprapor« presega odbojkarsko sfero (ki je povsem v slovenskih rokah, tu zavzemata namreč svoj pomemben položaj Se Olympia in SoCa) in odmeva SirSe. ODBOJKA / ODLOČILNI TOČKI SO IZBOJEVALI NA GOSTOVANJU V VILLI VICENTINI Valprapor dmgoligaš! Gostitelji niso nudili večjega odpora - Slavje se je zavleklo pozno v noč Vivil - Valprapor Im-sa 0:3 (8:15, 9:15, 7:15) VALPRAPOR IMSA: A. Feri (12+15), M. Feri (5 + 8), Stabile (6 + 9), Lutman (2+4), Buzzi-nelli (1 + 3), Rigonat (1 + 2), Paoletti (1 + 3), Superga, Florenin, Prinčič, Berzacola, UrSiC. Dan velikega slavja je Valprapor Imsa dočakal v Villi Vicentini, a bilo je isto, kot da bi ga dočakal v Standrežu, saj je prisotnost velikega števila glasnih navijačev briško-Stan-dreške šesterke dajalo sobotnemu gostovanju videz in občutek domače tekme. Zmagoslavju so se v bistvu pridružili tudi gostitelji, ki sesterki slovenskega društva niso nudili pravega odpora. Dosežen obstanek, nasičenost, odsotnosti nekaterih igralcev (Geotti, Zanolla in Nicola) in (baje) notranje zdrahe v klubu, so dodobra naCeli formo igralcev Vivila, ki je bil tako lahek plen motiviranih in bojno razpoloženih gostov. Trener Zamö se je odločil za precej drzno potezo, saj je v začetno postavo uvrstil mladega pp-dajaCa Rigonata (Berzacola je med tednom zaradi bolečin v kolenu malo treniral), ki pa je odlično izpolnil svojo KONČNO DRUGOUGAŠI! - Trener Zamö in njegovi (F. Ferrari/KROMA) nalogo. Opredeljeval se je sicer za enostavne kombinacije, a je zelo malo grešil. Valpraporovci so zaradi velike napetosti in preteklih negativnih izkušenj zaigrali nekoliko nesproščeno, vendar pa so kmalu uvideli, da je nasprotnik tokrat preslab, da bi jih lahko presenetil in da se »San Giustina«, pekoC poraz iz prejšnjega kola, ne more ponoviti. Vsakič, ko so pritisnili na plin, je bil Vivil brez moči, tako da so bili seti izenačeni samo na začetku. Sredi drugega niza je trener Zamö Paolettija zamenjal z Lutmanom, bila pa je to edina menjava, ki jo je opravil. Po srečanju je zavladalo na igrišču in stopniščih občinske telovadnice nepopisno veselje v znamenju šampanjca in »obveznega« tuširanja trenerja Zamöja in odbornikov. Nekateri so se skušali skriti, a so jih odkrili in neusmiljeno porinili v slačilnico. Pisan avtomobilski sprevod pa je uro zatem že naznanjal napredovanje že na pol spečim Sovodnjam in Standrežu. »Fešta« se je nadaljevala pozno v noc, izvedeli pa smo, da jo bodo obnovili v soboto v štandreški telovadnici po zadnji prvenstveni tekmi doma proti Moglianu. Nanjo so že sedaj vabljeni vsi navijači. PROTAGONISTI VALPRAPOROVEGA PODVIGA Aleš Feri (letnik 1971), matično društvo Naš prapor, univerzitetni študent, kapetan: odbojkarsko pot je začel kot podajac, zdaj je najboljši sprejema-lec-napadalec, kar jih premore naša odbojka. Pravi match-winner. Če bi imel nekaj centrimetrov veC, bi se zanj trgala prvoligaška društva. Mitja Feri (letnik 1972), matično društvo Nas prapor, univerzitetni študent: »tihi« Mitja si je po poškodbi Superge z odličnimi nastopi priboril mesto v začetni postavi v diagonali s podajacem. Testiranja kažejo, da je po telesnih sposobnostih najboljši mož v moštvu. Marino Buzzinelli (letnik 1970), matično društvo Naš prapor, uradnik: najvišji igralec moštva (195cm), celo boljši v polju, kot pri mreži, je bil nenadomestljivi center ekipe. »Muhast« na igrišču, veseljak v družbi. Damjan Lutman (letnik 1969), matično društvo Val, mehanik: temperamentnega igralca nista letos demoralizirali ne bolezni ne poškodbe. Vedno koristen, včasih prav nezadržen v napadu, igralec, ki »vžiga« publiko. Ga bo napredovanje odtegnilo od priljubljenega konjička go carta? Maurizio Stabile (letnik 1957), matično društvo Vivil, kmetovalec: edini »profesionalec« v ekipi, popoln igralec, pri 35 letih po učinku in volji igra kot mladinec in predstavlja zanje velik zgled. V B-2 ligo je pred Valpraporjem popeljal že videmski Rangers in tržaški Ferroalluminio. Gabriele Berzacola (letnik 1971), matično društvo Conegliano, uradnik: pri 18 letih je debitiral v C-l ligi pri Santi Giustini. Za Valprapor igra odkar se je preselil v Gorico in ga zato imajo že za svojega. Temperamenten, servis, domiselnost so njegove karte. Maurizio Superga (letnik 1970), ma-ticno društvo Naš prapor, brezposeln: poškodba mu je preprečila, da bi zel sadove napredka, ki ga je pokazal v prvih tekmah, opomogel si je šele na koncu. Izvrsten skakalec. Walter Prinčič (letnik 1969), matično društvo Naš prapor, uradnik: skupaj z Lutmanom je C-l ligo kot rezerva okusil Ze pred petimi leti. Z veliko voljo si je opomogel od hude poškodbe kolena, zaradi katere je bila njegova športna pot celo pod vprašajem. Menjava, kakršno si želi vsak trener. Robert Paoletti (letnik 1975) matično društvo Val, študent: deželni reprezentant, dobitnik Inagrade »San Giorgio« 1991 kot najboljši mladinec v FJK, je prvi Valpraporov odbojkar, izbran na selekcijah za državno kadetsko reprezentanco. Delaven in priljubljen je igral dosti in je presegel vsa najbolj rožnata pričakovanja. Igor Florenin (letnik 1975), matično društvo Val, študent: deželni reprezentant, zanj se zanimata Brescia in Sisley. Njegov problem sta bila letos...Aleš Feri in Stabile, ki ju objektivno ni mogel izriniti iz zaCetne postave. Povsod drugje bi igral veC. Jamstvo za bodočnost. Stefano Rigonat (letnik 1975), matično društvo Acli Ronke, študent: odkritje trenerja Zamöja, v interesni sferi padovskega Charro. V najbolj odgovorni vlogi podajaca v začetni postavi na štirih tekmah z obračunom štirih zmag... Pa še: Občasno med dvanajsterico še Denis Uršič in Giancarlo Populin, ki pa nista stopila na igrišče. Poleg trenerja Lorenza Zamöja so Valpraporov tabor v C-l- ligi sestavljali se pomožni trener in scoutman Robert Makuc, spremljevalec Fabjan KorsiC, maser Denis Bensa in trener za telesno pripravo Carlo Del Fabbro. KOLESRASTVO / POGOVOR Z NEUMORNIM ORGANIZATORJEM KK ADRIE Radi Pečar direktor prve mednarodne dirke Po Sloveniji Danes start kolesarske dirke po Sloveniji S 4 km dolgim individualnim kronometrom se bo danes v Novem mestu začela prva mednarodna amaterska atapna dirka Po Slo-Veniji, ki se bo po Sedmih etapah zaključila spet v Novem mestu. Spored je naslednji: 3. maj Novo nresto posamezni kronometer 4 km; 4. maj 1. etapa Otoeec - Celje 189 km; 5. raaj 2. etapa Rogaška Slatina - Ptuj 120 km; 6. maj 3. etapa Krško - ekipni kronometer 48, 2 km; 4. etapa Ca-teske Toplice - Ca-teške Toplice 83 km; 7. maja 5. etapa Otoeec - Ljubljana 172 km; 8. maj 6. etapa Ajdovščina -Kranjska Gora 145 km; 9. maj 7. etapa Novo Mesto - 5 krogov 170 km. Na 931 km dolgi trasi se bodo pomerile ekipe iz sedemnajstih držav, in si-Cer: Nemčija 1, Nemčija 2, Slovaška, Belorusija, Hrvaška, Albanija, češka, Norveška. Poljska, Ukrajina, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Avstrija, ZDA, Nizozemska, Italija 1, Italija 2, Slovenija 1. Slovenija 2. (R. Pečar) Bojan Pavletič Lani jeseni, ko sem se peljal po stari cesti iz Trsta v Ljubljano sem na planinskih ridah dohitel osamljenega kolesarja, ki je - ves prepoten - prizadevno potiskal pedale. Bil je naš znani kolesarski delavec Radi Pečar (na sliki) , ki je prav v onih dneh sprejemal novo in pomembno obveznost. Tedaj so ga namreč naprosili, da bi prevzel mesto direktorja letošnje mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji (start bo danes, o Čemer poročamo posebej) in znani lonjerski športni aktivist je prošnji rad ugodil. Kako je prišlo do te odločitve? »Mesto direktorja mednarodne etapne kolesarske dirke je izredno zahtevno in ker imam sam na tem področju bogate izkušnje so me v Sloveniji prosili, ce bi ga prevzel. To sem storil prav rad.« Je to odločitev potrdila tudi Italijanska kolesarska zveza? »Potrdila jo je z zadovoljstvom, dirki po Sloveniji pa bo pomagala tudi na druge načine.« Kakšna je naloga direktorja? »Direktor je paC 'deklica za vse’. V bistvu je koordinator, ki mora skrbeti za pokale, spanje in hrano tekmovalcev, spremljevalce in njihova vozila. V bistvu je glavni odgovorni za potek tekmovanja.« Kako gledajo v tržaških kolesarskih krogih na vlogo direktorja, ki je italijanski državljan, vodi pa dirko v drugi državi? »Medtem, ko so to mojo vlogo v Vidmu sprejeli z zadovoljstvom, svojo pomoč pa so obljubili tudi kolesarski forumi iz drugih italijanskih mest, prevladuje v Trstu v glavnem nezanimanje in hlad.« Je bilo imenovanje za direktorja dirke po Sloveniji rezultat osebnih stikov s slovenskimi kolesarskimi delavci ali pa odnosov med slovensko in italijansko federacijo? »Organizacijsko težo dirke je prevzel letos v glavnem kolesarski klub Krka iz Novega mesta, pokrovitelj pa bo hotelsko podjetje Krka. Oni so me osebno prosili, Ce bi prevzel to mesto, slovenska kolesarska zveza je to prošnjo odobrila, nato pa jo je avtorizirala tudi Italijanska kolesarska zveza.« Koliko Časa že teko priprave? »Ze od septembra.« Je kaka razlika med organiziranjem te dirke in npr. dirk v Italiji? »V bistvu nobene. Oboje so na visoki mednarodni ravni.« Bo imelo to tekmovanje etapo, ki bo, po predvidevanjih, bolj odločilna od ostalih? »Naj najprej povem, da to ne bo krožna dirka v klasičnem pomenu. Tekmovalci se bodo namreč po skoraj vsaki etapi vračali na Otoeec, kar bo organizacijo precej poenostavilo in pocenilo. Računamo pa, da bo ena od kriznih etap prva, od Otocca do Celja, nato pa še predzadnja, iz Ajdovščine preko Vršiča v Kranjsko goro.« Bo proga dirke vodila tudi preko državne meje? »Nikjer.« Za vas osebno bo to gotovo zelo težka preizkušnja. »Težka in zahtevna, kot je to vedno, Ce človek jemlje svoje obveznosti resno. Vsekakor se ne bom čudil, ce me bo se deset dni po dirki bolela glava.« Kaj bo pa z nekdanjo dirko Po Jugoslaviji? »Ne vidim prav nobene možnosti, da bi jo obnovili. Enako, kot tudi ne dirke Alpe-Adria. To je bila namreč regionalna dirka, medtem ko je bila dirka po Sloveniji na kongresu Mednarodne kolesarske zveze v Orlandu, v ZDA, katerega sem se udeležil, uvrščena med državne dirke.« Kakšna bo udeležba? »Prijavljenih je 17 držav in 20 ekip, kar je za prvo izvedbo tega tekmovanja res odličen dosežek.« Ce se vrneva nekoliko bližje, bi tvegal naslednje vprašanje: zakaj ta šport, ki je v Italiji tako priljubljen, med zamejskimi Slovenci ne požene korenin? »Ni povsem tako. Na Goriškem tekmuje (v italijanskih klubih) vrsta res odličnih slovenskih kolesarjev. Poleg tega pa se vedno bolj širi tudi gorsko kolesarstvo, čeprav le rekreativno. Seveda, na cestah pa slovenskih dirkačev na Tržaškem ni veC.« Ta kolesarski aktivizem vam gotovo jemlje mnogo Časa. Ali vam družina ob tem igra vlogo zavore ali višje prestave? »S tem je tako: žena mi pomaga kot tajnica, otroci kot telefonisti in tako smo dobesedno s kolesarstvom zastrupljeni vsi. Toda ta strup je prijeten in poln zadoščenj.« NOGOMET / V C LIGI 0:0 S CARRARESEJEM Še ena bleda igra Triesfine Tnestma - Carrarese 0:0 TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese (Riz-zioli od 74’), Terraciano, Cossaro (Godeas od 80’), Cerone, Marino, Danelut-ti, Mezzini, Bianchi, La-bardi. SODNIK: De Santis iz Tivolija. Po tradiciji je maj mesec skupinskih izletov v naravo, ki se po navadi zaključijo s krajšo nogometno tekmo, med katero se protagonisti, malo za šalo, malo zares, podijo za žogo in skušajo ustvariti kolikor toliko Čedno predstavo. Nekaj podobnega se je dogajalo včeraj popoldne na stadionu »Nereo Roc-co«, kjer sta se demotivirani ekipi Triestine in Carrareseja razšli pri neodločenem izidu. Tudi maloštevilni gledalci so dajali vtis, da jih dogodki na igrišču bolj malo zanimajo, saj so tekmi sledili zgolj simbolično in tu pa tam z zasmehovalnimi gesli skušali zdramiti otrple domače (in tuje) igralce. Tekmo je sicer Triesti-na zaCela obetavno, kot da bi se želela oddolžiti za slabo predstavo izpred tedna dni. Tržaški napadalci so v prvem polčasu večkrat skušali presenetiti obrambo Carrareseja, vendar pa je toskanski vratar Bosaglia z izrednimi posegi rešil svoje moštvo pred najhujšim in si zaslužil naslov najboljšega na igrišču. V drugem delu je ritem igre zelo upadel, omembe vreden je le strel Mezzi- nija, ki pa se je odbil od prečke in tako se je tekma, ob totalni brezbrižnosti publike, dokaj klavrno zaključila. (Walter Bet) IZIDI: Alessandria -Vis Pesaro 3:0, Carpi -Chievo 0:1, Leffe - Como 4.T, Massese - Spezia 0:0, Pro Šesto - Ravenna 1:1, Sambenedettese - Palaz-zolo 3:0, Triestina - Carrarese 0:0, Vicenza - Em-poli 2:1, Siena prosta. VRSTNI RED: Ravenna 40, Vicenza 38, Empoli 34, Triestina 32, Chievo 31, Como 30, Leffe 29, Pro Šesto 28, Alessandria in Sambenedettese 26, Palazzolo, Carrarese in Spezia 25, Massese in Vis Pesaro 24, Siena 23, Carpi 20, Arezzo izključen. PRIHODNJE KOLO : Palazzolo - Spezia. Na Kaninu zmagi članoma kluba z Višanj Na prvomajskem veleslalomu za 1. Veliko nagrado Slovita je v moški konkurenci zmagal Stefano Romanelli, v ženski pa Katia Casolina, oba sta elana SC Lussari. Tekma je bila razdeljena v dva dela: v soboto se je 187 tekmovalcev v različnih kategorijah pomerilo na Nevej-skem sedlu, vCeraj pa približno 140 se na pobočjih Kanina na slovenski strani. Tekmovanja se je skupno udeležilo tudi 17 smučarjev iz zamejskih klubov (Brdina in devin), o sami tekmi pa bomo še poročali. ROKOMET / PO PORAZU KRAŠOVCEV Z MORIJEM V C LIGI Obstanek še ni zagotovljen Kras Trimac - Mori 21:22 (7:11) KRAS: Klinc, Rossi, Milic 3, Puric, Colja, Vremec 8, Raseni 1, Oberdan 1, Pertot 3, Cebulec 3, Rocca 2. Kras Trimac je nepričakovano klonil na domačem igrišču proti povprečni postavi Morija, ki se bori za obstanek v ligi. Gostje so povedli takoj na začetku tekme, medtem ko so Krašovci zaigrali precej slabo, kot se je žal ze večkrat zgodilo na zadnjih tekmah. Varovanci trenerja Božeglava so očitno izgubili formo, saj nimajo veC tistega pristopa do igre, ki jih je označeval na začetku prvenstva. Kljub vsemu so uspeli izenačiti na 6:6 v sredini prvega polčasa, kmalu pa je Mori spet povedel: Krasovi rokometaši so namreč delali preveč napak - še posebno opazne so bile tiste v napadu - da bi lahko obrnili rezultat v svojo korist. Krašovci potrebujejo vsaj še par točk za zanesljiv obstanek v ligi. (Pjotr). OSTALI IZIDI: Eppan - Malo 18:19; Volksbank Meran -Klausen 25:25; San Vito - Meran 19:19; Mezzocorona -Täufers 18:19. VRSTNI RED: San Vito 30; Meran 26; Malo 25; Eppan 21; Täufers 17; Volksbank Meran in Klausen 15; Kras Trimac 14; Mori 11; Mezzocorona 10; Caldogno 8. Krašovci se bodo morali za obstanek še potruditi SPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 3. maja 1993 LESTVICE- Dečki Soče Valpraporja deželni prvaki, borovkam pa podvig ni uspel Dečki Soče Valpraporja so deželni prvaki med dečki, v odločilni tekmi pa so premagali Slogo s 3:1 (15:12, 15:6, 11:15, 15:9). Pri dekletih deklicam Bora Friulexport ni uspel podvig, saj so v odločilnem srečanju za deželni naslov dokaj prepričljivo izgubile s Fincantierijem in se morale zadovoljiti z 2. mestom za vrstnicami iz Tržiča, ki so dokazale, da so res najboljše v deželi. IZID: Fincantieri - Bor Friulexport 3:0 (15:3, 15:6, 15:12). Podrobneje bomo o poteku obeh deželnih finalov v Sovodnjah in Pocenii še poročali v naši jutrišnji številki. Moška C-l liga IZIDI 25. KOLA: Jockey - Copat Pn 0:3 (11:15, 6:15, 6:15); Mussolente - Montecchio 0:3 (9:15, 6:15, 11:15); Marzola - La Sedla 2:3 (7:15, 15:8, 15:6, 8:15, 6:15); Maniago - Petrarca Pd 0:3 (12:15, 14:16, 5:15); Mogliano - Riviera 2:3 (15:12, 15:6, 7:15, 12:15, 12:15); Noventa - S. Giustina 3:1 (10:15, 15:4, 15:12, 15:9), Vivil -Valprapor Imsa 0:3 (8:15, 9:15, 7:15). VRSTNI RED: Riviera 42, Valprapor Imsa 40, Montecchio 38, S. Giustina 34, Petrarca Pd 32, Mogliano 30, Noventa 26, Vivil in Copat Pn 24, Marzola 16, Maniago 14, Mussolente 12, Jockey Schio 8 in La Sedia 6. PRIHODNJE KOLO (8.5.): La Sedia - Maniago; Montecchio - Noventa; Petrarca - Marzola; Riviera - Mussolente; Pordenone - Vivil; S. Giustina - Jockey; Valprapor Imsa - Mogliano. Ženska C-l liga IZIDI 25. KOLA: Kennedy - Battisti 3:0 (15:12, 15:2, 15:7); Koimpex - Cus Ud 3:0 (15:5, 15:6, 15:8); Pav Ud - Vivil 3:0 (15:6,15:7, 15:10); Marzola Tn - Altura 3:0 (15:7, 15:4, 15:8); Biadenese - Mogliano 3:0 (15:10, 15:11, 15:11); Martignac-co - Las alle 1:3 (12:15, 15:12, 8:15, 9:15); Fontane - BorTombolini 3:0 (16:14,15:13, 15:9). VRSTNI RED: Pav Ud 44, Marzola in Fontane 40, Kennedy 34, Mogliano 30, Battisti Tn 28, Bor Tombolini, Vivil in Koimpex 26, Biadenese 24, Lasalle Vi 16, Altura in Cus Ud 8 in Marti-gnacco 0. PRIHODNJE KOLO (8.5.): Vivil - Marzola; Cus Ud - Martignacco; Altura Omse - Pav Ud; Mogliano - Koimpex; Battisti - Fontane; Lasalle -Kennedy; Bor Tombolini - Biadenese. Moška C-2 liga IZIDI 25. KOLA: San Vito - Olympia CDR 1:3 (15:13, 10:15, 14:16, 2:15); Flebus - Petris 3:0 (15:9, 15:10, 15:7); Ipem Buia - Porcia 1:3 (2:15, 8:15, 15:11, 10:15); Rozzol - Mossa 3:0 (15:12, 15:10, 15:10); Bor - Sloga 1:3 (5:15, 10:15, 15:3, 13:15j; Santalucia - Cremcaffe 0:3 (7:15, 7:15, 12:15); Sacile prost. VRSTNI RED: Cremcaffe 42, Sacile 38, Flebus 36, Olympia CDR 30, Mossa in Porcia 26, Sloga, Rozzol in Santalucia 20, Ipem Buia 18, San Vito 16, Petris 6 in Bor 2. (Buia ima tekmo veC) PRIHODNJE KOLO (8.5.): Porcia - Sacile; Tol-mezzo - Bor; Mossa - Flebus; Olimpia CDR -Santalucia; Sloga - San Vito; Cremcaffe - Rozzol; Ipem Buia prosta. Ženska 02 liga IZIDI 25. KOLA: Fiume Veneto - Gradišča 3:1 (15:11, 10:15, 15:8, 15:9); Sokol Indules - Banear 3:0 (15:5, 15:2, 15:6); Ausa Pav - Porcia 3:0 (15:8, 15:12, 15:7); Monfalcone - Tarcento 0:3 (6:15, 4:15, 8:15); Mossa - Tomasini 3:1 (15:5, 10:15, 16:14, 15:13); Martignacco - Sangiorgina 1:3 (15:17, 15:10, 13:15, 7:15); Kmečka Banka -Gemona 0:3 (2:15,11:15, 8:15). VRSTNI RED: Gemona 46, Tarcento 44, Ausa Pav 38, Bo Frost 34, Porcia 32, Sokol Indules in Kmečka banka 26, Sangiorgina 24, Mossa in Monfalcone 18, Martignacco in Gradišča 16, Ot-tica Tomasini 8 in Benear 4. PRIHODNJE KOLO (8.5!): Porcia - Monfalcone; Banear - Martignacco; Tarcento - Ausa Pav; Otti-ca Tomasini - Sokol Indules; Gradišča - Kmečka Banka; Sangiorgina - Fiume Veneto; Gemona -Mossa. Moška D liga IZIDI 25. KOLA: Fiume Veneto - Pordenone 1:3 (10:15, 15:11, 13.15, 7:15); Faedis - Fagagna 3:0 (15:13, 15:12, 15:8); Rojalese - SoCa Sobema 0:3 (2:15, 5:15, 6:15); Tomana - Prevenire 3:1 (15:4, 13:15, 15:9, 15:11); Ronchi - Grado 1:3 (14:16, 16:14, 10:15, 11:15); Asfjr - Zaule 2:3 (11:15, 7:15,15:11,15:7, 13:15). VRSTNI RED: Volley Bali Ud 44, Fagagna in Itely 34, SoCa Sobema 32, Zaule in Rojalese 28, Grado 22, Prevenire 20, Bo Frost in Torriana 18, Asfjr in Ronchi 8 in Copat Pn 2. (Copat in Bo Frost imata tekmo manj, Copat ima tekmo veC) PRIHODNJE KOLO (8.5.): SoCa Sobema - Tomana; Fagagna - Asfrj; Prevenire - Rojalese; Grado -Faedis; Zaule - Fiume Veneto; Volley Bali Ud -Ronchi. Ženska D liga IZIDI 25. KOLA: Lucinico - Celinia 2:3 (12:15, 15:9, 12:15, 15:6, 15:17); Koimpex - Rivignano 3:0 (15:13, 15:10, 15:7); Bor Friulexport - Asfjr 1:3 (10:15, 15:13, 5:15, 9:15); Villacher - Virtus 0:3 (7:15, 9:15, 11:15); Albatros - Sagrado 1:3 (15:13, 6:15, 8:15, 3:15); Pav Natisonia - San Leonardo 3:0 (15:9, 15:2, 15:6); Paluzza - Co-droipo 3:1 (15:11,14:16,15:9,15:8). VRSTNI RED: Codroipo in Koimpex 42, Sagrado 36, Asfjr in Paluzza 34, Albatros 32, Rivignano 30, Pav Natisonia 24, Celinia 20, Šanson Locnik 18, Bor Friulexport in Virtus 12, Villacher 8 in San Leonardo 6. PRIHODNJE KOLO (8.5.): Asfjr - Villacher; Rivignano - Natisonia; Virtus - Bor Friulexport; Sagrado - Koimpex; Celinia - Paluzza; San Leonardo - Lucinico; Codroipo - Albatros. ŽENSKA C-l LIGA / PROTI CUS UDINE BREZ TE2AV DO ODLOČILNIH TOČK Rešen tudi Koimpex Demotivirane Videmčanke nudile malo odpora SlogaSice so proti Cus dosegle odločilni točki (KROMA) Koimpex - CUS Videm 3:0 (15:5,15:6,15:8) KOIMPEX: Brisco (2+4), Fabrizi (3+5), Gregor! (8+1), Mijot (0+0), Pertot (2+1), SosiC (2+0), Starc, Ukmar (6 + 12), Zotti (3+2). Zgrešeni servisi Koimpex 12, CUS 9, direktne točke na servisu Koimpex 8, CUS 7, točke na nasprotnikovih napakah Koimpex 19, CUS 10. Koimpex se je v soboto z zmago tudi matematično izognil igranju play outa in kolo pred koncem je torej jasno, da bo naša šesterka tudi v prihodnji sezoni igrala v državni Cl ligi. To pravico so si naša dekleta izborila prav na zadnji domači tekmi proti videmskemu CUS-u, katerega usoda je za dalj Časa zapečatena, saj bo moral po tem prvenstvu zopet med deželne ligaše. Edini motiv sobotne tekme je bil, da se slogašice prebijejo do zmage in s tem dokončno prosto zadihajo. In prav v tem duhu se je tekma tudi razvijala. Kljub psihološkemu pritisku zmagati za vsako ceno so naša dekleta takoj zaigrala odločno, koncentrirano, mogoče še s preveliko željo po zmagi. Videmčanke so se skušale upirati predvsem z glavnim orožjem, ki ga imajo, z ostrim servisom, kar pa ni bilo dovolj, da bi našo šesterko spravilo iz tira. Nasprotno, v vseh treh nizih si je ekipa znala nabrati že na začetku prednost predvsem z dobro udarno moCjo na mreži in točke, ki jih je uspel nabirati CUS, gre pripisati bolj napakam naših igralk kot pa njihovim sposobnostim. Lahko torej reCemo, da smo na Opčinah gledali tehnično nezanimivo tekmo, kjer je bila glavna zanimivost le končni rezultat. Vsekakor je gladka zmaga naših igralk ponovni dokaz, da so znale z veliko mero zrelosti vseskozi premagovati smolo, ki se jih je letos držala. Ne smemo pozabiti, da so se igralke med samim prvenstvom znale prilagajati na vrsto različnih začetnih postav, ki so bile posledica cele vrste odsotnosti zaradi bolezni in poškodb. Mlajša Slogina garnitura pa je z igro dokazala, da je tehnično krepko napredovala in izboljšala osnovo za bodoča prvenstva. Kazen (3:0) le prehuda Fontane - Bor Tombolini 3:0 (16:14,15:12,15:9) BOR TOMBOLINI: Maver (5+6), Nacinovi, Vodopivec (2+9), Benevol (0+1), Flego (1+1), Pitacco (2+1), Ažman (3+2), Guštini (5+4), Gregori (1+1), Grbec (0+0). Borovke so na gostovanju pri Trevisu, tako kot že pred nekaj tedni v Trentu proti Battistiju, vnovič doživele gladek poraz, ki pa ne odraža pravega poteka srečanja. Ekipa Fontane se, kot znano, še bori za napredovanje v B-2 ligo, Čeprav o svoji usodi ne more veC odločati sama. Da bi lahko osvojila končno drugo mesto, bi morala ekipa Marzola v zadnjem kolu izgubiti v Villi Vicentini, kar pa je malo verjetno. Po drugi strani so si borovke že v prejšnjem kolu zagotovile obstanek in so torej lahko stopile na igrišče povsem brez treme. Izkazalo pa se je, da je bilo to počutje dvorezno. Po eni strani so namreč plave res zaigrale sproščeno in učinkovito, po drugi pa so bile v ključnih trenutkih premalo odločne in željne uspeha. Čeprav kapetanka Nacinovijeva zaradi poškodbe tudi tokrat ni stopila na igrišče, Čokova pa se zaradi težav z zobmi sploh ni udeležila gostovanja, so plave začele zelo dobro. Sprejem je bil odličen, napad učinkovit, servis pa zelo oster. Borovke so povedle z 10:4, vodile pa so tudi z 12:6 in 13:12. Tedaj je Gu-stinijeva dosegla neposredno na servisu še 14. točko, žal pa je naslednji servis zgrešila, Fontane pa je dosegel Stri zaporedne točke in osvojil set. Drugi niz je bil zelo izenačen vse do rezuzltata 12:12, ko so gostiteljice spet »potegnile« in v nekaj akcijah dosegle odločilne tri tocke.V tretjem setu so borovke nekoliko popustile, blestele niso niti nasprotnice, tako da je bilo srečanje, po začetnem vodstvu Fontan s 5:1, izenačeno vse do rezultata 9:9, ko so gostiteljice spet nekoliko bolj pritisnile na plin. Plave so izbojevale veC menjav, do točke pa zaradi slabe igre v polju in v bloku niso mogle veC priti in poraz je bil neizbežen. MOŠKA D LIGA / ŠE ENO KOLO Soča upa v čudež Sobofnazmcga zaman? Rojalese - SoCa Sobema 0:3 (2:15, 5:15,6:15) SOCA SOBEMA: Klede (10+7), S. Cotič (7+6), L Cotič (2+6), Braini (5+1), Battisti (2+4), Tomšič (3+1), MuCiC, Pahor, Soban Muscau. Zgrešeni servisi: SoCa 7, Rojalese 9. Možnosti Sočanov, da dosežejo napredovanje v C-2 ligo, ki se jim je že lani za las izmuznilo, so se po sobotnem kolu izredno skrčile. V Fojdi je namreč Itely presenetljivo gladko odpravil drugouvrščeno Fagagno, tako da sedaj SoCa še vedno zaostaja za dve točki prav za ekipama iz Fojde in Fagagne. Obstajajo še teoretične možnosti, da v prihodnjem kolu SoCa dohiti Fagagno ali Faedis, tako da bo o tretjem mestu odločal količnik v setih. V tem primem ima SoCa rahlo prednost, saj ji je dovolj zmaga s 3:1, ne glede na rezultat ostalih dveh tekem. Do tu teorija. Kaj pa realne možnosti? »Objektivno nimamo možnosti, saj imamo v naslednjem kolu verjetno prav mi na sporedu najtežjo tekmo. Toda dokler nas matematika ne obsoja, moramo še upati v velika presenečenja. Vsekakor pa je za nas v naslednji tekmi imperativ zmaga,« nam je nekoliko demoraliziran povedal trener SoCe Stefan Cotič. SoCa igra namreč v naslednjem kolu proti Torriani, ki je v soboto zmagala in še potrebuje točki za obstanek v ligi. Itely iz Fojde igra v Gradežu, ki v tem prvenstvu nima veC posebnih ambicij, poleg tega pa je Itely v zadnjih kolih dokazal, da je v odlični formi, in bi bil zato njegov poraz pravi Čudež. Najlažjo nalogo pa bo imela v zadnjem kolu Fagagna, ki se bo doma srečala z ekipo Asfjr, ki je že nakaj kol obsojena na izpad. V soboto je Soča igrala odlično in odigrala verjetno najboljšo tekmo v drugem delu prvenstva. PetouvršCe-ni Rojalese je popolnoma nadigrala in ga odpravila v tri Četrt ure. Igralci so bili koncentrirani od začetka do konca in nasprotniku niso dovolili, da bi gradil igro. Zelo zanesljivi so bili v sprejemu, kjer se je odlikoval Igor Cotič, v napadu pa je bil posebno učinkovit Aleš Klede. Cela ekipa pa je zaigrala zagrizeno v obrambi. Res Skoda, da niso SoCani igrali tako skozi celo prvenstvo, saj bi jim tako napredovanje ne moglo uiti. ZENSKA C 2 LIGA Po petih zaporednih porazih Sokol Indules le okusil slast zmage Kmečka banka lahek plen vodilnega Sokolovke v bloku Kmečka banka - Gemona 0:3 (2:15, 11:15, 8:15) KMEČKA BANKA: Vi-doz (2+0), Bressan (0+4), Zavadlav (4+4), KrašCek (3+4), Tiberio (0+1), Vižintin (5 + 7), Braini, Manzo in Katrin Luvisut-ti. Kmečka banka je v soboto nastopila v okrnjeni postavi, saj se je na prejšnji tekmi poškodovala Barbara Luvisutti, ki bo verjetno odsotna tudi na prihodnji tekmi. Poleg tega pa je imela tudi Vižintinova lažje poškodovano roko. Proti pr-vouvršceni ekipi na lestvici je bil poraz vsekakor prickovan, toda igralkam lahko vseeno očitamo, da so v končnici sezone moCno popustile in da so na sobotni tekmi zaigrale nemotivirano in brez prave koncentracije. Samo tako si namreč lahko razlagamo podatek, da je Kmečka banka samo v prvem setu zgrešila devet servisov. V drugem setu, ki je bil najlepši in najbolj izenačen, so se igralke le zdramile in stalno bile v vodstvu. Pri Rezultatu 11:7 pa so gostje reagirale in izkoristile nekaj naivnih napak GoriCank. Tretji set je bil tudi še kar izenačen, toda servis GoriCank ni bil prodoren kot ponavadi. Kmečka banka je vsekakor igrala bolje kot v Tarcentu, toda v sprejemu so igralke tokrat popolnoma popustile. Sokol Indules - Benear 3:0 (15:5,15:2,15:6) SOKOL INDULES: Marucelli (5+2), T. Masten (3+3), Košuta (3+9), Lupine (3+0), DrasiC (2+1), Vižintin (0+1), L. Masten (15+8). Po petih zaporednih porazih je bil Sokol zopet uspešen. Nabrežinke so tokrat nastopile v okrnjeni postavi. Manjkale so namreč Pertotova, Bru-matova, Vidalijeva in Skerkova. Tako je moral trener Jerončič poslati na igrišče Jano DrasiC v neobičajni vlogi centra. Dra-siCeva pa je igrala zelo uspešno v bloku in sprejemu. Resnici na ljubo je bila sobotna tekma za sokolovke le formalnost. Tudi gostujoča ekipa je imela namreč nekaj težav in je v Nabrežino prišla le s šestimi igralkami. Po dolgem Času so gledalci videli odličen servis domačink (21 točk). Tu pa je izstopala Lara Masten, ki je samo s servisom dosaegla 11 točk. DrugaCe je bil trener Jerončič zadovoljen predvsem z izpeljavo protinapadov, saj so domačinke dobro izkoristile vse priložnosti. MOŠKA C-2 LIGA / DERBI NA ALTURI NI ZADOVOLJIL Po razburijivem četrtem setu so se gostje izognili tie breaku Olympia ni blestela, a je v San Vitu vseeno zmagala is. mg Sobotni derbi na Alturi v rokah slogašev (foto Ferrari/KROMA) Andrej Maver Bor - Sloga 1:3 (5:15, 10:15,15:3,13:15) BOR: Marega (5 + 9), Bresich (2+4), Koren (8+6), Coloni (0+1), Gombač (1 + 7), Ceresari (11+7), Furlanic (1+0), Ruttar (4+1), Pavlica (0+0), Caputi in Latin. SLOGA: Riolino (8+11), Kralj (6+6), Sgu-bin (0+5), Kerpan (5+1), Božic (1+5), Strajn (0+0) in JablanšCek (0+3). Trajanje setov: 13, 20, 16 in 31 minut. V soboto je bil na sporedu še zadnji letošnji slovenski derbi. Prav gotovo ne moremo napisati, da je bila tekma lepa in da je navdušila prisotne gledalce, nasprotno: tekma je bila na precej nizki tehnični ravni, na obeh straneh pa smo videli preveč napak za C-2 ligo. Zadovoljil je edino bil Četrti set, ki je bil izenačen in v končnici tudi razburljiv. V prvem setu je Sloga začela silovito in povsem onemogočila nasprotnika, ki pa je res igral slabo in naredil preveč napak. Slogaši so tako povedli z 9:1 in tudi v nadaljevanju niso imeli večjih težav. Bolj izenačen je bil začetek drugega seta (4:4). Kmalu pa so povedli domačini z 9:6, ki so izkoristili serijo napak slogašev (v celem setu deset zgrešenih servisov). Tedaj pa so gostje reagirali in z Božičem na servisu dosegli delni izid 7:0. Do konca seta pa so borovcem pustili le točko. V tretjem setu pa so gledalci videli preobrat. Slika iz prvega seta se je obrnila in tako so slogaši zaceli z neumnimi napakami, ki so jih borovci s pridom izkoristili. Po stanju 2:2 so namreč domačini z delnim izidom 13:1 povsem nadigrali slogaše, ki so odigrali verjetno najslabši set v tem prvenstvu. S tem uspehom so borovci vsekakor pridobili na samozavesti. GombaC je bil odličen v sprejemu in tako omogočil podajaCu FurlaniCu, da je uspešno delil žoge napadalcem, ki jim Slogin blok ni delal težav. Na drugi strani mreže pa je bil prav sprejem pomanjkljiv, v ključnih trenutkih pa je ekipo reševal Riolino z uspešnimi napadi. Bor je tako vodil skozi cel set, zadnjic pa je bil v vodstvu pri rezultatu 12:9. Nekaj napak je nato slo-gašem omogočilo, da so izenačili, v končnici pa so bili spretnejši. Po tekmi trenerja nista bila zadovoljna. Franko DrasiC je komentiral: »V prvem setu je Bor zgrešil toliko, da smo mislili, da bomo zmagali tudi brez igre. Tako smo zaceli servirati slabo, blok pa je bil katastrofalen. Bal sem se, saj bi po mojem mnenju v tie breaku potegnili krajši konec.« Luciano Seppi pa je dejal: »V tretjem setu smo končno videli nekaj lepše odbojke. Četrti set bi lahko zmagali, toda nekaj napak nam je bilo usodnih, kot se je letos zgodilo večkrat. Pohvaliti moram Mitjo Gombača za igro v sprejemu, pa tudi v napadu je malokrat zgrešil.« San Vito - Olympia CDR 1:3 (15:13, 10:15, 14:16, 2:15) OLYMPIA CDR: S. Terpin (9+19),' J. Terpin (5+2), A. Terpin (3+2), A. Vogrič (1+1), M. Vogrič (1+1), Komjanc (4+6), Devetak (2+1), Dornik (1+4), Petejan (9+14). Na začetku tekme so Goričani nekoliko podcenjevali nasprotnika, kar se je tudi poznalo na igrišču. V prvem setu so namreč domačini, ki so potrebovali točki za obstanek v ligi, takoj povedli (9:1). Gostje so nato reagirali in izenačili pri stanju 12:12, nakar so jim bili usodni dve naivni napaki. Medtem ko Olympia v drugem setu ni imela večjih težav, je bil tretji set še kar izenačen. San Vito je v končnici vidil že s 14:9. Tedaj so gostje reagirali, izničili nekaj set žog in osvojili set. Sele v Četrtem setu pa so gledalci videli na igrišCu pravo Olympio, ki je dokazala svojo očitno premoč in gladko zmagala. Sobotna tekma vsekakor ni bila lepa, in' gledalci so videli precej napak. Tudi Olympia ni igrala najbolje. Pomanjkljiva sta bila predvsem sprejem servisa in blok, na slabo igro Goričanov pa je vplival predvsem slab nasprotnik in majhna motivacija gostujočih odbojkarjev. D LIGA / ZENSKE Slovo od navijačev z zmago in porazom Koimpex - Danone Re-vignano 3:0 (15:13, 15:10, 15:7) KOIMPEX: Brišnik, Danijela in Suzana Ciocchi, Cebulec, Ferluga Fonda, Maja in Marbna Kosmina, Milic, Spacal. Skerk. Slogašice so se od svojih zvestih navijačev poslovile z zmago, obenem pa so tudi ohranile nepremaganost domačega igrišča v tej sezoni. Koimpex si je matematično napredovanje v C2 ligo zagotovil že pred dvema tednoma, vendar igralke niso zaspale na lovorikah in hočejo še zmagovati. Zdaj pa naskakujejo še končno prvo mesto, saj je Del Doge iz Codroipa v soboto izgubil in ga je Koimpex na lestvici dohitel. Bor Friulexport ASFJR 1:3 (10:15, 15:13, 5:15, 9:15) BOR FRIULEXPORT: Gruden (2+0), Stopper (5+2), Bezenšek (1+5), Zadnik (1+3), A. Faimann (4+8), Calligaris (7+3), T. Vidah (1+0), Foraus (3+2), Pemar-cich, M. Faimann, I. Vidah. V zadnji domači tekmi so borovke doživele pričakovan poraz, vendar pa so z igro in borbenostjo proti zelo solidnemu nasprotniku, ki se je do tega kola še boril za napredovanje, povsem zadovoljile. Lahko bi celo rekli, da najbrž obstanek ne bi bil vprašljiv, Ce bi skozi celotno prvenstvo pokazale vsaj približno tako igro. Toda po toCi zvoniti je prepozno, za drugo ekipo Bora pa ostaja še en cilj: prihodnji teden morajo namreč premagati tržaški Virtus in si s tem zagotoviti boljši izhodiščni položaj v primeru ponovnega vključevanja izpadlih ekip v D ligo. ŠPORT. KOŠARKA Ponedeljek, 3. maja 1993 B LIGA / ZADNJE, 30. KOLO PROMOCIJSKA LIGA / 26. KOLO LESTVICE Jadranovci končali ligo s tesnim porazom Igor Canciani Martin Pertot v boju pod koSema na tekmi proti Campliju (foto Ferrari / KROMA) Jadran TKB - Legno-flex Oderzo 69:70 (36:38) JADRAN TKB: Ober-dan 8 (6:6), Cuk 3 (1:3), Pregare 9 (5:7), Milic 2, Crisma, Rebula 4 (0:2), Pertot 4 (2:2), Merlin 20 (1:2), Räuber 15 (4:4), Smotlak 4, trener Drvarič. LEGNOFLEX ODERZO: Borsoi, Perin 18 (2:2), Zanatta 3 (1:2), Ca-dorin 11 (5:7), Fioretti 14 (7:9), Dal Canal 1 (1:2), Nobile 13 (3:4), Zampa, Cappellazzo 4 (2:2), Zec-chin 6 (0:3), trener Valerie. SODNIKA: Di Paolo (Sulmona) in Cellini (Chieti). PM: Jadran 19:26, Oderzo 21:29. ON: Jadran 26, Oderzo 24. PON: Zanatta (38), Mer-(in (40). TRI TOČKE: Nlerlin 1, Räuber 1; Perin 4, Fioretti 1. Jadran TKB - Oderzo Lahko rečemo, da je konec včerajšnjega zadnjega prvenstvenega srečanja košarkarjev Jadrana TKB proti Oderzu odrazil potek celotne sezone. Jadranovci so imeli možnost, da se od svoje Publike poslovijo z zmago, Čeprav bi bilo to le simboličnega pomena ravno v zadnjih 50 sekundah pa so nekako Popustili in nasprotniki so na osnovi izkušenosti m smole, ki se je jadra- novcev držala v zadnjih dveh napadih, zbrali nov par točk, ki jim bo morda tudi koristil glede na to, da se še vedno potegujejo za vstop v play-off. Ravno to naj bi bil motiv včerajšnjega srečanja. Nasproti sta si stali dve postavi, ki sta imeli popolnoma različni situaciji: na eni strani jadranovci, ki so že nazadovali v C ligo, na drugi strani pa Oderzo, ki je do včerajšnje tekme še lahko upal, da se kot Četrti vključi v boj za napredovanje v B-l ligo, Čeprav sta za isto mesto bila resnejša kandidata Montegranaro in Ancona. No, ravno potek srečanja pa ni dal slutiti, da je Oderzo ekipa, ki je tako visoko na lestvici. Nasprotno, zdelo se je, da je to tekma med nemotiviranima nasprotnikoma in košarkarji Oderza niso prav v ničemer izstopali in prav z ničemer niso pokazali, da jih od jadranovcev loči tolikšno število točk, saj so košarkarji trenerja Valerija doslej izbojevali kar 19 zmag, medtem ko so jih jadranovci v letošnji sezoni osvojili samo 7. V prvem polčasu so igralci delovali naravnost uspavalno in Odercani so bili v rahlo prednosti že od samega začetka. Nekaj delnih izidov: v 5. min. 8:6, v 10. min. 16:16, v 15. min. pa 24:29 za goste, ki so jih potem jadranovci tik pred iztekom prvega dela, ujeli. Podobna scena se je ponovila v začetku drugega polčasa. Jadranovci so zmedeno izvedli prve napade, gostje so jim ušli, zabeležili delni izid 12:3, tako da je bil v peti minuti izid že 52:41 za gostujočo postavo. Odtlej pa so jadranovci prešli iz osebne na kombinirano obrambo (trije v coni, in dva igralca v moz-moža postavitvi in omejili napadalne sposobnosti kapetana gostov Perina, ki je dotlej metal trojke 4:5 in bil v bistvu tisti, ki je svojo ekipo nekako popeljal v višjo prednost. S tovrstno obrambno postavitvijo so jadranovci postopoma nadoknadili zamujeno (v 10’ dp. 51:57, v 15’ dp. pa celo prešli v prednost (61:60). Od tu do konca se je potem bila živčna tekma za zmago in jadranovci so, po našem mnenju, že imeli točki v žepu, nakar je ravno v zadnjih 40 sekundah zgodilo to, kar smo navedli v uvodu in tako so gostje pospravili nov par točk, ki pa jim zaradi zmage Montegra-nara ne pomenijo vec nie. Za jadranovce sedaj prihaja obdobje programiranja in planiranja nove sezone in obračunov. Trener Drvarič bo že danes v Ljubljani, kjer bo zaCel s pripravami s slovensko reprezentanco. Za zaključek prijetna igra cicibonašev Cicibana Plasteredili-zia - Scoglietto 81:66 (34:31) CICIBONA: Kovačič 2 (1:1 za 2, - za 3, - pm); Simonič 11 (5:5, 0:2, -), Jogan 14 (1:5, 1:5, 9:12); I. Bajc 20 (9:11, -, 2:2); Cupin 30 (9:11, 2:2, 6:7); Semen 4 (2:6, 0:1, -); Jankovič; Furlan (0:1 za 2); trener Mari. Met za 2: 27/40 (67%); met za 3: 3/10 (30%); pm: 18/22 (81%). SON: 25. PON: Kovačič (38). 3T: Cupin 2, Jogan 1. Z zanesljivo zmago proti Scogliettu so cici-bonaši končali letošnje prvenstvo na Četrtem mestu. Marijevi fantje so bili v uvodnem delu tekme dokaj netočni pri metu in tako dopustili gostom, da so nemoteno povedli za 6 točk (3:9 v 3’). V nadaljnjih minutah so naši izboljšali obrambo, saj so zelo dobro zaustavljali napade Scoglietta in s hitrimi protinapadi Cu-pina najprej izenačili, zatem pa zanesljivo povedli (29:19 v 16’). Cici-bonaši so bili pomanjkljivi le pri »nabiranju« osebnih napak, ki pa si jih je »nerodni»tržaški sodnik (Giust) kar izmišljeval in s tem vzbujal začudenje in smeh gledalcev. V hipu so tako vsi trije visoki igralci Cicibone imeli po tri osebne napake, s prostimi meti pa so A.Cupin in R.Simonič se nasprotniki približali na -3. V drugem delu je izenačenost trajala le prvih pet minut, zatem pa sta se razigrala Iztok Bajc in Andrej Cupin (skupno 20:24 pri metu in 8:9 pri pm), pod košema pa sta bila Semen in Furlan zelo zanesljiva in gostje so bili povsem nemočni. Razlika je postopoma naraščala, v 30. minuti pa je bilo že +22 v korist naših in v zadnjem delu tekme je bilo le še Časa za košarkarsko zabavo.(VJ) D LIGA / PREDZADNJE KOLO Popoln potom obeh naših predstavnikov (45 in -18) Bor doživel najhujši poraz zadnjih let tudi Kontovelci slabo Vanja Jogan Bor Radenska - Don Bosco 63:108 (26:52) BOR: Simonič 4 (2:6 Za 2, 0:3 za 3, - pm); Bajc 7 (2:7, 1:2, -); PerCiC 2 Debeljuh 10 (2:3, 2:4, -); Persi 7 (3:7, O-T 1:2); Barini 8 (1:10, -1 6:6); Smotlak 8 (1:3, 6;2, 6:6); Carbonara 7 (1:3, 0:4, 5:6); Monticolo 6 (4:9, -, -); Grbec 2 (0:1, '* 2:4); trener Sancin. Met za 2: 17/51 (33%); “iet za 3: 3:16 (18%); Pm: 20/24 (83%). SON: 29. PON: Barini (40). 3T: Debeljuh 2, Bajc 1. DON BOSCO: Gaio 13 (3:4), Olivo 9 (0:1), Vlac-m 6 (6:10), Furlan 20 (14:16), Collarini 14 (2:2), Bisca 14 (2:4), Ba-bic 8, Just 18 (3:4), Fortunah 6 (2:2), Guzic; treuer Garano. pM: 32:43 (74%). SON: 21. 3T: Babic 2, Olivo 1, Just 1. Sami igralci Don Bo-in mnogi opazovalci, m sledijo D ligi, so misli-h. da bo srečanje z Borom ena najtežjih ovir po Poti do C lige in so se zato skrbno in do zadnjega trenutka pripravljali na dvoboj (celo dodatni tre-uing v soboto popoldne). Ze po 5. minutah tekme Pa je bilo na dlani, da bo Don Bosco visoko zma-8al, saj so bili borovci Povsem nezbrani in niso oili niti za trenutek enakovreden tekmec za motivirane in zagrizene uasprotnike. Borovci so se sicer borili in tudi v uapadu so skušali na vse uacine premagovati izredno zagrizeno in učinkovito obrambo, vse Pa je bilo zaman, saj so Robi Smotlak v prodoru proti košu Don Bosca (foto Križmančič / KROMA) se belozeleni dobesedno »skregali« s košem, kar jasno pričajo izredno skromni odstotki pri metu iz igre (skupno pod 30%). Garanovi fantje pa so nemoteno polnili Borov kos in razlika se je neprestano višala, neverjetno pa je, da so vsi Sancinov! fantje tokrat docela popustili. Kontovel - Virtus Friuli 87:105 (40:48) KONTOVEL: E. Ban 2, S. Culic 22 (3:6), D. Culic 5 (1:3), Sterni 12 (0:2), Grilanc 12 (0:1), Civardi 13 (1:6), Hmeljak, A. Daneu 12, V. Daneu 6 (1:2), Turk 3 (1:1), trener M. Ban. PM: 7:21. PON: Civardi (38). TRI TOČKE: V. Daneu 1, S. Culic 1. 2e od samega začetka je bilo jasno, da bodo naši košarkarji, ki so na- stopili v okrnjeni postavi (brez Kralja, Pauline in Sosiča) le s težavo uspeli zmagati, saj so stopili na igrišče skoraj predani v usodo: brez potrebne samozavesti in odločnosti. Gostje so si tako že v uvodnih minutah priigrali rahlo prednost, ki je v 12. minuti znaSala 10 točk razlike (40:30) in so zato vodstvo v glavnem ohranili do konca polčasa. Tudi v nadaljevanju se slika na igrišču v glavnem ni spremenila. Nasprotno: gostje so Se pojaCali tempo igre in z dobro skupinsko igro so tudi povečali svojo prednost, tako da njihova zmaga ni bila vec vprašljiva. Od posamzenikov bi pri Kontovelu za dobro igro tokrat pohvalili Ste-falna Culica in Aljošo Da- Porazni odstotki borovcev (15%) Š.Gulič prepozno ujel staro formo PROST DAN? Pričakovali smo reakcijo Kontovela, ki je imel Se nekaj teoretskih možnosh, da bi prehitel vsaj Staranzano, ter velik odpor Bora na prestižnem derbiju z Don Boscom. Niti najveCji pesimisti niso mogli pričakovati tako negativnega razpleta, saj so tako eni kot drugi odločili, da se za 1. maj enostavno ne igra... TAKO PA NE GRE: Lahko bi celo sklepali, da je ta rubrika zelo zaželjena, saj bi lahko enostavno prepisali seznama obeh ekip (izjem skoraj ni). Vsaj po Številkah sodec pa so si omembo prislužili David Barini, Gianfranco Carbonara in Mamo Simonič, ki so najbrž igrali z žogo sirso od obroča (skupen met 4:26 -15%). STARI MAČEK: Med redkimi, ki so dobro opravili svojo nalogo, je bil Stefan Culic, ki iz tekme v tekmo prihaja v najboljšo formo. Skoda, da je prvenstva že konec... O’NEAL, HOW ARE YOU? Tako se bo najbrž Robi Smotlak predstavil zvezdi ekipe Orlando Magic, saj bo Borov kapetan med tednom odpotoval na daljSe počitnice v ZDA, stanoval pa bo v mestecu blizu Orlanda. Kaj pa ce bo Bor dobil kako zanimivo ponudbo? TOP SCORERS: Kolo pred koncem ima Igor Civardi 38 točk naskoka nad Ivom Grilancem (478 in 440). Sledita Robi Smotlak (401) in Gianfranco Carbonara (309). - BLOCK NOTES / PROMOCIJSKO PRVENSTVO h Barcolana gor, Libertas dol V zadnjem kolu sta se razigrala Andrej Cupin in Iztok Bajc KONEC RAZPLETOV: V Promocijski ligi je Barcolana zasluženo napredovala v D ligo, izpadla pa sta Breg in Libertas (slabši obračun v skupnem seštevku štirih ekip s 16 točkami). Cicibona je s tremi zaporednimi zmagami osvojila 4. mesto, Sokol pa šesto. ALL STARS IN... V soboto bo v Dolinski telovadnici na sporedu zabavna tekma All Starš promocijskega prvenstva, kjer se bodo na tekmi Vzhod -Zahod pomerili najboljši posamezniki letošnjega prvenstva (vsak trener je zbral najboljšo postavo). Program veCe-ra predvideva tudi tekmovanje v metu 'treh točk (moški in ženske) ter v spektakularnem zabijanju na kos. Nagrajevanja in veselica pod geslom »Festa del basket«, namenjeno tudi vsem košarkarskim privržencem in simpati- zerjem, bo v diskoteki La Cappanina, ki je tudi pokrovitelj te manifestacije. Med tekmovalci in izbranimi igralci so tudi nekateri predstavniki naših ekip. MATCHWINNER: Zanimivo je, da je Andrej Cupin pričel letošnje prvenstvo s 30 točkami (proti Libertasu), končal pa je spet s 30 točkami proti Scogliettu. Ce bi mu uspelo igrati s takim učinkom (9:11 za 2, 2:2 za 3, 6:7 v pm in se nekaj skokov ter ukradenih žog) v teku cele sezone, bi Cicibona lahko zbrala celo nekaj veC točk od Barcolane. NAD PRIČAKOVANJEM: Na zadnji tekmi je Iztok Bajc dosegel »season high« z 20 točkami (9:11 pri metu) in tako spet dokazal, da spada med tiste posameznike, ki so v letošnjem prvenstvu najbolj ugodno presenetili. Komu bo »izmaknil« stolček v naslednji sezoni? 1. DIVIZIJA Prosečani popustili v 2. delu Poletovci izgubili s točko razlike Agip - Prosek 78:46 (30:22) PROSEK: Ban 12, Pertot 5, Gregori 10, Rupel, Bogateč 6 (1:4), A. Emili 5 (1:4), Gruden 4 (0:1), L. Emili 4 (4:4). TRI TOČKE: Ban 2, Bogateč 1, Pertot 1. Tekma se je začela zelo uspesno za ProseCane, ki so povedli kar z 9:2. Gostitelji pa so si kaj kmalu opomogli in z delno razliko 15:0 prešli v vodstvo (17:9), ki ga niso vec izpustih. Prosečani pa so se v prvem polčasu Se nekako upirali domačinom, v drugem delu pa so povsem popustih in ekipa Agipa je svoje vodstvo skokovito večala. Nasi košarkarji so v tem delu slabo igrali tako v napadu (metali so z neizdelanih pozicij) kot v obrambi.Tokrat je zadovoljil le Dean Bogateč, ki se je požrtvovalno boril za vsako žogo. Polet - Viale Šport 79:80 (54:44) MLADINSKA PRVENSTVA Naraščajniki: Don Bosco - Bor Radenska 45:120 (16:66); Ferroviario -Sokol 68:63 (34:38). DEČKI: Don Bosco B - Polet Zidarič 126:73 (56:40). PROPAGANDA: Inter-muggia - Jadran 101:93 (42:34, 83:83); Servolana -Kontovel 102:66 (54:31). Pred dnevi se je uspešno informatiziral IGOR CIVARDI Svojemu izvrstnemu košarkarju Čestitajo vsi Kontovelci ELITNA B LIGA IZIDI 30. KOLA Brescia - Sarvin 59:73 C. Rurali - Fracasso 92:71 Gewiss - Ciemme 100:83 G. Carnia - Sfa 79:67 Ilva - Leonardo 67:80 Popolare - Elledi 98:80 Sidis - Serapide 110:102 Victors - Biesse 96:76 KONČNI VRSTNI RED: Fracasso Vi 44, Goccia di Carnia in Elledi 36, Popolare Rg, Gewiss Bg, Leonardo in Gasse Rurali 34, Ciemme Go in Serapide 32, Sidis Psg 30, Sfa Montichiari in Victors 28, Sarvin Ca 26, Brescia 20, Biesse Ps 18, Ilva Piombino 14. BLIGA IZIDI 30. KOLA Sant’Elpidio - Argenta 83:67 Ozzano - Faenza 101:55 Ravenna - Montecchio 84:69 Montegranaro - San Marino 96:68 Cento - Campli 86:79 San Dona - Mestrina 85:93 Jadran Tkb - Oderzo 69:70 Ancona - Pordenone 102:84 KONČNI VRSTNI RED: Faenza 48, Cento 46, Ravenna 44, Montegranaro, Ancona in Oderzo 38, Ozzano 34, Montecchio 32, Campli 30, Argenta 26, San Dona in Sant’Elpidio 24, Mestrina 22, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 8. D LIGA IZIDI 29. KOLA Intermuggia - Arte Go 80:77 San Daniele - Jesolo 120:70 Staranzano - Martignacco 70:86 Udinese B. - Porcia 81:89 Kontovel - Virtus Ud 87:105 Portogruaro - Limena 96:76 Conegliano - Sgt 90:79 Bor Radenska - Don Bosco 63:108 VRSTNI RED: Don Bosco 50, Portogruaro in San Daniele 48, Martignacco 44, Conegliano 42, Intermuggia 30, Virtus Ud 28, Bor Radenska in Porcia 26, Sgt in Limena 22, Arte 20, Staranzano 18, Kontovel 16, Udinese 14, Jesolo 10. PRIHODNJE KOLO (8. in 9.5.): Don Bosco -Kontovel (v sob. 8.5. ob 20.30); Sgt - San Daniele; Jesolo - Udinese B.; Martignacco - Portogruaro; Staranzano - Conegliano; Arte Go - Bor Radenska (v sob. 8.5. ob 18.30); Virtus Ud - Limena; Porcia - Intermuggia. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 26. KOLA Santos - Libertas 110:78 Cicibona Piaster - Scoglietto 81:66 Breg - Sokol Warm 71:78 Ferroviario - St. Azzurra 101:85 Cus Ts - Fincantieri 75:78 Inter 1904 - Barcolana Lega Nazionale - Fiamma B. 69:85 KONČNI VRSTNI RED: Barcolana 44*, Ferroviario 42, Santos 36, Cicibona Plasteredilizia 34, Fincantieri 32, Sokol Warm 26, Cus Ts 25, Inter 1904 24*, St. Azzurra 22, Scoglietto, Lega Nazionale, Fiamma in Libertas 16, Breg 12. Obvestila SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse dane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega Športa. TeCaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barkovljah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). TPK SIRENA ŠPORTNI RIBOLOV organizira tečaj za najmlajse od 28. junija do 9. julija. Informacije na sedežu društva od 17. do 20. ure. Tel. 422696. SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Cerovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju, ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsednika in tajnika; 3. predsedniško poročilo; 4. tajniško poročilo; 5. blagajniško poročilo; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. razrešnica; 8. pozdravi gostov; 9. razprava; 11. izvolitev izvršnega in nadzornega odbora. ŠPORTNO ZDRUŽENJE JADRAN obvešCa, da bo v petek, 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. ŠPORT, NOGOMET Ponedeljek, 3. maja 1993 LESTVICE PROMOCIJSKA LIGA / 29 KOLO 1. AMATERSKA LIGA / DVA PORAZA ELITNA AMATERSKA LIGA IZIDI 29. KOLA San Daniele - San Giovanni 1:0 Gemonese - San Sergio 0:0 Monfalcone - San Marco 1:1 Cussignacco - Ronchi 1:1 San Canzian - Pro Gorizia 1:0 Serenissima - Porcia 1:2 Gradese - Tamai 1:1 Sacilese - Fontanafredda 1:1 VRSTNI RED: Pro Gorizia 48, Tamai 42, Ronchi 38, Fontanafredda, Gradese in Porcia 34, Gemonese 31, Sacilese 30, San Daniele in Cussignacco 28, San Marco 25, San Canzian 22, San Giovanni 19, Monfalcone 15, Serenissima 10. ZADNJE KOLO (9.5.): Tamai - Sacilese; Porcia -Gradese; Pro Gorizia - Serenissima; Ronchi -San Canzian; San Marco - Cussignacco; San Sergio - Monfalcone; San Giovanni - Gemonese; Fontanfredda - San Daniele. PROMOCIJSKA LIGA IZIDI 29. KOLA Valnatisone - Fortitudo 0:0 Primorje - Gonars 2:0 Lucinico - Pro Fiumicello 0:0 Ruda - San Luigi 0:1 Flumignano - Varmo 1:1 Costalunga - Juventma 0:2 Aquileia - Union 2:0 Cormonese - Trivignano 1:1 VRSTNI RED: San Luigi in Aquileia 42, Juven-tina in Cormonese 31, Trivignano, Pro Fiumicello, Lucinico in Fortitudo 29, Ruda in Flumignano 28, Primorje 27, Gonars 26, Union in Valnatisone 25, Costalunga 24, Varmo 19. ZADNJE KOLO (9.5.): Union - Cormonese; Ju-ventina - Aquileia; Varmo - Costalunga; San Luigi - Flumignano; Fiumicello - Ruda; Gonars -Lucinico; Fortitudo - Primorje; Trivignano - Valnatisone. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 29. KOLA Staranzano - Pro Romans 0:1 Opicina - Ponziana 0:0 Mossa - Portuale 0:0 Cividalese - Zarja 2:0 Piedimonte - Isonzo 1:3 Turriaco - Vesna 3:1 Edile - Villanova 3:1 Torreanese - San Marco 0:1 VRSTNI RED: Ponziana 42, Staranzano 38, Vesna 37, Mossa 36, Zarja 32, Edile 31, Opicina 30, Turriaco 29, Torreanese in Pro Romans 26, Isonzo 25, Portuale in San Marco 24, Villanova in Cividalese 23, Piedimonte 18. ZADNJE KOLO (9.5.): Villanova - Torreanese; Vesna - Edile; Isonzo - Turriaco; Zarja - Piedimonte; Portuale - Cividalese; Ponziana - Mossa; Pro Romans - Opicina; Sistiana - Staranzano. 2. AMATERSKA LIGA SKUPINA D IZIDI 29. KOLA Santamaria - Castionese 1:1 Junior - Morsano 2:1 Romans - Talmassons 1:0 Ronchis - Camino 1:0 Lestizza - Bertiolo 3:4 Primorec - Zaule 0:2 Lavarianese - Mereto 2:0 Kras - Zompicchia 3:1 VRSTNI RED: Lavarianese 38, Zaule 37, Santamaria 36, Bertiolo 35, Mereto 34, Kras 33, Junior 31, Castionese 30, Romana 29, Primorec in Talmassons 28, Morsano 23, Ronchis 22, Camino in Lestizza 21, Zompicchia 18. ZADNJE KOLO (9.5.): Don Bosco - Kras; Zaule -Lavarianese; Bertiolo - Primorec; Camino - Lestizza; Talmassons - Ronchis; Morsano - Romans; Castionese - Aurisina; Zompicchia - Santamaria. SKUPINA F IZIDI 29. KOLA Poggio - Capriva 4:2 Audax - Pieris 1:1 Pro Farra - Villesse 1:1 Breg - Moraro 2:1 Fossalon - Fogliano 2:1 Medea - Roianese 3:1 Muggesana - Domio 1:0 Fincantieri - Sovodnje 2:0 VRSTNI RED: Fincantieri 45, Muggesana 44, Fogliano in Domio 34, Fossalon in Moraro 31, Pro Farra, Medea in Capriva 30, Sovodnje 27, Roianese 26, Breg 25, Villesse in Poggio 24, Audax 17, Pieris 12. ZADNJE KOLO (9.5.): Domio - Fincantieri; Roianese - Muggesana; Fogliano - Medea; Moraro -Fossalon; Villesse - Breg; Pieris - Pro Farra; Capriva - Audax; Sovodnje - Poggio. 3. AMATERSKA UGA IZIDI 25. KOLA Cus - Fincantieri 2:1 Gaja - Cgs 3:0 Don Bosco - Romana 1:3 Montebello - Lelio 7:1 San Nazario - Stock 0:1 San Vito - Union 2:0 Mladost - Grado 1:0 VRSTNI RED: Cus 39, Gaja 38, Romana 37, San Vito 34, Mladost 33, Fincantieri 31, Montebello 26, Stock 24, Cgs in Grado 22, Lelio 16, San Nazario 15, Don Bosco 7, Union 6. ZADNJE KOLO: Lelio Team - Romana, San Nazario - CGS, Union - Fincantieri, Grado - CUS, San Vito - Gaja, Stock - Don Bosco, Mladost -Montebello. Veselje v taboru Primorja: samo še korak do rešitve Štandreška Juventino brez težav proti sicer skromni Costalungi Edvin Bevk Černigoj, Gandin in Braida na včerajšnji tekmi s Costalungo (f. Ferrari/KROMA) Primorje - Gonars 2:0 (1:0) STRELCA: Stoka v 34’, Krevatin v 89’. PRIMORJE: Babich, Luxa, Trampuž, Stoka, Tul, Savarin, Štolfa, Mi-claucich, Podrecca, Krevatin, Antoni. Po včerajšnjem uspehu so ProseCani le korak od obstanka v ligi. Tudi tokrat pa so potrdili nihanja, ki jih kažejo od tekme do tekme: po dokaj bledem nastopu proti Valnatiso-neju so namreč zlahka zmagali, a točki so si zagotovili šele proti koncu, potem ko so zapravili kar 5 stoodstotnih priložnosti (v 9. in 10. minuti je vratar gostov uspešno odbil strela Štolfe in Miclaucicha iz odličnih položajev, v 23. minuti je Antoni prestregel žogo branilca in podal na sredino, kjer je Miclau-cich sam pred vratarjem zaključil prešibko, 28. minuti je Antoni z močnim strelom s 25 metrov zadel prečko). Prvi zadetek je tako padel v 34. minuti, ko je Stoka z udarcem z glavo preusmeril v mrežo kot Michalucicha. V drugem polčasu so ProseCani obdržali pobudo in stvarili so še nekaj dobrih priložnosti, predvsem z Antonijem. V 63. minuti smo zabeležili edini prodor gostov proti vratom Babicha, ki je spretno posegel. V 89. minuti je Krevatin pretekel kar polovico igrišča in ugnal še vratarja. Po tekmi je trener Bi-dussi povedal: »Ustvarili smo pet, šest stoodstotnih priložnosti, v obrambi pa nismo nikoli resno tvegali. 2e to lahko kaže na potek tekme. Ob tem lahko reCem, da so fantje bili zbrani in prepričani v zmago. Le v prvem delu 2. polčasa smo pobudo prepustili nasprotniku, a smo tudi v teh trenutkih s protinapadom večkrat spravili v težave dokaj počasne branilce gostov. V nedeljo v Miljah nam zadošča le točka, Ce pa nočemo tvegati, bomo morali spet igrati zelo koncentrirano.« (S.M.) Costalunga - Juventina 0:2 (0:1) STRELCA: Tabaj v 21’ in Gandin v 57’. JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Travagin, Tre-visan. Pizzi, Kavs, Černigoj, Gandin (v 81’ Brumat-ti), Tabaj, Cecotti (v 70’ Andaloro), Braida. COSTALUNGA: Bilo-slavo, Persico, Grimaldi, Pelaschier, Gandolfo, Fra-tepietro, Giacomin ( v d.p. Taino), Bellotto (v 30’ Bai-ci), Bagatin, Olivieri, Koren. IZKLJUČEN: Gandolfo v 83’. Z enim zadetkom v vsakem polčasu so Stan-drežci odpravili skromno Costalungo: igrali so zelo dobro predvsem v obrambi, kjer je bil Trevisan vedno na mestu, medtem ko je moral vratar Pascolat le v prvem polčasu dvakrat poseči. V napadu pa je bil Cecotti večkrat osamljen, tako da ni mogel izkoristiti podaj soigralcev. Omeniti je treba tudi neutrudljivega Ta-baja. Na začetku je bila igra hitra, a brez jasnih idej, pobudo pa so imeli gostje, ki so v 21. minuti tudi povedli: Pizzi je z leve podal v sredino kazenskega pro- stora, kjer je Tabaj žogo preusmeril v mrežo. Domačini so skušali reagirati in dvakrat zaposlili Pasco-lata. Standrežci so izpeljali nekaj protinapadov, a večjih priložnosti ni bilo. Le pet minut pred koncem je Trevisan z močnim prostim strelom resno zaposlil nasprotnikovega vratarja. Drugi zadetek je padel v začetku 2. polčasa: po dolgi podaji v kazenski prostor se je Gandin znašel sam pred vratarjem in ga z natančnim strelom premagal. Zadetek je domačine potrl, igra se je odvijala pretežno na sredini, toda gostje bi lahko v protinapadu s Cecottijem in Černigojem dosegli še veC zadetkov. Par minut pred koncem je sodnik zaradi reakcije izključil domačega branilca (nasprotniku je prisolil klofuto), tako da je bilo tekme konec. Trener Juventine Luciano Mauri je bil ob koncu srečanja zelo vesel: »Igrali smo zelo dobro, umirjeno in nismo imeli večjih težav. To je že druga zaporedna zmaga v gosteh in pozna se, da fantje telesno nimajo težav. Pohvalil bi vso ekipo, predvsem pa Černigoja, ki je igral res dobro«. Za Križane še ni vse izgubljeno Cividalese - Zarja 2:0 (0:0) ZARJA: Milani, Donaggio, Egon Fonda, Štrukelj, Kalc, Marassi, Tognetti, Damjan Fonda, Gregorič, Antonie, De Micheli. O tem, kar so Bazovci pokazali na včerajšnji tekmi, ni kaj dosti povedati. Enajst igralcev je igralo vsak zase, brez najmanjše povezave, tako da razlika dveh golov ne prikazuje pravega razvoja dogodkov na terenu, saj bi morala biti razlika v korist domačinov še višja. Domačini, ki se borijo proti izpadu iz lige, so namreč povsem nadigrali Zarjo, ki si je zapravila precej ugleda tudi pri lastnih navijačih. Potem ko se je prvi polčas končal brez golov, pa je bilo v drugem delu videti na igrišču samo domaCo ekipo. 2e na začetku drugega polčasa so Bazovci v začetnih minutah na prelahek način prejeli dva gola, nato pa bi si v nadaljevanju zaslužili vsaj še dva, vendar so bili domači napadalci nehote prizanesljivi in jih »rešili« pred pravo katastrofo. (BIG) Turriaco - Vesna 3:1 (0:1) Strelec: Sigur (Vesna). VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Naldi, Castello (Candotti), Leonardi, Kostnapfel (Bertoli), Nonis, Sigur. Po prvem polčasu je vse kazalo na zanesljivo zmago Križanov, ki so igrali dobro, posledica tega pa je bilo tudi vodstvo po prvih 45 minutah. Vesna je imela v tem delu igre popolno terensko premoč in bi lahko v številnih primerih povišala prednost, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Gostje bi skoraj povedli že takoj po začetnem sodnikovem žvižgu, saj je Naldi takoj v prvi minuti poskusil s strelom iz velike razdalje in zadel tudi vratnico. Toda na gol ni bilo treba dolgo Čakati. Strelec je bil Sigur, ofenziva Križanov pa se je tudi po vodstvu nadaljevala. Najbližje golu je bil Kostnapfel, kipa ni imel sreCe, saj je njegov zaključek domači branilec rešil na gol Črti. V drugem polčasu pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. Domačini so takoj izenačili, nato pa v protinapadu še dvakrat zatresli mrežo vratarja Vesne Zema-neka. Gostje so sicer poskušali spreobrniti rezultat, vendar brez uspeha. Kljub porazu pa Križani še niso izgubili vseh možnosti za prestop v višjo ligo, saj je tudi direktni konkurent Staranzano izgubil na domačih tleh, Čeprav je treba priznati, da je tokrat Vesna zamudila izredno priložnost, da bi ujela stik z vrhom lestvice in si precej povečala možnosti za napredovanje. S.K. 2. AMATERSKA LIGA / 29 KOLO 3. AMATERSKA LIGA / PREDZADNJE KOLO Breg doma spet neustavljiv Krasu zadostoval en polčas Pri okrnjenem Primorcu se je tokrat izkazal vratar Savarin Gaja: požrtvovalnost in velika zagrizenost Mladost: priložnosti, a tudi velika netočnost Ravel Gombač (Gaja v temni majici) v akciji (KROMA) Fincantieri - Sovodnje 2:0 (2:0) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin, Zotti, Hmeljak, Devetak, Sambo, D. Vižintin, Tomšič, Fajt, Acconcia Sovodnje niso na klopi imele enega samega rezervnega igralca, a Ce k temu dodamo, da je Fincan-tieri prvi na lestvici, in da Sovodenjci nimajo veC posebnih ambicij, je slika dokaj jasna. Vsekakor so se gostje v prvem polčasu dobro držali, niso igrali zaprto. Potem ko je Fincantieri že po 10 minutah povedel, so se trudili, da bi izenačili. Prav po eni od napadalnih akcij pa so domači prišli do drugega zadetka. Velja omeniti, da je Fajt dvakrat prodrl po krilu in podal v sredino, a napadalci niso bili posebno razpoloženi. V nadaljevanju so Sovodenjci pritisnili, večkrat so bili v napadu, a posebnih priložnosti niso imeli (velja le omeniti Zottijev strel), domači pa so se nekoliko zaprli in zasluženo zmagali. Morda bi se končalo drugače, Ce bi sovodenjska postava od vsega začetka igrala za točko. Breg - Moraro 2:1 (1:0) STRELCI: Pečar v 20’, Švab v 70’ in Diviacchi v 77’ (11-metrovka). BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Paoletti, Diminich, Prašel, Mauri, Švab, Albertini, Olenik (v 84’ Amoro-so), Huez (v 82’ Buzzi). Brežani so dosegli že tretjo zaporedno zmago na domačih tleh. Tokrat pa so se pošteno namučili, pred-no so odpravili trdoživi Moraro, ki je prišel v Doli- no z namenom, da iztrži vsaj točko. V 1. polčasu so imeli pobudo domačini, ki so dosegli lep zadetek s Pečarjem in imeli še vrsto priložnosti s Švabom in Huezom. V drugem polčasu so gostje zaigrali nekoliko bolje, a Brežani so s Švabom le podvojili. Gostje so sicer reagirali in potisnili domačine na njihovo polovico igrišča. Sodnik je v 77. minuti dosodil enajstmetrovko v korist Morara zaradi prekrška vratarja Gregorija nad nasprotnikovim napadalcem. Gostujoči napadalec je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Končne minute so bile precej razburljive, a na srečo so Brežani prednost obdržali. Primorec - Zaule 0:2 (0:0) STRELCA: Valzano v 75’ (11-metrovka), Leban v 88’ PRIMOREC: Savarin, Mule, Ferluga, Finessi, Peres (v 82’ Igor Milkovič), Frasson, Gargiuolo, Per-tan, Bulich, Giuressi, Benet (na klopi Buranello, Valter Milkovič, Basiaco) RDEČI KARTON: Gargiuolo in Finessi (zaradi ugovarjanja) Zaule so od vsega začetka silovito pritisnile, a okrnjeni Primorec je vse svoje upe stavil na protinapad (bil je brez poškodovanih Smilovicha, Apuzza in Srebrnicha, a Bulich in Benet nista še v pravi formi: Bulich ni igral celih šest mesecev, potem ko si je zlomil prst na nogi, Benet pa se je pred tednom dni udaril v koleno). Izkazal se je zlasti vratar Savarin, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov, tako da se je prvi polčas končal brez gola. Drugi del tekme je bil dosti bolj živahen: gostje so v 60. minuti z napadalcem Zubinom iz zelo ugodnega položaja zadele drog, takoj zatem je Benet prišel sam pred vratarja, ga preigral, vendar je neverjetno streljal nad prečko. Sedem minut kasneje je sodnik po gneči v domačem kazenskem prostoru pravilno dosodil najstrožjo kazen, žal pa so Trebencem popustili živci in tako je Finessi moral predčasno v slačilnico, kmalu mu je sledil še Gargiuolo. Tekma je bila dejansko končana, Lebanov gol je samo zapečatil končni izid. (Andrej) Kras - Zompicchia 3:1 (3:0) STRELCI ZA KRAS: Rotta v 2’, Lacalamita v 25’ in Spazapan v 35’. KRAS: Martellani, Fad-da, Massai, Vitrani (v 68’ C. Procentese), Castro, Božic, Pitacco (v 50’ Nor-bedo), Lacalamita, Rotta; Spazapan, Drioli. Krašovci so proti Zom-picchii »igrali»le en polčas, v katerem so dosegli kar tri zadetke, v nadaljevanju pa so vidno popustili, tako da so gostje v zaključnih minutah dosegli Častni zadetek. Domačini so povedli že v 2. minuti s Čudovitim zadetkom Rotte. Krašovci so zlahka prebijali obrambni zid gostov in tudi podvojili z La-calamito. Tretji zadetek je padel po lepi skupinski akciji z zaključnim strelom Spazapana. V drugem polčasu pa so varovanci trenerja Colavecchia pobudo prepustili nasprotniku, ki pa ni ustvaril večjih priložnosti: zaostanek je znižal v protinapadu šele pet minut pred koncem srečanja. Gaja - CGS 3:0 (1:0) GAJA: Baxa, Capolino, Magala, Gabrielli, Bilo-slavo, Krajevich, Vengust, Andrej Majcen, Giursi (v 70’ Subelli 7), Ghiotto, Gombač (na klopi Alex Majcen, Leban, Kalc, Neppi). STRELCI: v 20’ avtogol, v 70’ Vengust, v 80’ Subelli. Na zadnji tekmi na domačem terenu so gajevci zasluženo premagali sicer skromno uvrščenega nasprotnika, ki je na Pa-drice prišel brez posebnih ambicij. Trener Privi-leggi s postavo ni imel trežav. Kot ponavadi je okrepil obrambo in vezno vrsto, tako da je v napadu ostal sam Ghiotto. V toplem, a muhastem vremenu se je ob mreži zbralo veliko navijačev Gaje, ki so si konCno ogledali res kvaliteten in borben nogomet. Zeleno-rumeni so se zavedali važnosti tekme, o Čemer je pričala njihova zagrizenost. Sicer je bila tekma že od prve minute precej trda in nervozna, tako da je sodnik večkrat pokazal rumeni karton. Gaja je takoj začela napadati in si kaj kmalu zapravila 3 stoodstotne priložnosti z Ghiot-tom, Giursijem in Majcnom. V 20. minuti pa je gropajsko-padriška ekipa le spravila na kolena nasprotnikovega vratarja z avtogolom kapetana CGS. Po zadetku je igra postala bolj nervozna in živčna, a priložnosti za gol ni manjkalo. Nasprotnik pa ni niti enkrat resneje ogrozil Baxovih vrat. V drugem polčasu so naši nadaljevali dobro in požrtvovalno. V obrambi se je izkazal predvsem kapetan Gabrielli, na sredini žilavi Vengust, v napadu požrtvovalni Ghiotto. Gajevci so si zapravili še vrsto priložnosti in so znova zatresli mrežo šele po zamenjavi Giursija s Subellijem, po zaslugi veterana Vengusta. Gostje so tedaj nekako odpovedali in Gaja je znova realizirala z odličnim veznim igralcem Subellijem. Do konca prvenstva manjka še zaostalo srečanje proti San Vitu in zeleno-rumenim želimo zmago in napredovanje v 2. amatersko ligo. (Kalc) Mladost - Grado 1:0 (1:0) MLADOST: Zanier, Gergolet, Devetta (Kobal), Devetak, Poropat, M. Ar-gentin, Culata (Coco), D. Argentin (Fasson), Blason, Feresin, Marušič. Bila je klasična tekma s konca sezone, v kateri je Mladost diktirala tempo igre, ustvarila številne priložnosti, vendar je bila pri zaključevanju precej netočna. Doberdobci so bili solidni od vsega začetka, priložnosti v na-dadu so si sledile ena za drugo, na sredini in v obrambi pa so brez težav nadzirali napade gostov. Potem ko je sodnik razveljavil zadetek Argentina, so Kraševci le povedli po kombinaciji Feresin-Blason: slednji je brez težav z diagonalnim strelom premagal vratarja gostov. Tudi po golu se slika na igrišču ni spremenila, a tokrat so gostje v protinapadu zamudili izredno priložnost. V nadaljevanju so Kraševci še napadali, ustvarili veC stoodstotnih priložnosti, pred vratarjem pa so zaključevali visoko ali pa je slednji dobro branil. i Paoli in Albertini (Breg) na tekmi s Poggiom (f. KROMA) ^GLEDALIŠČA [SLOVENIJA UÜBUANA drama sng (tel. 061/221-511) j^ax Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO EOMETRIJE (sobota, 8. maja ob 20. uri). REMIERA. Za izven (konto). j^ischerev Don Juan ni legendarni zavojeva-ec ženskih src, ampak vedoželjni in skeptic-n* Španski mladenič, ki se je v vlogi neu-stavljivega zapeljivca znašel tako rekoč po Naključju, bežeč pred ženskami in sploh Pred čustvi. Mala drama Torek, 4. in sreda, 5. maja ob 20. uri: KARA- MAZOVI. Po motivih F. M. Dostojevskega. jjtrtek, 6' maia °b 20. uri: A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE. Monodramski Nastop Polone Vetrih. Za izven. OPERA DON CARLOS (torek, 4. maja ob 19. uri) Nadomestna predstava za odpadlo predstavo . februarja. Za abonma red Torek I in za lzven (konto). ^l/™0°8GLfDALISCE LfUBLJANSKO O- Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (to-eN 4. maja ob 19.30. uri). Za Red U in izven. L Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA IVQLI d. o. o. (torek, 4. 5., ob 22. uri). Za iz-Ven in konto. Napovedujemo zadnjo premiero v sezoni, j16« Ariela Dorfmana: DEKLICA IN SMRT, gPdiek, 7. 5., ob 19.30. uri) v režiji Zvoneta edlbauerja. Vstopnice so že v prodaji. ^ABIBOR DRAMA SNG D- Alighieri: PARADISO/ LA DIVINA COM-MEDIA (petek, 7. 5., ob 19. 30. uri za red Premierski; sobota, 8. 5., ob 19.30. uri za red Drama in izven; nedelja, 9. 5. ob 19.30. uri za red Repriza). OPERA G. Verdi: RIGOLETTO (torek, 4. 5., ob 19.30. uri). Za izven. Ansambel Opere in baleta SNG Maribor skuSa pod dirigentskim vodstvom BORISA ŠVARE ter v režiji WAZLAWA ORLIKOW-SKEGA nadaljevati umetniško visoko zastavljeno inscenacijo Verdijeve uspešnice La Traviata. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE LAŽNIVI KLJUKEC (torek, 4. maja ob 11. in 13. uri). Režija: Eka Vogelnik: Gostovanje v Majšperku. Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (sreda, 5. 5., ob 10.30. uri). Režija Katja Pegan. Za Srednjo trgovsko solo Celje. KAMNIK KD DUPLICA A. Camus: NESPORAZUM (sreda, 5. 5., ob 20. uri). V izvedbi gledališke skupine MKD PEDENJMOZIC KAMNIK, režija Spela Kolesa. N. Simon: BOSA V PARKU (Četrtek, 6. 5., ob 20. uri). V izvedbi GS Kaj ti mar, KD Komenda, režija Mirko PogaCar. A. T. Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE žENI (petek, 7.5. ob 20. uri). V izvedbi GS KD Komenda, režija Franc Stebe. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Ray Cooney: ZBE2I OD ŽENE, komedija (torek, 4. maja ob 19.30. uri). Gostovanje v Trbovljah. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326) A. Goljevscek: ČUDEŽNI KAMEN (v torek, 4. 5. ob 9.30 in 11.45 uri) . Gostovanje v Novem mestu. Dragica Čadež »Skulpture 1991-92» -otvoritev razstave 5. maja v Bežigrajski galeriji GLASBA SLOVENIJA [FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA kulturni dom ^ sredo, 5. maja, ob 11. uri Milan Jesih »Vsega je kriva Marjana j^eržaj«. Režija DuSan Mlakar. Predstava izven abonmaja. Ponovitev v Četrtek, 6. maja, ob 20. uri za abonma RED J. dvorana tripcovich Uporna sezona in Baleti 1992/93 Jutri, 4. maja, ob 20. uri deveta Predstava (red H) - A. Bibalos »La ^ignorina Julie«. Režija F. Giraldi. irektor F. Gramer, rodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob Predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob Ponedeljkih). redprodaja vstopnic za baletne Predstave »Trieste danza«: »Ma urere l’oye« Ravela in »La giara« ’-asselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK so že v teku. ULEDALISCE rossetti V Četrtek, 6. maja, ob 21. uri balet-na predstava »Amleto/Ofelia« v iz-vedbi gledališke skupine Virgilio oieni. V ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine G. p Unja z delom »Beckett«. redprodaja vstopnic in rezerva-C1je pri osrednji blagajni v Pasaži [koroška 6liOV|C_ PROSTORI PASTORALNEGA CENTRA SV. ciRila in metoda ZA NAJMLAJSE SIžana kulturni center »SREČKA KOSOVELA« (067/73-736) M'lan Jesih: CESARJEVA NOVA OBLAČILA P° H. C. Andersenu) danes, 3. 5. ob 10. uri. Za Zeleni abonma. Gostovanje SSG iz Trsta. Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA Jutri, 4. maja, ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produ-zioni iz Rima - Maria Pacome »Et mol... et mol«. Režija Ennio Coltor-ti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. Ponovitev v sredo, 5. maja, ob 20.30. GLEDALIŠČE MIELA Jutri, 4. maja, ob 21. uri predstava Paola Hendela »Alla deriva«. OPČINE PROSVETNI DOM V sredo, 5. maja, ob 20.30 Ander-sen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc. CODROIPO (Videm) GLEDALIŠČE VERDI V sredo, 5. maja, ob 11. in ob 15. uri balet »Pupazzetti« A: Caselle in »La Bottega fantastica« O. Re-spighija. Koreografija Giuliana Ba-rabaschi. Nastopa baletna šola gledališča Verdi. Predstava je namenjena šolam. Danes, 3. maja, ob 19. uri bo na sporedu predstava »Človek v zlatem rezu«. KAMNIK KD DUPLICA J. in W. Grimm: SNEGULJČICA (sreda, 5. 5., ob 16. uri) v izvedbi Mladinske gledališke skupine SKD P. P. Glavar, O. S. Komenda-Moste, režija Branka Spende. LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) KOMORNI KONCERT (ponedeljek, 3. 5., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Ciril Škerjanec, violončelo; Andrej Jarc, orgle; Igor Škerjanec, violončelo. Program: Buxtehude, De Fesch, Gubaidulina, Ramovš, Golob, Handel. EGBERTO GISMONDI, brazilski jazz (sreda, 5. 5., ob 20.30. uri, Gallusova dvorana). Odlični brazilski glasbenik bo tokrat nastopil z zanimivo skupino: s celom in violo. Njegova glasba je razburljiva in sveža. DVORANA SMELT (Dunajska 160) World Trade Center in Smelt International vabita na KONCERT (torek, 4. 5. ob 20. uri). MIHA POGAČNIK - violina in JANKO ŠETINC - Cembalo. Program: J. S. Bach, sonate za violino in Cembalo. TIVOLSKI GRAD Koncert MUZA PRI MUZI v sredo 5. 5. ob 18. uri . Nastopili bosta ANA KAVČIČ - flavta in EVA HREN - kitara. Duo flavtiske ANE KAVČIČ in kitaristke EVE HREN je začel z delom lansko jesen - kot ena mnogih komornih skupin na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni Soli. Obe se lahko pohvalita z mnogimi uspelimi javnimi nastopi, z vrsto nagrad na tekmovanjih in za njuna leta že presenetljivo bogatimi izkušnjami v svetu komornega muziciranja. VELENJE GLASBENA SOLA Koncert NATAŠE MAJER, klavir in MARIBORSKI OPERNI ORKESTER (četrtek, 6. 5., ob 20. uri, dvorana GS). Dirigent Simon Robinson. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO Danes, 3. maja, ob 21. uri koncert folklorne glasbene skupine Gwenc’hlan. DVORANA GINNASTICA TRIESTINA V sredo, 5. maja, ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi »Verdi sinfonietta«. Dirigira Giovanni Pa-cor, solist Paolo Rumetz. Na programu Zanettovich, Cimarosa in Schubert. GLEDALIŠČE MIELA V petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kim. TRŽIČ ' OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 4. maja, ob 20.30 niz Danu-bio - Una civilta musicale. Na sporedu bo koncert Maura Loguercia (violina) in Bruno Canino (klavir). Na programu Bartok, Brahms in Strauss. Naslednji koncert bo v petek, 7. maja, ob 20.30. Nastopili bodo Budapest Strings. Na programu Janaček, Vanhal, Jardanyi in Bartok. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CAJMKARJEV DOM (061/222-815) Film Roberta AltmanariGRALEC/ THE PLAYER (od 3. do 9. 5., ob 20. uri, Kosovelova dvorana). Slovenski podnapisi. V torek, 4. maja ob 20. uri: SKUPINA FATTOUMI - LAMOUREUX; gledališče -sodobni ples (Linhartova dvorana). Ob svetovnem dnevu plesa bo nastopila znana francoska plesna skupina, zmagovalka natečaja za plesalce mesta Pariza 1989. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Danes, 3. maja, ob 18. uri »Eno uno z...« II-debrandom D’Arcangelom. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Danes, v ponedeljek 3. 5. ob 18. uri (Galerija CD), bo svečana otvoritev razstave OSKORJA KOKOSCHKE. Razstavo bosta predstavila prof. dr. Sigrun Loos, višja kustosinja deželnega muzeja Rupertinum iz Salzburga in prof. Zoran Kržišnik, direktor MGLC iz Ljubljane. NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK, avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Razstavo si lahko ogledate do 4. julija. MESTNA GALERIJA Danes, 3. maja ob 19. uri otvoritev razstave izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. Razstava bo na ogled do 22. maja. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Napovedujemo otvoritev razstave slik MARIJA VRENKA (torek, 4. 5., ob 21. uri). GALERIJA KRKA Razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA V sredo, 5. maja ob 19. uri bo otvoritev razstave DRAGICA ČADEŽ - Skulpture 1991-92. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993 PORTOROŽ AVDITORIJ Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstava je na ogled do 15. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE Do 8. maja je odprta razstava mariborskega ustvarjalca ZDRAVKA JERKOVIČA. NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. KRANJ MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana) V četrtek, 6.'maja bo ob 18. uri otvoritev razstave poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija. NOVA GORICA GALERIJA GO Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria. POKRAJINSKI ARHIV Do 9. maja je na ogled razstava slik MIRANA CENCICA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GALERIJA CARTESIUS Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Zaprto ob ponedeljkih. GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patellija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Ca-nova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lo-renzo Mattotti. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico’De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gianfranca Pagliara. ART LIGHT HALT, Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. MILJE OBČINSKA GALERIJA Se danes in jutri razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12,17-19. BANI (OPČINEI OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh- Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape,listine in pričevanja. RONKE ART GALLERY - (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenwalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» goriskega slikarja Vanje Franka. V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU Do 9. maja je na ogled razstava Anni-bel Cunoldi. GRADIŠČE GALERIJA L.SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani». VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ARS TEMPORIS Herreng 14 Se danes in jutri je na ogled razstava »4ever glass» - Fala, OprSal, Baigary, Palova in Ch-melova. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 8. maja 1993 razstavlja Bozin Kuzman. KNJIGARNA MOHORJEVE Na ogled je razstava fotokrozka Koroške dijaške zveze. TINJE GALERIJA TINJE Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem ROŽEK GALERIJA ROZEK SemislavCe 13 Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič. SLOVENIJA Ponedeljek, 3. maja 1993 _______________PARLAMENT / STANOVANJA__________ Polovica pariamentarcev zaprosila za službeno stanovanje Za te stroške h 3 milijarde tolarjev - Med prosilci ni demokratov Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Iz letošnje državne blagajne bo na račun slovenskega parlamenta pricurljalo nekaj več kot milijarda tolarjev, namenjenih za plače zaposlenih v državnem zboru, kar je zlasti zaradi profesionalizacije devetdesetih poslancev skoraj za 85 odstotkov več kot lani. Za materialne stroSke, amortizacijo in odhodke za delo na drugih področjih bo parlament letos odštel okrog 270 milijonov tolarjev, za sofinanciranje parlamentarnih strank pa okrog 123 milijonov tolarjev. Skupaj naj bi torej zbor do konca letošnjega leta zapravil okrog 1, 3 milijarde tolarjev, kar je za okrog 56 odstotkov več kot lani. Bolj poučeni pravijo, da bodo ta sredstva komaj zadostovala, saj kljub precejšnjemu številu zaposlenih v parlamentu vendarle še vedno primanjkuje zlasti strokovnih kadrov. Poleg tega bo poslopje na Šubičevi potrebno precej obnoviti, ker vseh devetdeset poslancev mora priti do svoje pisarne, dobršen del stroškov pa bo predstavljala tudi ureditev poslanskih pisarn v volilnih enotah, ki so šele delno zaživele.Kje naj bi parlament torej kaj privarčeval? V strokovnih službah parlamenta pravijo, čeprav se čudno sliši, da pri poslanskih stanovanjih, ki jih je kar nekaj na razpolago, dodeljujejo pa jih le tistim poslancem, ki živijo več kot 60 kilometrov od Ljubljane. Gre za garsonjere, enosobna in dvosobna stanovanja, ki mor se pride odpočit ali v miru delat med tednom ali med večdnevnim zasedanjem državnega zbora. Poslanci, ki dobijo takšno stanovanje, hkrati dobijo tudi dodatek k plači, ki znaša nekaj več kot deset tisoč tolarjev, s čimer strošek od tistega, ki ga sicer ima zbor s plačevanjem, recimo, potnih stroškov, ki jih imajo poslanci, če se v službo vozijo iz oddaljenih krajev ali s plačevanjem nočitev v ljubljanskih hotelih med večdnevnim zase- Ljubo doma, kdor ga ima (Foto: Srdan 2ivuloviö/TRIO) so last parlamenta in pri katerih nihče ne more uveljavljati stanovanjske pravice. So tudi opremljena, a tako, kot so dejali, da se človek v njih počuti kot v hotelu in ne kot doma. Torej, da mu to stanovanje pomeni kraj, ka- naj bi krili stroške stanovanja. Tistim, ki imajo v kraju stalnega bivališča tudi družino, pa pripada še dodatek za ločeno življenje v višini okrog petnajst tisoč tolarjev. V parlamentu pravijo, da je to bistveno manjši danjem zbora. S tem se nedvomno strinjajo tudi poslanci, saj tisti, ki so »obsojeni« na dnevno prevažanje v Ljubljano, poleg utrudljivosti vožnje omenjajo tudi lastne stroške. Parlament jih namreč le delno krije, saj poslancem priznava le vrednost avtobusne vozovnice ali vozovnice za vlak drugega razreda, morebitne kilometrine ali stroškov za bencin, če poslanec uporablja lastno vozilo, pa nikakor ne. Zaradi vseh teh »nevšečnosti« se je doslej znašla na seznamu prosilcev za poslanska stanovanja več kot polovica državnega zbora, od katerih so nekateri doslej že dobili poslansko«stre-ho« nad glavo. Pristojni pravijo, da imajo načelno dovolj stanovanj za vse, čeprav ob tem opozarjajo, da je vsekakor treba upoštevati kriterij oddaljenosti. To pa pomeni, da bodo po vsej verjetnosti zavrnili prosilce iz Kranja ali drugih Ljubljani bližjih mest. Zapišimo še to, da je za poslanska stanovanja zaprosilo skupno pet poslancev SKD, io poslancev LDS, 3 poslanci SDSS, 6 poslancev SLS,-7 poslancev Združene liste, 3 poslanci SNS, 4 poslanci Samostojne poslanske skupine, 3 poslanci zelenih ter oba poslanca narodnosti. Prošnje za dodelitev službenega stanovanja pa ni vložil nihče izmed poslancev Demokratske stranke. MEDIJI / KANAL A Osebnih sporov ni bilo Zamenjali urednika Pozniča Margareta Jarc LJUBLJANA - Nekako pred dvema letoma so z zasebnim kapitalom ustanovili televizijsko postajo Kanal A, prvo neodvisno televizijo v Sloveniji. Pričakovanja v zvezi z njo so bila precejšnja, saj je bila sivina monopolne nacionalne televizije za marsikoga že preočitna. In kot se za tako institucijo spodobi, so izvolili tudi glavnega in odgovornega urednika oziroma direktorja programa. Prvi, ki je stopil na to mesto, je bil Andrej Poznič, takrat tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in eden vodilnih gospodarskih komentatorjev v Sloveniji. Pred dnevi pa se je razvedelo, da so na Kanalu A direktorja programa zamenjah. Govorice o nesoglasjih v vodstvu Kanala A, kar se je poznalo tudi pri kakovosti programa, so sicer že nekaj časa krožile. Ker je zanimanje javnosti precejšnje, govorice pa marsikaj namigujejo, smo vodilne može televizijske postaje povprašah, zakaj so razrešili dosedanjega urednika. Do nesoglasij naj bi prišlo pred tremi meseci s prihodom novega direktorja marketinga. Igor Vezo-vnik, direktor d.d. Kanal A, nam je povedal, da so različni pogledi na nadaljnji razvoj programov in sam način dela pripeljali do razhajanj, ki jih niso mogli uskladiti. Sicer pa je Poznič svoje delo opravljal povsem korektno. Kako pa na vso zadevo gleda “razrešeni“ Andrej Poznič: ”Gre za zelo kompleksen splet razlogov, med katerimi so vprašanja, povezana s tekočim finančnim poslovanjem, vprašanja, povezana z razmerji med programom in marketingom, in vprašanja, ki se nanašajo na sedanji in bodoči status televizijske postaje v slovenskem medijskem proštom.” Urednikovanje je po odločitvi upravnega odbora Kanala A prevzel Branko Cakarmiš. Dolžnosti urednika ho opravljal šest mesecev. Ker se je pravkar vrnil s službenega potovanja po Združenih državah, nam ozadja zamenjave ni znal razkriti. Zagotovil pa nam je, da ni šlo za nikakršne osebne spore in da je bilo njegovo sodelovanje s Pozničem vselej dobro. Kanal A je v teb dneh dobil tudi uradno odločitev republiške uprave za telekomunikacije, s katero mu dodeljujejo novo frekvenco. Po novem bodo vidni znantno dlje kot doslej, saj bodo njihov signal oddajali tudi s Trdinovega vrha (doslej le s Krima), kar pomeni, da jih bodo lahko videli .tudi v Zagrebu in okolici. IZVENDRUŽINSKA VZGOJA Za ogrožene otroke Slovenija polnopravna članico te Unescove veje LJUBLJANA - Od danes pa do 9. maja bo v Ljubljani, Preddvoru in Gorici (Italija) potekalo zasedanje generalnega sveta FIGE, mednarodne organizacije za izven-družinsko vzgojo. V omenjenih krajih se bosta zvrstila tudi dva seminarja z naslovoma Supervizija v socialno pedagoškem delu in Evakuacija otrok iz kriznih območij. FIGE si prizadeva za spoštovanje otrokovih pravic, neglede na narodnost, raso in veroizpoved. Njena aktivnost je namenjena zlasti tistim otrokom, ki odraščajo v razmerah, ki ogrožajo njihov fizični, psihični in socialni razvoj. Pobudnik ustanovitve FIGE je bil leta 1948 Unesco, danes pa je to edina mednarodna orga- nizacija za celotno področje izvendružinske vzgoje, katere polnovredna članica je lani postala tudi Slovenija. V to organizacijo so vključene razne vzgojne ustanove za socialno in vzgojno ogrožene ter razvojno prizadete otroke in organizacije, ki se ukvarjajo s socialnimi programi in razvijajo nove modele dela Z mladimi. V prizadevanju za boljšimi razmerami odraščanja FIGE svoje delovanje usmerja predvsem v šrjenje novih modelov in oblik institucionalne vzgoje, takšnih, ki so bližje realnim potrebam otrok. Organizacija je sodelovala pri pomoči otrokom beguncem pri nas ter na Hrvaškem in je tej temi namenila enega izmed svojih seminarjev. Za drugačne modele vzgoje (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) ZVEZA RAZLAŠČENIH VASI Kmetje ne smejo pozabiti na urbarje in staro pravdo Zakon o gozdovih je treba spremeniti - V Sloveniji razlaščenih 2000 vosi Mateia Faletič DOVJE - Na pobudo Zveze razlaščenih vasi Slovenije je bil včeraj v Kulturnem domu na Dovjem drugi zbor tamkajšnje agrarne skupnosti. Osrednja tema zbora je bila vračanje podržavljene zemlje agrarnim skupnostim. Zbora so se poleg številnih kmetov z vse Gorenjske udeležili tudi poslanca Slovenske ljudske stranke v parlamentu, dr. Božidar Brudar, predsednik Skupščine občine Jesenice in Rudi Simac, predsednik Zveze razlaščenih vasi za Primorsko. Ta je najprej spregovoril o uspehih, ki jih je do zdaj dosegla Zveza razlaščenih vasi Slovenije, nato pa opozoril na zakon o gozdovih, predvsem na njegove pomanjkljivosti, ki jih po njegovem na manj- ka, zato je menil, da je treba zakon spremeniti ah pa sploh oblikovati novega. Vse zbrane je spomnil tudi na datum 7. junij, ko poteče rok za vložitev vlog razlaščenih vasi. Pri tem je poudaril, da razlaščenci v tem trenutku ne morejo vložiti popolne vloge, ker nimajo na razpolago listine o podržavljenju, saj so bile razlaščene agrarne skupnosti kot celota. Kljub temu je treba, je menil Simac, vlogo oddati, saj se s tem zavaruje zakonski rok oddaje. Dotaknil se je tudi zakona o Triglavskem narodnem parku, pri čemer je menil, da je vse drugo zavarovano, le človek in njegova lastnina ne. Dejal je, da bi bilo treba Zakonu o TNP dodati še posebno poglavje o človeku, kajti po njegovem se je lahko iti kulturo na plečib prebivalcev TNP. Tistim vasem, ki imajo možnost, pa je svetoval, naj zahtevajo svojo občino, na župansko mesto postavijo svojega človeka, ki jih bo potem zastopal v parlamentu in se potegoval za ljudi, ne za denar, kot po njegovem mnenju delajo sedanji poslanci. Temu je oporekal predstavnik SLS in hkrati poslanec v parlamentu Franci Feltrin, ki je menil, da problemov kmetov ne more rešiti noben zakon, probleme naj bi reševali smiselno, dogovorno in predvsem pošteno za vse. Poudaril je, da je bil eden prvih, ki je oral ledino na področju denacionalizacije in zdaj tudi pri vaških skupnostih. Predlagal je, naj bi zakon predložiti poslancem v parlament, da bi ga ti obravnavali, sprejeli ali, kar je bolj verjetno, zavrniti. Podobno je menil tudi o zakonu o gozdovih. V nadaljevanju zbora so v razpravi nastopili predstavniki različnih gorenjskih vasi, ki so v glavnem zahtevali, naj se jim vrne pravice, ki jim kot kmetom pritičejo. Ob koncu so poudariti še, da so agrarne skupnosti nadstrankarske, da gre za gibanje brez političnih ambicij in da le s številčnostjo lahko kaj dosežejo. V Sloveniji je bilo v preteklosti razlaščenih okoli 2000 vasi, trenutno pa deluje 200 agrarnih skupnosti. * PREJELI SMO Ingo Paš: »Brejčeve izjave so neresne!« G. dr. Miha Brejc je v svojem intervjuju za vaš časopis (obj. 30.4.1993 pod naslovom »V tej državi se ne počutim varnega«) dal tudi nekaj izjav o svojih avtorskih prispevkih na področju zakonodajne ureditve iger na srečo v Sloveniji. V tej zvezi sem prisiljen, resnici na ljubo, pojasniti, da mi kot koordinatorju strokovne skupine, ki je pripravljala zakonske teze s predlogom za izdajo zakona, parlament jih je konec julija oz. začetek avgusta leta 1991 tudi potrdil, kakor tudi zakonski osnutek, ki je bil nato iz znanih razlogov v parlamentu zavrnjen, kakršnokoli tovrstno delo g. dr. Mihe Brejca na tem področju ni znano. Reči moram, da je največji strokovni prispevek pri zakonskem urejanju te materije nesporno dal g. Zvone Draksler iz Ministrstva za finance ter strokovni delavci in direktorji slovenskih igralnic, medtem ko je konceptualno zsnovo (z načelnimi opredelitvami glede cele vrste zelo specifičnih vprašanj) definirala vlada. O kakem posebnem avtorskem prispevku kogarkoli pri tem zakonskem projektu je zato nemogoče govoriti. Kot mi je znano, izhaja tudi sedanja priprava novega zakonskega osnutka iz naših dosedanjih konceptualnih rešitev in strokovnih predlogov. Zato si ne znam razložiti zapisane izjave dr. Mihe Brejca, v kateri naj bi zase trdil, da je »tudi avtor bistvenega dela zakona o igrah na srečo . . .«Takšno izjavo lahko ocenim samo kot popolnoma neresno, še posebej v kontekstu njegove »jasne predstavitve«, kakšna naj bi bila »njegova ideja razvoja igralniš- tva v Sloveniji«. Govorjenje o »Casinoju Slovenije kot državni ustanovi z izredno čvrstim inšpektorskim delom na vrhu, ki bi imel igralniško dejavnost pod seboj« in o tem, da »naj bi ves denar, ki bi se tu ustvaril, šel v turizem«, prav gotovo ne kaže na izvirnost teh njegovih »zamisli«. Kaže kvečjemu na zelo poenostavljeno ponovitev nekaterih že izdelanih konceptualnih predlogov, ki je daleč proč od pravega bistva problemtike posebnih iger na srečo. Ingo Paš, Ljubljana ZGODILO SE BO TA TEDEN lliiifc Čas zmešnjav in vprašanj brez pravih odgovorov Za teden, ki je pred nami, je v državi, za katero nekateri pravijo, da se ji že pozna bližina Italije, precej težko napovedovati, kaj nas čaka: ati nadaljnji dramatični zapleti ali dramatični razplet ali status quo. Po zadnjih izjavah tistih, ki jih tako ati drugače zadeva afera Hit-Vis in ki so se minuti teden drenjali pred televizijskimi kamerami in po časopisnih straneh, ni upanja, da bi v naslednjih dneh izvedeti kaj odločilnega. Vse več je vprašanj in vse manj odgovorov. Navadne smrtnike pa najbrž zanima le še eno: ali in koliko je slovenski politični vrh vpleten v ta največji gospodarsko-politični škandal naše novejše zgodovine. Ali bodo morebiti kaj novih informacij dati liberalni demokrati, ki naj bi biti po nekaterih podatkih sicer vpleteni v afero in ki bodo - po vzom krščanskih demokratov - novinarjem tedensko ob kavi »poročati« o dogajanjih v stranki in vladi? Počakati bo treba do danes, ko bo prvo takšno srečanje. V drugo pa se bodo srečali člani preiskovalne parlamentarne komisije, ki so si medtem zagotovo že ogledali 1500 strani dokumentacije Visa, ki je »spravljena« v z alarmom zavarovani blagajni ene od soban slovenskega parlamenta. Do četrtka (takrat poteče rok) naj bi komisija dobila tudi vso drugo zahtevano dokumentacijo v zvezi s Hitom (dokumentacijo ministrstev za notranje zade- ve in finance, drugih vladnih resorjev in SDK), pa tudi statut, sklepe in druge akte, na podlagi katerih so lastninili igralnice. Preiskovalni komisiji, prvi takšne vrste pri nas, pri njenem preiskovanju zagotovo ne bo lahko. Pomagala naj bi ji komisija državnega zbora za poslovnik, ki se bo še ta teden lotila poslovnika parlamentarne preiskave, v katerem naj bi napisala, na kakšen način in s kakšnimi pooblastiti naj preiskovalna komisija dela, da bo učinkovita in da obenem ne bo prekoračila tiste meje, zaradi cesar bi ji lahko očitati, da se spreminja v vzporedno oblast. In ker se ves svet vendarle ne vrti - ali se vsaj ne bi smel vrteti - le okoli takšnih in drugačnih afer, bodo ta teden sejale številne parlamentarne komisije. Za nami so namreč že štirje meseci letošnjega leta in dela do izteka leta je več kot dovolj, če se samo spomnimo, da naj bi do 31. decembra uskladiti vso zakonodajo, ki je še neusklajena s tem, kar piše v novi ustavi. Tako se bo odbor za gospodarstvo ukvarjal s predlogom zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi s površja zemlje dokončno izbrisal Markovičev zakon o podjetjih, ki so si ga marsikje razlagati tako, da so lastninili vse, kar se je lastniniti dalo. Komisija za lokalno samoupravo pa bo obravnavala stališča o uresničevanju zasnove lokalne samouprave, projekta, ki bo še dodobra pretresel slovenski prostor, saj Majda Vukelič se bo začel boj za oblast v razvidno, kako resno so sti, za globalno reševanje slovenskih občinah, kjer vzeti svojo profesionalno problematike pa je pripra- bo treba, sodeč po sedanjih funkcijo in kako redno so vljen tudi nacionalni pro- dogajanjih, narediti red. hoditi na seje. gram. Ta je toliko bolj po- Reda pa se bodo morati Ministrstvo za zdrav- memben, saj nekateri že držati tudi sami poslanci. • stvo pa bo (po dolgem ča- opozarjajo, da lahko Slove- S kakšno oceno bodo izde- su) danes predstavilo pro- nija zaradi z vojno preki- lali, bodo najbolje seveda gram odbora za prepreče- njenih dosedanjih poti ma- pokazale prihodnje voli- vanje zlorabe drog. Za mil postane središče, kjer tve. Sproti pa jim bodo odvajanje od odvisnosti se bodo sintetične droge z ocene pisati v »poslanske naj bi namreč vpeljati dva Zahoda menjavale z opiati redovalnice«, iz katerih bo tipa terapevtskih skupno- z Vzhoda. Sva jih dobro preigrala? (Foto: Srdan 2ivulovič/TR10) PRAZNIK DELA / NESPODBUDNE VESTI NOVICE Različni 1. maj v svetu \/ Rusiji le pretveza za neokomunistični poskus rušenja oblasti - V Evropi pa so nad ideološkimi prevladale delavske in sindikalne teme ob gospodarski recesiji, ki je prizadela svet Papež posvetil 29 novomašnikov Neokomunisti se s sliko Stalina umikajo s prizorišča spopadov, kjer pa so jih težje skupili ruski policisti (telefoto AP) MOSKVA, BERLIN, MADRID - Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi se prvomajska praznovanja s častnimi izjemami že nekaj let vračajo k svojemu prvobitnemu pomenu sindikalnega in delavskega praznika in se skušajo otresti ideološke navlake. Tega seveda ne moremo trditi za države, ki jih Pretresajo težke gospodarske in družbene krize, ali pa ječijo pod despot-skimi režimi. Poglavje Zase je Rusija, saj smo tu priča poskusom neoko-mrmističnih sil, da bi po porazu ponovno prevzele oblast v državi. Prvomajska »proslava« v Moskvi, ki je terjala 70 ranjenih med varnostnimi silami in 43 med ma-nifestanti, je zgovoren dokaz, da so neokomunisti ob podpori ruskih nacionalistov v bistvu le izrabili prvomajski simbol, da bi po političnem in volilnem porazu skušali z ulico nadoknaditi izgubljeno. Predsednik parlamen- V Južni Afriki policija tokrat ni posegla (Telefoto AP) ta Hasbulatov je že napovedal ustanovitev »posebne parlamentarne komisije«, ki bo »objektivno« raziskala prvomajska dogajanja v Moskvi. Neokomunisti so včeraj pozivali svetovne medije, »naj obsodijo protiustavno obnašanje ruskih oblasti, ki skušajo teptati temeljne pravice svobode govora in zbiranja«. Po njihovem so nerede namenoma povzročile oblasti, da bi odvrnile pozornost od težkega gospodarskega in družbenega položaja v Rusiji, ki jo je povzročila »šok terapija« Borisa Jal-cina »na podlagi receptov Svetovnega denarnega sklada«. Seveda so jim Jelcinovi pristaši vrnili milo za drago. Ze sam potek manifestacije naj bi dokazoval, da so neokomunisti iskali spopad. Oblasti so jim določile za njihov shod Park Gorki, neokomunisti pa so se začeli zbirati pod Leninovim kipom na Trgu Kaluž-skaja. Policija manife-stantov ni razgnala in vse bi se morda tudi mirno končalo, če ne bi manife-stanti ob vsklikanju gesel proti Jelcinu, ki se je »prodal Američanom« poskušali prodreti proti univerzi Lomonosov. Pred Gagarinovim trgom je policija z avtobusi in tovornjaki postavila pregrado, pred njo pa živ zid agentov posebnih oddelkov. To pa ni zaustavilo manifestantov, tako da so varnostne sile segle po vodnih topovih, po solzilcu in gumijavkah. Po vsemu sodeč so bili manifestanti »uspešnejši«, saj so od 70 ranjenih policistov kar štirje težko ranjeni, eden je celo v kritičnem stanju, tako da so se predsi-nočnjim že širile vesti, da je podlegel ranam. Po mnenju opazovalcev pa so bili prvomajski izgredi le generalka v pričakovanju 9. maja, ko se bodo neokomunistom pridružile še bolj množično vse nacionalistične in patriotske sile, da bi praznovale zmago nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni. Povsem drugi vzgib so imeli incidenti, ki so za 1. maj izbruhnili v Berlinu. Skrajnolevičarska mladina, ki ji združitev ni prinesla obljubljenega, se je namreč spopadla s policijo. Izgredi pa niso zadobili tistih razsežnosti, ki so jih imeli lani, saj je policija priprla »le« 169 oseb, 115 pa prijavila sodnikom za prekrške zaradi uničevanja tuje lastnine. V Stockholmu je policija za 1. maj aretirala 5 naciskinov, ki so motili neki prvomajski shod. Da ni šlo le za navadno provokacijo, priča podatek, da je eden od peterice imel pri sebi celo ročno bombo. Povsem drugačne so bile manifestacije po drugih državah Evropske skupnosti. Povsod so prevladovali delavski in sindikalni problemi, ki pa že nekaj let niso ideološko obarvani, saj gospodarsko krizo in težko recesijo občutijo delavci vseh barv in strank. Delni izjemi sta bili Italija in Španija, ki poleg gospodarske doživljata tudi politično krizo. Gospodarski problem je bil še najbolj občuten v Španiji, kjer je kar 17, 8% nezaposlenih. »Brez dela ni bodočnosti«, je bilo geslo, ki se je pojavljalo po vseh španskih prvomajskih shodih tako levih kot sredinskih sindikatov. Španija je namreč na prvem mestu v Evropski skupnosti po številu nezaposlenih. Glede izhoda iz krize pa imajo sindikati različne recepte, saj bodo 6. junija izredne politične volitve. 1. maj v znamenju boja za najosnovnejše delavske pravice pa je bil v Salvadorju in Hondurasu, kjer je bil povsem razumljivo ideološko obarvan, saj delavstvo tu še vedno zahteva demokracijo, obsoja korupcijo in vojaško premoč v vodenju državnih poslov. Prvomajske manifestacije so bile tudi po vsej Južni Afriki, ki pa jih tokrat policija ni tako »ovirala« kot v preteklosti, saj je v tej državi že dovolj nasilja, da rasisti niso izrabili »temnopoltega praznovanja 1. maja«. Tudi policija se ni šalila in ni izbirala žrtev (Telefoto AP) PRVI MAJ / »PLEB1SCI ZA SOCIALIZEM« Kuba ječi, a ne klone Vojska se že prilagaja HAVANA - Po Pekingu, Hanoiu in Pjongjangu so tudi v Havani prazno-vali 1. maj v starem slogu, le da tu v slogu »tropskega komunizma« ne skrivajo težav, ki jih je povzročil padec komunizma v Vzhodni Evropi. Več sto-tisoč Kubancev je ob prisotnosti Fidela Castra in kakih 2 tisoč povabljencev iz vsega sveta obsojalo tridesetletni ameriški embargo, svojemu pohodu pa so oblasti dale pomenljiv naziv: »Plebiscit za socializem.« Generalni sekretar kubanske sindikalne centrale Pedro Ross Leal je priznal pa, da se država nahaja v nevzdržnem položaju. Na sliki (telefoto AP): zaradi pomanjkanja goriva je tudi vojska prešla na bicikle. RIM - Papež Janez Pavel II. je včeraj v cerkvi sv. Petra slovesno posvetil 29 novomašnikov. V svoji homiliji je Karol Wojtyla dejal, da Cerkev potrebuje vedno več duhovnikov, saj je katoliških vernikov trenutno že blizu 900 milijonov. Med novomašniki je bil tudi slovenski duhovnik. Tajne službe grozijo Dianinemu prijatelju LONDON - Major James Hewitt, bolj znan kor Squidgy, kot ga je ljubeče klicala princesa Diana v telefonskem pogovoru, ki je obšel ves svet in je bil med vzroki za njeno ločitev öd vojvode Charlesa, je izjavil, da je zadnje čase prejel več anonimnih in grozilnih telefonskih klicev, v katerih mu neznanci svetujejo, naj pusti Diano pri miru. Hewitt, ki je bil njen jahalni inštruktor, meni, da se za anonimnimi klici skriva britanska tajna služba in se zato boji za lastno življenje. Časopis People trdi, da se Hewitt boji, da se mu ne bi pripetila kaka »nesreča« ter se pri tem sklicuje na usodo Barryja Mannakeeja, ki je bil pred časom Dianin telesni stražar in ki so mu očitali, da je nekoliko »prblizu« vojvodinji. Nekaj časa po premestitvi je Mannakee umrl v skrivnostni in nikoli pojasnjeni prometni nesreči. Pripadnik turške teroristične organizacije ubit v Berlinu BONN -Prvega maja so v Berlinu ubili 25-letne-ga Turka, pripadnike levičarske skupine Dev Sol (revolucionarna levica). Po mnenju policije gre za notranje obračunavanje med pripadniki dveh struj te turške organizacije. Ze prejšnji teden je med njima prišlo do manjših prask s streljanjem, vendar brez ranjenih. Dev Sol je nastal leta 1983 v Turčiji, kjer je še vedno ilegalna organizacija in kjer je že izvedla celo vrsto terorističnih atentatov. Naomi Campbell se bo kmalu poročila LONDON - Naomi Campbell, ena ta čas najbolj znanih in najbolje plačanih modelov je včeraj po irski TV sporočila, da se bo poročila z zvezdnikom pop glasbe Adamom Clayto-nom, članom znane irske skupine U2. Naomi trenutno rek-lamizira neko znamko jeansov, reklamo pa so na Irskem prepovedali zaradi protesta žensk, ki menijo, da gre za vse preveč pohujšljive plakate. Belfast: streljali na napačnega človeka BELFAST - V atentatu, odgovornost za katerega si je prilastila skupina Ulster Freedom Fighters, je izgubil življenje pleskar Alan Lundy, čigar edina krivda je bila, da je prav v trenutku atentata pleskal pročelje hiše, v kateri stanuje Alec Maskey eden od voditeljev Sinn Feina. Kaže, da je šlo za pomoto in da je atentat bil naperjen zoper Maskeyja. Brodolom pri Singapuru SINGAPUR - Pred Singapurjem se je včeraj potopila ladja, ki je prihajala z indonezijskega otoka Batam in je bila namenjena v južno Malai-zijo. Kaže, da se je plovilo prvernilo, pri čemer se je utopilo 18 ljudi. Obalna straža je do sedaj rešila 17 potnikov: vsi so Indonezijci. . 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. nemški skladatelj in dirigent, mojster simfonične pesnitve (Richard, Til Eulenspiegel), 8. priprava za opravljanje določenega dela, 10. živalski vrt, 11. ime nekdanjega egiptovskega predsednika Sadata, 12. ime slovenske popevkarice Rupel, 14. reka v Angliji, ki teče skozi mesto Leeds, 15. fižolova prekla, 17. organ voha, 18. levi pritok reke Pad v Italiji, 20. začetnici nekdanjega sovjetskega astronavta Titova, 21. začetnici nekdanje slovenske operne sopranistke Vidmar, 23. zelenica v puščavi, 25. romunski terenski avto, 27. vsebina mišljenja, 30. ime angleškega glasbenika Stewarta, ki je predstavljal polovico nekdanjega dueta Eurhythmics, 32. angleški filmski režiser (David, Most na reki Kwai), 33. hunski kralj, strah in trepet Evrope do leta 451, ko ga je premagal zahodnorimski vojskovodja Aetij, 35. egipčanski bog, zaščitnih rokodel- cev, 36. drugo ime za indijsko mesto Benares, 38. muslimanski postni mesec. Navpično: 1. vez, 2. ruska trovprega, 3. avtomobilska oznaka Reke, 4. avstrijska poročevalska agencija, 5. žara, 6. slovenski skladatelj s pravim imenom Friderik Sirca (Risto), 7. staroslovanski prabog, bog sonca in ognja, 9. zapor, ječa, 10. muslimansko žensko oblačilo, 13. ime pred leti umorjenega italijanskega politika Mora, 16. prvi moški, 19. politično zatočišče v drugi državi, 21. plačilo vnaprej, ara, 22. golman, 24. metoda za preprečevanje infekcij ali gnojenja ran pri operacijah, 26. prepreka, 28. prebivalec Lacija v starem veku, 29. ime nemške književnice Seidel, 31. starove-ška država severovzhodno od izliva rek Evfrat in Tigris z glavnim mestom Suša, 34. Marijina mati, 37. kratica za anno domini. uepemej ‘tseueiEA ‘Btd ‘ep}V ‘ueeq ‘9aeq ‘nsiiu ‘ojv ‘ez -eo ‘an ‘LD ‘BPPV ‘sou ‘8IIV ‘etuy ‘jeauv ‘ooz ‘BAeidud ‘ssnens :ouAejopoA Aansara | Naloga 133 Naloga 134^ šahovska naloga št. 133 Antunac - Hubner / Dresden 1969 Zmagoviti napad belih figur na črnega kralja poteka po linijah in diagonalah. Tokrat beli, ki je na potezi, kombinira obe napadalni možnosti in dokončni razplet partije se odvija na sedmi vrsti. Spoznali boste kombinacijo na temo »odkriti šah« in v zadovoljstvo jo boste lahko uporabili tudi v praksi! šahovska naloga št. 134 Kadrev -1. Panov / Bolgarija 1955 Tudi druga naloga vsebuje podobno temo kot prva. Črni kralj sredi šahovnice je opogumil belega, da je energično sprejel izziv črnega in krenil v napad. Nekajpotezna zmagovita kombinacija belega se zaključi z lepo matno sliko, zato se vam splača potruditi in poiskati zmagovito pot! Rešitev naloge St. 131 Črni ne umika trdnjave, temveč krene v protinapad. Seveda ne l..Lg4? 2.De8:+!, ampak l...Tdl+H 2.Kdl: Na 2.Ke2 sledi 2...Lg4+!. Zdaj sledi odločilni odskočni Sah Črnega 2...Lb3+! 3.Tb3: Te5: in Črni je materialno močnejši ter zmaga v partiji! Rešitev naloge St. 132 V odločilno prednost prihaja Črni s potezo l...Lg5H Slabše je: l...De4? 2.Dd5!, l...Te8? 2.Kf2, l...Tf5? 2.Dg4 d5 3.Sd6!. Beli je zato vzel kmeta 2.Sd6:, seveda ne lovca 2.Dg5: Dh3+ z zmago. S prlemsko potezo 2...Ld2H pa Črni odloči partijo! Belemu grozi 3...Del+ in na 3.De2 Dh3+. 16 Ponedeljek, 3. maja 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA /RAZMEROMA TOPLO_________ ALPE JADRAN / SONČNO, POPOLDNE PLOHE Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Ob šibkih vetrovih se danes nad našimi kraji še zadrZuje vlažen zrak, jutri pa bo od severovzhoda pričel pritekati bolj suh zrak. Frontalni val, ki je nad zahodno Evropo, na vreme pri nas ne bo vplival. C A srediSCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *-** 30-50% 10-30 ******** 50-80% 30-60 *** *** \ jjg# *** *** nad 80% nad 60 VETER i NEVIHTE t 5-10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 9/15 TRST........ 14/- CELOVEC....... 8/18 BRNIK....... 9/20 MARIBOR....... 12/21 CEDE....... 12/19 NOVO MESTO.... 9/20 NOVA GORICA.. 12/18 MUR. SOBOTA... 10/23 PORTOROŽ...... 13/17 POSTOJNA...... 6/13 IURSKA BISTRICA. -/- KOČEVJE....... 6/17 CRNOMEU.......- 8/19 SLOV. GRADEC.. 9/19 BOVEC....... 9/18 RATEČE........ 4/- VOGEL.........- 6/7 KREDARICA..... -2/0 VIDEM....... 11/- GRADEC........ 9/22 MONOŠTER...... 11/21 ZAGREB........ 13/22 REKA....... 13/18 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI......... 13/19 STOCKHOLM..... 11/21 K0BENHAVN..... 15/21 MOSKVA........ 9/19 BERUN............ 15/24 VARŠAVA....... 12/20 LONDON........ 9/11 AMSTERDAM..... 8/10 BRUSELJ.......... 13/12 PARIZ............ 12/13 DUNAJ............ 14/22 MÜNCHEN....... 10/17 ZÜRICH............ -/16 ŽENEVA.......- 11/17 RIM.............. 13/18 MILANO........... 10/17 BEOGRAD....... 15/24 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... -/20 ISTANBUL...... -/15 MADRID........ 9/18 LIZBONA.......... 11/17 ATENE............. -/20 LARNAKA....... -/- TUNIS.............. -/- KAIRO.............. -/- DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.44 in zašlo ob 20.14. Dan bo dolg 14 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 17.13 in zašla ob 03.51. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice, element zrak. Dan je primeren za setev, presajanje in nego okrasnega, balkonskega in vrtnega cvetja. TEMPERATURE JEBR, REK IN MORJA lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. ladransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Rovinj NP, Pulj NP, Lošinj NP, Krk NP, Split 17^, Hvar 16.4°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,4°C, Sava (Radeče) 14°C, Savinja (Laško) 13°C, Ljubljanica (Moste) 11,30C, Bistrica (Sodražica) 9,7°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,4°C, Vipava (Dolenje) NP, GradaSCica (Dvor) 9,3°C, Iška (iška) 9,3°C. PUMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm Slovenija: Danes bo delno dnevne pa od 19 do 24°C. jasno s spremenljivo obla- Sosednje pokrajine: čnostjo, popoldne bodo kra- Delno jasno s spremen-jevne plohe in nevihte. Naj- Ijivo oblačnostjo, popol-nižje jutranje temperature dne bodo krajevne plohe bodo od 5 do 10°C, najvišje in posamezne nevihte. V Sloveniji Obeti Sončno in toplo bo, popol- V sredo bo sončno in to-dne bodo le še posamezne plo, na Primorskem bo plohe ali nevihte. Na Pri- še pihala burja. morskem zmerna burja. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Zaradi krajevnih padavin so ceste ponekod mokre in vlažne. Promet poteka tekoče, na mejnih prehodih ni zastojev. V VEDNOST Zvezdna gruča na spomladanskem nebu Marjan Prosen Z daljnogledom lahko opazimo v ozvezdju Herkula, ki ga sedaj prav lepo vidimo na vzhodnem delu neba, šibko meglico. V resnici to ni meglica, ampak zelo oddaljen ogromen grozd zvezd - znamenita Herkulo-va zvezdna gruča M 13. V Cistern ozračju, na primer v gorah, in temni noči, ko na nebu ni Lune, jo vidimo celo s prostim očesom. Zelo moCan daljnogled oziroma fotografija nam pokažeta, da je v M 13 ogromno število zvezd, zbranih v kroglasti prostornini. Ob središču so zve- zde razporejene zelo na gosto, proti robu pa je njihova gostota manjša. Zvezdne gruče zaradi njihove značilne oblike imenujemo tudi kroglaste zvezdne kopice. Herkulova gruCa je najbolj znana in najsvetlejša na severni nebesni polkrogli (slika). Od nas je oddaljena približno 30.000 svetlobnih let in zavzema prostornino krogle, katere polmer obsega skoraj 100 svetlobnih let. V tem prostoru se drenja skoraj pol milijona zvezd, ki so pri središču gruče tako tesno skupaj, da jih ne razločimo niti z daljnogledom niti s fotografijo. Gostota zvezd ob središču M 13 je nekaj 1000-krat večja od gostote zvezd v okolici Sonca. Zamislimo si, da živimo na enem od planetov nekje v osrednjem delu te gruCe. S številnimi zvezdami posuto nebo bi kar žarelo, saj bi najsvetlejše zvezde svetile tako močno, kot sveti na našem polna luna. V jasni noCi bi od tam videli na nebu naenkrat videli nekaj sto tisoč zvezd, medtem ko jih z Zemlje vidimo le nekaj tisoč. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: S pametno potezo bi lahko splezali stopničko ah dve navzgor, saj za vami stoji pomembna oseba, ki bo tudi v priho-dnosh v vašem življenju igrala veliko vlogo. BIK 214/20-5 : Danes vam vas ritem življenja narekuje užitek in nobenih naporov, zato se boste prav veselo podali v družbo, vendar se boste tokrat naučili vsaj nečesa koristnega. DVOJČKA 21-5/21-6 : Včeraj ste srečali osebo. od katere si lahko obetate veliko, vendar zaenkrat odganjate taksne misli, saj ne želite priznati, da ima lahko kdo taksen vpliv na vas. RAK 22-6/22-7 : Vse sile boste morah napeti, da se ne zapletete v spletko, ki jo tako dobro prikriva »prijatelj«. Dobro premislite, v kaj vas lahko zapelje slepo verovanje. LEV 23-7/235: Uspeli boste izkoristiti prednosti vašega Čedalje večjega osebnega vpliva v službi. Ce so doslej vase ideje pogorele, je sedaj trenutek, da jih poskusite ponovno plasirati. DEVICA 245/22-9 : Ne bodite nervozni, kajti spremembe, ki se vam dogajajo, so popolnoma normalne in za vsakogar predstavljajo veliko preizkušnjo. Podelite svoje skrbi z domačimi. TEHTNICA 23-9/22-10: Drobna domača opravila so prava nadloga, kadar Človek nima Časa. Dolgo ste se jim uspešno izogibali, zato se sedaj ne bi smeli jeziti. Rezultati bodo zadovoljivi. ŠKORPIJON 23-10/22-11: Okoli vas je že pravo električno ozračje in v kolikor ne boste nekaj ukrenili, se bodo stvari začele same razpletati in na njih ne boste mogli imeti nobenega vpliva. STRELEC 23-11/21-12 : Zadeve se odvijajo in končno lahko vidite že kar konkretne rezultate. Sele sedaj boste lahko načrtovali prihodnost in jo grdili na solidnih temeljih. KOZOROG 22-12/20-1 : Pustite partnerju, da vam pomaga razrešiti problem, ki mu sami niste kos. Zato nima nobenega smisla prikrivati lastne ranljivosti, kajti ta je sedaj vec kot očitna. VODNAR 21-1/19-2 : Popolnoma jasno vidite, kako se morate lotiti določene finančne priložnosti na bolj strokoven način in s tem prave plati. Dobro boste zaslužili z lastnino drugih. RIBI 20-2/205 : Takšnega grobega preobrata tudi v najbolj drznih sanjah niste pričakovali. Ta incident bo pokazal, da boste morali temeljito razmisliti o situaciji v službi. __________ANGLIJA / REPORTAŽA________ London te dni niso samo bombe Britanska prestolnica se vrača v šestdeseta leta Barbara Kramzar LONDON - Na prvih straneh časopisov je spomladanski London kriminalna zgodba. 24. aprila je Irska republikanska armada (IRA) razdejala londonski City, ubila fotografa neke tiskovne agencije in razbila okna na najvisjih stolpnicah svetovnega svetišča poslovnežev. V naslednjih dneh sta v bližini britanskih vladnih ustanov eksplodirali se dve bombi. Toda mesto, v katerem se moraš celo uro voziti s taksiji in podzemnimi železnicami, da si lahko ogledaš razbitine, ki jih je za seboj pustil teroristični napad, ima kaj pokazati tudi brez bomb: Buckinghamsko palačo, kraljico, Lady Di in njeno resnično zgodbo. London v letu 1993 živi v znamenju šestdesetih in sedemdestih let. Za oboževalke mode, ki se nočejo vec podrejati punkov-ski Črnini, ki sega od glave do peta in še okrog od, ter divji oranžni grivi na glavi, ho obvezne hlaCe, za katere so imele mame navado reci, da so »na zvonec«, skupaj z astronomsko debeh-mi podplati na Čevljih in cvetličnimi vzorci na oblačilih. Oktobra leta 1992 je minilo trideset let, odkar je skupina Beatles izdala prvo malo ploščo »Love me do«, s tem pa so svoj preporod doživeli vsi legendarni beatniki in »angri-es«, od Micka Jaggerja do Paula McCartneya. V zadnjih desetletjih se niso nikoli popolnoma umaknili iz zvezdniških višav in iz svojih prelepih gradov v londonskem predmestju, toda zdaj so spet »in« v najcistejšem pomenu »-sbcties«, norega Časa šestdesetih let. Galerija Barbican, ki leži ob vhodu v City, je od zunaj videti kot spomenik nečloveški industrijski umetnosh, ki so jo načrtovalci, v arhitektonski tradiciji Mussolinijevega obdobja, pripeljah do popolnosti. V svojem osmem nadstropju pa obuja pozablje- ne Čase, ko se je mladina uprla svojim staršem in svojim vladam. Danes, ko z juppijevskim idealom mladih bogatih poslovnežev lahko tekmujejo le nekakšna individualizirana nova duhovna gibanja, si je težko predstavljati množico besnih, bradatih mladeničev in lasatih mladenk, ki se skupaj z Ber-trandom Russlom sprašujejo, ali ima človek sploh prihodnost, prvič demonstrirajo proti neizprosni hladnovojni logiki jedrskega uničenja, ki sledi kubanski in berlinski krizi, in ponosno rišejo Crno-bele psihadelicne like, ki jih zna danes z računalnikom sestaviti že predšolski otrok. Od simbolov šestdesetih let nista pozabljena samo Marilyn Monroe, »edina plavolaska na svetu«, in sicer v slikarijah tragično preminule Pauline Boty, ter ameriški predse-nik John F. Kennedy. Christine Keeler, ženska, ki je bila usodna za ministra Marilyn Monroe v očeh Pauline Boty Profuma in za prvi val nove umetnosti množičnega fotografiranja, pa je danes samo stara mama, katere spomini niso več zanimivi. Imena uporniških slikarjev, kot sta bila Anthony Caro ah Bridget Riley, zunaj zidov galerije Barbican ne pomenijo ničesar veC. Slavni duh šestdesetih let danes živi samo še v galerijah. Vse drugo - od zvonastih hlaC, debelih podplatov, ravnih dolgih las v hippijevskem slogu in videza otrok cvetja na londonskih ulicah - je samo moda, ki jo letos potrebuje industrija konfekcije, da bi lahko prodala CimveC svojih oblačil. Ideja Šestdesetih let se je tudi v Londonu utopila v Cisto drugačnih skrbeh obdobja devetdesetih. Lepo počesani poslovneži s kravatami, ki se, v strahu pred novimi bombnimi eksplozijami, zaskrbljeno ozirajo po Cityju, ne spadajo veC v generacijo spreobrnjenih hipijev, ampak morda kvečjemu njihovih otrok. »Sixties« kot modo in ne kot naCin življenja pa morda najbolj brezobzirno razkriva muzej temeljev cvetlične ideologije in rock glasbe, ki se z mojstrsko tehnologijo madame Tussa-ud postavlja na vogalu Piccadilly Circusa. Obiskovalci so seveda očarani, ko s slušalkami na glavah ob lutkah svojih idolov poslušajo uspešnice Elvisa Preslevja, Jimija Hendrixa ah Jima Morrisona. Petnajstletniki, ki se v Času najveCjega zmagoslavja velikih zvezd rock and rolla niti rodili še niso, znajo njihove pesmi na pamet. Toda Janis Joplin, ki ob vrtljivem odru pripoveduje zgodbo Šestdesetih let, ne bi nikoli vstopila v muzej, v katerem je samo lutki dovoljeno v rokah držati cigareto in steklenico piva. Življenje devetdesetih se ne odvija v sentimentalnih muzejih, ampak zunaj, na ulicah. Na Picadillyju se ti zna celo mladi skinhead s poljubom roke zahvaliti za podarjeno cigareto. Kako je vse daleC proč od jeznega duha »angrries« izpred tridesetih let! Studijo tol izpod čopiča in fotoaparata Marka Boyla (1964