Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-84-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.j Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 25.*-
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. —Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 15
TRST, ČETRTEK 2. SEPTEMBRA 1954, GORICA
LET. III
Po samomoru predsednika Vargasa
Nove dežele stopajo na pozornico zgodovine
Brazilija, dežela bodočnosti - Gospodarski podaljšek Združenih držav
Samomor 71-letnega predsednika Vargasa je obrnil pozornost vsega sveta na Brazilijo in Južno Ameriko. Posebno njegovo poslovilno pismo, kjer pravi, da so njegove smrti krivi tuji industrijski mogotci, je izzvalo v mednarodni javnosti mnogo živahnega razpravljanja.	I
Da bodo naši bralci imeli jasno sliko o i dogodkih, ki se oditrravaio v teni delu sveta, bomo danes govorili o Braziliji. Ta dežela je našim ljudem znana samo po kavi Minas in Santos in po tem. da se tja tudi Slovenci, čeprav neradi, selijo, drugega o Braziliji ne vedo nič.
In vendar gre za deželo, ki jo po obsegu nadkriljujejo samo Sovjetska zveza. Kitajska in Kanada. Brazilija je večja kakor Združene države. Portugalsko govoreče katoliško prebivalstvo je že stoletja združeno v skupni državi, sestojeei iz 20 .zveznih republik, in šteje skoro 50 milijonov duš. 01 teh je okrog ena tretjina Indijancev, črncev in mešancev. Na njenem ozemlju bi pa lahko živelo 500 milijonov ljudi.
Danes se še pretežna večina peča s kmetijstvom in gozdarstvom. Saj ima Brazilija najbogatejše in največje gozdove na svetu, bogatejše kakor Sovjetska zveza ali Amerika. Prašume pokrivajo nič manj ko 5.32 milijonov kvadratnih kilometrov, to se pravi, skoro 10-kratno površino Francije. Zanimivo je, da je država debila ime po drevesu, ki daje na trg cenjeni »brazilski les«.
DEŽELA BODOČNOSTI
Ce bi Brazilija ne imela drug'ega ko svoje gozdno bogastvo, bi ji bila že s tem zagotovljena velika prihodnost.
Saj je les poleg premoga in železa najvažnejša surovina v gospodarstvu naše dobe. Res je sicer, da danes ne izdelujejo več lesenih ladij, da sta v modernem gradbeništvu železo in beton les skoro- docela izrinila, toda važnost lesa se zavoljo tega ni prav nič zmanjšala. Njegov pomen se je nasprotno neznansko povečal.
Les je postal temelj moderne industrije papirja, ki se zelo hitro širi. Iz lesa pridobivajo celulozo, važne kemične snovi, sladkor, krmo za živino, predvsem pa umetna tkiva za izdelavo vseli mogočih oblačil. Umetna tkiva so povzročila pravo revolucijo v tekstilni industriji.
Svetovno gospodarstvo potrebuje letno 1.500 milijonov kub. metrov lesa, za četrtino več, kakor jih morejo dati obstoječi gozdovi. Gozdna površina se zato neprestano manjša. Pomanjkanje lesa je danes pereče svetovno gospodarsko vprašanje.
Brazilija ga ima v neizmernih količinah in veliki raznoličnosti. Medlem ko rasle v
Evropi 200 raznih dreves, jih pozna Brazilija kar 4000 vrst.
Toda iz brazilskih gozdov ne prihaja le les, temveč tudi velike množine smole, kavčuka, divjega medu, olja, maščobe, zdravilnih korenin in gomoljev ter sadja. Sadni so-i k o vi iz tropičnih «'ozdov sé hranijo v hladil-j nikih in so jih začeli izvažati. Ker vsebujejo silno mnogo sladkorja, so zelo redilni.
Stoletne brazilske palme nosijo sadove, velike kakor človeška glava, in njihovi popki so čestokrat po več metrov dolgi in nadomeščajo domačinom kruh.
NAJVEČ ŽELEZA NA SVETU
Nekoč je Brazilija živela samo od kmetijstva, v prvi vrsti od kave. Leta 1906 je bilo v kavnih nasadili vloženih 90 % vsesa narodnega premoženja. Danes je Brazilija še vedno najvažnejši dobavitelj kave na svetu, saj raste na njenih njivah nad 3 tisoč milijonov dreves, to se pravi, 3 četrtine vseh kavnih
rastlin na naši zemlji.
Kava je bila bogastvo in nesreča Brazilije. Ce je bila letina dobra in cene primerne, so prihajali v deželo velikanski dobički. Ce so cene padle, je nastala kriza in so kavo sežigali. Naivečii dobički siv bili 1. 1933-34. ko co izvozili nad 29 milijonov vreč po 60 kg. Sežgali pa So je v 12 letih nad 77 milijonov vreč.	'
»l\iajli:/.ji poraz
Francoski parlament je odklonil zakon o skupni evropski vojski. Dogodek je naredil silen vtis na mednarodno javnost. Komunisti vseh dežel se vesele, medtem ko se na za-padu širi čedalje globlja nevolja na Francijo in Mendcs-Francea.
Eiscnhovver je izjavil, da je to velikanski neuspeli »v borbi proti mednarodnemu komunizmu« in »najtežji poraz zapada v povojni dobi«. Njegov zunanji minister Dulles je pa rekel : »Smatrati je treba za tragedijo, da sc je nacionalizem, podpiran od komunizma, uveljavil v tej državi do tolike mere, da je spravil v nevarnost vso Evropo«. Napovedal je5 da bo Amerika prisiljena temeljito spremeniti svojo politiko do Evrope.
KAKŠNE BODO POSLEDICE?
Na zapadu so mišljenja, da so sedaj nujno potrebni odločni in hitri sklepi. Ker so v A-meriki prepričani, da se zapadna Evropa ne more uspešno braniti brez pomoči neodvisne in oborožene Nemčije, bo prva posledica ta, da bodo Nemčiji vrnili popolno samostoj-
Danes so razmere drugačne. Brazilija se trudi, da bi se osvobodila odvisnosti od kave in preusmerja svoje gospodarstvo, kar pa ni lahka stvar. Kava je tudi pokojnemu Var-gasu povzročala velike skrbi in težave.
Brazilija išče sedaj dohodke v novih panogah kmetijstva in v industriji. Saditi je začela bombaž in ga proizvaja že skoro 4 milijone bal na leto, to je približno 1 tretjino letine Združenih držav. Nastale so velike tekstilne tovarne.
Najpomembnejše prirodno bogastvo pa so rude. Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da ima Brazilija najbogatejša ležišča železa na svetu. Samo v republiki Minas so odkrili nad 16 milijard ton te dragocene rude, kar predstavlja skoro petino poznanih železnih zalog na naši zemlji. Odkrite rude je do li-krat več, kakor je je v slavnih švedskih le-ziscih v Kirum.
Razen tega ima Brazilija v svoji zemlji celo vrsto zelo redkih rudnin, n. pr. monazit in torium, ki so potrebne za proizvajanje a-tomske sile ter jih krvavo potrebujejo Združene države. Edino, kar Braziliji primanjkuje, je premog. Tega mora uvažati.
AMERIKA IN BRAZILIJA
Vendar Združene države ne potrebujejo le dragocenih »redkih rudnin«, temveč tudi (Nadaljevanja na 3. strani)
v povojni dobi«
nost. S tem se strinja tudi Mendčs-France.
Drugo vprašanje je pa oborožitev Nemčije. Francozi se boje naraščajoče moči nemškega seseda in zalo bi radi držali njegovo vojsko pod stalnim nadzorstvom.
Angleži in Amerikanci so pa prepričani, da bi Nemci sodelovali pri obrambi Evrope samo kot popolnoma enakovreden in enakopraven narod.
Kaj sedaj? Mogoče je, da se Amerika nasloni na Nemčijo ter organizira evropsko' vojsko brez Francije.
Druga možnost pa je. da sc na zapadu pomirijo ter oslonijo obrambo ■ Evrope na Atlantsko zveze, v katero hi sprejeli tudi Nemčijo, tako da bi Francozi in Nemci sodelovali skupno z ostalimi državami pa obrambi zapadnega sveta. Saj je Mendčs-France ponovno poudaril, da hoče Francija ostati tudi v bodočnosti zvesta članica Atlantskega sporazuma!
Kako se bodo dogodki razvijali, ne vemo. Jasno je le to, da stojimo pred važnimi spremembami v mednarodni politiki.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE
Razgovori o Trstu se nadaljujejo med štirimi stenami in so oviti v strogo tajnost. Iz Londona sporočajo samo, da so diplomati spet naleteli na težave. V čem te obstajajo, niso rekli.
Prej so vladni časopisi poudarjali, da se bije borba za mejo v Miljskih hribih in za narodne manjšine. Jugoslavija je baje zahtevala, naj se vse pravice, ki »‘redo tržaškim Slovencem, natančno in podrobno zapišejo, sedaj pa zahteva baje Italija, da se določijo zanesljiva jamstva za narodne svoboščine I-talijanov v coni B. V tej stvari sta obe stranki nepopustljivi.
Na podpis pogodbe — pravijo — bo treba zato še »nekaj časa« čakati.
KAZNUJTE ZLOČINCE
Pretekli teden so v skladiščih tržaških železnic po golem naključju odkrili velikansko množino orožja. Gre za 40 zabojev, v katerih so našli strojnice, avtomatične samokrese in nič manj ko en milijon izstrelkov. Zaboji so bili skrbno skriti za umetnim zidom iz opeke.
Kako je bilo mogoče sezidati steno pred nosom carinikov, ki tam stalno stražijo ? Kako spraviti v skladišče toliko zabojev, da železničarji tega ne opazijo ?
Kakšnim namenom naj bi orožje služilo, ni treba pojasnjevati. Saj se je Trst zaradi požigov narodnih domov in napadov na tiskarne že davno' osramotil pred omikano Evropo. Tudi po tej vojni so se tu godila ostudna nasilja.
Najnovejše odkritje je do dna duše razjarilo prebivalstvo. Orožje, ki je bilo namenjeno drugim — gre ljudski glas — bi se moralo najprej preizkusiti na krivcih, pa bi v Trstu zavladal mir.
ŽEPNE VODIKOVE BOMBE
Predsednik ameriškega parlamentarnega odbora za atomsko silo ITinshaw je izjavil, da misli Amerika izdelali zelo male vodikove bombe, ki jih bo s pomočjo letal ali raket lahko' nesti do vsake točke naše zemlje. Zgradili bodo tako hrza letala, da bodo prišla tudi v najbolj oddaljen del sveta in se vrnila domov, ne da bi bilo treba menjati gorivo.
Letalci bodo čedalje manj potrebni, zakaj rakete in zrakoplovi lahko zadenejo' svoj cilj tudi brez moštva. Z eno žepno bombo lahko uničiš cel sprevod ali konvoj ladij.
Obeta se nam torej prav lepa bodočnost.
POSTRANSKI DOHODEK KRALJICE
Angleška kraljica Elizabeta II. je lastnica 80 lepili dirkalnih konj. Navadno imajo gospodarji teh dragih živali z njimi le zgubo. Letos pa je imela Elizabeta II. s konji izredno srečo. Z njimi je zaslužila na dirkah okrog 70 milijonov lir.
Naročnikom Novega Lista
V današnji številki prilagamo položnice za tiste, ki so plačali trimesečno naročnino. Prosimo jili, naj čimprej položnice izpolnijo in oddajo na najbližjem poštnem uradu. Oglasijo se lahko tudi v naši upravi vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 9. do 13. ure.
UPRAVA
»STRASTEN NACIONALIZEM«
Na Dunaju so* te dni zborovali zastopniki parlamentov iz 37 držav. V Avstrijo je prispelo 360 poslancev iz vseh delov sveta in razpravljalo o najvažnejših političnih vprašanjih naše dobe.
Švicar De Blonay je govoril tudi o Trstu. Ne gospodarske ali politične koristi, je rekel, ampak »strasten nacionalizem« je kriv, da se tržaško' vprašanje ni rešilo, kar močno o-vira evropsko sodelovanje.
Italijanski zastopnik Codacci Pisanelli je videl v teh besedah napad na Italijo ter se začel braniti; razlikovati jc treba med »pretiranim nacionalizmom« in »zdravim rodo-Ijubjem«. Ce zahtevamo, naj se Trst vrne v naročje domovine, je razlagal, nas k temu ne podžiga nacionalizem, temveč »zdrav patriotizem«.
ELEKTRIČNO OKO
Ameriška policija ima na razpolage nov izum, da z njim lahko preiskuje pakete, ne da bi jih odpirala. Pred kratkim je v darilni pošiljki iz Nemčije odkrila z »električnim očesom« kup diamantov v vrednosti 15 mili-
Novi list je svoj čas objavil, da je vlada Zapadne Nemčije izdala zakon, ki priznava žrtvam nacionalno-sociaiističnega preganjanja pravico do odškodnine. V poštev prihajajo pri nas v prvi vrsti osebe, odgnane od Nemcev v koncentracijska taborišča.
Ker je bil zakon v nekaterih točkah nejasen, smo se obrnili na vlado v Bonnu, od koder je s precejšnjo zakasnitvijo sedaj prišel odgovor.
Nemško ministrstvo za finance nam sporoča naslednje:
1.	Odškodninski zakon z dne 18. 9. 1953 fBGBL I. S. 1387) ne priznava pravice do odškodnine samo nemškim državljanom in osebam nemške narodnosti, ampak tudi ino-zemcem. Iz tega bi izhajalo, da imajo tudi naši preganjanci ali njih sorodniki pravico zahtevati odškodnino.
2.	Pravico do odškodnine imajo po zakonu tudi osebe brez državljanstva, če so bile preganjane zaradi svoje narodnosti ter si trajno oškodovale zdravje.
3.	Toda preganjanec mora dokazali, da je 1. jan. 1947 imel stalno bivališče na ozem-
OBISKI V JUGOSLAVIJI
Predsednik turške republike Bajar je prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na Reki so ga pozdravili z 21 lopovskimi streli ; mesto je v zastavah in slavolokih. Ravno tako svečano1 je okinčan Beograd.
Namen obiska — je rekel predsednik Bajar — je v tem, da poglobimo prijateljstvo med junaškimi, a vendar treznimi ljudstvi naših držav, ki sta sklenili braniti skupno svojo svobodo in neodvisnost.
Sredi septembra prispe v Jugoslavijo tudi slavni angleški vojskovodja maršal Montgomery. Ostane teden dni in bo gost maršala Tita.
KOLIKO NAS STANEJO BEGUNCI?
Na Tržaškem živi nad 4000 oseb, ki so pribežale k nam izza železne zavese.
jonov lir. Pomešani so bili med steklom.
Ko so naslovljenci prišli, da dvignejo pakete, jih je policija zgrabila in s tem odkrila organizacijo tihotapcev.
DOLŽNOST ČASOPISJA
So med nami ljudje, ki so Novemu listu zamerili, da je De Gasperijevo politiko s Slovenci neprikrito obsodil.
Res je, da bi bili lahko posnemali druge liste ter krivice, ki jih naše ljudstvo zavoljo te politike danes trpi, kratko in malo zamolčali.
Mi smo pa mnenja, da je treba povedali resnico in ugotoviti, kako De Gasneri j e va Kršč. demokracija orraža narodni obstanek našega ljudstva.
CHURCHILL PISATELJ
Stari angleški državnik je znan tudi kot sijajen časnikar in pisec. O drugi svetovni vojni je objavil obširno delo, ki so ga prevedli skoro v vse važnejše jezike.
Churchill je najbolje plačani pisatelj na svetu. Saj je samo s tem delom zaslužil na 1 tisoč milijonov lir.
lju Zapadne Nemčije ali i zapadnem delu Berlina oziroma da se je pred tem časom od tam izselil.
4.	Oškodovanci, ki bivajo v inozemstvu, morajo vložili prošnjo najkasneje do 30. septembra 1955.
Naši ljudje imajo torej še nad. eno leto časa na razpolago.
5.	O odškodnini odloča predsednik vlade
(Regierungspracsident) v Koelnu.
Preganjanci lahko doba obrazce z vsemi potrebnimi navodili tudi pri nemških diplomatskih zastopništvih v tujini. Za nas pride v poštev nemški generalni konzulat v Milanu.
Ker se nam zdi zadeva vc.žna, smo predlagali, naj naši preganjanci ustanove poseben odbor, ki bo znal primerno braniti njih koristi. Potrebno je proučiti različne zakone, stopiti v stik z nemškim milanskim konzulatom in potovati, če treba, v Nemčijo.
To delo more izvršiti le odbor, v katerem naj sedi tudi pravno izvežbana oseba. Posamezni oškodovanci si ne bodo mogli sami pomagati!
Za njih vzdrževanje je ZVU potrosila v enem letu 670 milijonov. K teinu pridejo stroški za uradništvo, bolnišnice in slično. Računajo, da znaša ves strošek 1 milijardo letno.
Kdo to plačuje ? Pravijo, da Italija, ker je po mirovni pogodbi dolžna kriti naše primanjkljaje. V resnici nam daje le posojila, ki jih bo treba prej ali slej vrniti
Vse breme pade torej na naše prebivalstvo', kar ni pravično. Begunci so posledica vojne, ki so jo vodile velesile in ne Trst. line bi zato morale nositi stroške.
Povrhu je ZVU potrosila v enem letu 100 milijonov za istrske in dalmatinske begunce. Ti v večini niso Istrani in Dalmatinci, marveč uradniki, ki jih je Mussolini poslal iz Italije v te dežele in bi se morali vrniti v svoje rojstne kraje.
Žrtvam Hitlerjevega preganjanja
PRISPEL JE ODGOVOR IZ BONNA
Nove dežele stopajo na pozornico zgodovine
(Nadaljevanje s 1.strani)
brazilsko železo. Lastni bogati rudniki okoli jezera Lake Superior jim ne zadostujejo več. V teku dveh pokolenj so Amerikanei rudo, ki je ležala na planem, izčrpali. C c ho. če j o priti do železa, morajo sedaj čedalje globlje pod zemljo, kar proizvodnjo zelo po-dražuje.
V	Braziliji najdeš pa rude, kolik*t hočeš,
tako rekoč na polju. Obe deželi se gospodarsko sijajno dopolnjujeta:	Amerika ima
največje jeklarne, Brazilija največja ležišča železa na svetu. Pov-rlm imajo Amerikanei strokovnjake, veliko izkustvo in mnogo denarja, kar vse Brazilcem primanjkuje. Brez kapitala se tudi najbogatejša dežela ne more razviti ter ostane kljub prirodnim zakladom revna in nazadnjaška.
V	začetku so se za industrijski razvoj Brazilije zanimali Angleži. Toda brazilska vlada je avgusta 1939 z Londonom sklenjene pogodbe odpovedala ter se oktobra 1940 popolnoma oslonila na Washington.
Tedaj se je zlila v deželo reka dolarjev. Amerikanei so začeli urejevati rudokope, črpati iz zemlje petrolej, širiti pristanišča, graditi elektrarne in železnice, ustanavljati tovarne in oživljati skoro vse panoge brazilskega gospodarstva.
Uspehi seveda niso izostali: Brazilija, ki je še 1. 1926 morala bombaževino uvažati, je 1. 1947 prodala tujini že okoli 17 tisoč ton tekstila. V svojih jeklarnah izdeluje železniške tračnice in lokomotive. Napredek je velik, če pomislimo, da je Jugoslavija začela izdelovati tračnice šele nekaj let pred 2. svetovno vojno1. Prej popolnoma poljedelska Brazilija ima danes že nad 100 tisoč industrijskih podjetij in število delavstva je naraslo na približno 2 milijona. Pokrajina Sao Paolo je štela 1. 1900 nekaj nad 2 milijona prebivalcev, 1. 1950 pa že nad 9 milijonov.
NE VARN OSTI INDUSTRIALIZACIJE
Pri tem je treba pa pomisliti, da je pretežna površina orjaške dežele še neodkrita. Gospodarsko življenje se odigrava na ozkem pasu 200 km od obale, medtem ko so vsa silna ozemlja notranjosti skoro neraziskana. Tu, ni ne železnic ne cest in promet je le deloma mogoč na rekah. Od enega do drugega dela Brazilije potujejo zato z letali. Bog ne daj, da treščiš z letalom v pragozd med divje zveri!
Zemljo obdelujejo v Braziliji z zelo zastarelimi sredstvi. Saj je orjaška dežela imela 1. 1949 vsega le 3500 traktorjev. Amerišk' podjetnosti se odpirajo zato brezštevilne možnosti. Gospodarsko izkoriščanje Brazilije je šele pričelo. Dela in zaslužka je dovolj za nekaj stoletij.
Ameriški kapital je Braziliji nujno potreben, če se hoče izkopati iz zaostalosti in postati napredna in bogata dežela. Potrebni so ji ameriški strokovnjaki in organizatorji. Toda Brazilija postaja s tem čedalje bolj odvisna od Združenih držav. Že danes gre skoro vsa brazilska kava in ruda v Ameriko, od koder prihaja Braziliji premog in druge potrebščine.
Medtem ko je Argentina kulturno in gospodarsko usmerjena na Evropo, se Brazilija čedalje tesneje povezuje z Združenimi državami, četudi je morska pot iz Brazilije v
Evropo krajša kakor v Severno Ameriko. Brazilsko in ameriško gospodarstvo se vedno bolj spajata v nedeljivo enoto : Brazilija je postala nekak gospodarski podaljšek Amerike.
Politične nevarnosti so očitne : obe državi sta sicer politični zaveznici, toda mogočna Amerika ima seveda glavno in odločilno besedo. Braziliji se lahko zgodi, da zgubi samostojnost in postane podložniška država W ashingtona.
BRAZILSKA DELAVSKA STRANKA
Proti tej nevarnosti se je boril, kakor se zdi, pred svojo smrtjo tudi predsednik Var-gas, ki je bil izrazit narodnjak.
Nagla industrializacija je pa združena tudi z velikimi socialnimi nevarnostmi. V političnem pregledu o Guatemaii je Novi list že povedal, da ima preprosto ljudstvo v južnoameriških republikah zelo malo vpliva in pomena. Te države so sicer na papirju vse demokratične, toda vsa oblast je dejansko v rokah domačih velikašev, izvečine potomcev nekdanjih evropskih naseljencev in osvaja-čev, ki brezobzirno izkoriščajo delovno silo revnega, posebno’ temnopoltega prebivalstva.
Tudi iz industrializacije Brazilije vlečejo
NOVICE
ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI
Francoski parlament je z veliko večino o-dobril politiko Mendčs-Francea v Tuniziji in Maroku. Zanj je glasovalo 541 poslancev, proti le 122.
Sedaj ima Mendčs-France pooblastilo’, da se pogaja z zastopniki obeh dežel in uredi razmere v Severni Afriki.
PROTIITALIJANSKE DEMON STRACIJE V SOMALIJI
V	Mega dischi, glavnem mestu nekdanje i-talijanske kolonije Somalije, je prebivalstvo demonstriralo pred sedežem italijanskega predstavništva. Nastali so neredi, v katerih je bilo več ljudi ranjenih in ena oseba ubita.
Kmetje iz okolice so položaj izkoristili ter vdrli na nekatera italijanska veleposestva in jih izropali.
Dne 29. avgusta je bil v Somaliji zopet mir.
PIVQVOD
V	nemškem mestu Luebecku so si pivovar-narji izmislili poseben način reklame za njih pijačo. Na trgu so zgradili vodnjak, toda namesto vode teče iz njega — pivo. Preteki n nedeljo so ga slovesno odkrili.
Piva si pil brezplačno, kolikor si hotel. Ljudi je bilo toliko, da so morali trikrat napolniti vodnjak s pivom. Vsakokrat po 10 tisoč litrov.
Sklenili so ponovili obred vsako’ leto na prvo nedeljo po 12. avgustu. »Pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič«.
KAČA V SLAŠČIČARNI
Dne 26. avgusta je v Mogliano Veneto nastala v neki slaščičarni velikanska zmeda in zmešnjava. Mlado dekle je kar naenkrat
poleg Amerikancev največje dobičke domači velikaši. Delavci morajo težko delati in so slabo plačani, medtem ko si mogotci kopičijo silna bogastva.
Take razmere so seveda kakor nalašč tisi v ar jene za uspešno komunistično propagando. Zdi se, da se je pokojni Var g as tega zavedal, in zato se je naslonil na brazilsko delavsko stranko, v katere programu je stala zahteva, da mora družba zajamčiti delovnemu človeku dostojno življenje zanj in za njeg'ovo družino. V koliko je Vargas uspel, je seveda drugo vprašanje. V testamentu je obžaloval, da ni za svojega dolgoletnega vladanja dosegel več za delovno ljudstvo.
Temu je najbrž vzrok grabežljivost Var-gasovili bogatili rojakov, ki so sedeli tudi v njegovi stranki.
In vendar gre za socialni problem, od čigar pravične rešitve je odvisna bodočnost dežele. Če ga ne bodo pravočasno rešili, bodo poslale v Južni Ameriki komunistične revolucije neizogibne.
Velika odgovornost zadene tudi Amerikau-ce. Njih dolžnost je, da pri dajanju kreditov zahtevajo od brazilskih podjetnikov, da zagotove delavcem primeren delež na rastoči blaginji države. Izsilijo naj v Braziliji socialne ustanove, kakršne imajo doma, pa se ne bo treba bati krvavih pievratov in socialnih revolucij na ameriški zemljini.
pretresljivo zavriskalo in kakor brez uma hitelo k izhodu. Ko so se gostje ozrli, so' zagledali meter dolgo kačo, ki se je plazila pod mizami.
Občinstvo je ko noro drvelo na cesto. Končno so ugotovili, da je kača prišla iz sosednega cirkusa in da ni prav nič nevarna. Lastnik jo je pobral in nesel mirno domov.
MLADA VIETNAMSKA MATI, KI JE Z OTROKI ZBEZALA PRED HO Sl MINHOVO VOJSKO
Sb&pihi h T^'eàesbis&fjri
NABREŽINA	'
Dve leti je že preteklo, odkar sv nam ob-lastva napravila vneb o vpijočo krivico:	od-
stranila so table s sloveskimi imeni krajev nase občine in s tem potrdila krivično fašistično zakonodajo.
Vsi se še dobro- spominjamo, kako veliko ogorčenje je tedaj napolnilo srca vsega na-šega ljudstva. Duhovniki nabrežinsko-devin-ske občine so celo v cerkvi protestirali proti tej krivici, ki je poteptala ne le človeške, temveč tudi božje zakone.
Lahko rečem«.1, da smo takrat storili vse, da bi oblasti svoj sramotni ukaz umaknile, a zaman! Table s slovenskimi krajevnimi imeni so izginile in Slovenci smo zopet morali požreti težko žaltev.
Zelo- pa se čudimo, da jc izginilo tudi nekaj drugih cestnih napisov v slovenščini, ki nam jih zakon dovoljuje. Zakaj to ?
Nabrežinci želimo in zahtevamo, da naša občina postavi nove take slovenske napise!
SV KRIŽ
Ko smo zadnjič poročali o bogatem lovu na tune, smo želeli našim ribičem, da bi jih ti gostje kolikor mogoče pogosto obiskali. Želja se je uresničila. Ta leden so se kar dvakrat pojavile jate tunov in kriški ribiči so bili tudi s lem lovom zadovoljni.
Predvidevajo, da se bodo te ribe še nekaj časa zatekale v naš zaliv.
KONTOVEL
Prve dni minulega tedna je bila naša vas pogreznjena v globoko žalost. Izgubili smo mladeniča Stanka Scgino, ki sc je prejšnjo nedeljo ponesrečil z motorjem v bližini Kr-mina. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v sredo.
Velika množica, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti, priča, kako priljubljen je bil pokojni Stanko.
Pogreba se je udeležil tudi pevski zbor Prosek-Kontovel in domača godba.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje!
BEGUNSKA TABORIŠČA V TRSTU
članek duhovnika Kom j anca o beguncih se pritožuje med drugim nad »dezorganizacijo dušnega pastirstva« v taboriščih Italije, Avstrije in Nemčije: za vse druge narodnosti da »je bolje poskrbljeno kakor za Slovence«.
Pozanimali smo se, kakšne razmere vladajo na Tržaškem in ugotovili naslednje. Za dušne potreba taboriščnikov se je najprej zanimal duhovnik Bele j Opčin. Ko je pred več ko enim letom odpotoval v Rim, sta se za begunce začela malce zanimati Iva slovenska duhovnika, čeprav sta bila oba zaposlena že v drugih rednih službah. Oba sta o-prav-jala delo brezplačno.
Begunci rimsko-katoliške vere so večkrat prosili cerkvene predstojnike za rednega dušnega pastirja, a niso bili nikdar usiiša-ni. Stokrat so jih tolažili s tem, da je v Trstu dovolj duhovnikov, ki razumejo hrvatsko in slovensko. Toda krajevni župniki, pod katera spadajo taborišča, so izjavljali, da zaradi prezaposlenosti ne morejo vzeti nase novih bremen. Priznali so pa, da bi bilo res potrebno imenovati za begunce rednega dušnega pastirja s popolnim znanjem slovenščine in hrvaščine. Saj ne gre le za begunce, temveč tudi za stotine družin, ki so se -izselile iz Jugoslavije z rednim potnim listom ter čakajo kot ljudje brez državljanstva (a-p-olidi) tu že leta na dokončno izselitev.
Družine imajo male otroke, med njimi se sklepajo številne poroke, pa tudi za njihovo socialno oskrbo bi se najbolje zanimal duhovnik.
Vendar je ves trud taboriščnikov bil zaman. Medtem ko imajo grko-katouki lastnega rednega duhovnika in menda celo dva, se za Slovence in Hrvate ne briga tako- rekoč nihče, če bi ne bilo dveh slovenskih prostovoljcev, bi bili rimo-katoliki ostali sploh brez duhovne oskrbe.
KDO JE ODGOVOREN?

POJASNILO
V 13. številki smo v dopisu iz Štandreža poročali o 35-letnici službovanja g. Fileja Josipa pri mestni občini. V lej zvezi je geristi župan poslal »ravnateljstvu« našega lista uradno pismo, kjer je v glavnem rečeno naslednje :
»Uzakonjena navada je, da občinska uprava nagradi vse svoje uslužbence ob 25-letni-ci službovanja z izplačilom ene mesečne plače. 1 ega pravila, smo se držali tudi pri g. Fileju, ko je praznoval 25-letnico službovanja ; nagrado mu je izplačal tedanji »Podesta« z odlokom št. 151/173 od 29. decembra 1944.
Pripombe vašega lista niso utemeljene, ker za 35-letnico zakon ne predvideva nobene posebne nagrade.«
Gospodu županu se zahvaljujemo za pojasnilo, čeprav se nam z«li nepotrebno, saj smo za pravilo o nagradi že prej vedeli.
Naše pojasnilo pa naj bo tole:
Goriškemu g. županu najbrž ne ugaja v dopisu naslednji stavek : »Čudimo- se, da je županstvo popolnoma prezrlo jubilej enega izmed najstarejših uradnikov. Ali je morda hotelo = tem izraziti, da je g. Filej Slovenec 7«
Kdor dobro razume izraz »popolnoma prezrlo«, ve, da nismo mislili na kako denarno nagTado. Hoteli smo samo pripomniti, da se županstvo ni spomnilo 35-!etnice službovanj3 £• Fileja niti z besedico ustnega ali pismenega čestitanja. Gospodom, ki so odgovorni za mestno upravo, je dobro znan običaj, da si za godove, rojstne dneve in različne jubileje med seboj v krščanski družbi voščimo, čestitamo in roke stiskamo!
JZ STEVEEJANA
Pretekli petek se je težko ponesrečil naš zidarski mojster, 20-letni mladenič Aldo Gravner. Kci se je peljal na delo v Stražicah na motornem vozilu, je na ovinku tik pod Dvorom nesrečno zadel ob vozača na lam-breti.
Takoj so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer se bo moral zdraviti vsaj 40 dni.
Mlademu mojstru vsi Steverjanci iz srca želimo, da bi čimprej ozdravel ter čil in vesel zopet prepeval, saj je vnet cerkveni pevec.
Z letošnjo letino Steverjanci ne moremo biti zadovoljni. Dohodek od prodaje češenj in breskev je bil zelo pičel, nad tretjino breskev so nam ptiči pojedli ; tudi trta kaže slabo in vina bo letos vsaj za tretjino manj ko lani; s-liv, jabolk in hrušk pa sploh ni; v ju-gozapadnem Steverjanu pa je še toča kmetom uničila skoro ves pridelek.
Naj večjo škodo je Steverjancem in sploh vsemu slovenskemu prebivalstvu obmejnih krajev povzročila lahkomiselna Pellova mobilizacija. Njegova krivda je, da so kmetje \ preplahu, ki ga je povzročila njegova mobilizacija, prodajali po naravnost sramotno nizki ceni živino, zlasti prašiče. Posledica je. da več ko ena- tretjina števerjanskih kmetov nima letos prašičev za zakol.
Državna ob last v a imajo zopet lepo priliko, da priskočijo bednemu obmejnemu slovenskemu ljudstvu na pomoč, saj je ravno neodgovorna politika ministrskega predsednika Pelle povzročila v «glavnem njihovo izredno stisko.
RAZSTAVA PTIC V GORICI
Žc več ko- 400 let je na dan sv. Jerneja (24. avgusta) v Gorici razstava ptic. V zadnjih letih pa je skoraj ni bilo. I.elos so jo spet priredili. Ustanovljen je bil celo pripravljalni odbor in -moramo priznati, da je razstava odlično uspela. Udeležilo se je jc nad 30.000 ljubiteljev ptičjega petja, ki so občudovali kar 3000 najrazličnejših ptic. Videl si razne vrste drozgov, kosov, škrjančkov, vrabcev, papig itd. Najlepši je bil prizor, ko je nenadoma cela jata ptic zahrepenela po zlati svobodi in veselo zletela v božjo prirodo!	p
Po cerkvenih predpisih je za dušno pastirstvo odgovoren škof. Vendar se za begunce in izseljence močno zanima tudi velika organizacija ameriških katolikov : National Welfare Cathloic Confe-rence (NWCC), ki deluje v vseh evro-pskih državah ter nudi socialno pomoč katoliškim beguncem.
Tržaški cdse-k imajo v rokah Amerikanci in domači Italijani. Italijanskemu šovinizmu je uspelo tildi to organizacijo vpreči v svoj protislovenski
voz. Levji dei velikih podpor, ki prihajajo iz A-merike, si vzamejo- Ita.ijani, Slovencem ostanejo drobtinice. Slovenci niso- prip-uščeni v upravo skupnih skladov.
Ravno tako pristranski so uradniki ZVU, ki u-pravljajo taborišča. Zlasti sta se proslavila poveljnik Faotir in njegov namestnik Hassl. Edinega slovenskega duhovnika, ki je po odselitvi sobrata redovnika nad eno leto obiskoval taboriščnike, sta začela sumničiti, da je nevaren titcvec, in to zato, ker ni megel odobravati vseh nepremišljenih pobegov nedorasle mladine iz domovine ali ni hotel verjeti, da so čisto politični preganjanci, marveč jih pozival, naj svoj antikomunizem dokažejo z zglednim moralnim in krščanskim življenjem.
Mlada častnika ne moreta razumeti solza slovenskih mater, katerim so nedorasli sinovi in hčere ubežali z doma brez slovesa in pozdrava. Če jih duhovnik očetovsko po-praša, zakaj so pravzaprav zbežali, ko niso bili ravno politično ogroženi, in ali so se morda prej informirali, kako počasi gre selitev v prekomorske dežele, tedaj je za oficirja to nevarna titovska propaganda. Bolje bi bilo, da se gospod major potrudi zboljšati disciplino v’ taborišču, kjer so- na dnevnem redu pretepi, tatvine, prostitucija in podobne stvari.
A glej s-p-a-ka, ravno- na tem njegovem lastnem področju je majorju sposobnost odpovedala. Pred nedavnim so 3 Bolgari s-ko-raj do smrti pretepli Poljaka -in mož je nad dve uri ležal v nezavesti, preden je nekaterim njego-vim prijateljem uspelo priklicati policijo. Tisti, ki so zaprli izhode in ovirali, da pride policija, so- še danes - nekaznovani !
Tu naj se mlada moža izkažeta, ne pa da se zaletavata v poštenega in izkušenega slovenskega duhovnika, ki ne prejema za svoj trud niti vinarja, medtem ko- teče njima za -posedanje po -pisarni po več stotisoič mesečne plače!
Svoje delo sta kronala s tem, da sta edinemu slovenskemu duhovniku prepovedala vsak nadaljnji vstop v taborišče. Ker ni do danes nihče prevzel njegovih poslov, so zdaj rimo-katoliki brez vsakega duhovnika, ki bi jih obiskoval in se zanimal za njih dušni blagor. Nad tisoč ljudi se začudeno siprašu-je, kje je katoliška Cerkev, da zanje nič ne skrbi, in kakšna je zapadna demokracija, ki sabotira dušno pastirstvo med begunci in izseljenci hrvatske in slovenske narodnosti.
Ponisi iz Goriške IZ RONK
V	preteklem tednu je odbor obč. podporne ustanove razpravljal v podporah revežem. Tajnik g'. Tamburin je poročal, da je podporna ustanova ugodno rešila 181 prošenj in da je bilo dodeljenih 350 tisoč lir; poleg tega je bilo nakazanih še 90 tisoč družinam, ki prejemajo stalno mesečno podporo.
Naša občina je torej plačala za mesec avgust vsega skupaj skoro pol milijona lir revnim družinam.
KRMIN
Ta teden se bodo začela obnovitvena dela pri vodovodnih ceveh v našem mestu. Začetna dela bodo stala 15 milijonov. Ker bo za obnovo1 potrebnih 150 delovnih dni, pomeni ukrep občinske uprave tudi znatno olajšanje brezposelnosti, ki je v našem mestu zelo občutna.
Delo je prevzela g or iška gradbena tvrdka Mattiroli.
PEVMA
V	petek, 27. avgusta, se je pomikal iz bolnice pri Rdeči hiši proti Pevmi pogrebni sprevod. Udeležba je bila častna. Lepo je bilo videti zlasti belo oblečena dekleta. Pri soškem mostu je čakalo mnogo ljudi in od tam so fantje nesli rakov proti naši cerkvi.
V	rakvi je ležala komaj 26-letna Marija Primožič. V cerkvi ji je zapel moški zbor »Usliši nas, Gospod«, ta pokopališču pa »Nad zvezdami«. Domači župnik se je v toplih besedah od nje poslovil in udeležencem stavil v zgled njeno Bogu vdano smrt.
Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje!
IZ JAMELJ
Pred kratkim smo pokopali staro kraško korenino, domačina Pahorja Andreja, ki jc umrl v 70. letu starosti.
Pokojni Andrej je bil vesten in priden gospodar, pa tudi zaveden Slovenec. Po večmesečni bolezni je končno ugasnila njegova življenjska sila.
Njegovega pogreba, ki je bil predpreteklo nedeljo, se je udeležila vsa vas. Bog' mu daj večni mir in pokoj !
Njegovi družini naše iskreno sožalje!
IZ TRŽIČA
Zadnjič smo poročali iz Tržiča, da je naša ladjedelnica dobila veliko naročilo železniških voz za državo Pakistan v Indiji.
Danes pa obveščamo javnost, da je brodarska družba Bennati baje naročila gradnjo dveh velikih petrolejskih ledij. GRDA je načrte že izdelala in, tvrdka jih je odobrila. To bi bilo zdravilo za ves goriški Kras. Zopet zdravilo proti brezposelnosti. Bog daj, da bi te vesti odgovarjale resnici!
POTREBE SLOVENSKIH OBČIN NA GORIŠKEM
Iz Dola, z Vrha, iz Števerjana in Sovodenj smo prejeli mno'g'o dopisov, v katerih ljudje izražajo željo po javnih delih v svojih naseljih. V nekaterih vaseh manjka elektrika, v drugih vodoyod ; ceste bi bilo treba popraviti itd.
Nepristranski 'opazovalec more ugotoviti zanikrnost deželne in državne uprave za potrebe slovenskih občin.
Razume se, da ne zmorejo velikih bremen občine same, saj tega ne zmorejo niti fur-
lanske, ki so bogatejše. Državna uprava potrosi za furlanske občine milijone in milijone, medtem ko popolnoma zanemarja potrebe našega ljudstva.
Kdaj bodo merodajni oblastniki razumeli klic naših ljudi?
Zato- zgradite jim čimprej potrebne vodovode, zlasti v Steverjanu, Sovodnjah in na Krasu, dajte Dolu in drugim vasicam elektriko, kakor smo v našem listu že pisali!
SLAVJE GORIŠKEGA TISKA
Goriški tiskarnarji so praznovali drugo stoletnico gbriškega tiska. Slavja so se udeležile vse družine goriških tiskarnarjev, med njimi tudi družini gg. Budina in Lukežiča. Vesela zabava je bila v znani Gruzovinovi gostilni pri severni postaji.
Goriške tiskarnarje moramo pohvaliti predvsem zato, ker so se na slavju spomnili svojih 34 tiskarniškili delavcev, ki zvesto
ŠE O GONJI PROTI SLOVENSKI DUHOVŠČINI
IZJAVE VIDEMSKE NADŠKOFIJE
V zadnji številki smo obvestili slovensko javnost o strup mi gonji šovinističnih krogov proti slovenski duhovščini v Beneški Sloveniji. V dobesednem prevodu smo priobčili letak, ki ga je bilo ponatisnilo glasilo furlanskih socialistov »Tribuna libera«. Pisanje lista je izzvalo izjavo videmske nadškofijske kurije v katoliškem listu »La vita cattolica«, dne 22. avgusta 1954. Izjava se glasi:
»Določeni mestni tisk nadaljuje s svojimi napadi zaradi nekaterih neljubih dogodkov ob pogrebu msgr. Trinka in zavzema sovražno stališče do vse krajevne duhovščine ter jo obtožuje komunizma. Ker vpleta v dogodke tudi cerkveno oblast in sprašuje, kaj je v tej zadevi ukrenila, smo pooblaščeni izjaviti, da cerkvena oblast obžaluje, da so nekateri zlorabili pogreb odličnega duhovnika za manifestacijo političnega značaja; prav tako pa tudi -obžaluje, da je nasprotna stran zagrešila politično pretiravanje s tem, da obtožuje slovensko duhovščino komunizma in jo obremenjuje z odgovornostmi, ki ostanejo točno določene in omejene.«
NAS ODGOVOR
Katoliški Slovenci smo dolžni odločno zavrniti nekam čudno razsodbo videmske nadškofije o »neljubih« dogodkih ob pogrebu msgr. Trinka. Iz izjave je razvidno, da so Slovenci zlorabili pogreb za »politično« manifestacijo, kar je ghia laž!
čeprav smo ji hvaležni, da je deloma o-prala. slovensko duhovščino očitka, da je komunistična, vendar iz izjave sledi, da so odgovornosti duhovščine le ostale!
Videmska nadškofija bi bila morala ugotoviti jasno in določno, da nima njena duhovščina niti najmanjše odgovornosti, če je prišlo do »neljubih« prilik oh pogrebu msgr. Trinka.
Po našem je ves greh v tem, da je domača duhovščina hotela prirediti voditelju beneških Slovencev prisrčen in dostojen pogreb. Za neljube dogodke bi kvečjemu mogla obdolžiti slovenske govornike, čeprav bi jim s tem delala veliko krivico.
Saj smo že povedali, da niso napravili dru-
služijo pri njihovih podjetjih že nad 15 let. Obdarovali so jih z diplomami in devetimi zlatimi kolajnami.
Gospodje tiskarnarji so ob drugi stoletnici tiska marsikaj dobrega privoščili sebi m svojim delavcem. Pa tudi na kulturo niso pozabili. S svojim lepim petjem se je zlasti izkazala šestletna Aleksandra Lutman.
TAKI TIČI SPADAJO RES V „KEHO”
V preteklem tednu je goriška policija spravila v zapor nekega 21-letnega Armanda Battistella, ki uživa glas izvežbanega strokovnjaka v tatvini koles. Tatič je doma iz Pordenona. Svoje tatvine koles je opravljal izmenoma v Vidmu in Gorici. Zaenkrat je ugotovljeno, da jih je ukradel kar pet.
Včasih je zapor za take tiče kar zdravilen, zgodi pa se, žal, večkrat, da se v svoji zločinski spretnosti v zaporu še bolj izpopolnijo.
Mi želimo mlademu fantu, da bi spadal med one, j^i jih resna šola zapora poboljša.
gega, kot proslavili v pokojniku velikega Slovenca, ki je bil obenem prijatelj italijanskega naroda, to je vseh zares poštenih in krščanskih Italijanov, ter zvest italijanski državljan.
Na žalost pa je tudi za mnoge italijanske cerkvene dostojanstvenike, zlasti pa za videmsko kurijo, le to nevšečno, da se Slovenci borimo in da se bomo borili za svoje polnopravno spoštovanje v državi in cerkvi. Predobro namreč poznamo vnebovpijoči greh, ki ga je videmska kurija zagrešila proti beneškim Slovencem in tudi proti značajnemu duhovniku Trinku, ki ga danes proslavlja.
Izjava je nadalje važen »diplomatski« akt, ki preveč jasno govori, kako cerkvena oblast pristransko in krivično razsoja razmerje Slovencev do Cerkve in države ter kako noče umevati značaj nosti in poštenosti narodno-manjšinske borbe slovenskega naroda v Italiji.
Sedaj lahko razumemo, zakaj smatra videmska kurija za »nevšečne« dogodke le to, da se je slovenstvo ob Trinkovem grobu o-krepilo in zaživelo v novi življenjski sili.
VIŠARSKA PLANINA
Tudi V išarski planini je letošnje muhavo poletje precej škodovalo. Paša je bila namreč skozi vse poletje tako slaba, da je tudi pridelek tukajšnje mlekarne sorazmerno skromen. Na paši je bilo tu letos 34 krav, ki so last desetih gospodarjev :z Žabnic. Vse krave pa so dajale dnevno le toliko mleka, da je bilo dno- sicer velikega sirarskega kotla komaj dobro pokrito. Posledica je bila, da so pridelali povprečno samo eno kolo sira na dan, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti res malo.
ŽABNICE
V nedeljo, 29. t. m., smo v pričujočnosti 4 tujcev blagoslovili nove cerkvene orgle, ki bode delale čast ne samo Žabnicam, ampak vsej dolini. Slavnostni g'ovor je imel preč. g. Mirko Mazora, ki je v izbranih besedah orisal lepoto in pomen petja v človeškem življenju. Spodbujal je zlasti mladino k petju, ker samo tako bo mogoče, je zaključil pridigar. da bo domači rod še stoletja pel pod Sv. Višarjami Bogu v čast in sebi v upravi-cen ponos. Trikih govorov, ki vzpodbujajo k slogi in ene '.nosti, bi radi slišali še mnogo.
KciIMifóllG flfilli fl 0 /Jpiic/j/iff
Spomini iz starega Trsta
LASTNIKI »POČA«
Se predilo so le rodbine izginile, se je v Trstu začel razvijati nov stan — meščanski. To so bili imoviti hišni in zemljiški posestniki, ki so se bahavo podpisovali »lastnik liiše in zemljišča z vodnjakom«. Ta zadnji pristavek je zanimiv, ker kaže, da je bil v suhi kraški okolici Trsta vodnjak ali »poč« dragocena stvar.
Od meščanskega se je ločil nižji, neposest-niški stan, ki se je pozneje priselil, imenovali so g'a »borghigiani«. To so bili obrtniki in pozneje trgovci. Med te so šteli tudi nove prišlece, posebno Grke in Armence. Ti so-tvorili s srbsko kolonijo v 17. in 18. stoletju pravo jedro tržaških trgovcev. Imeli so v posesti cele mestne četrti kot še dandanes.
Na najnižji stopnji so bili pa plebejci. Sem so spočetka šteli tudi Žide. Sčasoma so pa prav Judje postali v Trstu vodilni kup-čijski stan. L. 1780 so Židje z Jožefovim tolerančnim patentom prejeli popolno svobodo in so imeli svoboden pristop do vseli javnih služb. Že trideset let poprej (1. 1751) so Grki dosegli v Trstu pravico do svobodnega bogoslužja in trgovanja in si postavili bogato cerkev.
Tako je polagoma iz vseh plasti nastal e-noten meščanski stan, ki se je posvetil trgovanju.
MESTO SE ŠIRI — OBZIDJE SE RUŠI
Razen tega socialnega razvoja je k trgovskemu licu Trsta pripomoglo tudi to, da se je mesto začelo širiti in da so odstranili stare stolpe in obzidje. Do 14. stoletja je bil Trst, kot vsa srednjeveška mesta, res »sto-stolpi« in stisnjen na obseg današnjega starega mesta s Sv. Justom.
Glavnih stolpov je bilo pet, kakor smo že v začetku teh »Spominov« slišali, in sicer: Triborgo, Denota, Cavana — današnje ulice teh imen kažejo, kje so stali —• stolp sv. Mihaela in Veliki stolp ob pristanu. Ob morju sta branila dohod še stolpa Beccherie in Fradella. Razen teh so se dvig'ali štirje manjši: Portizza, Saline, Pusterla in sv. Lovrenca. Pozneje so jih zgradili še več, zlasti ob patricijskih palačah (Kukerna, Canton, Ran-fi in drugi).
Navado so imeli zavarovati s strašnimi stolpi tudi važnejše dohode v mesto. Znamenitejši so bili: stolp Blanca v bližini današnjega sv. Antona Novega, ki so ga podrli šele okoli 1. 1767; kjer je danes trg Goldoni, je stal stolp Pendula. To je bilo že daleč od mestnega obzidja; še dalje v okolici je stražil ipot iz Sv. Križa stolp sv. Petra, kjer je še danes istoimenska ulica.
Izven mesta v Solinskem okraju f Borgo
delle Saline) so začele nastajati nove naselbine.
Meste je bilo skoraj zadušeno od obzidja in teh stolpov. Šele med leti 1749 in 1752 so začeli na cesarski ukaz rušiti zidovje, ki pač zaradi modernega orožja ni imelo več smisla. Razne stolpe so pa šele kasneje porušili; tako onega v Riborgu 1. 1784; Velikega pri morju, ki je segalo do Cavane, komaj I. 1838. Stolp sv. Servula je pa izginil šele pred dobrimi sto leti.
Zdaj je šele mesto lahko zadihalo. Jelo se je širiti. Prišli so novi priseljenci, ko se je na ozemlju starih solin ob Valdirivo ali Blankctlu tj a proti postaji začel dvigati novi del Trsta, imenovan takrat tudi Terezijansko mesto.
SVOBODNA TRGOVINA — PROSTA LUKA
Že za časa očeta Marije Terezije Karla VI. je Trst začel dobivati trgovske privilegije. Avstrija je imela takrat srečo v zunanji politiki. Po mirovni pog'odbi v Utrechtu (leta 1713), ko je dobila v oblast Sicilijo in južno Italijo, je postala gospodarica na Jadra-nu. Njena tekmovalka Beneška republika je bila v tako zvani peloponeški vojni 1715-1716 od Turkov poražena in oslabljena, med. tem ko je avstrijski poveljnik Evgen Savojski zmagovito potiskal turške čete preko Donave. To je bil ugoden trenutek, da začne cesarstvo z novo trgovsko politiko na morju.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Zato sem vam ukazal, da mi vsak dan ob 10. uri telefonirate. Kadar niste, smo bili vznemirjeni in pripravili bolniški voz, da gre po vas v Derbyshire.«
»Ali sem sedaj že popolnoma zdrav?« ja slabotno vprašal Jurij.
»Potrebujete še nekaj mesecev počitka in nato se lahko mirno vrnete k ženi v Kanado. Živčni napad je pomenil za vas nekako duševno očiščenje. V krizi, ki vas: je napadla, ste Petra Touchetta vrgli za vselej iz svoje duše. Sedaj ste postali zopet prejšnji Jurij Du Pre. To je glavno. Pazite le, da se preveč ne trudite in da vzamete vse stvari na lahko.«
SREČANJE Z ŽENO
Končno so Jurijevi ženi Muriel javili, da se njen mož vrača v Winnipeg. Dne 15. avgusta 1946 je vsa srečna korakala po železniškem pločniku, čakajoč nestrpno prihod njegovega vlaka.
»Vojna,« si je mislila, »je bila za druge žene mnogo hujša kakor zame. Njihovi možje so se morali boriti v puščavah Afrike, vojskovali so se v Italiji. Nemčiji in Franciji, medtem ko je bil moj Jurij hvala Bogu srečnejši. Uporabili so ga samo kot uradnika v pisarnah angleškega letalstva. Res je, da mi je pisal zelo poredkoma, ali v dopisovanju je bil od nekdaj silno len. Glavno je, da mu ni bilo treba trpeti!«
Iz daljave je zapiskala železniška lokomotiva. Muriel je postajala čedalje nemirnejša. Končno je vlak prigrmel na postajo in iz vozov so skakali možje v letalskih uniformah. Skozi meglo presrečnih solz je zagledala Jurija na vratih vagona.
Pomežiknil je za hip v sončni luči, nato so ga objele ženine roke. Po dolgih 6 letih je bila zopet nadvse srečna.
Ko se je ozrla v njegov obraz, so se ji oči razširile od bolestnega začudenja:	»Tvoji
lasje, dragi moj, so postali vsi beli!«
V vojsko je bil odšel kot 36-letni rjavola-sec — vrnil se je kot siv mož.
Na potu domov nm je prisrčno stisnila roko. Ko je zastokal od bolečine, je natančneje pogledala in videla, da ima zmečkan kazalec.
»V Angliji smo mnogo igrali nogomet!« je pojasnil. »Neroden hrust mi je stopil na prst.«
Opazila je tudi, da je njegov glas zelo hripav.
»ICaj hočeš?« je dejal. »Bil sem zelo po-gostoma prehlajen. Tako je pač britansko podnebje.«
BOLNIČARKA Z BRIZGALKO
Doma se je obnašal kakor nekdanji Jurij. Muriel se je le čudila, da mu angleščina dela tu pa tam težave. Opazila je tudi, da se večkrat zagleda v praznino in da se mu ustnica povesi v »tiran.
Zaradi teg'a si pa Muriel ni delala skrbi, dokler je ni neke noči hudo prestrašil. Sredi spanja je planil kvišku in sedel na posteljo.
Prižsala je luč. »Kaj ti je, dragi?« ga je vprašala.
Strmel je vanjo kakor prestrašen slaboum-než. »Jaz ne vem nič! Jaz ne vem nič!« je ponavljal.
Ko se je streznil, je rekel: »Mislil sem, da si ona bolničarka z brizgalko.«
Jurij se je rešil nočnih prikazni in popol-
noma ozdravel in šele potem ženi odkritosrčno in do vseh podrobnosti povedal, kaj je vse doživel v Torigni. Zdravnik mu je bil ukazal, naj ji vse zaupa, sicer da ne bo imel miru. Jurij se je pa dolgo pomišljal, ker ni hotel žalostiti dobre in občutljive Muriel.
Po dolgi, temeljih izpovedi se je pa končno umiril. Sedaj je- šele resnično pozabil Petra Touchetta, vas Torigni in vse, kar je bilo s tem v zvezi. Zdi se mu, kakor da je vse trpljenje na gestapovskih zasliševanjih doživel nekdo drug in ne on sam.
SREČNI OČE
Danes živi Jurij Du Pre z Muriel v mestecu Calgary. Je uradnik pri trgovski družbi in vodi odsek za kemične izdelke.
V prostih urah pomaga v skavtski organizaciji, za katero se je od mladih nog navduševal. Več večerov v tednu posveča vzgoji, kanadske mladine.
Medlem sta se mu rodila dva sinčka, ki sta tolažba in veselje njegovega življenja. Sosedje ga cenijo kot mirnega in skromnega človeka, kateremu je, kakor vsem pogumnim ljudem, vsaka bahavost tuja.
Nočne prikazni, ki so ga toliko časa mučile, so za vedno zginile. Namesto tega se je v Juriju ukoreninilo globoko spoznanje, da so sile človeškega duha skoro neizčrpne. Z vztrajnim delom in neprestanim vežbanjem postane človek sposoben, da dela malodane čudeže.
Jurij se je o tem prepričal iz lastne izkušnje. Izvršil je skoro nadčloveško nalogo in ii služil sredi smrtnih nevarnosti brez omahovanja.
»Verjeti moramo v moč človeškega duha,« trdi Jurij, »kakor verujemo v vsemogočnost božjo! S tako vero v srcu postanejo svobodni ljudje nepremagljivi!«
(Konec)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
V
Četrti slovenski tabor na Opčinah
Preteklo nedeljo je bil na Opčinah četrti slovenski tabor. Kljub slabemu vremenu se je zbralo kar lepo število ljudi. Spored prireditve je bil predvsem umetniško-glasbeni. Toda glavna točka programa je bil tehtni in pomenljivi govor mons. Jakoba Ukmarja, ki je d.al vsej prireditvi značaj pravega, tradicionalnega slovenskega tabora. Njegove odločne, a premišljene in zato tem bolj resno učinkujoče besede o krščanski dolžnosti priznavanja narodnih pravic tudi majhnim narodom in narodnim manjšinam so vsi navzoči navdušeno pozdravili. Dr. Ukmar je dejal:
»2e nekaj- let sem se obmejni Slovenci zbirajo na slovenskih taborih, da se ob teh shodih zopet navdušijo za slovensko besedo, slovensko pesem in druge narodno kult urne dobrine. Brezdvomno so ti tabori za naš -narodni obsto-j tu ,na mej-ah velikega pomena, saj ponesejo zborovalci na svoje domove zopet nov pogum, da morejo vztrajati na ogroženih postojankah -našega pod razne gospodarje razkropljenega ljudstva.
UPRAVIČENOST NARODNE OBRAMBE
Kaj pa pravi krščanska morala, kaj pravi božja postava k temu našemu narodnemu udejstvovanju? Saj samo, če se to naše delo strinja z moralnim redom, ga smemo nadaljevati, če se ne strinja, iga moramo popraviti, da bo vse v skladu z večnimi, nespremenljivimi moralnimi zakoni.
Ko gledam s krščanskega vidika na narodno Udejstvovanje poštenih obmejnih Slovencev, moram najprej ugotoviti, da smo v pravični defenzivi, ko -branimo svoje dobrine, ki nam jih nihče ne sme kratiti. Vsak poš-ten in dobro vzgojen človek' ljubi svojo mater, ljubi dosledno svoj materni' jezik, svojo narodno kulturo, je ponosen na domače slovstvo ter se -čuti hudo prizadetega, če ga hoče kdo oropati teh resnično dragocenih zakladov. Vse to sloni že na zgolj naravnem pravu, ki je navsezadnje božje pravo, -saj je Bog stvarnik vse narave in njenih pravic. Upravičeno torej branimo to, kar nam gre po božjem naravnem pravu. In ker je Cerkev čuva-rica tudi -naravnega prava, ne more biti temu gibanju nasprotna, da srna le pravični do drugih narodov.
Ljudje večinskega naroda, ki tlačijo narodno imanj-š-in-oi, se večkrat sklicujejo na- patriotične razloge. Proti tem pribijem dvoje: prvič, da proti naravnemu božjemu zakonu ni veljavnega izgovora; drugič, da je čisto po-gre-šena misel, da je za obstoj in blagostanje države potrebno, da se narodna manjšina asimilira večini, da bo potem en sam državni narodi istega jezika. Blagostanje države- ne sloni na enotnosti jezika, pač pa n-a pravičnosti, k-j zahteva, naj državljani, ki nosijo ista bremena, uživajo tudi iste pravice. Najboljše poroštvo javnega reda je, če so državljani zadovoljni, če vidijo, da se spoštujejo njih naravne pravice. Kdorkoli v teh dneh tako hude socia-lne krize in mednarodne napeto-sti. še oza-nja -sovraštvo -proti sodržavljanom drugega jezika, zagreši hud zločin proti socialnemu redu in proti državi. Ljudstvo me potrebuje sovraštva, temveč potrebuje miru, dela in kruha.
RAZNOLIČNOST V HARMONIČNI ENOTNOSTI
To je bila prva- misel v tej kratki razpravi. Druga je pa ta, da je raznoličnost narodov v božjem načrtu. Ze splošen načrt Stvarnika je raznoličnost v stvarstvu, raznoličnost, ki se po gotovih pravilih v-eže v -enotnost -in tako s svojo harmonično lepoto razodeva -Stvarnikovo do-vršenost. Glejte, po neizmernem prostoru -se -gibljejo milijarde sonc in drugih svetov zelo različne strukture, a veže jih v harmonično- enotnost natančno ista nebesna- mehan-ika. In tu na zemlji, kolika raznoličnost v rastlinskem živalskem in neorga-n-skem -svetu! Pa kako je vse urejeno pa enotnih življenjskih, fizičnih in ke-mični-h zakonih, da se vse med seboj spopolnjuje in vzdržuje.
Prav tako so se po božjem načrtu v teku tisočletij razvili različni narod-i in Bog hoče, da obstajajo različni. Hoče, da so tudi ljudje raznolični po jezikih, po običajih, po telesnih in duhovnih zmožnostih in vendar -tudi enotni v svoji človeški naravi. Vsi še tako različni narodi mislijo in sklepajo po isti zdravi logiki, vsi imajo isto moralno zavest, vsi iste splošne človečanske dolžnosti in pravice. Tako je po božjem načrtu v-e-s človeški rod čudovito 1-e-p in smotrno urejen organizem.
Pa kakor so v telesnem organizmu nekateri organi navidezno neznatni, v resnici pa velikega po mena za telesno zdravje in moč, tako imajo v Vel ki družim narodov t-udi majhni narodi -svojo važno vlogo, posebno kot prehodna vez med večjimi narodnimi skupinami. C e bi iz človeškega telesa izrezali gotove majhne organe, bi izbiralo vse telo. Oe bi, uničili majhne narode, bi n-astala pogubna trenja med večjimi sosedi. Tako nas narava sama uči, da se morajo narodi med -sebo-j spoštovati in podpirati ter da imajo tudi mali narodi sveto pravico -do svojeg-a obstoja in razvoja.'
Zal je ipa, moderno poganstvo, ki oznanja preziranje manjšega naroda, zelo nalezljiva bolezen. Prijela se je deloma tu-di takih, ki se ponašajo s svojo katoliško vero in brščansko demokracijo. Tako opažamo, da so nekateri krščanski narodi s svojimi krščanskimi in demokratskimi vladami -skoro brez smisla za krščansko pravičnost in ljubezen do drugega naroda, posebej še do narodnih manjšin na svojem lastnem o-zemlju.
Želimo torej, da bi ti tako imenovani, kristjani, postali pravi kristjani, znosni in umevni do sosednih -narodov ter pravični do narodnih -manjšin na lastnem ozemlju. Želimo dalje, da bi ista Cerkev, kil je premagala že toliko zmot in v verako-monal-nem pogledu prenovila obličje zemlje, premagala tudi to nečastno herezijo narodne nestrpno®'i. Želimo končno, dia bi z najvišjega mesta Cerkve, od koder so že prišle dragocene smernice za pravilno reševanje socialnih vprašanj, zadonela tudi jasna in odrešilna beseda, beseda vodnica vsem narodom za krščansko reševanje narodnostnih sporov in za krščansko ravnanje z narodnimi manjšinami.
NAŠA PESEM
Ostali del sporeda je obsegal petje, recitacije in alegorično sliko. Največ točk je bilo pevskih. In kdo naj bi drugače prevzel in tako imenitno rešil nalogo, da navdušuje narod, naj se zavzame za to, kar je njegovega — kdo, če ne ravno pesem, zlasti pa še domovinska pesem? Bile so pa pesmi skrbno izbrane in- razporedba pestra, skupine, ki so pele, pa raz-noličn-e. Razsvetlile so vse odtenke domovinskih čustev. Iz domačih in iz vseh ogroženih krajev zbranemu narodu so nudile obilno mero lepega in plemenitega užitka,.
Kitajci so zelo moder naiod in imajo nek pregovor, ki ga najbrž poznate :	»Mož, ki
se ne zna smehljati, ne sme nikoli odpreti trgovine«.
Smehljaj pove več kakor tisoč besed. Ne govorim o onem lažnem nasmehu, ki nikogar ne prevara, temveč o navadnem, neprisiljenem, prisrčnem smehljaju, ki osvaja srca. Nič ne stane, prinese pa veliko. Obogati tistega, ki ga prejme, kdor pa ga da, ne zgubi zaradi teg'a ničesar. Ustvarja srečo v domači hiši, dobro voljo v poslovnem svetu in je znamenje prijateljstva.
Pisatelj Dale Carnegio je objavil naslednje prijateljevo pismo:	»Že osemnajst let
sem poročen in ves ta čas se nisem nikoli nasmehnil svoji ženi, kadar sem vstajal in hodil na delo. Ko pa ste mi dali idejo, da naj poskusim z nasmehom, sem se te ideje oprijel. Bil sem prav pred zrcalom in si česal lase. Ko sem videl pred sabo svoj kisli obraz, sem dejal: »Dovolj je te puščobe ! Hočem se nasmehniti!« In res : vsedel sem se zn mizo in rekel ženi : »Dobro jutro, draga ženka!« in se nasmehnil.
Moja žena ni bila presenečena, temveč o-supla in pretresena. Dva meseca že delani tako in zdi se mi, da je prišla v mojo hišo nova sreča.
Baritonist Marijan Kos - v narodni noši - je z lepo -donečim glasom, ob spremljavi harmonike, prepeval predvsem koroške -narodne in v svoji razigranosti dal duška hudomušnemu -razpoloženju v pesmi riMoja kosa je križa-vna«.
Rojanski tercet »Metuljček« je zapel tri per mi: »Slovenska zemlja«, »Oj le šumi« in »Luštno je v vigredi«. Vsi trije ženski glasovi so na idealiziran način -izenačeni in stopljeni v celoto, ki se pred-a zanosu'izvajane pelami.
Zdrav, fantovski -nastop je bil -nastop zbora iz Mačkov,elj. Lepe soprane ima in nekaj dobrih basov. Zapel je z občutkom: »Pozdrav«, »Pod trto bivam zdaj« in »Odmevaj spev« (vodil g. Dušan Jakomin).
Pevci iz Rupe (pevovodja Pavletič) so izvajali: »Domovina«, »Več ga ni«, »Mladost in pomlad« in »Cuj v gozdu lovčev mg«. Razpolagajo z dobrimi soprani in 'izvajajo precizno (posebno pesem o lovskem rogu).
Zbor Goričanov pod vodstvom prof. Fileja pa je prevzel večji del pevskega p o,grama. Ta moški zbor poje tako subtilno, kakor da imamo pred seboj — ne zbor, ampak kvartet. Custveno-romasntična stran je tako -siln-o poglobljena, da skoraj seg-a -do -meje bolne -sentimentalnosti. ,Zbor si je izbral niz pesmi, ki se redko slišijo, so pa prežete s teoino-otožro vsebino: Vodopivčeve »Fantje pojejo«, »Jaz pa vem, kako tičice po-jo« in narodne: »Barčica«, »Dobil sem pi-semce te žalostne šriftice . . .«, »Prav lepa delinca« (Pri nekaterih lepo izstopi bariton sono). V spomin pesniku’ Ivanu Trinku so zapeli Gallusovo žalo-stinko: »Glejte, kako umira p: avični«. Ob sklepu pa še »Do-movina mili kraj« in »Slovenec sem«.
Iv. G.
SLOVENSKA BESEDA
V govorjenem sporedu so nastopili naši domači pesniki ter fantje in dekleta iz Doline. Svoje pesmi so prebrali Vi-n-ko Beličič, Stanko Janežič in Ljubka Sorli, ki je še posebej recitirala isvojo pesem v spomin -pesnika Beneških Slovencev, Ivana Trink-a. Vsi trije so si- osvojili občinstvo. Ob tem se je ponovno pokazalo, da naši ljudje ljubijo take nastope -pesnikov in so jim hvaležni.
Fantje in dekleta iz Doline pa so ob -sodelovanju dekliškega pevskega zbora iz Skednja in Saše Martelanca, ki jih je spremljal s harmoniko, nastopili z alegorično sliko »Domovina-mati«. Na žalost pa je ravrm med njihovim nastopom začel nagajati dež. Zasluzijo si vso pohvalo, vendar bi bila morala vnesti režija v nastop malo več živahnosti in originalnosti.
Ko grem zdaj v pisarno, se nasmehnem 11 atarju, se nasmehnem uslužbencu v dvigalu, uradnikom in vsem, ki jih poznani,°in vsi mi vračajo nasmeh. Hvala vam, dragi Carnegie, za bogastvo, ki ste mi ga dali!«
Da, prisrčni smehljaj je v resnici bogastvo, ki se ne da kupiti ali izposoditi in tudi ne
ukrasti. Nihče ni take bogat, da ga ne bi potreboval.
Največ pa je vreden v družini, pri vzgoji otrok. Vse premalo se zavedamo, da otrok že po svoji naravi hrepeni po veselju, po smehu, ki ga potem radodarno izžareva na vse strani, kajti smeh očeta in matere, ki ju
ljubi in spoštuje, je ctroku več kot vsakdanji kruli.
Zato sp veseli, nasmejani starši za otroke največja sreča, največje bogastvo. Dokler so še majhni, se še ne zavedajo tega daru. Toda kasneje, ko so že sredi neusmiljenega hoja za obstanek, tedaj posveti v sivo megla in črni obup ko daljno sence vedno znova radost otroških let.
Otroke, ki so imeli srečo, da jih je nekdo naučil veselja, nasmeha, spremlja v življenju vedno neprisiljena ljubeznivost, ki jim omogoča svoboden in prijazen naslon, kar tako pogosto odloča o življenjski- sreči.
M Z.
vzgojni jkoti-čkk:
SMBHLJAiTE SE!
GOSPODARSTVO
SEPTEMBRA MESECA
a)	SEJEMO:
motovilec, domačega ali drobnozrnatega, in holandskega ali debelozrnatega ; špinačo, predvsem sorti »Virolay« in »Gaudry« ; radič solatnik : za rezanje sejemo gosto, za pomladno vrtanje pa bolj na redko; solato, ki jo bomo uživali kot solatico: najboljša sorta je »ljubljanska ledenka«; zimsko solato za presajanje (glave ob koncu zime) : sorti »kraljica majnika« in »Nansen« ;
zgodnji kapus ( vrzotini) :	priporočljive
sorte so »ekspres«, »etampes«, »volovsko srce« in »hrunšviški« ;
zgodnji ohrovt ( vrzote) : sorti »Ulm« in »Dieppe«.
Na njivi sejemo deteljo inkarnatko, v prav ugodnih legah tudi še krmno repo, vrlino repišče (cime di rapa);
b)	PRESAJAMO : sadike endivij, solate, cikorije, tako zvanili brokolov in ohrovta.
KAKŠEN NAJ BO VINSKI SOD
V teku leta se našim ljudem skisa mnoio vina, marsikatera sorta pa zadobi neprijeten okus po plesni (po lesu, po mufi, baff itd.). Take neprilike in škodo, ki nastane, povzročajo večinoma slabi sodi.
Vino se skisa, če dolgo leži na drožjn, ki je že nagnito, ali pa če ima sod star vinski kamen, staro grampo. Preden vlijemo mošt ali vino v sod, moramo tega dobro pregledati — od znotraj namreč. Ce je v njem malo vinskega kamna in je ta lepo kristaliziran, tako da se vsa notranjost lepo svetlika, je verjetno sod še dober. Ce pa so med vinskim kamnom na dogah črna mesta, kjer ni svetlikanja, je takšen sod skrajno nevaren. Pred uporabo ga moramo odpreti, postrgati z dog ves vinski kamen, nato ga dobro oprati z vrelo vodo in sodo, še bolje pa s »sanatonom«.
Zelo kisle sode moramo zavreči, samo na-kisane moremo ozdraviti s »sanatonom«.
Ce je sod plesniv, moramo predvsem ugotoviti, ali so doge zdrave ali ne. Nezdrave doge moramo zamenjati z zdravimi. Ce je v sodu samo vrlina plesen, moremo vonj odpraviti s »sanatonom«.
»Sanatomi je neke vrste sol, ki, raztopljena v vreli vodi, izpuhteva čisti kisik. Ta izvleče vso umazanijo iz dog. Ce smo sod očistili s tem sredstvom, ga moramo večkrat iz-plakniti s čisto vodo.
Že zadnjič smo opozorili vinogradnike, da že sedaj poskrbijo za zdravo posodo, da bo pripravljena za trgatev.
PREHRANA V ZAPADNIEVROPI
Na zemlji živi danes okoli 2 milijardi in 450 milijonov ljudi, ki hočejo dnevno jesti. Od teh jih je najmanj poldrugo milijardo, torej nad tri petine vsega človeštva, ki se bori iz dneva v dan proti lakoti in ki se redkokdaj nasiti. Torej je na svetu več lačnih kot sitih in tako je bilo' tudi v prejšnjih časih. Ali zemlja premalo rodi? Ne, le hranilna sredstva so nesorazmerno razdeljena. V A-meriki je hrane preveč, Indija in sploh večji del Azije pa strada. Stradajo pa ljudje tudi pri nas. Dobrodelne organizacije bi znale o tem marsikaj povedati.
HRANA TOPLOTA
Hrana se v človeškem telesu spremeni 1 predvsem v toploto. Zato običajno merimo vrednost hrane po toploti, ki bi jo ta hrami morala proizvesti. Torej imamo za hrano isto1 merilo kot za goriva ; tako računamo vrednost premoga po kalorijah, ki so toplotne enote. Pravimo: črni premog je več vreden kot rjavi, ker da več toplote, več kalorij ; bukova drva dajo več kalorij kol jelova itd.
Pri hrani je podobno : meso vsebuje več kalorij kot kruh, fižol več kot krompir, krompir več kot sadje, sadje več kot želeli jad, mast več kot meso itd. Cena nekeg'a živila sicer ne zavisi le od kalorij, temveč tudi od okusa, tečnosti, v zadnjem času pa še posebno od vitaminov, ki so v njem.
Človek potrebuje za svojo prehrano določeno število kalorij, kot potrosi avtomobil določeno količino bencina. Število potrebnih kalorij pa je različno : čim težje je delo, ki ga človek opravlja, tem več kalorij potrebuje. Delavec navadno potrebuje več kalorij kot uradnik; ta več kot tisti, ki lenari. Moški potrebuje v splošnem več kot ženska, starejši ljudje manj kot mlajši v razvojni dobi. Prebivalci v mrzlih krajih potrebujejo več kalorij, to je močnejšo hrano, kot ljudje v toplih krajih itd. itd.
Veščaki v prehrani pravijo, da srednji človek potrebuje dnevno okoli 3.000 kalorij.
PREHRANA V POSAMEZNIH DRŽAVAH
V splošnem velja načelo, da pomeni pravilna prehrana zdravje. Od zdravja pa zavi-! si človekova dejavnost in njegova storilnost.
! Torej kdor se pravilno in zadostno hrani, i lahko tudi več dela, več napravi, je bolj produktiven ali proizvajalen.
Danes se na vsem svetu najbolje hranijo prebivalci Severne Amerike (ZDA in Kana-
V
Pretekli teden je bil silno bogat n-a športnih dogodkih. V Bernu so tekmovali za Evropsko lahkoatletsko prvenstvo, v Solingenu za svetovno kolesarsko prvenstvo, v Amsterdamu za evropsko veslaško, po evropskih državah pa za nogometno jesensko prvenstvo. Skratka, ljubitelji športa so prišli pretekli teden na svoj račun.
Na vsak način pa se je odigral osrednji športni dogodek v Svici, ki je letos na račun športa že tretjič močno obogatel švicarske hotelirje. Ce bežno pregledamo uspehe letošnjega prvenstva, vidimo, da so Rusi, ki so sicer že prišli kot favoriti, dosegli več, kot so mogoče sami pričakovali. Iz Berna so Odšli kot najmočnejša sila na svetu v tei prekrasni športni panogi. Rusi so v resnici v zadnjih petih letin močno napredovali. Njih bilanca je sledeča: 12 zlatih medalj, 2 nova svetovna rekorda (kladivo 63,34 m; tek na 5.000 m 13:56,4). Rusom slede Cehi (4 zlate medalje), Madlžari (4), Angleži in Finci (3), Nemci (2), Švedska, Francija, Italija, Poljska (1). Ostalih 14 držav pa se je moralo zadovoljiti v glavnem' s tem, da so si osvojile »častna mesta«, ki gredo od' 3. mesta do konca v vsaki panogi. Tako je tudi Jugoslavija ena tistih držav, ki ni dosegla nobene medalje iz različnih treh kovin, je pa vendar močno potrdila svoj nap redek. Največ sta dosegla: Lorger na 110 m čez ovire, sedaj' četrti Evropejec, in pa Mihalič na 10.000 m, ki je bil peti. Lorger je v finalu nekoliko razočaral, saj je imel v pred tekih daileko najboljši čas (14,5). Bergerjevemu neuspehu je v glavnem kriva (tako vsaj sodijo švicarski časopisi) tehnična nepopolnost pri preskoč-
de), zato so tam tudi najbolj produktivni ljudje. Dnevna potrošnja kalorij se že pri povprečnem človeku približuje številu 4.000. Najslabše se danes branila Kitajec in Indijec.
Koliko kalorij je v državah zapadne Evrope dnevno odpadlo na posameznega sred-
njega, povprečnega	človeka, naj	služi pre
glednica :	pred vojno	1. 1953
Irska	3250	3350
Danska	3330	3195
Švedska	3080	3130
Švica	3150	3115
Norveška	2970	3065
Anglija	3075	3020
Francija	2955	2930
Zap. Nemčija	2985	2900
Belgija	2935	2900
Avstrija	2970	2885
Nizozemska	2920	2880
Italija	2560	2650
Turčija	2180	2660
Španija	2725	2545
Portugalska	2300	2390
Povprečje	2880	2845
Navedeni podatki nam marsikaj povedo. Predvsem vidimo, da se v nekaterih državah mnogo bolje hranijo kot v drugih. Cim izdatnejša je hrana, tem več kalorij proizvaja. Nadalje ugotovimo, da se je življenjska raven v nekaterih državah po zadnji vojni znatno dvignila, vtem ko je v drugih padla.
Zanimivo bi tudi bilo ra zmo triti, od kod dobivajo posamezni narodi svoje dnevne kalorije : ali iz brane živalskega izvora (mesa, masti, mleka, masla, sira. jajc) ali iz živil
rastlinskega izvora (moke, olja, povrtnine, sadja, poljskih pridelkov). Hrana živalskega izvora je izdatnejša in laže prebavljiva, hrana rastlinskeg'a izvora pa najbrž bolj zdrava.
Toda taka razmotrivanja bi nas predaleč peljala.
nem koraku. Ko bo to odpravil, bo simpatični Celjan najizrazitejša osebnost na 110 m čez ovire na prihodnjih olimpijskih igrah, ki bodo v Melbournu. Od drugih Jugoslovanov so zasedli častna mesta Krivokapič (7. y metu diska), Sarčevič (8. v metu krogle), G ubi jan (7. v metu diska). Med ženskami pa Bobovic (5. mesto) ter Radosavljevič, Mate, Ko-hušičeve (6. mesto). Za ženske vsekakor lep uspeh.
Tudi mladi Vipotnik je dokazal, da se lahko v pri-hodnjosti od njega veliko pričakuje.
Italija je dosegla veliko manj, kot je upala. Sloves italijanske atletike sta rešila edino metalca diska Consolini in Toso, ki sta zasedla 1. in 2. mesto. Upi kot Bordoni, Filiput, Taddia, so popolnoma odpovedali. Rana italijanske atletike se kaže v tem. da nastopajo ves povojni čas vedno isti ljudje, ki pa so že precej stari, mladih pa, ki bi morali njih zamenjati, ni. Consolini, Toso, Filiput, Bordoni še dolgo ne bodo imeli vrednih namestnikov. V dvoboju Italija : Jugoslavija bi slednja, sodeč po zadnjih rezultatih, n-admočno zmagala. Slava nekdanje italijanske atletike je močno opešala.
VESLANJE
V Amsterdamu se je končalo veslaško prvenstvo. Sodelovalo je 350 veslačev iz 20 držav. Jugoslovanski veslači niso tako uspeli kot na lanskem prvenstvu in na olimpijskih igrah v Helsinkih. Edino osmerec splitskega Mornarja si je osvojil bronasto medaljo. Najbolj pa je razočaral evropski prvak Vlašiič, ki je v polfinalu izpadel. Krivda je najbrž v slabem čolnu. Tudi Rusi so se slabo izkazali. Zmagali so samo v četvercu z krmarjem in osmercu. Italijanski četverec brez krmarja Moto Guzzija pa si je letos že četrtič osvojil naslov. V skiffu je zmagal Švicar Colombo, v kategoriji dvojk brez krmarja pa so zmagali Banci pred: lanskim prvakom Rusijo.
ZA NASE NAJMLAJSE
VVWVWV 'VVAAAAAAAA/J
št. 15
'Bga&oh, sin džungh’-----------------------------------------------------------------------------------------------------
VVVvVVWW\VWNATvVW\AA/VVWVNA^AVVVVVYVWVV>A^/V\AVVVVVVV\AArwvVVWVW\AAA'VWV\ kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
Tako je stopal z dolgim ščitom, tesno prižetim k vitkemu, ogljeno črnemu telesu. Noč ga je našla daleč od domače vasi. Splezal je na drevo, si napravi] ležišče in zaspal. Tudi Kerčakov rod je počival.
Kala je zarjula. Opice so se z vri-ščem in tuljenjem zagnale proti Ku-lotligu. Se nikoli niso opice videle drugega človega razen Tarzana. Začudeno so strmele za njim in ugibale, kako je prišla ta črna opica mednje.
bgyrtgfct, 1929, by Edgar Rice Burroughs, Ine. All righi* reeerved
Drugo jutro so si opice iskale hrane po džungli. Tarzan jo je mahnil h koči. Kala je šla proti vzhqdiu. Ko je bila najbolj zaverovana v svoje opravke, je začula čuden šum. Urno je prisluhnila.
Tarzan je prisluhnil. Našel je opice vse prestrašene okoli redničine-ga trupla. Obšla ga je hkrati, divja jeza in brezmejna žalost. Kričal je na glas in se bil po prsih. Naposled se je onemogel zgrudil poleg Kale.
Zagledala je črno postavo, ki se je plazila proti nji. Bil je Kulon-ga. Da bi se ognila spopadu, jo je Kala odkurila. A Kulonga ji je sledil. Hote] jo je ujeti, da bi si ute-šil glad. Vzdignil je kopje in . . .
Po prvem izbruhu žalosti je. Tarzan začel spraševati opice, kako' se je to zgodilo. Povedale so mu o čudni črni opici in o smrtonosni palici, s katero je umori] Kalo. Nato so opisale njegov beg proti sončnemu zahodu.
Puščica je zabrnela po zraku, a je samo oprasnila Kali rebro. S krikom togote je Kala planila na sovražnika. Opice so začule krik' in že so hitele na pomoč. A Kulonga je znova nastavil lok, položil nanj strupeno puščico in sprožil.
Tarzanu je zadostovalo. Nož in vrv je vzel s seboj. Ko je našel odtise nog črnega vojščaka, mu je začelo srce burno utripati. Ali je mogoče, da zasleduje človeka? Bitje svojega lastnega rodu?
DRJA FU-MANČUJA
ROMAN » Spisal : Sax Ilolmer - Prevedel : A. P.
Nekaj skriva nekaj, zaradi česar je postal predmet zanimanja mladi Kitajski.«
Med večerjo se pogovor ni sukal okrog stvari, zaradi katerih ;va prišla, marveč se je v glavnem vrtel okoli vsakdanjih reči, o knjigah in gledališčih. Greha Eltliam, pastorjeva hči. je bila očarljiva mlada gostiteljica in je v družbi z Vernonom Denbyjem, Elthamovim nečakom, dopolnila našo družbo. Brez dvoma je dekletova navzočnost vsaj deloma pripomogla, da smo se izogibali pogovora, ki nam je bil vsem najbolj važen. Ta večer je bil svetla točka v mojem sno. mirni na tisti hudourni tok okoliščin, ki so naju s prijateljem nesle proli temni negotovosti. Tako se bom vselej z radostjo spomnil ti-ste večerje v Redmoatu, v starinski jedilnici; vse je bilo tako pokoj-no, nekam čudno tiho. Vendar sem čutil prav do kosti, da je bila to tišina pred nevihto. Ko smo kasneje moški odšli v knjižnico, se nam je zdelo, da smo tiho vzdušje pustili za seboj.
»Redmoat,« je dejal duhovnik, »je postal kasneje prizorišče nenavadnih dogodkov.« Stal je na preprogi ob kaminu. Zasenčena
svetilka na veliki mizi in sveče v starinskih svečnikih na kaminu so motno razsvetljevale sobo. Ellliamov nečak, Vernon Denby, je sedel na stolu ob oknu, jaz pa blizu njega. Nayland Smith je nemirno korakal sem ter tja po sobi.
»Pred nekoliko meseci, skoraj letom,« je nadaljeval duhovnik, »je bil izvršen v hišo vlomilski poskus. Vlomilca so ujeli in mož je priznal, da ,ga je zvabila moja zbirka.« Neodločno je zamahnil z roko proti sosednjim sobam, ki so bile razporejene okrog mračne knjižnice. »Ne dolgo potem sem se predal svojemu nagnjenju, igrati se trdnjave.« Nasmehnil se je v opravičilo. »Tako sem izdatno utrdil Redmoat — proti nepoklicanim vsake vrste. Opazili ste, da stoji hiša na nekakšnem velikem nasipu, ki so ga umetno zgradili in ki je tlel razvalin nekdanje rimske utrdbe.« Spet je pomenljivo, mahnil z roko, tokrat proti oknu.
»Ko- je bil tu še samostan, je bil docela obdan in utrjen z vodnim jarkom. Danes ga obdaja okrog in okrog ograda iz bodeče žice. Na vzhodu teče spodaj pod ogTado majhen potok, ki je dotok Waveneye; na severu in zapadu je deželna cesta, ki pa je obrobljena s skoraj navpičnim, kakih dvajset čevljev širokim pobočjem. Na južni strani je ostanek nasipa — zdaj moj zelenjadni vrt ; toda odi spodaj do tal hiše je spet kakih dvajset čevljev, v čemer je vračunana bodeča žica. Kakor veste, je vbod nekako izsekan. Ena vrata, so ob vznožju stopnišča (nekatere stopnice so še iz časov samostana), druga vrata so pa na zgornjem koncu.« Prenehal je in se po deško nasmehnil.
TEDENSKI KOLEDARČEK
ir
RADIO TRST II
3.	septembra, petek: Dorate j a - Lepa
4.	septembra, sobota: Rozalija - Nedalmirel
5.	septembra, nedelja: Lavrencij - Nedeljka
6.	septembra, ponedeljek: Caharija - Radonica
7.	septembra, torek: Branislava - Merna
8.	septembra, sreda: Rojstvo M. D. - Gostinje
9.	septembra, četrtek: Peter - Vsemir
VALUTA — TUJI	DENAR
Dne 1. septembra si dal	ali dobil za:
ameriški dolar	625 - 627 lir
avstrijski šiling	23,25 - 24 lir
100 dinarjev	105 - 110 ]ir
100 francoskih frankov	160 - 165 lir
funt šter.ling	1680 - 1710 lir
pesos	21 - 24 lir
švicarski frank	146 - 146.5 lir
zlato	712 - 714 lir
Podpisani zobozdravnik Brezigar Rudolf, diplomiran na univerzi v Padovi, javljam, da sprejemam v svojem amliu'alorijo, piazza della Vittoria 18/11 v Borici, vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. uro.
izjavljam nadalje, da že zdavnaj nimam nobenih stikov z g. Antonom Volpis iz ul. Carducci 15.
306,1 m ali 980 kc/sek
Nedelja, 5. septembra ob 8 45 Kmetijska oddaja; 9.30 Vera in naš čas; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Koncert moškega zbora Vesna iz Sv. Križa; 19.00 Novice iz delavskega sveta; 21.00 Verdi: »Falstaff«, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 6. septembra ob 13.00 Jugoslovanski motivi; 19.00 Mamica pripoveduje; 20.15 Operni dueti, terceti in kvarteti; 21.15 Vieuxtemps: Konoert št. 5.
Torek, 7. septembra ob 13.00 Glasba po željah; 17.55 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. ' ; 18.40 Koncert tenorista Dušana Per tot a; 21.00 Radijski oder - Nicccdemi: »Postržek«, veseloigra v 3. dejanjih.
Sreda, 8. septembra ob 19.00 Zdravniški vedež; 20.05 Slovenski oktet; 21.15 Franc Lebar: »Vesela vdo»a«, opereta v 3 dejanjih; 22.15 Književnost in Umetnost.
Četrtek. 9. septembra ob 14.00 Jugoslovanski motivi; 19.00 Mammina povestica; 20 05 Vokalni tercet; 21.00 Dramatizirana zgodba.
Petek, 10. septembra ob 13.00 Glasba po željah;
21.00	Tržaški kulturni razgledi; 21.20 Koncert tenorista Janeza Lipuščka; 21.40 Čajkovski:	Hrestač;
22.00	Književnost in umetnost; 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran,.
Sobota, 11. septembra ob 14.00 Slovenski motivi;
16.00	Oddaja za najmlajše; 18 00 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 19.00 Pogovor z ženo; 21.00 Slovenske pesmi; 22.30 Biruiiz: Koncert za fagot in ork
Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.S.
Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
VPRAŠANJA m ODGOVORI
Vprašanje št. 21. Obračata se s prošnjo, da nam pojasnite, kako se najhitreje in najenostavneje da napraviti iz grozdja jesih ali kis?
Odgovor. Zdravo grozdje pozobljemo ali napravimo iz njega vino. Iz gnilih in nedozorelih jagod napravimo kis. y ta namen jagode stlačimo in s tropinami vred držimo v čim širši posodi na toplem zraku, najbolje na soncu. Posodo pokrijemo s tanko mrežasto tančico, da ne bi mušice nanašale u-mazanije in da bi se brozga ne nasmetila. Brozga bo kmalu začela- vreti: sladkor se bo najprej spreminjal v alkohol, ta pa takoj v ocetno kislino. Spreminjanje tekočine v kis pospešite, če vse skupaj dnevno s prelivanjem prezračite. Seveda bo kis v začetku moten in pred uporabo ga je dobro očistiti s preceditvijo skozi primerno filtrirno platno.
Drobne vesti
lz Trsta
IZPITI NA OPČINAH
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III razredom objavlja, da se bodo vršili popravni izpiti v jesenskem roku 1954 po naslednjem redu:
Za nižji tečajni izpit dne 6. septembra 1954 ob 8. uri 30 minut, čez I. in II. razred dne 6. septembra 1954 o,b 8. uri 30 minut. Vpisovanje v I. II. in III. razred bo od 1. do 25. septembra 1954 vsak dan o.d 10. do 12. ure dopoldne.
Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja poja -nija se dobe v tajništvu šole.
Iz Gorice
VPISOVANJE V SREDNJE SOLE
Ravnateljstvi slovenskih srednjih šol v Gorici sporočata, da bo vpisovanje dijakov za šolsko leto 1954 1955 od, 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Tajništvi priporočata dijakom, naj z vpisovanjem ne odlašajo do zadnjega dne. S tem ne bo; navala in izgube časa.
STUDIJSKI TEČAJ ZA DUHOVNIKE j,e bil v ponedeljek in to:ek v Alojzijevišču. Na tečaju so obravnavali razna vprašanja iz teologije in sodobne pastoralke. Glavna predavatelja s a bila gg. dr. Stalcer in dr. Vodopivec, profesorja v Rimu. Udeležencev je bilo nad trideset.
NADŠKOFA NI V GORICI
Nadškof mons. Ambrosi je 28. avgusta odpotoval v S vico, kjer bo vodil devetdnevni. o v kapucinski cerkvi v Lokarnu. Za njegove odsotnosti ne bo birme v nadškofijski kapeli. Nadškof ostane v Švici do 8. septembra.
Rudolf Brezigar zobozdravnik
»Omeniti moram še svojo skrivno obrambo,« je spet povzel; odprl je neko omaro iti pokazal vrsto baterij z mnogimi električni mi zvonci, ki so bili zadaj za steno omare. »Najbolj občutljiva mesta so ponoči spojena s temi zvonci,« je zmagoslavno dejal. »Vsak-, do, ki bi poskušal preplezati bodečo žico ali vdreti katera koli vrata. bi spravil dva ali več zvoncev v zvonjenje. Nekoč je zašla krava ;n tako naredila nepotreben nemir,,, je dodal, »in neka brezskrbna vrana nas je ob drugi priliki spravila v popoln strah.« Ponašal se je
lako deško — tako živčno živahno in rahločutno----da je bilo težko
v njem videli junaka nan-yanške bolnišnice. Zamišljam si lahko le, da se je postavil boksarskemu navalu po robu z enako vnemo, s kakršno bi se srečal z vsemi nepoklicanci, ki bi hoteli na redmoatsko zemljišče. Bila je to nekaka segava pustolovščina, katere se je kasneje vedno sramoval, kakor se je malce sramoval svojih »utrdb«.
»Toda,« je dejal Smith, »pa vendar ni bil obisk vlomilcev i ki vas je napotil do tako skrbnih previdnostnih ukrepov.«
Ellhaim je živčno zakašljal. »Zavedam se, Mr. Smith,« je odvrnil, »da moram biti zdaj, ko sem poklical oblast na pomoč, čislo odkrit z vami. Vlomilec je bil povod, da sem zemljišče krog in krog ogradil, d o čim so električne naprave sledile kasneje kot posledica nekaterih kaljenih noči. Moji služabniki so se pričeli vznemirjati zaradi nekoga, ki je prišel, kakor so govorili, po mraku. Nihče ni znal popisati tega nočnega obiskovalca, vendarle smo pa našli njegove sledove, kar moram priznati. Potem sem pa dobil nekakšno, rekel bi, svarilo. Moj položaj je svojevrsten — čislo poseben. Tudi
moja hčerka je videla tistega klateža onstran rimskega zidu in spoznala, da je rumen človek. Tisti pripetljaj v vlaku, ki je sledil tik za prejšnjim, me je napotil, da sem se obrnil na policijo, dasi nisem hotel vleči stvari v javnost.«
Nayland Smith je stopil k oknu in gledal čez položno livado, n n kateru so padale sence zasajenega grmičevja. Nekje je žalostno tulil pes.
»Vaše utrdbe navsezadnje niso nezavzetne, kajne?« je vprašal iznenada. »Ko smo šli nocoj ger, nam je Mr. Denby pravil, kako je njegov ovčar pred nekoliko nočmi poginil.«
Duhovnikovo obličje se je stemnilo. »Res je, da nas je to preplašilo,« je priznal. »Tedaj sem bil nekaj dni v Londonu in za časa moje odsotnosti je prišel Vernon, ki je privedel s seboj psa. Tisto noč, ko je prispel, je pes lajajoč zdirjal v grmičevje in se potem ni vrnil. Vernon je vzel svetilko in ga šel iskat. Našel ga je med grmovjem negibnega. Uboga žival je imela glavo strašno obtolčeno.«
»Vrata so bila zaklenjena,« je segel v besedo Denby, »in nihče ni mogel zapustiti posestva brez lestve ali pomagača, ki bi mu pomagal. Toda nikjer ni bilo nikakega znaka ali sledu kakega živega, bitja. Edwards in jaz sva preiskala sleherni kotiček.«
»Od kdaj ima ta pes zunaj navado tuliti?« je vprašal Smith.
»Od smrti Rexa,« je urno odvrnil Denby.
»To je pa moj buldog,« je pojasnil duhovnik, »in privezan je-poset ? In vi zametujete njegov na to stran hiše.«
(Nadaljevanje prihodajič)