Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo im nar/ Boljše delo - večji dohodek informator Stasilo delovne skupnosti ■ emona | ljubljana leto 7 junij 1976 ZNANJA IN OPREME št. 61 V REPUBLIKI MALI BOMO GRADILI PET SUPERMARKETOV y- . ■» ^ LJUBLJANA, 15. jun. — Franc Nebec, generalni . r®fctor Emone In generalni direktor državnega rjfljetja Somiex iz Malija sta slovesno podpisala jfotlbo o gradnji petih marketov v petih mestih te ijq 'it,e afriške republike, in sicer v skupni vrednosti •bilijonov din ali okoli 44 milijonov dolarjev. I^^sak izmed teh supermarketov bo po velikosti E-snn^rmarkptii v Hu hi ianskl Ciiralotovl tr^*l prehrambene artikle in blago za široko po-SnJ°, predvsem za kmetijske potrebe. Ul, -ben E-supermarketu v ljubljanski Cigaletovi . *> v njem pa bodo na samopostrežni način pro- Pfavf* na^rt€> skratka popolen know-how, je prl-Se|V1 E-inženiring, pri opremi pa bodo so- v6W)’a,a slovcnska podjetja IGO, TRIMO, LTH, Slo-a ®es *n Alprem iz Kanlka, ter rudarski šolski ber r J2 Velenja, kakor nam je povedal Rado Linz-flor’ Pri ee,ncr je poudaril, da je ta najnovejši pro-Kj . v tretji svet zasluga vsega kolektiva Inženiringa, 0 Kradnjo tudi nadzoroval. Dela bodo končana v lij” ^bi. Emona bo izšolala tudi 15 delavcev iz Ma-8|,J. tor si hkrati prizadeva, da bi v tej državi pla-slovenske živilske in druge proizvode. E-FRESS SERVIOB Franc NEBEC prejema poverilnice in zastavo od g. Sata, veleposlanika CAR v SFRJ POSLOVODNI SVET PODJETJA SREDNJEROČNI NAČRT EMONE LJUBLJANA, 9. jun. — Poslovodni svet podjetja je razpravljal o srednjeročnem razvoju podjetja, pri čemer je oblikoval naslednje stališče, mnenja in predloge: Uvodoma je generalni direktor Franc NEBEC povedal, da je Emona na osnovi zveznega zakona o planiranju, ki zavezuje vse delovne organizacije, da pripravijo samoupravne sporazume in izdelajo srednjeročni program razvoja svojih podjetij, že v preteklem letu pristopila k pripravi in izdelavi osnov svojega 5-letnega plana razvoja. Osnutek je pripravljen. V to delo je bilo vloženo mnogo naporov s strani strokovnih služb podjetja in članov ožjega kolegija. Vseh predlogov, ki so jih prezenti-rale TOZD ni bilo mogoče v celoti upoštevati, ker vsi ti predlogi niso bili pokriti s finančnimi sredstvi, ki bi zagotavlja realizacijo. Dinamika razvoja je razdeljena po letih. V kolikor bodo TOZD v posameznih letih dosegle boljše rezultate, bo mogoče izdelati letni rebalans plana in izvršiti časovne premike. Celotni plan 5-letnega razvoja podjetja je predviden na 160 milijard SD, realizira-nje tega plana pa bo povezano z mnogimi napori vseh TOZD. Pri tem je omenil primer zunanje trgovine, ki je v svojem predlogu predvidela prevelika sredstva in sicer 10.5. milijadre SD za povečanje in ureditev odkupne postaje v Razkrižju. Prvotno tako povečanje z zahtevo tolikšnih finančnih sredstev ni bilo v programu. Trgovina na veliko je predvidela previsoka sredstva za povečanje obrata ze-Ijarne v Tomačevem. (Povečanje zcl.jarne je planirala tudi zunanja trgovina in tu ni bilo sinhronizacije). V svojem nadaljnjem izvajanju je generalni direktor izrazil prepričanje, da bodo vsi direktorji TOZD pravilno pojasnjevali in tolmačili razvojni program v svojih kolektivih, na zborih delovnih ljudi ter na delavskih svetih TOZD. Po sprejemu Samoupravnega sporazuma o 5-let-nem razvoju po internih organih TOZD, bo skupni Samoupravni sporazum o raz voju celotnega podjetja predložen delavskemu svetu pod-jetjalv potrditev. Obrazložitev Samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja podjetja v obdobju 1976 do 1980 je podal pomočnik generalnega direktorja tov. MUHIČ ter pri tem poudariH da bo Samoupravni sporazum o 5-letnem razvoju podjetja po sprejemu in potrditvi s strani Delavskega sveta podjetja za vse TOZD zakon in odstopanja od njega v načelu ne bodo mogoča. Eno najvažnejših del razvojnega programa je investicijska politika, ki mora biti povezana s celotnim planom. SS bo mogoče vsako leto prilagajati gospodarskemu planu podjetja z vsakoletnim programom, za kar pa bo treba izdelati rebalans srednjeročnega razvojnega plana, toda samo v cilju boljšega izvajanja. V nadaljnjem podajanju je obrazložil Samoupravni sporazum po posameznih poglavjih ter opozoril predvsem na one člene, ki so posebnega pomena za posamezne TOZD in podjetje kot celoto. Po obrazložitvi tekstualnega dela SS je bila podana še • obrazložitev programa skupnega dohodka in čistega dohodka za 5-letno obdobje, S SEJE PREDSEDSTVA KONFERENCE SINDIKATA: POMOČ POSOČJU: 210S MILIJONOV DIN LJUBLJANA, 16. jun. — Predsedstvo konference sindikata Emone je razpravljalo o poteku razprave o osnutku zakona o združenem delu, o srednjeročnem razvojnem programu 1976—80, poteku akcije za pomoč prizadetemu Posočju in o vpisu javnega posojila za ceste. Smotri novega zakona Predstavniki posameznih TOZD so poročali, kako poteka prvi del razprave o osnutku zakona o združenem delu. Tovariš Žitko poroča, da so bila v Trgovski hiši Emona organizirana štiri predavanja v ta namen, zanimanje ljudi je bilo veliko, udeležba pa 70%. Podobna razprava je bila organizirana še v DSSS, v TOZD Mesna industrija Zalog in TOZD Maloprodaja pa bodo to organizirali prihodnji teden. Tovariš Kink je poudaril, da bi bilo dobro, da ob teh razpravah delavci dejansko stanje, ki vlada v njihovi TOZD primerjajo z določili zakonskega osnutka, saj bodo le tako doumeli pravo vrednost in smoter novega zakona. Razprava osnutka zakona o združenem delu naj se nadaljuje, saj ni nobena ura, ki je posvečena razlagi izgubljena. Srednjeročni načrt Dušan Kink, predsednik sindikalne organizacije, je razložil, da je osnutek samoupravnega sporazuma o osno- vah srednjeročnega plana razvoja delovne organizacije Emona za obdobje 1976—1980 izdelan na osnovi zakona o planiranju. Omenjeni srednjeročni razvojni program je napravljen na osnovi predhodno sestavljenih planov posameznih TOZD. Sestavljen je iz dveh delov tekstualnega in tabelaričnega, v planskem obdobju 1976—80 pa predvideva investicije v vrednosti 140 starih milijard. Dne 9. 6. 1976 je o tem osnutku plana razpravljal poslovodni svet podjetja, tako da so vsi direktorji dobili gradivo. Tovariš Kink je na koncu poudaril pomen plana za Emono v bodočem obdobju in vzpod- FRANC NEBEC ČASTNI KONZUL CAR LJUBLJANA, 30. maja — Na skromni slovesnosti v sejni dvorani v Kersnikovi ulici je g. Sato, veleposlanik CAR (Centralnoaf-riške republike) v SFRJ izročil Francu Nebcu, generalnemu direktorju Emone, listino, s katero ga je J. B. Bocassa, predsednik te afriške države imenoval za častnega konzula v Sloveniji z jurisdikcijo v Zagrebu oziroma na Hrvaškem. To imenovanje je lepo priznanje Francu Nebcu in rezultat vse tesnejšega sodelovanja slovenskega gospodarstva, posebej Emone, Slovenijalesa in Leka s Centralnoafriško republiko, saj imamo ml v tej državi mešano družbo Emona—Cafe Centrafrique (plantažo kave na 1.000 hektarih), Slovenijales izkorišča ogromen predel tropskega pragozda, Lek pa se pripravlja na gradnjo farmacevtske tovarne in izvoz zdravilnih zelišč. Častni konzul CAR v Sloveniji je bil doslej Franc Petkovšek, bivši generalni direktor podjetja Slovenija les. E-PRESS SERVICE • potrebna investicijska vlaganja po TOZD, • program razpoložljivih lastnih sredstev za investicije po TOZD, • program združevanja sredstev, • vrste, struktura, dinamika in viri financiranja investicij po TOZD in za podjetje kot celoto. Iz obrazloženega izhaja, da bo podjetje v 5-letnem razvojnem planu vložilo v svoj razvoj 160 milijard SD finančnih sredstev, od tega iz lastnih virov 41,7 milijarde, iz virov bančnih sredstev 103,8 milijarde in iz drugih virov 13,6 milijarde SD. Iz razprave, ki je sledila podani obrazložitvi, in v kar nadaljevanje na str. 2 PREBERI: # Roman Albreht: Osnutek zakona o združenem delu str. 2—7. ^ Hladilnica pod streho str. 4 (B Kam na morje str. 5 9 II. nagrajeni E-rebus str. 7 0 III. letne športne igre Emone str. 8 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo večji dohodek SREDNJEROČNI NAČRT EMONE 1976 - 80 Nadaljevanje s 1. strani teri je sodelovalo 12 udeležencev Poslovodnega sveta, so razvidne želje TOZD za ev. spremembe, ki naj bi se vnesle še v SS. Na te pripombe je ob zaključku razprave podal pojasnila direktor Interne banke tov. SVE-TEU ter so ta pojasnila navedena v odstavkih na posamezne pripombe. »Ilirija« Ilirska Bistrica — Sabec: Kritika na izpad investicije v trgovino — salon pohištva. V izgradnjo objekta, v katerem bo tudi salon pohištva naj se prvenstveno vključijo organizacije, ki se bavijo z izdelavo in prometom pohištva in opreme kot Slovenijales. Lesnina, Meblo in dru-Re. Casino — Tomaž: V Samoupravnem sporazumu o 5-letnem planu razvoja podjetja je premalo poudarjena Interesna skupnost za turizem, gostinstvo in hotelirstvo. Premalo je poudarjeno skupno nastopanje podjetja Emone kot celote na zunanjem tržišču. Prav tako se opaža pomanjkanje reklamnega materiala, ki bi obravnaval vse dejavnosti podjetja. Glede dajatev za skupne službe v predlagani višini, so pomisleki z ozirom na zmanjšanje dohodka iz naslova deviznega priliva (lir), na katerem prilivu sloni dohodek Casina (Italija). V organizaciji je ustanovitev koordinacijskega telesa pri vodstvu podjetja za turizem, gostinstvo in hotelirstvo, kot tudi za proizvodnjo in trgovino. Pri izdelavi podatkov za reklamiranje podjetja morajo sodelovati vse TOZD in biti tako v stalni povezavi z Birojem ekonomske propagande. Globtour — Ferligoj: Na vidiku je sprememba strukture poslovanja z ozirom na prehod organizacije lastne prevozne mreže tako za Rent a Car in avtobusne prevoze. Ker Globtour ne more zagotoviti zadostna prevozna sredstva od dosedanjih poslovnih partnerjev, bo reorganizacija nujna, zato je sprejem 5-letnih obvez problematičen. Poslovni odbor za turizem in hotelirstvo je obstojal, vendar ni polno zaživel, ker posamezne TOZD hotelske dejavnosti niso pokazale do-voijne pripravljenosti za skupno sodelovanje. Vprašanje osebnih dohodkov v Globtouru ni v skladu z osebnimi dohodki drugih turističnih agencij in so tu velika odstopanja. 5-letni razvojni program bo možno v okviru razpoložljivih finančnih sredstev rena-lansirati ob vsakoletnem sprejemanju gospodarskega plana. Popravek osebnih dohodkov je predviden s 1. 7. t. 1. pri čemer je upoštevano vrednotenje ueiovnih mest. Hotel Slon — Kajin: V SS naj bo dan večji poudarek Interesnim skupnostim turizma, gostinstva in Hotelirstva. Popravi naj se napaka na 45. strani, ker je planiranje nočitev previsoko. Osebne dohodke je treba uskladiti s SS veljavnim za hotelsko in gostinsko branžo. Izgradnja tretje laze hotela Slon in ureditev nove telefonske centrale je nujna, v sporazumu pa ni vsebovana. Smatra, da bi SS moral načelno dajati prednost rekonstrukciji obstoječih objektov pred novogradnjami. Za vse dodatne investicije izven predvidenega programa je potrebna zagotovitev dodatnih finančnih sredstev tako lastnih kot bančnih. Upoštevati je treba prioriteto investicij za rekonstrukcijo obstoječih objektov pred j no vogradn jami je v načelu nemogoče, ker večkrat rekonstrukcije starih objektov ne dajejo zadovoljivih finančnih rezultatov in s tem svoje ekonomske upravičenosti. Seveda pa so določene rekonstrukcije tudi lahko upravičene. Hotel Evropa Celje — Planinšek: Preložitev investicij za hotel Evropa Celje na leto 1979 je nemogoča, ker je hotel dotrajan in so adaptacije nujne. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. list SRS 11/75) vsebuje stroga določila za usposobljenost obratovanja. Teh določil pa hotel Evropa Celje ne izpolnjuje. Z ozirom na balkanske atletske igre, ki bodo v tem mesecu v Celju, ima hotel Evropa Celje najavljenih mnogo gostov, toda hotel ne izpolnjuje pogojev za sprejem. Kako ukrepati? Drugo leto bo 100-letnica obstoja hotela, zato je nujno, da pridejo predstavniki vodstva podjetja v Celje zaradi tolmačenja odloga predlaganih investicij tako kolektivu kot mestnim in družbenopolitičnim organom, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje glede re konstrukcije hotela oziroma novogradnje. Odlog je predviden zaradi pomanjkanja lastnih sredstev TOZD ter premajhnega sodelovanja pri financiranju teh investicij s strani lokalnih faktorjev. Tolmačenja o tem lahko poda tov. direktor Svetelj, ki se bo udeležil sestanka v Celju, katerega organizira, če je to potrebno, tov. Planinšek. Hotel Slavi ja Maribor — Zagrajšek: Nujno je treba upoštevati v SS razvojnega programa dograditev in rekonstrukcija hotela Slavija, ker je dograditev hotela za Slavijo eminentnega pomena. Dograditev hotela je nujna, čeprav na škodo rekonstrukcije starega objekta. Osvojeno. MIZ — ing. Škraba: Premajhno sodelovanje med TOZD maloprodaje, TOZD hotelov s TOZD Mesna industrija Zalog glede odkupa mesa vpliva tudi na investicijsko nesposobnost MIZ. (Ostra kritika) Rešiti je potrebno vprašanje rokov plačevanja med internimi organizacijami v okviru podjetja. Upoštevati je treba določila SS o razvojnem programu s strani vseh TOZD maloprodajne in hotelskih TOZD. Udeležba maloprodajne mreže v vlaganja Mesne industrije Zalog bi imela za posledico večji interes na prosperiteto tega obrata in s tem na večji odkup blaga. Vprašanje rokov plačevanja med internimi organizacijami v okviru podjetja bo urejeno. SM Osijek — Liszka: Urgenca o dodelitvi kratkoročnih kreditov za nabavo blaga, potrebnega v času sezone, za kar je bil že predčasno poslan dopis na Interno banko. Sklad rizika naj bi se koristil predvsem za poslovni riziko in brezobrestna posojila, ne pa kot dotacije. Obstojajo neskladja v osebnih dohodkih administracije TOZD in kvalificiranih delavcev v trgovini. Obratna sredstva za nabavo blaga bodo po Interni banki rešena takoj. Združevanje sredstev je namenjeno tako skladu rizika kot drugim skupnim namenom. Nesoglasja v OD bodo usklajena. Trgovski obrat Koper — Pri vprašanju dohodkovnih odnosov naj se uporabi načelo tržnih odnosov. Investicijski program TOZD obrata Koper ni v skladu s podanim predlogom in predlogom regije. Sredstva potrebna za izgradnjo 3 marketov bodo verjetno morala biti višja od sredstev, ki so predvidena za izgradnjo blagovnice v Semedeli. Več manjših trgovskih obratov na področju Kopra bi po mnenju sestavljalcev osnutka SS donašaio večja sredstva kot ena sama blagovnica. O tem bi bili potrebni morda še razgovori. TOZD Zunanja trgovina — Veber: S Samoupravnim sporazumom, ki je predmet današnje razprave, naj bi bila urejena tudi pristojnost predstavništev tako v tuzemstvu kot v inozemstvu. Investicija za razširitev oz. dopolnitev odkupne postaje v Razkrižju je bila prvotno planirana na 4 milijarde, kasneje na predlog lokalnih faktorjev pa na 10.5 milijarde din — vse zaradi povečevanja izvoza blaga, ker sedanje odkupne postaje ne ustrezajo več. Isti primer je tudi z odkupnimi postajami v Srbiji. To je povezano tudi z zahtevo zavarovanja plačil komisijskega blaga, kar se predvideva, bo na ta moment gotovo vplival na padec prometa. Vlaganja sredstev v Emo-na-cafe bodo v prihodnjih letih še izdatnejša, ker je tu vprašanje splošnih družbenih interesov. V zvezi z organiziranjem industrijske cone nastopa tudi vprašanje ustanovitve mešane družbe v Trstu, organizirane iz slovenskih podjetij in dela italijanskih podjetij. Preko te družbe bi bila možna izpeljava večjih poslov. V SS bo treba predvideti pasus, kdo bo združeval sredstva za predstavništva v domovini in inozemstvu. Ostale zadeve so predmet posebnih razgovorov, ki niso konkretno povezane s predmetnim samoupravnim sporazumom. SM Ljubljana — Žunko: Supermarket Ljubljana je pripravljen odmakniti svoja vlaganja v razvoj za leto dni v korist TOZD Evropa Celje, če je to potrebno. Rekonstrukcija SM Ljubljana naj se izvrši po programu, ker je rekonstrukcija nujna, sredstva predvidena za to rekonstrukcijo nimajo vpliva na sredstva potrebna za investicije v hotelu Evropa Celje. TOZD Poljedelstvo — ing. Peterlin: Zmanjšanje melioracije na 200 ha zemljišč je v povezavi odstopa levega brega Save za industrijsko cono. Za agromelioracijska dela v tej TOZD bosta izdelana dva elaborata: Pšata in Moravče— Cemšenik. Neskladja v osebnih dohodkih so pri administrativnem kadru in šoferjih ter mehanikih nasproti osebnim dohodkom v ostalih TOZD. Bo urejeno. Ob zaključku razprave je predsednik DSP tov. ing. Pentek poudaril da bi morale TOZD bolj upoštevati člen 43 Ustave in se TOZD medsebojno povezovati tudi v pogledu vlaganja sredstev v TOZD, s katerimi poslovno sodelujejo. Opaža se preveč podjetniško obnašanje v posameznih TOZD. Z vlaganjem sredstev več TOZD trgovske branže v proizvodnje TOZD bi bila zainteresiranost za prosperiteto proizvodnih TOZD boljša, s čemer bi se tudi pojačala medsebojna povezanost vseh TOZD Emone. Po vsej razpravi je bilo sklenjeno: Poslovodni svet podjetja načelno odobri osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja podjetja v obdobju 1976—1980, vendar daje TOZD možnost. da predlože, če smatraj® za potrebno še pripomb* predloženi osnutek, tak® y tekstualni kot finančni vsako povečevanje sredstev mora biti argm®" tirano s protitezo, iz ka»*™j naslova in iz katerih sr*®*^ naj se krijejo predlaP^ spremembe. 0 Skupne službe bod® delale izhodišča predloz^ ueiaie iznouisca ^ SS petletnega razvojnega P grama in pri tem uposl® „ grama in pri v mejah možnosti TOZD. prip®1 • TOZD morajo na ^ ielovnih ljudi in na ^ ikih svetih TOZD s*’ ji svoje razvojne program®^ iih poslati službi za P j, !967. Kg. • Do 10. Julija t. 1- b® 0 can delavski svet bo potrdil Samoupravo ,t razum o 5-letnem podjetja kot celote. ^ • Hkrati s sprejem01* ^ morajo TOZD na zbori® lovnih ljudi in delavski® ^ tih sprejeti tudi sprl’!I,,i;iip' SS o ureditvi vprašanj • j nega pomena iz medse ^ razmerij v združenem ^ V zvezi s tem je frch*I11^ ravnavati tudi sprem ^ osebnih dohodkov, ki gibljejo v masi 15 ods ^ povečanja v primerjaP^p. skeletnemu povprečju. • ^ ne službe bodo prav t® |f 25. 6. poslale potrebni rial o temu vprašanju. ?AZNO - .el# Interna banka je ^ ^ jregled gibanja priliv® •tsrr« del o/-7x-vsr rsQ 7«ij*0 .d maj. V maju je w ^ izdatno znižanje gibanja štev na žiro računih. * naj to prouče in s zvezi ukrepajo. f Vse TOZD, ki še nis° pIt slale svoje potrditve 0 nj|i spevku k stroškom slc7.^ služb po izvršenih sp tri1 * * * bah v smislu sklepa DS“’ to nemudoma store. ROMAN ALBREHT: OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE 4. IHTIIOIMCK IN DELOVNI ODNOSI Dohodek in dohodkovni odnosi so v osnutku zakona normativno obdelani v drugem delu pod naslovom »drtižheno-ekonomski odnosi delavcev v združenem delu.« V okviru tega dela jc obdelana naslednja tematika dohodkovnih odnosov. Družbeno ekonomska vsebina dohodka; odnosi pri pridobivanju dohodka; družbeno ekonomski položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, odnosi v delitvi In razporejanju dohodka, to je, pri ugotavljanju in delitvi dohodka, pri razporejanju čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke; pravice, obveznosti in odgovornosti organov družbeno političnih skupnosti pri pridobivanju, delitve in razporejanju dohodka; medsebojna razmerja delavcev v združenem delu; upravljanje družbenih sredstev, to je. pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih delovnih ljudi glede uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi; pravice, obveznosti in odgovornosti družbenih pravnih oseh v pravnem prometu družbenih sredstev; razpolaganje z družbenimi sredstvi, odgovornost za obveznosti, družbena sredstva, družbene pravnr osebe, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje; povezovanje osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela. /a razliko od naše dosedanje normativne prakse, smo prvič opredelili celovito družbenoekonomsko vsebino dohodka oziroma dohodkovnih odnosov, ki je izpeljana iz ustavnih opredelitev v skladu z našimi dosedanjimi spoznanji in neposrednimi potrebami razvoja dohodkovnih odnosov v družbeni praksi samoupravljanja. Tri opredelitvi družbenoekonomske kategorije dohodka oziroma dohodkovnih odnosov izhaja osnutek zakona iz tega, da je dohodek hkrati materialno-ckonomska kategorija, kategorija materialne reprodukcije, in družbenoekonomska kategorija, družbenoekonomskih odno-sov. Zato se tl opredelitvi dohodka v osnutku zakona med seboj prepletata v njuni dialektični medsebojni povezanosti, pogojenosti in odvisnosti. Opredelitev dohodka kot družbenoekonomske kategorije soeialistič-Bih samoupravnih odnosov Je zasnovana na opredelitvi, da je doho- dek, ki se pridobiva z delom z družbenimi sredstvi, družben. Z zgodovinsko-ra/.vojnega vidika se družbena narava lastnine in torej tudi dohodka kaže v premagovanju družbene odtujenosti sredstev od delavca. V procesu družbenoekonomske preobrazbe, ki jo zdaj uresničujemo, je družbena lastnina temeljni člen pri uresničevanju družbenoekonomske osnove, ki zagotavlja združevanje sredstev z delavcem, to se pravi, uresničevanje pravice delavca do dela z družbenimi sredstvi. To se uresničuje v dialektičnem procesu preraščanja lastninskih odnosov, ki je zgodovlnsko-razvojno objektivno pogojen. V sedanjem obdobju razvoja socialističnih samoupravnih odnosov se ta proces pri nas uresničuje tako, da pripadajo sredstva v družbeni lasti družbeni skupnosti, s tem, da so last vseh delavcev v združenem delu in vsakega med njimi posebej. Pri tem je odločilnega pomena, da so sredstva. ki so pogoj in rezultat dela dela\cev, / njim družbeno neodtujljivo povezana. Zato tudi predstavljajo duižhennekonomski odnos med delavci v združenem delu glede na družbena sredstva vsebino družbene lastnine oziroma se ta vsebina v teh odnosih uresničuje in potrjuje. Na osnovi teh temeljnih družbenoekonomskih opredelitev v osnutku zakona je dohodek temeljne organizacije definiran kot del celotnega proizvoda družbe, ki ga pridobivajo delavci v temeljni organizaciji. Dohodek pridobivajo v denarni obliki. Dohodek temeljne organizacije pomeni družbeno priznanje rezultatov dela, pri čemer je z rezultatom dela razumeti tako, rezultat delavčevega dela v temeljni organizaciji kakor tudi rezultat celotnega družbenega dela. Z dohodkom temeljne organizacije upravljajo delavci v njej na podlagi svoje pravice dela z družbenim! sredstvi. V okviru celotne opredelitve družbenoekonomske vsebine dohodka so v osnutku zakona določene tudi osnove za pridobivanje dohodka. Delavci pridobivajo dohodek glede na produktivnost tekočega dela, glede na to, kako znajo upravljati in gospodariti z družbenimi sredstvi kot njihovim in družbenim minulim delom tako v temeljni organizaciji kakor tudi v drugih oblikah združenega dela in sredstev. Dohodek temeljne organizacije pridobivajo glede na to, kako pri- lagajajo proizvodnjo in opravljanje drugih dejavnosti pogoJ^M.0 potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urC^,0# , roma tistim, ki jih določajo v okviru družbenopolitičnih skuP Osnutek zakona določa pri tem, ko opredeljuje družben® ^ dohodka, tudi materialno funkcijo dohodka. Doliodek je Jel dejal: »2- .v, his; . Petnajst let sem pri so,^ 111 moram priznati, da r^jst Zel° zadovoljen. Osem-t&jv. “odraslih« nas je tukaj jo //. enih in tri vajenke. Tu ja, to . ° tudi osebje iz blfe-Sth ma svoj° kuhinjo, loit^j 0. razmeroma star ko-trio L *n smem reči, da ima-Slte seboj dobre tovari-ie j^^dnose. Prav zaradi teh nas tvorno prijateljsko tii^ Je- Ne glede na delovno 4e]0 ’ vsak prime za vsako ^v'jamo da je hitro in v . ^asu postorjeno.« So D ■'o temu res tako, smo 'idne Pričali’ k« je lz LJub-Pripeljal kamion polne ^jaifc6 ktaga in sta jih pro-Ka in poslovodja ročno znosila v priročno skladišče, preverila količino, poslovodja je podpisal prejem, kamion pa takoj nadaljeval vožnjo v Kranj in naprej po Gorenjski. Poslovodja je nadaljeval: »Nisem zadovoljen le z osebjem, zadovoljni smo tudi s potrošniki in verjetno so tudi oni z nami. Poznajo nas in mi poznamo njihove male in večje želje in jim skušamo ugoditi, seveda v okviru možnosti.« V razgovoru nas je prekinil telefon. Nekje so se zanimali, kakšna dva obroka tople malice so jim pripravili za ta dan? »Danes imamo vampe s krompirjem in ocvrtega piščanca s solato,« je povedal poslovodja. S čim so zadovoljni in kakšne probleme imajo, nas je še zanimalo? »Ljudje v bifeju so zadovoljni, ker so dobili lahke letne halje, da jim je sedaj delo lažje in udobnejše. Zadovoljni smo tudi z dobavo blaga, pri prevzemu nimamo težav. Tudi e reklamacijami smo zadovoljni, ker jih hitro inl uspešno rešujemo, prompt-no«, kot pravimo. Prav tako nimamo težav z embalažo.« Ko smo se zanimali za njihove želje, se je poslovodja malce zamislil in z nasmehom, nadaljeval: »To je pa kar malo stara zadeva in verjetno ni samo pri nas. Tare nas problem priročnega skladišča, ki je pre- majhno, kar otežuje delo.j Ponavljajo se tudi male priložnostne tatvine, kar ugotavljamo ob rednih in izrednih inventurah Sicer pa je to, kolikor vem, pojav v vseh mestih, ki mu skušamo stopiti na prste. Ker sta dve naši delavki na porodniškem dopustu, ena pa je dala odpoved in to ravno sedaj, ko, smo tik pred letnimi dopusti, bo potrebno to upoštevati in uskladiti dopuste tako, da redno delo pri prodaji ne bo trpelo. Da, še naše želje! I Imamo le eno večjo. Želeli bi vedeti, kdaj bo naš market prišel na vrsto za adaptacijo. Naša oprema je že precej stara. Vemo, da je bil preurejen market v Novih Jaršah in v Črnomlju. Morate pravilno razumeta. Se ne pritožujemo, toda želeli bi, da bi tudi mi imeli malce olepšano trgovino z novimi policami in gondolami.« Ob sobotah je obupno! Danico Osenar, kd se žej štirinajst let ročno suče za delikatesnim pultom v Kamniku, nismo mogli motiti z daljšim razgovorom, ker so kupci kljub temu, da je bila ura šele pol devet, stali z nakupovalnimi košaricami pred pultom in čakali, da pridejo na vrsto. Le na kratko nam je povedala: »štirinajst let sem za tem pultom in sem kar zadovoljna. Navadila sem se ga, ljudje pa mene, že kar vem, kaj kdo želi in kaj ima rad. Res, kar gre, le ob so- botah je hudo saj veste, kako je — vikend in izleti, ta pa brez delikatesnih dobrot ni vikend. HVALA ZA RAZUMEVANJE IN KREDIT! Vera Čebašek, blagajničarka, je povedala: »Doma sem iz Stahovice pri Kamniku in sem pri podjetju že od 1961 leta. Začela sem tako kot skoro vsaka. Najprej sem bila vajenka, zatem prodajalka in nato blagajničarka. Rada delam in z veseljem. Sem človek, ki je rad med ljudmi in teh tu ne manjka. S strankami nimam nič več problemov kot skoro vsaka druga blagajničarka. Vem, da se eni manj, drugi bolj zahtevni. Le katerikrat se razjezim zaradi vajencev. Začetek je pač vsak težak in tedaj se spomnim, da sem bila tudi jaz vajenka in je spet vse v redu. Zelo zelo sem zadovoljna, da so v podjetju razumeli moje težave in mi odobrili kredit, tako da se bom kmalu preselila na svoje v Stranje pri Kamniku. Izpolnila se mi'bo življenjska želja.« RADA BI POSTALA DOBRA PRODAJALKA! Vajenka je pridno skladala blago na police. Na kratko in kar z nekim nezaupanjem nam je dejala: »Ime mi je Ksenija Miho-Ijevič, sem iz Kamnika in se učim prvo leto. S šestnajstimi leti sem se odločila, da postanem trgovka. Veseli me ta poklic. Prvi letnik šole za prodajalce v Ljubljani sem končala z odličnim uspehom. Kaj najraje delam? Najraje delam pri sadnih sokovih in keksariji.« Da je pridna in prizadevna, potrjuje tudi njen odličen uspeh v šoli, poleg tega pa jo je pohvalil tudi njen poslovodja. KUHARICA ZA 100 LJUDI Za kratek čas, da spijemo dopoldansko kavico, smo se ustavili v bifeju marketa. Marta Šimenc, natakarica v| bifeju: »Kot vidite, imam dela vedno za sproti. Skoro ni prilike za oddih. Kadar slučajno ni nobenega gosta, imam delo v kuhinji. Kuharicalne zmore vsega, zato ji mi iz bifeja priskočimo na pomoč. Ob dopoldanski maUoi je vedno gneča. Vsem se mudi in vsi hočejo biti takoj postreženi. Dnevno prodamo okoli 100 obrokov toplih malic,« je končala im odhitela. Pravilo: »Gost ne sme čakati!« Kuharica Tilka Brleč skrbi za lačne želodce že sedmo leto. »Dnevno pripravimo dve »rihti«, sto obrokov moramo skuhati za naše, predvsem stalne goste. Tako je dela za ves »šiht« dovolj. Velikokrat mi priskočijo na pomoč dekleta iz j bifeja. Sama ne zmorem, posebno če kuham bolj zahtevne jedi. Veliko lažje bi nam bilo, če bi si kuhinjo malo modernizirali. Srčno si želim vsaj mesoreznico z električnim motorčkom, seveda bi bila vesela tudi še kakšnega drugega gospodinjskega strojčka. Delati vse na roko je težavno in zamudno. Upajmo, da bo bolje.« Da bo kmalu bolje, smo zvedeli pri poslovodji, ki nam je povedal, da je naročilnica zaj mesoreznico že prispela. ZVONE GJURIN PRAKTIČNO ZNANJE Bliža se čas, ko se bodo zaprla šolska vrata; zato sta meseca maj in junij najtežja za učence, ki se še potegujejo za boljše ocene in za čimboljši končni učni uspeh. Ta želja po boljših ocenah pa ni skupna samo učencem v šolskih klopeh, ampak tudi učencem, ki so na obveznem praktičnem pouku po trgovinah. Le-ti so v tem mesecu opravljali izpite iz praktičnega znanja in marsikomu je ocena popravila ali poslabšala končni učni uspeh. Tokrat so bili na preizkušnji praktičnega znanja učenci prvih in delno drugih razredov, ki se izobražujejo za poklice prodajalcev mešane, živilske, mešano-neživilske, oblačilne, kemične in tehnične stroke. Kljub zelo strogemu kriteriju ocenjevanja so se tokrat naši učenci zares izkazali z znanjem in zaslužijo pohvalo, saj je povprečna ocena vseh 102 učencev, ki so opravljali praktične izpite v trgovski hiši (maxi-market), v Supermarketu Ljubljana in v marketu v Cigaletovi, nad povprečjem, je pravdobra. Za tak dvig povprečja imata nemalo zaslug tudi naša predavatelja in izpraševalca praktičnega znanja Marija Jakličeva in Miro Zalaznik, ki sta učence pripravljala na izpite že na predhodnih seminarjih. In katerim učencem je uspelo opraviti praktični izpit z odliko pred skoraj preveč strogo tričlansko izpitno komisijo? Iz 1. razreda so to učenke: Irena Marčec iz Trgovske hiše, etaža D, Marta Petrič tudi iz Trgovske hiše, etaža C, Marija Cokič iz poslovalnice Pržanj in Ivana Jager iz marketa Hrastnik. Iz 2. razreda pa sta to učenki: Marija Jernejčič iz Supermarketa Lj., etaža Din Marija Janežič iz poslovalnice Stritarjeva. Tudi vsi ostali učenci zaslužijo pohvalo, ker so pokazali dovolj praktičnega znanja in zanimanja za poklic, tako da jim v prihodnjem letu, v višjem razredu, ne bi smelo biti pretežko dvigniti oceno na pravdobro in odlično. VESNA RAZTRESEN laned vsekakor bistvenih rešitev z vidika razvoja dohodkovnih '>v v družbenoekonomski praksi samoupravljanja je notranje todpv n<>*kononiso strukturiranje dohodka. V osnutku zakona je do-St,:v in riitr ^žbev zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela In razvoja pOfabn i, na t*e*’ ^ Jc v*r sredstev za osebne dohodke in za skupno «nje . kakor tudi za razširitev materialne osnove dela in za ustvarjal? 0k?avIjanje rezerv. be način družbenoekonomskega strukturiranja dohodka Je po-^rou T tako 2 vIdika materialno-ekonomskih odnosov v družbeni Ta^eiij z vtdika družbenoekonomskih odnosov. ** *ad ° strukturiranje predvsem jasno pokaže, da je izvor sredstev V ilolu°,V>Ijevan‘je tn razvoj splošnih pogojev dela in razvoja družbe ,u temeljne organizacije. V okviru dohodka vsake temeljne t avci c sc torej oblikuje del dohodka za te namene. O njem se h delal ten*eVlne organizacije samoupravno sporazumevajo z delavci, Sv0j,, j*0 Jia področju družbenih dejavnosti odnosno odločajo v okviru ruzbeno politične skupnosti. ?o^n I . .............■■■■ h° »nu** razv°j skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe. °dk 2ag0*avlja ekonomsko in politično nadzorstvo nad celotnim he Wed°m *emeljnc organizacije In nad vsakim njegovim segmentom, h 'l® o? na *° za kakšne funkcije v družbeni reprodukciji ali v druž-?Je |n 1)re^ je, gledano povsem ekonomsko, neizvedljivo. Ne more jati sistem odnosov, v katerem določene družbene funkcije dnj^j n' subjekta dela oziroma proizvodnje v procesu ustvarjanja vreun • ^ 0* na ustrezen način pokrite z njegovo udeležbo pri rezultatih, * tej podlagi dosegajo. Taka praznina v družbenoekonoms*. j bK. dohodkovnih odnosov bi torej pustila gospodarjenje s sred* družbenoekonomskega motorja. S tem bi ostalo šc naprej vprašanje smotrnega gospodarjenja s sredstvi, združevanji1 ” j K‘ , ekonomske uporabe sredstev Itd. Delavčev osebni Interes bi ^5*' ustrezne ekonomske motivacije. Tako bi bilo gospodarjenje fK povsem prepuščeno svobodni volji delavcev v združenem 0i,li^M nomska opredelitev subjektov dela in proizvodnje pa se vedno pod vplivom družbenoekonomskih silnic, ki objektivno <>l,r položaj delavca v družbeni reprodukciji, če ni vzpostavljen® js(v-l neekonomska soodvisnost med rezultati gospodarjenja s dO^A-med pridobivanjem dohodka temeljne organizacije ter osebo n 0r®D v kov delavcev, praviloma delujejo družbenoekonomske silnice ške stihije, ki zvečina spodbujajo -----...------------------------------- .....jtešljivo glad po „ taki porabniški stihiji nastajajo plodna tla za nesmotrno jenje in razsipavanje družbenih sredstev, za kratkovidno posamezne organizacije in izogibanje združevanju «r<’<*st<*v^l.inijcv^,W ravnanje pa v »voji končni posledici neizbežno vodi k o*1 Vaše zaupanje naše zadovoijstvo -n$hHh VV-: i o V ^<2 Boljše delo - večji dohodek bohotenje birokracije Izobraževalni center fcmone je organiziral »eminar 0 admlnistra-,*“ > k' je bil 26. maja 2- junija 1976. Se-mmar je vodil STAN- Mihelčič, dipl. Pravnik. Program seminarja vi,,.1 obsežen in je "djuceval zanimivo sebmo. Poudarek je /lan na pomembni administrativne-la dela, kritika je bi-Podana »birokraciji« »a , azu »bohotenje fdorinistraclje«, ki je t “P°rab,Jen na por‘ n sacm posvetovanju osebnih dohodkih v T^nem delu. 1 Programa nismo “(. niičili v celoti, zla- sn», de teSa, da bi strukturo or-“Uzacije DS in TOZD n„..* * * * v hjih najpomemb-Oisn delovna mesta, kaltn° se dogovorili, »Piv? aaj ravnamo s dnn ' da bi bil° skla' vam 8 ce,0*'nini poslo-1,1 Je,n organizacije in bi k8,, teni dosegli, da Slovan, pisarniSk0 p°-anje smotrno, hit- ‘Pravdno in poceni. MIUCA ZUPANČIČ KAM NA MORJE? # V taunping naselju RUNKE — Premantura pri Puli je še dovolj prostih mest v času od 21. 6. do 1. 9. 1976. # V počitniškem domu Emone v Crikvenici so zasedene vse sobe v terminih od 11. do 31. 7. in od 1. do 20. 8. 1976. Proste, oz. nezasedene pa so: od 1. do 10. 7. — 16 sob od 21. do 31. 8. — 36 sob od 1. do 10. 9.-24 sob # V Njivicah na Krku so zasedene vse sobe za ves čas za kolikor imamo sklenjene pogodbe (1. 7. do 31. 8.) in kolikor časa posluje kuhinja, kjer se bodo hranili naši člani, letujoči v Njivicah. # Koča »Korošica« na Veliki planini je zelo malo zasedena in je še precej prostih dni za koriščenje. Vsi interesenti, ki želijo letovati in ki jim navedeni prosti termini ustrezajo naj se čimprej prijavijo v Tehničnih službah, Ljubljana, Kidričeva 13-a/I. INTERNI RAZPIS Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto: SEKRETARJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PODJETJA POGOJ: višja izobrazba pravne, upravne smeri ali druge ustrezne smeri z nekaj let delovnih izkušenj. Kandidati za to delovno mesto morajo biti moralnopolitično neoporečni. Pismene ponudbe pošljite na naslov: EMONA LJUBLJANA, kadovska služba, Ljubljana, Kidričeva 13. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. V zasluženi pokoj je odšel naš najmarljivejši člen kolektiva — vodja centralne kuhinje v Trgovski hiši EMONA — Maximarket, Darovec Mirko. 2e petič pišem uvod v ta članek pa ne morem z besedami zajeti vsega, kar je tov. Mirko storil v svoji dolgoletni karieri, posebno pa v času, ko je bil član naše delovne organizacije. Ne gre samo za vljudnostne besede, poslovilni ceremoniajl. Vse kar bom napisal o tov. Mirku, je samo naš dolg in želja celotnega kolektiva. Ni lahko kar čez noč zapustiti svoje dolgoletno delovno mesto! Ni lahko prepustiti vseh loncev in zajemalk, priljubljenih jedi, sodelavcev in prostorov, ne da bi imel skrbi: ali bo tudi jutri vse na svojem mestu, bo tudi jutri sit in zadovoljen sleherni, ki bo zašel pod streho naše hiše?! Tov. Mirko ne dvomi v sposobnosti svojih naslednikov, toda sleherni izmed nas, ki je v svoje delo nekaj vložil in nekaj žrtvoval, skrbi tudi za bodočnost. Takšni so pravi delavci! Tov. Mirko pa se ni še čisto poslovii od nas. Po zaslužnem dopustu bo zopet med nami. Miren in delaven. Sigurnost je njegova glavna odlika. Najpopolnejšo oceno pa bi dali o njem številni gostje, delegacije in delovni kolektivi, ki so praznične in jubilejne večere preživeli v naši hiši. Reči moram, da naše gostinske in kulinarične sposobnosti niso majhne, saj imamo na dnevnem redu vse mogoče oblike strežbe z izbranimi jedmi, ki bd se lahko kosale tudi s specialitetami mednarodnega slovesa. Tov. Mirko pripravlja tudi jedi, ki jih je naročiti samo v restavraciji Maxim. Spoštovani tov. Mirko! Dobrodošli, kadar Vas pot zanese v našo hišo! Dobrodošla Vaša pomoč In nasvet. Izkušenj se ne da pridobit čez noč, zato: dobrodošle Vaše izkušnje, ker le tako bomo uspešno nadaljevali delo. To so želja Vaših sodelavcev Tekst In foto: RUDI MEGLIČ Predzadnjo nedeljo v maju je bilo na dirkališču v šiški ob Vodnikova cesti tekmovanje v speedwayu za državno prvenstvo I. lige. Med 16. tekmovalci, ki so se potegovali za najboljša mesta, je bil tudi mladi, 21-letni tekmovalec BINE ŽELEZNIK, zaposlen v E-marketu v Vojkovi ulici. Mlademu perspektivnemu tekmovalcu je delovna skupnost Emona kupila tekmovalni stroj — znamke JAWA, ki s svojimi 500 kubiki zmore kar 50 konj. V prvi in tretji dirki je premagal vse tri nasprotnike In kot prvi prevozil ciljno črto, v dveh vožnjah pa je padel na srečo brez poškodb. Po končanih dirkah smo ga obiskali v tekmovalnem boksu, kjer nam je dejal: »Res je, da je pri športu potrebno poleg znanja in kondicije tudi nekaj športne sreče. Nekaj pa sem tudi sam kriv. Vozil sem preko svojih možnosti, igral sem na vse ali nič, nekaj dragocenih točk sem izgubil. Tekmovalni stroj sem dobil nekaj dni pred tekmovanjem in sem na njem treniral le dvakrat: tu v Ljubljani in v Krškem. Nisem ga še popolnoma obvladal, manjka mi tudi kondicije, posebno v rokah. Zaradi izgube točk sem na osmem mestu, če bi bolj taktiziral, bi bil peti.« Res je, da speedway dirke zahtevajo celega človeka, da prideš do lovorik je potreben dober stroj, še bolj pa je potrebno imeti hrabro srce, spretnost in zaupanje v sebe in Binetu tega ne manjka. Našemu mlademu tekmovalcu želimo več uspehov in športno srečo. ZVONE GJURIN §n£- Sh* t>r!£n0Sti ^uženega dela, k drobitvi sredstev v funkciji, k odpo-11 0*novaKPOvezovanJu ,n zdr,,ževanTu združenega dela na dohodkov-y ah v komplementarne segmente družbene reprodukcije. Odt°« odpllra objektivne možnosti za prodor najrazličnejših van-fa sredstev od delavcev in ustvarja možnosti za Oo gospodarjenje z njimi. To pa je v bistvu razbijanje člena dohodkovnih odnosov, to je združevanje dela in rokah delavcev in pod njihovo kontrolo. Iz tega sledi da v naših družbenoekonomskih razmeran sploh ni možno lu*vCev*a PrJraščanja upravljanja v imenu delavcev v upravljanju V v družbenoekonomsko osnovo dohodkovnih odnosov O0fehi i° ekonomske motivacije, ki bo delavca spodbujala, da bo interesu gospodaril s sredstvi tako, da bodo neprestano O ttenutizV družbeni reprodukciji, in to tam, Kjer lahko v določe-k] rešev j največ pripomorejo k povečevanju produktinvosti dela. anJu razvojnih težav in k odpravi ozkih grl in k uspešnemu .» I* i ''i11 8 sporazumom o planu prevzetih obveznosti. izhaja ^ Vpeljavi teh opredelitev v osnutku zakona o združenem tu vlag;iny i* opredelitve, da združevanje dela in sredstev ne temelji O* aiiinau sredstev ene organizacije v drugo organizacijo združenega ‘V* dela p da gre dejansko za združevanje sredstev znotraj združe* taki zasnovl torej ne gre za klasičen kreditni odnos zdu “ P°dlagt, ampak gre za dejansko združevanje sredstev ^ ttehi enega dela. Na tej podlagi nastajajo med delavci v zdru-tajJJha ra, Jaroma med njihovimi družbeno-pravnimi subejkti med-bj>Nj Zmerja, obojestranske pravice in obveznosti. Opredelitev teh ^ S *nUr*Vic in obve5M,osti pa je tematika, ki jo nadrobno razčle-*stl odi - 0snutek zakona o združenem delu. Pri tem je pomenih* v d n« k *ev*t,a se nadomestila za uporabo odstopljenih denarnih ^Odku j ravnava več kot materialni strošek, ampak kot udeležba . (v ’ torej v novo ustvarjeni vrednosti. /Cvanje sestavin družbenekonomske motivacije ne more ^vLSk,1hir»?OSto^ne izbire delavca kot posameznika oziroma posame-jti delavcev. Temeljiti mora na ustavnih osnovah In se obll-^vacjj U^,eni dogovor vseh delavcev. Zaradi tega so sestavine n^cn* okvirji in zaščitni oziroma obrambni ukrepi pred ^05 ^ ilol * Popačenji urejeni v osnutku zakona. Istočasno osnutek knj**0 Uval JV samo ,,a osnovah, ki so opredeljene v zakonu, Oscbn 1 Pridobivanje dohodka temeljne organizacije in prlsva-* dobridohodka delavcev na podlagi rezultatov, ki so dosc-'oi gospodarjenjem s sredstvi. 6. ODNOSI V OKVIRU SKUPNEGA DOHODKA S stališča uresničevanje in razvijanja dohodkovnih odnosov v družbenoekonomski praksi samoupravljanja so zelo pomembna tista določila v osnutku zakona, ki obdelujejo družbeno ekonomsko podlago, na katero temelje odnosi med delavci temeljnih organizacij, ki skupaj dosegajo dohodek. V družbenoekonomski podlagi teh odnosov so konsistentno obdelane osnove za pridobivanje dohodka temeljne organizacije in prisvajanja osebnega dohodka delavcev na podlagi njihovega delovnega prispevka, na podlagi tekočega dela in gospodarjenja z minulim delom. Pri opredeljevanju medsebojnih odnosov med delavci temeljnih organizacij, ki združujejo delo in sredstva, so v osnutku zakona obdelane sestavine dveh družbeno ekonomskih moiivatorjcv, ki spodbujata delavce k združevanju dela in sredstev in dobrega gospodarjenja z vsemi Člnitelji proizvodne sile dela v svojem lastnem interesu. Eden teh motivatorjev je pravica na udeležbo v povečanem dohodku, ki Je dosežen na podlagi uporabe dodatnih sredstev v temeljni organizaciji, ki uporablja združeni dohodek. Delavci, ki združujejo del dohodka svoje temeljne organizacije z delom in sredstvi delavcev v drugih temeljnih organizacijah, imajo na tej podlagi pravico na udeležbo v dohodku, ki obsega in povračilo združenega dohodka In nadomestilo za njegovo uporabo, delavcev temeljne, organizacije, ki uporabljajo združeni dohodek, na način, v času In obsegu kot se delavci na podlagi zakonskih določil samoupravno sporazumejo. Te odnose urejajo delavci, združeni v temeljnih organizacijah s samoupravnimi sporazumi na družbeno ekonomski podlagi, ki je obdelana v zakonu. Ob tem kaže opozoriti na nekatere družbeno ekonomske sestavine, ki naj bi tvorile to podlago, ki so vgrajene v osnutek zakona. Delavci temeljnih organizacij, ki združujejo delo In sredstva v kakršni koli obliki združevanja ali povezovanja, da bi ustvarjali skupni dohodek, predvsem sporazumno določajo cilje, namene, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka. V času, ko jih veže združevanje dela in sredstev in ustvarjanje skupnega dohodka, uresničujejo medsebojni vpliv na poslovno In razvojno politiko, prevzemajo skupni rizik, zagotavljajo skupno odgovornost za razširitev materialne podlage dela in za povečevanje produktivnosti dela v skladu s samoupravnim sporazumom. V tem času prek skupnega delegatskega organa ali na drug način usklajujejo stališča o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom. Kadar delavci temeljnih organizacij ustvarjajo skupen prihodek na podlagi proizvodov in uslug, ki so rezultat njihovega skupnega dela. si ustvarjeni prihodek v celoti razdele na temeljne organizacije, in ib takoj ko je dosežen in na vse temeljne organizacije. Delež v skupno ustvarjenem prihodku uveljavljajo delavci temeljnih organizacij na podlagi meril, ki Jih določajo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev. Delavci temeljnih organizacij ustvarjajo skupni dohodek, kadar združijo delavci temeljnih organizacij sredstva z delom in sredstvi ene ali več temelnjih organizacij, ki združena sredstva uporablja pri svojem poslovanju. V tem primeru je dohodek, ki ga doseže temeljna organizacija, ki uporablja združena sredstva pri svojem poslovanju, skupni dohodek te organizacije in organizacij, ki so združile sredstva. Delavci temeljnih organizacij, ki so združile sredstva, imajo na tej podlagi pravico udeležbe v skupnem dohodku. Delež v skupnem dohodku se ugotavlja po prispevku, ki so ga dali delavci v temeljnih organizacijah k ustvarjanju tega dohodka s svojim živim delom in prispevka, ki so ga dali s tem, da so s smotrnim gospodarjenjem s sredstvi omogočili večjo učinkovitost tekočega dela. Udeležba v dohodku je soodvisna od rezultatov, ki so bili doseženi pri uresničevanju ciljev, ki so jih delavci opredelili kot motiv za združevanje dela in sredstev, s tem da po istih merilih in pogojih vsi prevzemajo tudi rizik pri poslovanju. Ob tem sta v osnutku zakona zlasti pomembni dve opredelitvi. S sporazumom ni možno predvideti trajne udeležbe v skupnem dohodku. Zaradi tega je tudi nezakonit vsak sporazum, v katerem delavci ne bi določili pogojev in meril za prenehanje udeležbe v skupnem dohodku. Udeležba na podlagi delovnega prispevka z živim delom in na podlagi prispevka, ki ga delavci dajo s tem, da s smotrnim gospodarjenjem s sredstvi omogočajo večjo učinkovitost tekočega dela, je možna samo v obliki udeležbe v novo ustvarjeni vrednosti, to je vr dohodku. Pomeni, da poslej ni možno zagotavljati udeležbe na podlagi združenih sredstev v materialnih stroških organizacije, ki uporablja združena sredstva. Vaše zaupanje - naše zadovotjstvo fi! Boljše delo - večji dohodek ZELEN ZELENI NAČRT PROBLEM STAR 15 LET KAMNIK, 9. junija — Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri. To je sicer star pregovor, a še vedno drži. Obisk v Kamniku v Marketu smo izkoristili, da smo skočili še k sosedom, v poslovalnico kmetijske kooperacije in pisarno proizvodnega okoliša Kamnik. Janez Semprimožnik, poslovodja poslovalnice v Kamniku, dela na svojem delovnem mestu že 15 let. Povedati moramo, da je ta poslovalnica naslednica kmetijske zadruge Kamnik, 1964. leta pa je postala delovna enota Emone. Štirje so zaposleni v njej in v sezoni imajo dela na pretek. V kmetijstvu je že tako, da delo narekuje zemlja oziroma letni čas. Ker smo ob stavbi na dvorišču videli nove stroje, smo takoj zaslutili, kje jih žuli čevelj. Povedali so nam, da je problem skladišča star že 15 let, da imajo na razpolago 220 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, od tega lastnih le 50 do 60 kvadratnih metrov, želijo si, da bi tudi občina imela za njih več posluha in jim »šla na roko«, kot pravimo po domače. Problem trgovine so predvsem zamrznjene marže. Tudi z umetnimi gnojili ne gre brez težav. Enkrat jih je preveč, drugič premalo. Določen vpliv ima dve leti stara podražitev. Doslej je bila poraba manjša, a je opaziti, da v zadnjem času zopet narašča. Vse je odvisno od kultur, ki jih kmetje goje. Trdijo, da večkrat ni pravega sorazmerja med gnojilom in kulturo. Kmetijski predelovalni stroji pod milim nebom — Kmetijstvo caplja za industijo — V kamniški občini 350 traktorjev. Klasičen primer Je s krom- pirjem. Cena kilograma krompirja le 1 din, cena za kilogram umetnega gnojila pa je 2 din. Rezka Hlade, blagajničarka, 17 let na tem delovnem mestu, ima svoje specifične probleme. Malo jo moti poslovanje z denarjem. Uprava kooperacije je v Ljubljani, delo pa je v Kamniku. Tudi žiro račun je v Ljubljani in z njim denar. Brez denarja pa se ne da poslovati. Tako morajo za vsa plačila po denar v Ljubljano, odkup oziroma živino plačujejo vsakih 14 dni, mleko pa vsak mesec od 20. do 25. Ivan Pintar, vodja proizvodnega okoliša je 19 let pri tem delu. videlo se mu je, da je v stroki doma in ni bil redkobeseden. Povedal nam je, da je območje v kamniškem kotu razdeljeno na tri proizvodne okoliše, in sicer: Kamnik, Tuhinj in Komendo. Tudi število kmetijskih kooperantov ni majhno. Za mleko jih imajo 400, za pitance jih je 600, lastno živino pa goji 15 kmetov kooperantov. Letno poskrbe tudi za 44.000 piščancev, katerih turnus prireje znaša od 52 do 56 dni. (Prevzema jih Perutnina iz Zaloga, v Kamniku skr-be le za ureditev pogodb, za krmila in opremo, podjetje Perutnina poskrbi tudi za prevoz. Nadaijni zanimiv podatek je tudi, da »pridelajo« v kamniškem okolišu mesečno 120 do 130.000 litrov mleka — v mesecu maju so ga kar 140.000 litrov, kar je pripisati mladi sveži krmi. Situacija pri vzreji brojler-jev je ugodna, saj jih je, kakor so nam povedali, v kamniškem okolišu največ. Malo manj ugodnejši je položaj glede klavne živine. Klavnica pritiska in občina ji stoji ob strani. Gre za nekako načelo: »Mi smo tukaj — tukaj naj ostane tudi meso!« Seveda, če je mesa dovolj, je pritisk s strani klavnic manjši, če je pomanjkanje, naraste. Trenutno goje kooperanti 600 pitancev. Stanje se je v zadnjem času izboljšalo, kar je pripisati premiranju. Pravijo, da imajo sedaj situacijo v rokah. Malce so se potožili glede osebnih dohodkov. Njihovo delo, pravijo mu, da je »misijonarsko«, bi moralo biti bolj upoštevano, počutijo se, tako trde, kot da se nahajajo med mlinskimi kolesi: na eni strani so interesi njihove delovne skupnosti, na drugi strani pa občina in kooperanti. Dolgoletno delo ni ostalo brez vidnih uspehov. To potrjujejo novi hlevi, ki jih je okoli 30, in od katerih je vsak za 20 do 40 glav goveje živine. V gradnji jih je še 20, adaptiranih pa okoli 50. Da kamniški okoliški kmetje niso od muh, potrjuje tudi število 350 traktorjev, ki orjejo njive za naš vsakdanji kruh. In še en podatek: samo v eni vasi — na Klancu — je 20 silosov za krmo, vseh pa je v kamniškem proizvodnem okolišu preko 100, pretežni del lesenih in betonskih. Kamničani, delavci pri kmetijski kooperaciji še niso zadovoljni, radi bi dosegli še večje uspehe in še bolje delali. Lansko poslovno leto je kmetijska koopercaija zaključila z realizacijo osmih milijard, za kar so Kamničani prispevali 2 milijardi, z brojlerji kar 3, letos pa bi radi še več, kar jim tudi od srca želimo. ZVONE GJURIN Lado Gioahen in Janez Jurček JAZ SEM ŠOFER OČKA, VRNI SE ZDRAV! Kamnik, 9. junija — Dopoldan je čas, ko imajo šoferji največ dela, ko hite od marketa do marketa, od trgovine do poslovalnic in do hotelov, da pravočasno dostavijo naročeno blago. Pot od skladišča do prodajnega mesta in potrošnika mora biti čim hitrejša. V Kamniku smo srečali šoferja Lada Gioahna in njegovega sovoznika Janeza Jurčka. Kot dobra mornarja, ki spretno vozita svojo »barko« med otoki in čermi, tako vozita svoj pettonski tovornjak LJ-138-707 vsak dan v reki prometa po cestah vse Slovenije. Na standardna vprašanja: »Od kod in kam?«, sta povedala: »Zjutraj ob sedmi uri sva v Ljubljani v skladišču naložila blago za trgovine. Bila sva že v Domžalah, ko oddava naročeno tukaj v Kamniku, morava še v Kranj, v Tržič in na Jesenice. Nazaj gredoč peljeva še v Škofjo Loko. Ce bo šlo vse po sreči, bova ob 14. uri že v Ljubljani. Seveda je to račun brez krčmarja. Promet je sedaj zaradi turizma vedno gostejši in tovornjak ni osebni avto.« Ko smo ju vprašali če imata vedno toliko krajev v svojem dnevnem programu, se Je Lado nasmehnil in dejal: »Danes jih imava še malo, saj je to komaj nekaj več kot 200 km, velikokrat jih je več. štajersko. Dolenjsko, Primorsko in Istro prevoziva podolgem in počez. Vesela sva če je blago zjutraj v skladišču že pripravljeno, tako lahko hitro na- loživa in ne izgubljava časa, saj pravijo — čas je zlato! Avto je dober in z njim nimava težav. V letu dni sva prevozila 50.000 kilometrov! Najbolj pa sva zadovoljna in vesela, da nisva imela nobenega karambola. Veste, teh se šoferji najbolj bojimo. Oba sva poročena in to naju obvezuje, da sva pri svojem delu vedno pozorna, vestna in previdna.« Lada težko čaka doma, da se vrne njegov štiriletni sinček, Janeza pa njegov trinajst letni sin in nekaj starejša hči, zato jima želimo — srečno vožnjo! Lado in Janez še nista odpeljala, ko je pripeljal iz Ljubljane svoj dostavni kombi LJ-259-38, šofer Jože Ponikvar. Pripeljal je sveže sadje in pakirano meso, pozdravil se je s svojima poklicnima kolegoma, nam pa povedal: »šofer sem že 10 let in poklic mi je kar k srcu priraste!, čeprav nam šoferjem ni vedno z rožicami postlano. Danes sem bil že v Mengšu, sedaj sem tu, moram pa »skočiti« še na Vir Vroče, vroče postaja in promet je vedno gostejši. Vožnje izven Ljubljane so mi bolj všeč kot mestne. Ce vozim po Ljubljani, lokalno, kot pravimo, imam dnevno tudi po 6 ali 7 voženj. Kilometri kar bežijo. Sicer pa raje vozim, kakor parkiram. Saj veste kako je težko v Ljubljani najti prostor za parkiranje, če ga izsiliš — pa plačaš. Kilometrino že dobiš, parkirnino pa ne«, je hudomušno povedal in pohitel. Pogovor zapisal: G. Z. TITO m KMETIJSKEM SEJMU NOVI SAD, 21- "J3! ja _ Tradiciond® mednarodni kinchl sejem v Novem »a* Je obiskal tudi Prer sodnik SFRJ Broz Tito s sop™ Jovanko in spren'L vom v katerem . bila tudi P0<,Pre®?Sj nik predsedstva Sl Vidoje žarkovid i*1 . kretar izvršnega k<> . leja predsedstva ZKJ Stane Dolanc Med številnimi stvanimi prostori je predsednik Tito tavil tudi na ra*8 -nem prostoru T" , NE, kjer mu je K Zidan na kratko PEJL stavil dejavnost E" NE na področju P Izvodnje, Inženiring turizma, zunanje in ® tranje trgovine, stavnik EMONE £ predsedniku Titu P sebno poudaril. EMONA vse bolj pi sodelovanje * lami v razvoju in je naše podjetje *S dilo veliki prašičji ' mi v ZR Nemčiji 1 na Poljskem. P° ^ šem razstavnem P1^ toru je predsedni** Tita spremljal tudi 8 delavec EMONE , Osijeka Milan Tonu KJE JE TOZD GOVEDOREJA? „ d* Obveščamo vas. ^ smo se dne 31- 5-preselili v nove P°® jjl ne prostore na kovl 39, Domžale. ROMAN ALBREHT: OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Nadaljevanje s 5. strani Glede udeležbe v skupnem dohodku pa zakon opredeljuje, da se delavci, ki uporabljajo v svojem poslovanju združean sredstva, zagotavljajo v okviru ustvarjenega dohodka sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s skupno opredeljenimi zasnovami in merili za njihovo delitev kot tudi sredstva za razširitev materialne osno-vc dela na podlagi njihovega prispevka k ustvarjanju doliodka. Z drugimi besedami rečeno, na podlagi združenih sredstev, je možna udeležba samo v akumulaciji temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva. Delavci temeljnih organizacij, ki so združili del sredstev z delom delavcev v drugih temeljnih organizacijah, imajo na tej podlagi pravico do povračila vrednosti združenih sredstev in do nadomestila za odstopljena sredstva v znesku, ki je določen vnaprej ali v skladu z merili, ki jili opredele v samoupravnem sporazumu. Povračilo in nadomestilo se uveljavlja odvisno od tega, koliko se v posameznem letu poveča dohodek temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva. Udeležba pa preneha, ko je vrnjena vrednost združenih sredstev z nadomestilom vred, odnosno ko preteče rok. ki so ga sporazumno določili, ne glede na to, koliko sredstev je bilo v tem času vrnjeno. Nadomestilo za odstopljena sredstva se ugotavlja na podlagi meril, ki so jih delavci opredelili v samoupravnem sporazumu, ki pa morajo biti opredeljena v skladu s cilji in interesi temeljnih organizacij, ki so združile delo in sredstva. Delavci temeljne organizacije se lahko odrečejo pravici do udeležbe v skupnem dohodku, če tako odločijo z osebnim izrekanjem. Drugi družbeno ekonomski motivator za združevanje dela in sredstev je interes delavcev temeljne organizacije, da združi del dohodka z delom delavcev v drugih temeljnih organizacijah, da bi po tej poti povečali ali izboljšali svojo proizvodnjo odnosno dejavnost. V takem primeru delavci združijo del dohodka z delom delavcev v drugih temeljnih organizacijah, da bi jim pomagali razviti, razširiti itd. obseg in produktivnost njihove dejavnosti in se na tej podlagi sporazumno dogovorili, da jih bodo delavci iz teh organizacij oskrbovali z energijo, surovinami, opremo ali drugimi uslugami v količinah, kvaliteti in rokih kot se bodo dogovorili. Na tej podlagi imajo delavci Iz temeljne organizacije, ki združuje dohodek, primarni interes na tem, da si zagotove redno in kakovostno oskrbo z ustreznimi surovinami, energijo itd. in tako povečajo dohodek na podlagi svojega tekočega dela. V primerih, ko se delavci sporazumejo, da temeljna organizacija, ki v svojem poslovanju uporablja združena sredstva, dobavlja surovine, energijo, polizdelke ali gotovo blago ali pa da opravlja določene storitve, kot je prodaja blaga, transportne ali druge storitve za temeljno organizacijo, ki je združila sredstva, oziroma v primerih, ko so predvidene druge medsebojne obveznosti o dobavi določenih proizvodov oziroma pri opravljanju določenih storitev, je mogoče, če se delavci temeljnih organizacij tako sporazumejo, predvideti, da nadaljujejo tako sodelovanje tudi potem, ko preneha udeležba v skupnem dohodku. Seveda pa pri tem ni mogoče določati cen ali drugih materialnih pogojev v medsebojnem sodelovanju, ki bi katerokoli od temeljnih organizacij v tem sodelovanju postavili v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela na trgu in v drugih medsebojnih odnosih kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju. V podtekstu teh določil so dejansko tri pomembne družbene opredelitve. Ena teh opredelitev je, da kaže z družbenoekonomskimi rešitvami spodbujati trajnejše povezovanje temeljnih organizacij, ki so v družbeni reprodukciji med seboj delovno oziroma proizvodno odvisne druga od druge. To je prava, trdna družbeno ekonomska podlaga nadaljnje Integracije združenega dela na dohodkovni osnovi za razliko od formalnih organizacijskih združitev, ki imajo neredko prav nasproten učinek od želenega, zlasti, kadar ne temelje na dejanski medsebojni odvisnosti ali skupnih Interesih v družbeni reprodukciji. Naslednja opredelitev je, da mora hiti povezovanje In združevanje dela in sredstev tako zasnovano in izpeljano, da utrjuje in ekonomski In družbeni položaj tako dniženega dela kot celote kot vsake temeljne organizacije zase. Kratkomaio, združevanje oziroma povezovanje v širših segmentih družbene reprodukcije mora utrjevati družbeno ekonomski položaj temeljne organizacije, ne pa ga slabiti. Delavci temeljnih organizacij namreč upravljajo skupne posle, združena sredstva in urejajo medsebojne odnose v okviru med seboj {^vezanega oziroma stdruženega dela. družbene zahteve, po kateri * temeljnimi organizacijami zasnovano to vi jen enakopraven položaj kuvijt:ii enaKopraven položaj vsake temeljne organizacije v ^^ lovanjti v primerjavi z drugimi organizacijami na trgu medsebojnih odnosih kot tudi glede enakopravnosti pri njihovem razvoju. nadaijne med deli zaruzenega dela, ki so v delu oziroma v proizvoum* beni reprodukciji delovno oziroma proizvodno med seboj ali pa Jih družijo skupni interesi. Zaradi take vloge, ki jo objektivno ima, ne more upravno sporazumevanje prepuščeno samo spontanemu V sporazumov. Vsekakor Je potreben aktiven in angažiran organiziranili činiteljev samoupravnega združenega dela. TI ^ ^ * poklicani organizirano spodbujati delavce, da urejajo odnoi* *ii' ženi reprodukciji s pomočjo samoupravnih sporazumov. ^0'tQx^‘( angažirano podpirati njihova prizadevanja za uveljavljanje vanja ter jim pomagati prl premagovanju razlik v Interesih, ^ •"—J— *-'* br; v nezmano. PH poti je . v ... v Lokvah in Porto-S’ v »v Wov&6ini in na Nano-ceio ^rov,nifai in enkrat smo Ana L°raj Peti je bila že J PokiSS8114' treba pa je bilo komati v blagajno, kar je W vartanE^1^ lskanJe dru-JU ^ preračumavanja. JNjlfa . ^ odločili, da ob S^inio I!a?no raznih obletnicah, z ogledom sporne-« n ob 100-letnici Can-^stva, §e njegov rod- v UgSfjJjopieteoroioŠkem zavodu vA 5 R ,smK> naročili za so-JJle, 'J: lepo in sončno kNe, avtobusnih podjetjih Pa žemlje. Vse “de izvršene kvalitet- seznanild z glavnimi značilnostmi krajev, skozi ali pa mimo katerih smo se peljali. Z velikim začudenjem in navdušenjem nad drznostjo graditeljev smo si ogledovali bolnico in skoraj neverjetno se nam je zdelo, kako so naši borci zdržali take napore, vlago in hude dolge zime. Po končanem ogledu smo se malo martinčkali in se pokrepčali, da ne bi omagali od »dolge« poti do Idrije, svetovno znanega rudnika živega srebra. V Idriji smo imeli postanek z željo, da gremo v »Nebesa«. Pa ne v ona tam zgoraj, temveč v restavracijo, ki Je znana po idrijskih žlikrofih. žal pa si te Specialitete nismo mogli privoščiti, ker jo delajo in strežejo samo v določenih dnevih v tednu. Mislili smo si: »Prav, pa liter in kranjska klobasa!« Pot nas je vodila dalje proti Črnemu vrhu nad Idrijo. Med potjo smo imeli v avtobusu tekmovanje v napihovanju balončkov in zmagovalca je čakala lepa nagrada. Črni vrh je res svojega imena vreden. Bilo je oblačno, pa tudi sapica ni bila čisto nedolžna. Izza hotela se je že vil d m in nosnice nam Je dražil prijeten vonj po pečenem mesu na žaru. Mmmm, kako je bilo dobro! Vsa pohvala kuharjem. Da ne bi bilo predolgočasno čakanje na kosilo, smo se že v Ljubljani zmenili, da bomo imeli razna tekmovanja. V ta namen smo s seboj vzeli žogo (brcali je nismo, ker je preveč pehalo. Pa škoda, ker sem mislil dva brcniti v nogo!), vreče in pa vrv. Za-kaj vreče? Za tekmovanje v skakanju z vrečami, tako v moški kot v ženski konkurenci. Smeha in navijanja je bilo dovolj, pa tudi prisrčnih nagrad so bil; zmagovalci veseli. Bližalo se Je veliko tekmovanje. In to, kdo bo, oziroma, kdo je močnejši, že res, da imajo ponavadi ženske več čez prša kot pa moški, vendar si ni nihče mi- slM, da bo nežni spol zmagal. Saj pravim, premalo berejo malo nočno kroniko. Zenske so vrv tako močno potegnile, da so se pod čevlji moških tekmovalcev pričele delati Iskre. Da pa ne bi prišlo do požara, je bilo treba zadevo brž zaliti. Omenil sem že, da je bilo kosilo IA. Po kosilu, pa so se nekateri odpravili na sprehode po bližnji cvetoči okolici (oh, ta pomlad!), drugi v klet na kegljanje, tretji pa so se ob prijetnih zvokih iz glasbenega avtomata zavrteli, ali bolje rečeno, začeli so se tresti in poskakovati, da so prestrašeni Tolminci mislili, da Je zopet potre«. Vse, kar je lepo in prijetno mine prehitro. In tako je tudi za nas napočil čas, da smo se morali odpraviti proti domu. S pesmijo na ustih smo se peljali nazaj, se na Vrhniki spomnili Cankarja, ter se v Ljubljani morali posloviti od prijetne družoe. Skratka, bilo je lepo .n prijetno in vsakemu, ki se izleta zaradi kakršnih koli vzrokov ni udeležil, je lahko žal. Pa drugič. KiUC: EK Konferenca sindikata EMONA TOZD TV & s'mo se zmenili, da v«* 7. uri iz Trga re-Slavnem smo vsi pri- !Ni, h * ,Sn°’ le tlstl’ ki 50 tudi ta dan služba A navadi zamudili. fSe ^ovorn0^ iT1 pa sne? S° vreme in pričako-A ljudi »pravila v dobro v . 1 nestrpni smo se zba-k jjoouse in en, dva tri, ^ SjJe avtobusi polna. ^dn!r,ežev skoraj da ni bi-Sm'° 56 padali na pot, V razdelili vsa- j^co^ežencu izleta vrečko z ^njena ^ nt bila skromno »S*' . v« So zabrneli in odpel j a-^ Gorenjski do Kra-ffcofjo Loko, mimo Zi-W 1X5 lopi poljanski ^A3!**^rknega, kjer smo si ^ SVa™ 0 partizansko bolniško • Med potjo smo se .Ha . ji oziroma v družbi, neizogibno prihaja do nespoštovanja ozi-s. tcv bistvenih družbenih sestavin, na katerih temelji insti-2^ ^anioupi-avnega sporazuma, ki so ne samo njen predpogoj, am- * Podlaga in jamstvo za uspešno uresničevanje s sporazumom a Pravic in obveznosti. Gre za sestavine, kot je svoboda sub- ql*vanfIllOUpravneKa sP°razu,na> da sami določajo predmet spora-S’ Po if’ Pravlce in dolžnosti, ki se urejajo s sporazumom, ter na-katerem uresničujejo medsebojno odgovornost in prevzemajo p sltuPno dejavnost itd. 0^0v°ljno, na osnovi samoupravnega sporazuma prevzeta obve-Vp je P° svoJl družbeni opredelitvi najbolj čvrsta obveznost. Pogo-JSj* 2 dejanskimi vezmi med subjekti sporazuma, ki so med seboj f|o proizvodno povezani in odvisni, ali pa Jih povezu- k skupni Interesi v družbeni reprodukciji. Neizpolnjevanje »f Sar»i0*>V,'2nost* v bistvu povzroča škodo ne samo drugim subjek-A. ^ spravnega sporazuma, temveč tudi tistemu, ki jih ne izpol-l? Pri-/a*uem l,amrc^ objektivno spodkopava samoupravni sporazum w0Up4r va *udi svoj lasten interes v združenem delu. Udeleženci •ii* avnef* sporazuma pa se poleg tega zavarujejo pred samo-lil Hvho i enostransklm vedenjem kateregakoli med njimi s samo* J' .dogovornimi sankcijami. Izpolnjevanje s sporazumom spreje-^Vgl ,c In obveznosti pa varujejo tudi samoupravne institucije, • °diSča združenega dela. A. k|° pa da v naših družbeno ekonomskih razmerah s proti-,,lol?oč SC V družbeno ekonomski stvarnosti objektivno porajajo, še urejeva^ vseh odnosov v družbeni repiodtikciji izključno Olu n °uPravnih sporazumov, ki temelje na medsebojnem usklajeno p.0srednih interesov srubjektov sporazumevanja. Neizogibno Ni’ s ^e’ da zaradi družbeno-ekonomske narave posameznih odno-(t| ° objektivno obremenjeni s protislovnimi neposrednimi Inte-&0rt°si .Uresn^uj<‘J0 v zamotanih in protislovnih pogojih, taki ** e^° na P°dlaKl političnega odločanja, ki ima v svoji k ipt«sporazumevanje, toda sporazumevanje z vidika stratc-> ros°v delavcev In delovnih ljudi ter družbenih nalog, ki jih UHu ^Praviti. V okviru takih odločitev, ki jih delavci sprejemajo aru*beno-političnlh skupnosti, delavci usklajujejo neposredne p°s*nienlh subjektov združenega dela i integralnimi Interesi °r)re^ delovnih ljudi in s strategijo razvoja družbe, k! so sc b‘gu ne kaže teh dveh poti, po katerih nastajajo skupne odločitve med seboj mešati ali pa Jih obravnavati kot dve med seboj konkurenčni obliki, ki druga drugo izključuje. Ti dve obliki tvorita dialektično celoto delavskega samoupravljanja na doseženi stopnji razvitosti naše družbe In ob pogojih, v katerih se uresničuje njen socialistični samoupravni družbeni razvoj. Administrativen pritisk na to, da je treba določene odnose urediti na samopravno sporazumski podlagi ne more namreč premostiti nasprotij v neposrednih interesih med subjekti združenega dela, kadar so ti take narave, da jih samoupravni subjekti ne morejo premostiti po samoupravno sporazumski poti.Lahko pa spremeni samoupravni spo- razum v paradržavno urejanje odnosov. Takšen način urejanja odnosov dejansko odpira vrata za blrokratsko-tehnokratsko manipuliranje s samoupravnim odločanjem. To omogoča posameznikom, da zaobidejo tako institucije samoupravljanja kot Institucije politične oblasti. S tem pravzaprav deformirajo odločanje delavcev prek samoupravnih sporazumov, obenem pa sc izognejo njihovemu odločanju v institucijah politične oblasti. V tem kaže iskati tudi glavni vzrok, zakaj se na tak način sprejeti samoupravni sporazumi tako težko uresničujejo ali pa sploh ne. Ne gre za napako, ki naj bi bila lastna sami družbeni naravi samoupravnega sporazuma, kot bi hoteli zadevo nekateri prikazati, češ da je izpolnjevanje s sporazumom sprejetih obveznosti stvar dobre volje udeležencev sporazumevanja. Glavni vzrok za nespoštovanje samoupravnega sporazuma izvira predvsem iz neustreznega načina, po katerem je bil sprejet. Takoj ko popusti administrativni pritisk, ki sili k sprejetju sporazuma, ostane sporazum, ki nima svoje objektivne podlage v medsebojni družbenoekonomski povezanosti in odvisnosti med udeleženci sporazuma, brez notranjih družbenoekonomskih kohezijskih vezi, ki se normalno uveljavijo in družbenoekonomsko utrdijo s samim samoupravnim sporazumom in ki tako postanejo tudi osnovna materialna sila, ki zavezuje udeležence sporazuma, da Izpolnjujejo prevzele obveznosti. Ob tem kaže opozoriti še na eno razsežnost odnosov v družbeni reprodukciji, ki se pojavlja ob samoupravno sporazumnem urejevanju. Gre za dosledno izpeljavo družbeno ekonomske enakopravnosti med samoupravnimi subjekti, ki na podlagi samoupravnega sporazuma ustanavljajo pravice In prevzemajo z njimi povezane obveznosti, odgovornosti in rizik in med drugimi udeleženci v družbeni reprodukciji. Neredko se dogaja, da tisti, ki ne sodelujejo v samoupravnem sporazumu, razlagajo načelo enakopravnosti pri uveljavljanju svojih družbenoekonomskih pravic v družbeni reprodukciji, tako da terjajo enake materiaino-ekonomske pravice kot tisti, ki sodelujejo v sporazumu ne da bi bili pripravljeni prevzeti nase tudi ustrezen del obveznosti PRAVILNA REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA: Prejeli smo 159 pravilnih rešitev. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado — vikend pension (po želji in izbiri) v Portorožu za dve osebi: MARIJA PEROVŠEK. Kodrova 4/d, TOZD Trgovina na veliko; 2. nagrado — kilogram E-kave special, JANEZ HREN, Domžale, Kamniška 12, TOZD Kmetijska kooperacija; 3. nagrado — Vikend paketov proizvodov Mesne industrije Zalog, PAVLA LUŽAR, Utik št. 1 61217 Vodice nad Ljubljano, TOZD Maloprodaja — prodajalna Utik. Čestitamo! V komisiji za žrebanje so sodelovali: ANICA LEVSTEK, TOZD Trgovska hiša Emona, SREČKO SVETE, TOZD Mesna industrija Zalog in VERA KOS iz TOZD Supermarket Ljubljana. Rešitve 2. nagradnega E-rebusa pošljite na na-slov: E-informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova ul. št. 2, najkasneje do 15. julija 1976. V nagradnem žrebanju sodelujejo lahko le delavci delovne skupnosti Emona. Trojica, ki je žrebala nagrade SUPERMARKET V KUMROVCU Izkoristili smo prijetno z dolžnostjo in se odpeljali 29. maja in 5. junija v Kumrovec, rojstni kraj tovariša TITA. še vsi pod vtisom »DNEVA MLADOSTI 25. MAJ« in TITOVEGA rojstnega dne, smo najprej odšli v novi dom ZB in Mladine. Ogledali smo si film o gradnji doma in dva filma iz NOB. Potem smo odšli še v rojstno hišo tovariša TITA. Zanimivi detajli iz njegovega otroštva, nadalje dokumentarne fotografije iz predvojnih let in dokumenti iz NOB so hranjeni v muzeju. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo, ko smo se odpeljali v Catežke toplice. Tam je bilo organizirano skupno odpeljali v Cateške Toplice. Tam je bilo organizirano skupno kosilo. Kopanje v bazenu in dobra volja je bila prisotna vse do večera, ko smo se vračali polni lepih vtisov nazaj v Ljubljano. želimo, da bd bilo še več podobnih srečanj, ker je dobra volja in veselo razpoloženje najboljša pot do uspešnejšega jutrišnjega dne na delovnem mestu. T. C. in odgovornosti. Materialno-ekonomska enakopravnost pa je seveda možna in uresničljiva le pod pogojeni, da se enake pravice presojajo na podlagi enakih obveznosti, odgovornosti in rizika. V vsakem drugačnem primeru bi imeli pod videzom enakopravnosti prednosti t materilno-ekonomskib odnosih v družbeni reprodukciji tisti, ki niso pripravljeni po samoupravno sporazumni poti prevzemati tudi določene obveznosti, odgovornost in rizik. Združevanje in povezovanje delavcev v temeljnih organizacijah na podlagi združevanja dela in sredstev, zato da bi združeni dosegli večji skupni dohodek, bo v družbenoekonomski praksi samoupravljanja neločljivo povezano s premagovanjem dveh teženj, ki sta v opreki z naravo socialističnih samoupravnih odnosov. Ena teh teženj se kaže v tem, da se temeljne organizacije zapirajo vase. S tako usmeritvijo seveda ne ustvarjajo ugodnejših pogojev niti za družbeno tvorno afirmacijo In za razmah samoupravljanja niti ne za utrjevanje družbenega položaja delavcev v družbeni reprodukciji. Ustvarjajo pa ugodna tla za najrazličnejše pogoje skupinsko lastninskega profitarstva, sebičnosti, gospodarjenja iz rok v usta, od danes na jutri itd. Odpirajo pa tudi vrata pritiskom še druge vrste. To so pritiski s pozicij najrazličnejših oblik uravnilovskega izenačevanja, klicanja na pomoč administrativnega aparata države, naj vzame dohodek tam, kjer je, in naj ga da v imenu pravičnosti tja, kjer ga ni. In to ne glede na vloženo delo in na dosežene rezultate in ne glede na gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter ne glede na načelo, naj bo materialni položaj delavcev odvisen od njihovega delovnega prispevka k rezultatom dela in od družbene produktivnosti v celoti. Tako družbeno vzdušje pa praviloma duši prizadevanja za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje z živim in minulim delom v lastni hiši, za združevanje ▼ širše napore združenega dela, ki naj ustvari boljše pogoje za boljše rezultate tako za posamezne dele kot za širše celote združenega dela. Druga škodljiva skrajnost pa so različne prikrite oblike odtujevanja dohodka in gospodarjenja z njim od delavcev. Le-te sc porajajo pod pretvezo skrbi za učinikovlto in uspešno gospodarjenje. V sedanjih razmerah se navadno skrivajo za zunanjim videzom samoupravnega združevanja. Ekonomsko-tehnično in finančno pa je združevanje sredstev in upravljanje z njimi tako izpeljano, da združeni dohodek vse bolj Izgublja naravo združenih sredstev in se spreminja v osamosvojena sredstva delovne ali druge širše organizacije. To sje seveda najlažje dogodi v primerih, kjer učinki gospodarjenja z združenimi sredstvi še nimajo neposrednega ekonomskega učinka niti na dohodek temeljnih organizacij, ki v taki ali drugačni obliki združujejo del denarnega dohodka, niti ne na osebne dohodke delavcev v njih. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek ORDEN ZASLUGE ZA NAROD LJUBIJANA, 14. junija — ALOJZ VAŠL, vodja za gospodarjenje z objekti, sektorja za gospodarske in splošne zadeve v TOZD Trgovina na veliko je prejšnji teden v Zadobrovi prejel iz rok narodnega heroja PEPETA STADLERJA visoko odličje —Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo za dolgoletno aktivno sodelovanje v odboru za pohod ob žici okupirane Ljubljane, od odbora pa je za svoje požrtvovalno delo prejel zlati znak ilegalca. Alojza Vašla smo obiskali na njegovem delovnem mestu v pisarni na Smarttnski cesti. Vedro nasmejan in zagorel v obraz, človek mu nikakor ne bi prisodil, da si nalaga že sedmi križ na rame, je povedal: »Rojen sem v Krškem, vendar sem v Ljubljani že od leta 1927., tako da se počutim že skoro Ljubljančana. Vodja za gospodarjenje z objekti sem od leta 1970, pri Emoni pa sem že 15 let. Pred dvema letoma sem bil upokojen, a še vedno delam. Tako je pač, če je človek zaljubljen v svoje delo In ga opravlja z veseljem. Predno sem prišel k Emoni, sem bil 15 let zaposlen naprej pri gradbeni inšpekciji, nato pa pri Okrajni kmetijski zbornici. Od-govoren sem bil za gradnjo hlevov, predvsem na Dolenjskem In Notranjskem, od Kočevja do Medvod. Zatem sem se zaposlil pri Prehrani. Dobro se spominjam, ko smo gradili v Ljubljani prvi market, ki je Imel etaže. To je bil ljubljanski SUPERMARKET, temu so sledili drugi: v Kopru, Sežani, Novi gorici. Kranjski gori in drugod. Odličje, ki sem ga prejel, mi veliko pomeni. Pomeni mi občutek, da sem nekaj storil, kar mi skupnost tudi priznava. Pomeni mi priznanje za delo, ki se z denarjem ne da plačati.« Tovariš Vaši, iskreno Ti čestitamo ob prejemu visokega odličja, Id si ga prejel za požrtvovalno delo pri obujanju tradicij naše narodno osvobodilne borbe, borbe ki nam je dala svobodo, našo socialistično samoupravno stvarnost In jamstvo za srečno prihodnost. ZVONE GJURIN Zmagovalci v posameznih disciplinah na III. letnih športnih igrah Emone III. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE LJUBLJANA, 19. junija — Na Igrišču Ilirije v Zgornji Šiški ob Vodnikovi cesti so bile 3. že tradicionalne športne igre Emone, na katerih je sodelovalo okoli 330 športnikov — tekmovalcev. Tekmovali so v kegljanju, košarki, krosu, streljanju z zračno puško In vlečenju vrvi. Organizacija tekmovanja je bila odlična, kar gre na rovaš požrtvovalne Mire Težak, ki je nosila ves čas levji delež bremen. Doseženi so bili naslednji rezultati: Kegljanje — ženske — ekipno: 1. TOZD TV 937, 2. TOZD Zdra-vil išče Cateške toplice 507, TOZD hotel Slon 446, 4. TOZD zunanja trgovina 439, 5. TOZD maloprodaja 411, 6. Delovna skupnost skupnih služb 399 , 7. TOZD mesna industrija Zalog 380, 8. TOZD Supermarket Maribor 394, 9. TOZD inženiring 331 in 10. TOZD trgovska hiša Emona Ljubljana 249. Posamezno: 1. Erika Soška (TOZD Zdravilišče Cateške toplice 193, 2. Mojca Omejec (TOZD trgovina na veliko) 190, 3. Tina Pevec (TOZD trgovina na veliko) 178, 4. in 5. mesto sl delita Nataša Ambrož (TOZD zunanja trgovina) in Vera Turk (TOZD trgovina na veliko) obe 1G9, 6. Marjana Deržič (TOZD zdravilišče Cateške toplice), 7. Olga Majdič (TOZD hotel Slon) 160, 8. Joži Drnovšek (TOZD maloprodaja) 156, 9. Mira Perša (TOZD hotel Slon) 154, 10. Mira Rotar (TOZD zunanja trgovina) 153. Kegljanje moški — posamezno: 1. Emil Ravter (TOZD trgovina na veliko) 440 (boljše čiščenje), 2. Andrej Zalokar (TOZD mesna tod. Zalog) 440 , 3. Alojz Drobnič (TOZD poljedeljstvo — govedoreja) 436, 4. Jože Iljoš (TOZD zdravilišče Cateške toplice) 433 , 5. Uro« Ivanovič (TOZD hotel Slon) 433, 6. Branko Kopine (TOZD zdravilišče Cateške toplice) 425, 7. Alojz Brjavo (TOZD zunanja trgovina) 422 , 8. Alojz Babučer (TOZD tovarna močnih krmil) 415, 9 Franc Gregorc (TOZD trgovina na veliko) 413, 10. Ivan Frank (TOZD mesna ind. Zalog) s 412 podrtimi keglji. Kegljanje moški — ekipno: 1. TOZD zdravilišče Cateške toplice 2437, 2. TOZD mesna industrija Zalog 2389, 3. TOZD Ilirija, Ilirska Bistrica 3340 , 4. TOZD trgovina na veliko 2334, 5. TOZD hotel Slon, Ljubljana 2327, 6. TOZD Poljedelstvo — govedoreja, Domžale 2262, 7. TOZD Supermarket, Osijek 2165; 8. TOZD Prašičereja, Ihan 3134, 9. TOZD tovarna močnih krmil 2125, 10. TOZD zunanja trgovina 2085, 11. TOZD trgovska hiša Emona, Ljubljana 2063, '12. TOZD maloprodaja 2034, 13. TOZD pekarna Center 1974, 14. Delovna skupnost skupnih služib 1963, 15. TOZD kmetijska kooperacija 1855, 16, TOZD Inženiring 1842, 17. Supermarket Ljubljana 1758. Košarka ženske: V finalu so košarkašice TOZD maloprodaja v borbi za prvo mesto premagale košarkarice TOZD trgovine na veliko z rezultatom 13:25, košarkarice delovne skupnosti skupnih služib pa so premagale svoje nasprotnice Iz TOZD trgovske hiše Emona z rezultatom 24:17, končni rezultati so: 1. TOZD maloprodaja Ljubija na, 2. TOZD trgovina na veliko, 3. Delovna skupnost skupnih služb, 4. TOZD trgovska hiša Emona, Košarka moški: 1. mesto TOZD Ilirija, Ilitika Bistrica, 2. mesto TOZD trgovina na veliko, 3. Delovna skupnost Skupnih služib, 4, TOZD Supermarket Ljubljana, 5. TOZD zunanja trgovina, 6. TOZD trgovska hiša Emona. Kros moški — ekipno: 1. Delovna skupnost skupnih služb, TOZD kmetijska kooperacija, 2. TOZD mesna industrija Zalog, 3. TOZD prašičereja Ihan. 4. TOZD maloprodaja, 5. TOZD zdra-vilišče Cateške toplice, 6. TOZD hotel slon, Ljubljana. Posamezniki: !. Vlado Bičani« — TOZD Supermarket Osijek, 2. Stane Košir — delovna skupnost skupnih služb, 3. Pavle Groznik — TOZD kmetijska kooperacija. Kros ženske — ekipno: 1. TOZD mesna Industrija Zalog, TOZD trgovska hiša Emona, 2. TOZD hotel Slon, Ljubljana, Delovna skupnost skupnih služb, 3. TOZD trgovina na veliko. Posameznice: 1. Vanda Pušnik — TOZD mesna Industrija Zalog, 2. Mira Perša — TOZD hotel Slon Ljubljana, 3. Bernarda Zupanek — TOZD Supermarket Maribor. Streljanje — ekipno: 1. TOZD mesna industrija Zalog 738 krogov, 2. TOZD prašičereja Ihan 589, 3. delovna skupnost skupnih služb 587 , 4. TOZD trgovska hiša Emona 580, 5. TOZD zdravilišče Cateške toplice 559, 6. TOZD zunanja trgovina 555, 7. TOZD Supermarket Ljubljana 560 , 9. TOZD maloprodaja 530, 9. TOZD hotel Slon Ljubija-na 525 in 10. TOZD trgovina na veliko s 487 krogi. Posamezniki: 1. Ludvik Prošek - 162 kro- gov, 2. Vasja Cerar 156 krogov, 3. Marja Skoberne 150 krogov (vsi iz TOZD mesna ind. Zalog). Vlečenje vrvi: 1. TOZD mesna industrija Zalog 7, 2. TOZD trgovina na veliko 6, 3. TOZD zdravilišče Cateške toplice 5, 4. TOZD prašičereja Ihan 4, 5. TOZD zunanja trgovina 3, S. TOZD hotel Slon Ljubljana 2, T, delovna skupnost skupnih služb 1, 8. TOZD trgovska hiša Emona 0. Uradna razglasitev rezultatov je bila zvečer v prostorih Trgovske hiše Emona, na kateri je namestnik generalnega direktorja Ljubo Fillpan podelil zmagovalcem odličja, predsednik sindikata Dušan Kink pa se je vsem tekmovalcem 3. športnih Iger zahvalil za udeležbo z željo, da se v še večjem številu udeleže jesenskih športnih iger, ki sodijo v okvir praznovanj 30-letnice Emone, bodo pa jeseni v Portorožu in to v nogometu, balinanju, namiznem tenisu in plavanju. Nasvidenje! V krosu — moški — je nastopilo največ pogumnih tekmovalcev, med njimi tudi Emil Colja (Maloprodaja), ki je zasedel častno zadnje mesto VZORČNA PEČ IN PEKARNA EMONA — BLAGOVNA HIŠA — OBRAT PEKARNA, REFERENČNI OBJEKT ZA PROIZVAJALCE MONSUM — PEČI FIRME DEBAG, MVN-CHEN. Dobavitelj opreme za našo pekarnah drobnega peciva v sklopu Emona — Blagovna hiša (Mazimarket) firma DEBAG, Munchen nam je poslala naslednje pismo (v prevodu): Naš gospod Krcitmeier se je danes vrnil. Zelo smo bili zadovoljni, da smo od njega čuli le prijetne vesti. Naj- prej telimo ugotoviti, da je g. Kreitmeier odstranil pomanjkljivost v napravi za vlaženje testa m da je funkcionalnost peči sedaj tudi zaradi te malenkostne omejitve neprizadeta. Posebno nas veseli informacija, da je vaša spoštovana hiša s proizvodnjo kvalitetnega drobnega peciva zabeležila povečan obisk kupcev nasploh. S tem v zvezi smo tudi zvedeli, da se je Pekama »Center« v Ljubljani združila z vašim podjetjem in tako ob- stojajo možnosti, da se bo o naši opremi še govorilo. Naša firma vam je bodisi z dejanji ali z nasveti vsak čas na razpolago. Vi nam samo povejte, kdaj so morebitni projekti zreli za razgovore, da vas bomo lahko z našimi bogatimi izkušnjami podprli in vam pomagali. Smatramo, da nam ni treba posebej poudariti, da celotno to področje skrbno spremljamo in se lahko, kadarkoli to želite, obrnete na nas. Veseli nas še prav posebej, da smemo vaš obrat šteti med svoje referenčne obrate in da smemo morebitne interesente usmerjati na vas. Iskrena hvala! Z zanimanjem pričakujemo vaša obvestila in medtem ostajamo s prijaznimi pozdravi DEBAG Deutsche Backofenbau G. m. b. H. Monpellier Ta dopis je nov dokaz za to, da smo izbrali pravega dobavitelja, ki ni le zainteresiran za prodajo opreme, temveč mu je mnogo do tega, da oprema z uspehom služi namenu, da deluje brezhibno in zadovoljuje nas in naše kupce. ZAHVALA Ob Izgubi moje dr*-ge mame se iskreno zahvaljujem kolektivu Transporta za darov*-ni venec. Najbolj s® zahvaljujem tov. K*"' ku, Perčiču in tov. Fn* dl, ki so jo spretni j"1 na njeni zadnji poti- RANČ GROFELNlS ZAHVALA Najlepše se zahval j11 jem sodelavcem ja maloprodaje, ki s mi ob smrti mojež* očeta izrekli sožalj 1 darovali cvetje in * spremili na njegoVO zadnjo pot. MILENA SAVI6 ZAHVALA Ob smrti mojega o*® ta se Iskreno zahvaU^ jem za darovano cV.. je, izrečeno sožalj« hvala, ki ste ga gPV mili k zadnjemu P”' čitku, vsem sodelavce D-etaže Supermarke,),, Iskrena hvala! MILKA SABU*11 ZAHVALA Ob smrti najine ni*-me se iskreno ljujemo Sindikalni 0 ganizaciji TOZD I'1** market in svojim s°a lavcem za darovan! v ncc in izrečeno sOzaU ■ Se posebej se 7al1'_ ljujemo tovarišica'’’’ ki ste jo spremile zadnji poti. Užaloščeni Cul'**’ Milka In Crtalič Sta" ka. STANKA CRTAl^ ZAHVALA Ob smrti mojega 0 ta se iskreno zal,v’a''-. jem sodelavcem .. 'da- nih služb TOZD 'Fr?- vlna na veliko *a rovanl venec in izre na sožalja. ANGELCA KONCUjA infomnatof. SMm*o delovne skupnosti ■ •n'0"* ^ „d»J» Emona informator r komisija za lnformu®"Jistj» deavskem svotu P°^ »n-»Emona« — lzh*l* T .-I l" krat mesečno uredniški odbor: K1„. odgovorni urednik „.dol' Blaha, tehnični Jinišb0 Tatjana Lapajne. Ure^ t Ljubljana, Kersnikov* , (ll telefon 310-655, InL 316-472 - Tiski CGP Ljubljane - Naklad*- Izvodov