Leto VII. - St. 27
KOČEVJE 6. julija 1962
Cena 20 din
ZA PLAN NI BOJAZNI
Občinski ljudski odbor v Kočevju je na svoji zadnji seji, ki je bila, pretekli petek, razpravljal predvsem o realizaciji družbenega plana in proračuna za prvih pet mesecev letošnjega leta. Do konca maja je bil letošnji plan dosežen v šestnajstih anketiranih podjetjih takole: celotni dohodek z 38,2 % z ozirom na letni plan, ki znaša 10 milijard 254 milijonov dinarjev; materialni stroški z 42,2 odstotka z ozirom na letni plan, ki znaša 4 milijarde 946,6 milijona dinarjev; amortizacija z 83,3 odstotka z ozirom na letni plan, ki znaša 664 milijonov dinarjev; narodni dohodek s 33,9 odstotka z ozirom na letni plan, ki znaša 4 milijarde 643 milijonov dinarjev; bruto osebni dohodek s 36,8 odstotka z ozirom na letni plan, ki znaša 2 milijardi 523 milijonov dinarjev; od predvidenih 4618 zaposlenih konec leta pa je bilo 31. maja zaposlenih 4332 ljudi.
Površna primerjava pokaže, da so materialni stroški v primerjavi s celotnim dohodkom in še posebno z narodnim dohodkom, čeprav so nižji kot lani, še vedno visoki. To razmerje pa je opravičljivo, 'ker imamo v občini več sezonskih podjetij, katera bodo dosegla v bodočih mesecih ugodnejše rezultate poslovanja. V primerjavi z letnim planom so dosegle navidezno slab rezultat v prvih petih mesecih naslednja gospodarske organizacije; KGP, Zidar, Avto, hotel Pugled, Elek-tro, Komunala in Kmetijska zadruga. Upravičeno pa je pričakovati, da se bo pri teh gospodarskih organizacijah rezultat v drugem polletju popravil.
Narodni dohodek na delovno uro je v prvih petih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani porasel od 345 na 369 dinarjev ali za 7 odstotkov. Največji porast so zabeležila podjetja Kovinar, Rudnik in Inkop. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je pri nekaterih podjetjih narodni dohodek na zaposlenega ali na delovno uro padel. Delavski sveti in upravni odbora so dolžni obravnavati vzroke padca in p odvzeti ukrepe za izboljšanje produktivnosti in ekonomičnosti po-
slovanja. Zlasti je nujno analizirati stroške, ki so v mnogih podjetjih visoki, če jih primerjamo z doseženim celotnim in narodnim dohodkom.
Zaloge proizvodov so se letos povečale za 2,6 odstotkov, kar ne predstavlja posebnega problema. Kljub temu pa je nujno proizvode čimprej prodati, da se tako obratna sredstva kar največkrat obrnejo.
Obratna sredstva predstavljajo našim podjetjem še vedno enega največjih problemov zaradi neučinkovite izterjave dolgov. Ti dolgovi kupcev so se sicer v primerjavi z lanskim letom znižali za 17,3 odstotka oziroma na milijardo 193 milijonov dinarjev, vendar je ta dolg še vedno previsok. Naša podjetja pa dolgujejo dobaviteljem (po stanju 1. junija letos) le 647 milijonov dinarjev. Torej kreditirajo naša podjetja kupce za nad pol milijarde dinarjev, kar zelo slabo vpliva na kreditno politiko Komunalne banke.
Osebni dohodki se izplačujejo v vseh podjetjih skladno z doseženimi uspehi in produktivnostjo. V prvih petih mesecih so bili osebni dohodki realizirani po planu s 36,9 odstotka, kar pred-
stavlja 1,3 odstotka manj od realiziranega celotnega dohodka, vendar pa za 2,8 odstotka več od realiziranega narodnega dohodka. Višje realizirane osebne dohodke od narodnega dohodka po planu imajo v podjetju Avto, Tekstilana, Itas, Inkop, hotel Pugled, Pekarna in slaščičarna, Kovinar .Oprema, Komunala in 'kmetijski zadrugi. Ugodno razmerje med realiziranim narodnim dohodkom in osebnimi dohodki kažeta le Rudnik in Trga -promet.
Iz poročila in razprave je bilo videti, da smo v prvih petih mesecih letos sicer pod planom, vendar ni bojazni, da plan ne bi bil dosežen, če bodo gospodarske organizacije delale po sklepih, priporočilih in navodilih sveta za družbeni plan in finance. Težje pa bo doseči planirani narodni dohodek.
Tekmovalci poslušajo pred pričetkom XV. grafičnih športnih iger, ki so bile 29. in 30. junija v Kočevju pozdravne besede tajnika RO sindikata delavcev tiska in papirja Franca Rejca. (Gl. čl. na 3. str.)
Proslava Dneva rudarjev in Dneva borcev
ČZP Kočevski tisk se zahvaljuje
Sindikalna podružinca ČZP »Kočevski tisk« Kočevje in Pripravljalni odbor za grafične igre se zahvaljujeta vsem sodelavcem pri organizaciji letošnjih letnih športnih iger grafi-čarjev Slovenije, ki so bile v Kočevju.
Posebno zahvalo izražamo občanom, ki so nudili ali pa so bili pripravljeni nuditi prenočišča tekmovalcem, dalje atletskim, nogometnim, odbojkarskim in ostalim sodnikom, TVD Partizanu Kočevje za odlično organizacijo atletskih tekem, Komunali Kočevje, gostinskemu podjetju »Pugled« Kočevje in vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri tej veliki športni manifestaciji.
Kočevski rudarji so praznik Dneva rudarjev praznovali z igrami v odbojki, ki so se izvajale 2. julija pri Rudarskem domu. Sodelovala so moštva Rudnika, Itasa, Tekstilane in ČZP Kočevski tisk. Zmagali sta moštvi Itas In ČZP Kočevski tisk. Zaradi dežja, ki je padal 4. julija se finalne tekme niso mogle odigrati.
Zvečer istega dne je bil v domu Svobode v Salki vasi koncert zabavnih melodij. Dvorana je bila polna občinstva, ki je bilo s programom zadovoljno.
V	torek, 3 julija je bila na stadionu nogometna tekma, med moštvom Rudnika in ŽNK Ljubljana. Simpatizerji rudarjev so napovedovali visok poraz svojega moštva z utemeljitvijo, da je moštvo brez treninga. Pokazalo pa se je, da so rudarji dobro zaigrali in zmagali z rezultatom 6:2.
V	hotelu Pugled so imeli rudarji zabavno prireditev, ki je potekla v veselem razpoloženju rudarjev.
Na Dan borca so v Kočevju vse zunanje prireditve vsled dežja odpadle. Na kegljišču so se ob 8. uri zbrale tekmovalne ekipe ZB, ZROP mesto in Rud-
nik, ter KK Kočevje, ki so v medsebojnem tekmovanju merile svoje moči. Zmagala je ekipa ZB, ki je s šestimi tekmovavci po 100 lučajev podrla 2194 kegljev. Drugo mesto je dosegla ekipa ZROP mesto z 2056 keglji in četrto ZROP Rudnik z 2008 keglji.
Vse dopoldne je bilo na kegljišču zelo živo, ker so se ekipe med seboj precej trdo borile. Kibici so bili v navijanju za enega in drugega zelo živi. Razvijala se je pa precej ostra borba za čimbolj ši rezultat posameznikov. Omeniti moramo, da je bil v 100 lučajih včeraj dosežen rekord pri kegljačih iz Kočevja.
Prvi je na 100 lučajev podrl 415 kegljev Mejak. Izgledalo je, da ga bo prekosil Henigman, ki je na kraju podrl le 409 kegljev. Krapežu pa je uspelo, da je podrl 418 kegljev in tako dosegel rekord na 100 lučajev, ter potisnil Mejaka na drugo mesto.
Sodražki člani ZB so kljub slabemu vremenu izvedli program
Dan borca je krajevna organizacija ZB izvedla po določenem načrtu in kljub slabemu vremenu izvedla svoj program.
Patrola pod vodstvom rezervnega majorja Venceta Drobniča je v partizanskih oblekah krenila na pot že na predvečer praznika in se zbrala v domu na Travni gori. Patrola borcev, 15 po številu, je dobila v domu obilo zabave in razvedrila. Za lep družabni večer so pripomogli tudi vzgojitelji kolonije, ki se nahaja na Travni gori. Iz razgovorov s tovariši, ki so bili na Travni gori se vidi, da je bil večer na Travni gori tako lep, da ga ne
bodo pozabili.
Do veselega razpoloženja je veliko pripomogla borka IX. brigade tovarišica učiteljica Milena.
Za Dan borca je bil pripravljen svečan sprejem patrol in štafete, ker se pa vsled dežja ni moglo izvajati in je tudi proslava pri spomeniku odpadla. Borci in ostali udeleženci iz Sodražice smo se v domu zbrali, kjer je bil izveden program, ki je bil določen.
Razrešitve in imenovanja
sprejela na zadnji seji ObLO Kočevje
Zapiski s seje ObLO Kočevje in Ribnica
OPROŠČENI PRISPEVKA
Občinski ljudski odbor Kočevje je sprejel sklep, da bodo delavci in uslužbenci, katerih osebni dohodek ne presega 15.000 dinarjev na mesec, oproščeni plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka. Prav tako je bilo sklenjeno, da zaradi plačila dopolnilnega proračunskega prispevka delavec oziroma uslužbenec ne more prejeti nižjega osebnega dohodka kot 15..000 dinarjev.
ZNIŽAN DAVEK
Občinski ljudski odbor Kočevje je sklenil tudi, da se zniža s 1. julijem občinski prometni davek od prometa na drobno v trgovinah na 5 odstotkov (iz-vzemši alkoholne pijače), se pravi za 1 odstotek manj kot doslej.
PRISTOJBINE
ZA MOTORNA VOZILA
Novi odlok v višini pristojbin, ki jih plačajo za cestna motorna vozila komunalne gospodarske organizacije je bil tudi sprejet na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kočevje. Pristojbina je določena po vrstah in kubaturi motornih vozil, znaša pa od 750 do 50.000 din na leto.
USTANOVLJENA POSEBNA
ŠOLA
V Kočevju je ustanovljena Posebna osnovna šola. V tej šoli se bodo šolali otroci, katere bo priporočila za vzgojo na tej šoli posebna komisija.
UKINJEN ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO
SLUŽBO
Zavod za prosvetno pedagoško službo v Kočevju je bil po sklepu zadnje seje občinskega ljud-
skega odbora ukinjen s 30. junijem. Odborniki so namreč sklenili, da se ta zavod pripoji k medobčinskemu zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljub-ljana-Vič.
Oba zbora ObLO Ribnica sta soglasno sprejela sklep o sousta-novitvi pedagoškega centra v sklopu z občino Ljubljana—Vič —Rudnik. Do sedaj je bil ta center v Kočevju, vendar naj bi se ta razpustil in naj bi se ustanovil večji, ki naj bi poleg občine Ljubljana—Vič—Rudnik zajel še občine Kočevje, Vrhniko, Grosuplje, Logatec, Cerknico in Ribnico.
Na območju občine Ribnica so porazdeljene šole glede na število oddelkov, učencev in tudi učnih ur v dve kategoriji. Do 100 učencev imajo šole: Gregor, Velike Poljane, Grčarice, Gora in
Suš j e. Nad 100 učencev pa imajo šole: Dolenja vas, Loški potok, Sodražica in Ribnica. Šolam v prvi skupini so dodelili na posameznega učenca od 50.000 do
80.000	dinarjev, v drugi skupini pa od 35.000 do 50.000 dinarjev.
Z ozirom na težave v trgovini (marže), je bilo sklenjeno, da gredo vse občine (in tako tudi ribniška), iz 6 % na 5 % maloprodajni davek. Prometni davek na alkohol pa bo ostal nespremenjen in sicer 20 odstotkov, vendar pa naj gostilničarjem ne bo velik prometni davek za izgovor velikih cen vinu, ki znašajo v Ribnici 400 dinarjev za liter, v Ljubljani le 360 dinarjev. Zadolžen je bil svet za blagovni promet, da prouči cene v gostinstvu, in sprejme ustrezne ukrepe.
Za direktorja Rudnika rjavega premoga Kočevje je bil ime-
Na seji ObLO Ribnica je bilo tudi sprejeto, da se ustanovi komunalni sklad, v katerega naj bi se stekala sredstva za razna popravila (cest, ureditev zemljišč, odškodnine za stavbe in zemljišča, podiranje starih stavb, odvoz materiala). Sredstva sklada naj bi bila: komunal, prispevki, ki jih plačujejo investitorji in so določeni s predpisom občine, namenske vloge politično teritorialnih enot zavodov in skladov, ter gospodar, in drugih organizacij, posojila, darila in razni drugi dohodki. Vsa ta sredstva pa naj • bi se uporabila za dograditev, razširitev in rekonstrukcijo obstoječih komunalnih naprav in napeljav, kakor tudi za druga komunalna dela. Predvsem pa naj bi se popravile ceste, katere je letošnja zima zelo prizadela.
Predsednik občine Ribnica tov. Ilc, je seznanil odbornike tudi o ukinitvi Okraj, zavoda za socialno zavarovanje. Ustanovljena pa bosta dva medobčinska zavoda in sicer: Ljubljanski in Zasavski). K ljubljanskemu bo priključena tudi podružnica zavoda za socialno zavarovanje Ribnica.
Na seji v Ribnici so bila izvršena še razna imenovanja, razrešitve in drugo.
-te-
novan Franc Korelc, dosedanji v. d. direktorja Rudnika.
Janez Knol, direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo, je bil razrešen, ker je ta zavod pripojen k medobčinskemu zavodu Ljubljana-Vič.
Imenovana je bila nova 7-članska kadrovska komisija pri Obč. LO, ker so bili nekateri člani dosedanje komisije preobremenjeni z delom ali pa so se že odselili s področja občine.
Razrešen je bil stari svet za finance in družbeni plan ter imenovan novi.
Za člana upravnega odbora medobčinske komunalne banke je bil imenovan Ivan Muhič Na seji je bil namreč sprejet tudi sklep, da se zaradi racionalnejšega poslovanja, manjšega nihanja likvidnih sredstev, hitrejšega prelivanja sredstev itd. pripoji kočevska komunalna banka h Komunalni banki Ljubljana.
Za novega predsednika sveta za industrijo je bil imenovan Franc Korelc. Dosedanji predsednik tega sveta Jože Žagar je odšel namreč na novo službeno mesto izven občine.
Za člana upravnega odbora medobčinskega zavoda za spo-menšiko varstvo je bil imenovan Peter Šobar.
Zaradi preobremenjenosti pri delu so bili razrešeni nekateri člani upravnega odbora Centra za pospeševanje gospodinjstva in imenovani na izpraznjena mesta novi.
Pogled na Kočevje iz višin naših gora
Ne vem, morda res ne znamo ceniti lepote naših krajev. V trdih pogojih življenja in dela nismo imeli časa in ne pogojev, da bi se v to poglobili in spoznali, vsaj nekateri. 40 let sem zrl na vrhove Stojne, Mestnega vrha, Fridrihštajna in ostale vrhove, ki bdijo nad našim mestom, 'na njih pa nisem bil še nikoli.
Odločili smo se, da bomo pogledali še na to našo zemljo, ki jo gledamo vsak dan in jo vendar ne poznamo. Po njej smo se vozili kot po Himalaji tisti ljubitelji gora, ki lezejo nanjo in potrebujejo zato vodiče. No, mi
pogledati od povsod. Skrbimo, da bo še lepše.
DELOVNI LJUDJE IZ LIKE PO NAŠIH GOZDOVIH
Ficko je kar naprej brnel po gozdovih Stojne. Kmalu smo
»Slikaj ga ata,« mi je dejal fant. Res sem šel iz avtomobila in šele potem jo je srnjak ubral po strmini in zelenju, pa nič preveč hitro, ker se mu ni nikamor mudilo.
»Izgleda, da je divjad že navajena motorizacije, smo menili.
MATIJA NAS JE PA
ZAPELJAL
Bili smo že na vrhu Stojne in pričakovali smo, da bomo vsak čas pri koči. Res smo zagledali
Delavci iz Like pri počitku pred kočo na Stojni
bi jih bili tudi potrebovali, da bi bili prišli na Mestni vrh, oziroma v kočo za. Mestnim vrhom, kar je smešno, ampak resnično.
POT NA MESTNI VRH
»Kaj boš jemala toliko hrane, saj bomo v dveh urah doma,« sem dejal ženi, ki je polnila torbo za naše potovanje. »Vzemi
Mladina dela vaje po livadi predi kočo
nekaj malega za otroka pa bo dovolj.«
Žena me je res poslušala in zavila nekaj v svojo ročno torbico. Vsedli smo se v fičkota in že smo bili v Podgorski ulici.
»Katera cesta pelje sedaj na Mestni vrh?« je bilo naše orvo vprašanje.
»Mi smo šli 'kar tukaj!« se je oglasil otrok, ki je star 8 let, in pokazal naravnost po preseku.
»Paglavec,« sem si mislil sam pri sebi,« bi rad še mene spravil po tej poti, ne veš, da težko hodim v breg zaradi srca.«
"Na levo bo prava pot,« je dejal Drago.
»Pa pojdimo po levi,« sem dejal, ker res nisem vedel, katera je prava. Pozneje so nam povedali, da se pride v kočo za Mestnim vrhom kar po obeh cestah iz Podgorske ulice.
No, fičko je kar dobro vlekel v hrib in že smo bili pri rezer-varju, mesto je ležalo pred nami kot na dlani. Lepo je naše mesto, ko ga gledamo iz višine od Dolge vasi tja do lesnoindustrijskega obrata, preko Trate in Rudnika. V vsej svoji lepoti se pokaže vse tisto, kar so napravile roke naših delovnih ljudi. V mislih sem se spomnil nazaj v leto 1946, ko smo na poseku nad sedanjo skakalnico pripravljali dračje za kres 1. maja, tedaj je bilo mesto sama ruševina. Misli so mi tekle v leta tistih težkih naporov dela in akcij, ko smo čistili ruševine in gradili s prostovoljnim delom stavbo zdravstvenega in zadružnega doma ter ostale zgradbe, ki so danes v ponos našega mesta.
Pustimo preteklost, saj živimo v sedanjosti. Danes je naše mesto lepo urejeno in vredno ga je
pripeljali do odcepa ceste in Drago je zapeljal na desno. Pripeljali smo se do precej velike lesene koče, pred katero je počivalo več delavcev. Pred kočo je velika miza in klopi, na kateri je eden od delavcev mesil testo kot ženska,
Ustavili smo se pri koči in vprašali tovariše, če se vozimo prav v kočo za Mestnim vrhom.
»Prav,« so nam odgovorili. »Saj vsak dan vozijo avtomobili tod gor do koče. "Tovariše smo še vprašali, kako se počutijo v naših gozdovih pri svojem delu in od kod so doma. Povedali so nam, da jih je v skupini 16, doma so iz Ličkega Dobara pri Otočcu. Z delom so kar zadovoljni, kakor tudi z dohodkom. Polovica od njih je oženjenih, polovica pa samskih. Na delu pri nas so že tri mesece, dela pa imajo za vse leto. Fantje so se namuznili, da nimajo nič deklet in so kot taki osamljeni. Pogovorili smo se še o Liki ir, tamkajšnjem življenju. Pred 34 leti sem kot mlad fant prevozil s konjsko vprego in ribniško leseno robo vso Liko in mi je še danes v živem spominu. Ljudje iz Like so pošteni in ponosni, z njimi sem se zelo dobro razumel.
Tovariši so nam še povedali, da imajo tudi kuharico, ki je pa odšla k zdravniku, ker je nekaj bolna. V koči je zelo lep red in čistoča. Poslovili smo se od tovarišev in se odpeljali dalje.
Par sto metrov od koče jo je čez cesto počasi rezal mlad srnjak. Za našega ficka se še zmenil ni, kar počasi se je umaknil pod cesto, nekaj metrov od nje obstal in gledal v dolino.
precej veliko kočo, pri kateri so se ceste cepile. Drago je ustavil avto in mj smo gledali, po kateri cesti bi zavili. Imeli smo namen, da gremo na levo, ker tam je bil po našem mnenju Mestni vrh in koča za njim. Ko smo tako ogledovali, pa pribren-či po cesti z leve strani Matija na mopedu.
"Kod se pa gre v kočo?« smo vprašali vsi hkrati.
"Tod ne pridete nikamor. Jaz sem bil več kot 2 km daleč po tej cesti pa nisem prišel do koče. Z avtom pa ne pridete nikamor po tej cesti,« je menil Matija.
"Moramo pa na desno.« smo dejali, saj so nam rekli, da pridemo z avtom lahko prav do koče. Odpeljali smo se po cesti na desno in prevozili strmino in nešteto ovinkov, se spuščali v dolino, koče pa še vedno nikjer. Cesta je postajala vedno bolj zelena in vedno bolj globoko smo bili v gozdovih. Končno smo videli, da smo kočo zgrešili. Matija, ki je vozil za nami, je bil istega mnenja. Hitro smo obrnili in vozili spet nazaj mimo obeh koč in se pripeljali na Kočevsko stran Stojne in pri prvem križišču pod vrhom zavili na levo, kljub temu, da je na tankem kolu bila pritrjena tablica z napisom: »V kočo«. Mnenja smo bili, da jo je nekdo obrnil in da kaže v tisto smer, iz katere smo se mi ravnokar vrnili. Vozili smo kar precej časa in pripeljali spet do gozdne koče, kjer je zmanjkalo ceste.
"Koča za Mestnim vrhom bo tam kot je vozil Matija,« je dejal Drago in tam jo bomo dobili. Obrnili smo se in Matija je s
svojim mopedom vozil pred nami. Na cesti smo dobili dva mlada fanta, ki sta jo s torbicami mahala iz doline proti vrhu. Povedala sta nam, da je tu bliž-nica za kočo za Mestnim vrhom.
»Mi smo šli tudi tu gori,« je dejal naš fant star 3 let.
Prehiteli smo Matijo in vozili proti vrhu. Zavili smo po tisti cesti, po kateri se je vrnil Matija, ki ni prišel do koče in se končno pripeljali do lepe livade in koče za Mestnim vrhom. No tako smo se vozili kar dobri dve uri, da smo prišli do cilja. Drago je potem ugotovil, da smo prevozili 20 km več, kot bi bilo potrebno.
V KOCI ZA MESTNIM
VRHOM
"No, pa smo le prispeli na cilj,« smo dejali, ko smo zagledali kočo in zeleno livado pred njo. V senci smrek pri koči je na klopeh sedelo blizu 20 deklic in dečkov, ki so pridno praznili svoje torbe. Pogledali smo v kočo in v njej dobili skrbne in zveste oskrbnike Petra Vovka, Viktorja Kužnika in njegovo ženo ter tovariša Kalana, ki vsako nedeljo skrbijo, da je koča pripravljena za sprejem izletnikov.
Kmalu za nami je pripeljal še Matija na mopedu in vsi smo bili potem od naše družbe na svojem mestu. Na račun Matije smo jih kar nekaj stresli ,on se je pa izgovarjal, da je bil že blizu koče in se je vrnil tik izpred nje ter potem zapeljal še nas, da smo tavali po cestah Stojne.
Koča pri Jelenovem studencu je dobro urejena. V njej je kuhinja, za zavesami pa 4 postelje. V drugem delu je precej velika soba in pogradi za prenočišče, ki so zakriti spet z zavesami. Pred kočo je livada in gorski vrt, na katerem raste zelenjava. Okrog 10 m od koče so pod smrekami mize, ori katerih je v
nlmi preskoki in drugimi vajami. Okrog koče je bilo kar polno življenja.
Gorski zrak nas je zelo osvežil, postali smo žejni in lačni, tisto kar je vzela žena s seboj v torbici smo kar hitro pojedli, polomili smo, ga ker nismo vzeli vsega tistega, kar je bilo pripravljenega. Našli pa smo rešitev. Drago se je z avtom vračal v mesto po drugo skupino izletnikov in mi smo sklenili, da ostanemo v koči do večera. Drago nam bo pa pripeljal še ostalo hrano, kar smo pustili doma.
NA MESTNEM VRHU
PRI BUNKERJU
Pol ure, še malo več smo lezli od koče na Mestni vrh. Šli smo seveda počasi, ker srce ni dopuščalo hitrejše hoje. Ko smo prišli iz gozda na posek, ki so ga napravili Italijani, se je odprla pred nami vsa kočevska dolina tam do Knežjie lipe, do Jasnice, Male gore in Roga. Pogled je v resnici lep na mesto in vasi, ki se bleščijo po dolini. Ni nam bilo žal truda, da smo lahko videli to lepoto naših krajev. Zeleni gozdovi s Fridrihštajnom m Livoldskim vrhom, mesto z Rudnikom in ostalimi vasmi dajejo tisto sliko lepote, ki človeka prevzame in omami, ker so kot sen stvaritev narave in dela ljudi.
Počasi smo lezli preko skal proti vrhu in gledali to lepoto, ki je bila pred nami in okoli nas. Na vrhu je še precej ostankov italijanskega bunkerja, ki je kot dokument zgodovine naše NOB. Mislim, da bi bilo prav, če bi se ta zid ohranil kot spomin na slavne dni našega boja. ZB bi morala s sodelovanjem z ostalimi društvi podvzeti potrebne ukrepe, da bi bunker ostal vsaj v takem stanju kot je sedaj. Izletnike, ki bodo prihajali na Mestni vrh, bo spominjal v bodočnosti na najbolj slavni del naše zgodovine. Čudim se, da tovariši člani ZB ali pa ostali, ki so bili že na Mestnem vrhu, niso do sedaj še nič glede tega pokrenili, da bi se bunker ohranil.
Na vsem poseku, ki so ga na-
studencu za Mestnim vrhom odprta vsako nedeljo od spomladi do jeseni. Vsako nedeljo je v koči eden ali drugi, včasih tudi oba, ki skrbita za red in nudita postrežbo izletnikom. V koči se dobijo brezalkoholne in alkoholne pijače, jestvine pa prinesejo izletniki sami.
Obisk koče je povečini dober. Če so lepi nedeljski dnevi pride v kočo tudi po 100 izletnikov. So pa tudi nedelje, ko ni nobenega, če je slabo vreme. Na Mestni vrh pridejo ljudje iz vseh strani, največ seveda mladine. V koči je električna razsvetljava, ki služi izletnikom za veselo razvedrilo tudi ob večerih.
ZAPISKI IZ SPOMINSKE
KNJIGE
Spominska knjiga je bila odprta kot materijalna knjiga, ki se je pozneje spremenila v spominsko knjigo. Koča je na točki 850 m nadmorske višine. 12. junija 1955 so pripeljali 5 litrov bencina za agregat, ki ni hotel delati, sedaj dela redno. Od 4. do 9. julija 1955 je bila pri koči kolonija DPM, v tem času je začel obratovati agregat. V knjigi je več zapiskov o čiščenju koče, obiskih in materialnem stanju.
Z dne 10. maja 1956 je v knjigi zabeleženo, da so od koče pregnali medvedko z mladiči, ki je hotela vdreti v kočo. S streli v zrak so jo odgnali in tako rešili ljudsko premoženje.
Drugi zapisek pravi:
"Počutimo se zelo dobro na izletu, imamo krasno vreme in dovolj svežega zraka. Še bomo prišli.«
Ko sem si zapisoval te vtise izletnikov je pridrvela velika zverina s 16 nogami, z brado in brki ter lepim svetlim kožuhom. Z njo smo se kar spopadli, kdor ne verjame, pa naj gre pogledat v kočo, ne vem ali jo je shranil Peter ali Viktor. Ker je zverina hotela pregledati vse naše pisanje, smo jo morali spraviti v kletko, ki je v koči.
20. marca 1957 je zapisal tovariš iz Maribora:
»Vzhičen nad Tvojo veliko ljubeznijo, katero si uživala v
Pred kočo za Mestnim vrhom je bilo po dežju kar lepo in prijetno
hladu kar prijetno posedeti. Malo dalje je studenec z dobro pitno vodo.
Izletniki pionirji, doma iz Šal-ke vasi in Rudnika, katerih je bilo okrog 30, so začeli po malici z igro dvoboj po livadi, raz-
Izletniki pred kočo pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom
pravili Italijani raste že precej veliko grmovje, med katerim so tudi smreke in jelke, ki bodo s časom prerastle in zakrile poseko. Zid bunkerja bo razpadel, če ga ne bomo zavarovali in tako bo šlo vse tisto, kar je bilo na Mestnem vrhu v času NOB v pozabo.
Vrnili smo se nazaj v kočo z željo, da bi se čimprej vrnili in gledali z višin na mesto in vasi v dolini.
ŽIVLJENJE V KOCI
IN OKROG NJE
V tem času, ko smo bili mi na Mestnem vrhu, je prišlo do koče večje število veselih izletnikov. Cist in svež gorski zrak človeka prijetno pomiri. Postal sem utrujen in legel sem na pograd v koči, da si odpočijem Veselo razpoloženje izletnikov, smeh in čebljanje otrok, me ni prav nič motilo. Svežina gozda me je zazibala v sladki sen, da sem zaspal. Zbudili so me izletniki, ki so zaradi plohe, ki se je vlila, prišli v kočo pod streho. Dež je kmalu ponehal in vsi skupaj smo šli potem iz koče.
Vesela družba je vlekla vrv na dve strani. Imeli so preveč moči in vrv se je pretrgala, nekaj jih je padlo po mokri travi, drugi so se pa še obdržali na nogah in se veselo smejali. Tako nam je čas zelo hitro potekel, nekateri izletniki so že začeli odhajati.
Peter Vovk in Viktor Kužnik sta nam kot oskrbnika povedala, da je koča pri 'Jelenovem
nekdaj nedaleč stoječem gradu Fridrihštajnu in pretresen nad tvojo strašno tragedijo, se klanjam, Veronika, manom Tvojega spomina.
Bila si mi vedno svetal vzor velike prave in neomajne zvestobe in ljubezni«
27. julija 1958 je spet zapisano:
To nedeljo prvikrat v koči, od sedaj naprej pa čimvečkrat. Vzklik iz dobe mračnjaštva, se mi je izvil iz srca, ko sem zagledal ta košček naše domovine, ki je kot v raju! Moja želja je, čimvečkrat priti semkaj.
V knjigi je še polno drugih zapiskov, kot n. pr. »Svojemu soimenjaku za potrpežljivo prenočevanje Ljubljanskih burkle-žev in za užiti gorski mir — hvala. — X. Y.
Koča je bila zgrajena v letu 1948 za gozdne delavce. V bližini so bili tudi hlevi. V letu 1953 so jo obnovili in za izletnike odprli 15. maja 1955. Za gradnjo koče so napravili veliko prostovoljnega dela Istenič, Helmih, Karničnik, Kužnik, Kalan, Cucek Katica, Smole Mimica, Lajevec, Gregorc in ostali, ki so se izredno trudUi, da je koča dobila obliko kot jo ima danes.
Kočo obiskuje vsako leto veliko izletnikov in res priporočamo vsakomur, da si ogleda ta naš gorski svet, ki je poln lepote in zanimivosti.	.
Bližal se je večer in odpeljali smo se v dolino, z željo, da se vrnemo čimprej v ta tihi mir naših gozdov.
XV. LETNE GRAFIČNE ŠPORT-NE IGRE KONČANE
Zmagovalec je Ljudska pravica
Preteklo soboto so bile v Kočevju zaključene petnajste grafične športne igre. Tekmovavcem je bilo vreme najbolj naklonjeno prvi dan, medtem ko je v soboto dopoldne zavrl tekmovanja za nekaj ur dež. Športna srečanja nad 350 tek-movavcev iz enajstih sindikalnih podružnic so oba dneva spremljali številni gledavci. Igre so potekale nemoteno in disciplinirano.
Dobro uspela zabavna prireditev
Kočevski kanali
Ekipe so si priborile naslednja mesta: 1. Ljudska pravica, Ljubljana 241 točk (159 točk moški in 81 točk ženske), 2. Pomurski tisk Murska Sobota 234 točk (122 točk moški in 112 točk ženske), 3. Kartonažna tovarna Ljubljana 200 točk (115 moški jn 85 ženske), 5. Celjski tisk Celje 158 točk (135 moški in 23 ženske), 6. Mariborska tiskarna Maribor 140 točk (105 točk moški in 35 točk ženske), 7. Kočevski tisk Kočevje 128 točk (83 moški in 45 ženske), 8. Delo Ljubljana 104 točke, 9. EMKA Ljubljana 103 točke, 10. Gorenjski tisk Kranj 92 točk in 11. Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško 15 točk. Tiskarna »Toneta Tomšiča« iz Ljubljane je v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo na igrah.
Po posameznih panogah pa so zasedle prva tri mesta naslednje ekipe:
Moški:
Namizni tenis:
Ljudska pravica, Celjski tisk in »Jože Moškrič«.
Streljanje:
»Jože Moškrič«, EMKA in Kartonažna tovarna.
KOČEVJE
V Ljubljani sta rodili: Žvab Dragica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13 — deklico, Hilli Pavla iz Konca vasi 5 — dečka.
Umrla je Gornik Angela, delavka iz Gorenj 5, stara 28 let.
DOLENJA VAS
Rodila je Trdan Marija, gospodinja iz Dolenje vasi 88 — -dečka.
RIBNICA
Rodili sta: Mate Marija, uslužbenka iz Ribnice 222 — dečka In Vukoja Vladka, delavka iz Ribnice 25 — dečka.
Poročila sta se Adamič Alojzij, poljedelec iz Grebenja 4 in Košir Bernardka, poljedelka iz Črnega potoka 1.
Umrl je Jecelj Janez, sedlar star 59 let iz Hrovače 19.
Čestita
Dobremu in vestnemu šoferju Ofak Jožetu iz Potoka, se v svojem imenu in v imenu vseh učencev 4. razreda osemletke v Vasi, ki so se prevažali z avtobusom najlepše zahvaljujem.
Bratož Vanda, Petrina.
ČESTITAJO
Ljubi sestri Anici Klarič Al-gonac, Detroit, za njen praznik 'želijo vse lepo in dobro, ter ji kličejo še na mnoga leta.
Sestra Marija in vsi njeni otroci z družinami. Enako teta Ga-šparjeva in vsi njeni domači. Obenem jo vsi skupaj lepo pozdravljamo.
ZAHVALA
Iznenada po kratki bolezni nas je zapustila naša ljuba mamica URŠULA JURKOVIČ iz Podsten. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji Poti na pokopališče v Kočevju ■se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so ji v njeni bolezni ■kakorkoli pomagali in ji ob njeni smrti darovali cvetje in ven-^e. Posebna hvala dr. Imenšku in dr. Prevcu za njihovo požrtvovalnost pri lajšanju njenih bolečin.
Žalujoči hčerki, Urška in Mi-ch zet Drago in vnučki, Dragica, Mici in Drago, ter njeni sosedje.
»NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletja 400 din in jo Je treba plačati y naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške ■derje- Tek. rač. 600-27-1-266 *1 SB pedrešniea Kočevje
Kegljanje:
Celjski tisk, Ljudska pravica in Delo.
Odbojka:
Mariborska tiskarna, Ljudska pravica in Celjski tisk.
Atletika:
Celjski tisk, Pomurski tisk in Mariborska tiskarna.
Nogomet:
Ljudska pravica, Kartonažna tovarna in Pomurski tisk.
Šah:
Mariborska tiskarna, Delo in Ljudska pravica.
Ženske:
Atletika:
Mariborska tiskarna, Kočevski tisk in Pomurski tisk.
Namizni tenis:
Pomurski tisk, Ljudska pravica in »Jože Moškrič«.
Streljanje:
Pomurski tisk, Ljudska pravica in »Jože Moškrič«.
Odbojka:
Pomurski tisk, Ljudska pravica in Kartonažna tovarna. Podrobnejše rezultate, vidnejše uspehe posameznikov in rezultate posameznih srečanj bomo posredovali bravcem v naslednji številki.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se članom ZB za prisrčen obisk in darilo. Vsem, ki ste me obiskali za vaš trud — iskrena hvala.
Majer Jožefa, Željne
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi naše nepozabljene hčerke in sestrice
ANGELCE GORNIK
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v dneh žalosti.
Posebna zahvala tov. Škufcu in vodstvu obrata Lesne industrije za prevoz z avtom, vsem vaščanom za pomoč pri organizaciji pogreba, vsem darovav-cem vencev in cvetja. Zahvala tovarišu Erjavcu za poslovilni govor in vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Delovnemu kolektivu LI za vso pomoč, frantom pogrebcem, pevcem, gospodu župniku za vso skrb in tolažilne besede ob odprtem grobu, vsem skupaj še enkrat prav prisrčna zahvala.
Žalujoča družina Gornikova.
ZAHVALA
Javno se zahvaljujem poštenemu najditelju tov. Žužek Jožetu iz Rašice 31 pri Velikih Laščah, ki je našel mojo izgubljeno denarnico z večjo vsoto denarja in osebnimi dokumenti, ter mi je vse skupaj pošteno vrnil.
S. J.
VABILO
Cicibani otroških ustanov mesta Kočevje vabijo na razstavo
JADRAN KOČEVJE: 6. do 8. julija angleški film »Smrt preži«, 9. in 10. julija ameriški film »Ljubezen popoldne«, 11. in 12. julij jugoslovanski film »Nasilje na trgu«, 13. in 15. julij ruski barvni CS film »Rdeča jadra«.
SVOBODA RUDNIK: 7. in 8. julija poljski film »Mati Ivana Angel j ska«, 10. in 11. julija grški film »Nikoli v nedeljo«, 14. in 15. julija francoski film »Svetnik vodi igro«.
STARA CERKEV: 7. in 8. julija jugoslovanski film »Akcija«, 14. in 15. julija madžarski film »Ljubezen na razpotju«.
SODRAŽICA:	7. in 8. julija
amer barvni CS film »Skozi planine divjega zapada«, 14. in 15. julija francosko španski film »Portugalske perice«.
LOŠKI POTOK: 8. julija fran-
Kegljaški klub Kočevje je v nedeljo, 1. julija organiziral na vrtu Kolodvorske restavracije v Kočevju zabavno prireditev z bogatim srečelovom. Veliko dobitkov so dali sami člani kluba, ostale so prispevale sindikalne organizacije delovnih kolektivov, nekaj so jih pa tudi kupili. Upravni odbor kluba se vsem darovavcem dobitkov najlepše zahvaljuje.
Vsled lepega vremena, čeprav je bilo malo mrzlo, je bil obisk na prireditvi prav dober. Tisti, ki so zadeli na srečolovu dobitek, so bili veseli, drugi so se pa malce jezili, ker niso imeli sreče, da bi kaj zadeli. V veselem razpoloženju so bili pa vsi obi-skovavci zadovoljni, saj so prišli na svoj račun tisti, ki so rajali, kakor tudi tisti, ki so pri-
EKIPA KGP ZMAGOVALEV V BALINANJU
V okviru prireditev in proslav ob 15. letnici dela SGP »Zidar« je bilo prijateljsko srečanje med podjetji v balinanju. Tega srečanja se je udeležilo 6 ekip od katerih je dosegla prvo mesto ekipa KGP, drugo mesto INKOP in tretje mesto Zidar.
BREZPLAČNI NASVET
Filmska igravka je kupovala vsako jutro časopis pri prodajalki na vogalu svoje ulice. Nekega jutra pa opazi, da je pozabila denarnico, Prodajalka ji reče:
— Nič hudega, plačali boste jutri, saj vas dobro poznam.
— Kaj pa če bj danes umrla? vpraša igravka.
— Oh, ne bo velika zguba, odgovori prodajalka, ki ni mislila nič slabega.
svojih izdelkov in risb, ki bo 7. in 8. julija od 8.—17. ure v prostorih Čebelice.
Vabljeni!
PRODAM
Prodajam hišo z vrtom in 12 hektorov zemlje.
Marija Novak, Gorenja vas 15, pošta Ribnica.
SPREJMEM OTROKA
V varstvo sprejmem otroka v Kočevju od 4 do 8 ur dnevno. Poizvedbe na upravi Novic.
SPREJMEM V UK
Dimnikarskega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Učna doba traja eno leto in pol.
Rober Ivan, dimnikarstvo Ribnica.
RAZPIS
Kovinar Kočevje proda na-slednj osnovna sredstva: motorno kolo znamke PUCH 250 ccm, moped Colibri.
Prednost nakupa imajo družbene gospodarske organizacije in sicer do 15. VII. 1962. Po preteku tega roka se bodo predmeti prodali tudi privatnikom.
Kovinar Kočevje
OPRAVIČILO
PREKLIC
Podpisani obžalujeva vse žaljive in opravljive besede, ki sva jih izrekli zoper Fabjan Branka, ter se mu zahvaljujeva, da je odstopil od kazenskega postopka.
Hribar Joža Rus Marija
coski barvni CS film »Ljubezen pod nadzorstvom«, 15. julija ameriški barvni CS film »Od pekla do Texasa«.
VELIKE LAŠČE: 7. in 8. julija francoski film »Zakon je zakon«, 14. in 15. julija ameriški barvni CS film »Ni imena na naboju«.
DOBREPOLJE: 7. in 8. julija ameriški barvni CS film »Kavboj«, 11. julija italijanski barv. film »Madam Butterfly«, 14. in 15. julija amer. barvni CS film »Nočni prehod«.
PONIKVE: 12. julija italijanski film »Madam Butterfly«.
PREDORAD: 7. in 8. julija sovjetski barvni film »Tihi Doni III. del«, 14. in 15. julija francoski barvni film »Slepi potnik«.
BROD NA KOLPI: 7. in 8. julija nemški film »Džez, ljubezen in pesem«.
šli za razvedrilo. Tudi postrežba je bila dobro organizirana in je prireditev potekala brez vsakih moteni.
Na naši šoli smo imeli več krožkov. Precej pionirjev in pionirk je obiskovalo krožek prve pomoči. Ta krožek je bil zelo zanimiv. Tovarišice so nam pokazale, kako bi pomagali mami, če je v hiši bolnik in kako bi negovali mlajšega bratca ali sestrico. Naučili smo se nuditi tudi prvo pomoč ponesrečencu.
Uspehi so bili relativni, razen par odličnih. Posebno slab odziv je bil od strani mladine, ki ni pokazala nikakega ali pa zelo malo zanimanja za ta tečaj, ki je trajal dva meseca. Pouk je trajal po 8 ur na teden, vsega skupaj cca 80 ur.
Vsebino predavanj so v zgoščeni obliki prispevali člani kolektiva, ki so tudi predavali. Tečajniki so se seznanili s predmeti: slovenščina, gospodarski sistem, državna ureditev, delavko samoupravljanje, računstvo, delovna zaščita, tehnologija lesa in strojništvo. Iz navedenega je razvidno, da je bilo dovolj snovi in so se morali tečajniki kar pridno učiti, če so hoteli slediti in zapomniti predavano snov.
Bili so tudi taki, ki so tečaj
SPORED
za soboto, 7. julija 1962
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) - vmes ob 5.05, 6.00, 7.00 in 8.00 Poročila, 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Iz Arničeve skladateljske beležnice, 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.10 Zabavni kaleidoskop, 9.45 Pesmi in priredbe Leopolda Černigoja poje Ljubljanski oktet, 10.00 Poročila, 10.15 Od tod in ondod, 11.00 Iz drugega dejanja Dvorakove »Rusalke«, 11.30 Zavrtimo našo zabavno ruleto,
12.00	Poročila, 12.05 Pozdrav iz Šumadije, 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. France Adamič: Oblikovanje pravilne poševne pal-mete v poletnih mesecih, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Nekaj popularne španske glasbe, 14.05 Glasbeni omnibus, 14.30 Prireditve dneva, 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Poročila, 15.20 Napotki za turiste, 15.25 Igra pianist Gyorgy Cziffra, 15.40 Med zbori Vinka Vodopiv-
Stara kočevska kanalizacija ne zadovoljuje več kočevskih potreb, posebno ne v mestnih
Obvezovali smo si glavo, roke in noge. Učili smo se zato, da bi lahko v nesreči pomagali.
Da bi imeli spomin na te lepe ure, pa smo se slikali. Želimo, da bi tudi drugo leto imeli tak krožek.
Nagode Lučka,
3. a razr. o. š. »Jože Šeško«
vzeli za šalo. Govorili so, da jim to ne bo koristilo, da je vse skupaj šala itd. Že v teku predavanj jih je nekaj odnehalo, ko so pa sledili zaključni izpiti, so sprevideli, da to le ni taka šala, kot so si oni to predstavljali. Teoretičnemu delu izpita je sledil še praktični izpit in vsi so uvideli, da se gre res — zares! Le ena tretjina je opravila uspešno vse izpite, ki so bili nato razporejeni na delovna mesta, ki jim po sposobnostih, ki so jo pridobili na tečaju pripada.
Tečaj je pokazal, da je v kolektivu dovolj resnih delavcev, ki si želijo izobraziti in izpopolniti svoje znanje. Tako je tudi prav. Izobražen delavec, večji delavni učinek in večji dohodek.
ca, 16.00 Vsak dan za vas, 17.00 Poročila, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Lahka glasba z orkestrom Gabriele, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Vladimir Miloševič: Koncert za oboo in orkester, 18.30 Vedri intermezzo, 18.45 Okno v svet,
19.00	Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Za prijeten konec tedna, 22.00 Poročila, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Želimo vam prijetno zabavo, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SPORED
za nedeljo, 8. julija 1962
6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05 in 7.00 Poročila, 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva, 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Nenavadno potovanje slona Jumbe, 8.44 Vesele otroške za klavir in za violino, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.48 Partizanska romanca, 10.00 Še pomnite, tovariši ... Zorka Kravs:
področjih, kjer so že zgrajene nove hiše in kjer nastajajo nova naselja. Zato je bil že lani zgrajen del kanalizacije za novo Bračičevo ulico in potegnjen v ulico nasproti gostišča Rog.
Stara kanalizacija, položena po Kolodvorski ulici in Ljubljanski cesti, bo še naprej pobirala odpadne vode iz starejših zgradb, medtem ko bo nova speljana od novega naselja KGP, presekala Kolodvorsko, Cankarjevo in šeškovo ulico ter bo priključena na raztežil-nik, ki odvede vodo mimo Veterinarske postaje za jezom v Rinžo. Ta del nove kanalizacije bo dograjen letos. Kanali bodo položeni globlje, kot so pri stari kanalizaciji, kar bo ugodnejše za priključevanje nanjo. Ta del kanalizacije bodo kasneje, ko se bo pokazala potreba, podaljšali proti bencinski črpalki »Petrola« in naprej do Novomeške ceste.
Pred kratkim je bila prekopana pri »Rogu« tudi Ljubljanska cesta. Vzrok je bil, ker so nadaljevali s polaganjem kanalizacije, ki so jo začeli lani. Bračičevo ulico so preko ulice nasproti gostišča »Rog« povezali z novimi stolpnicami in do raztežilnika. (Hkrati s kanalizacijo so na tem odseku položili tudi vodovodne cevi za to zazidalno področje).
Nove kanale polaga podjetje Komunala, investitor pa je občinski ljudski odbor. Lanska gradnja kanalizacije (Bračičeva ulica) je veljala 4 milijone dinarjev, letos bodo opravili del predvidoma za 9,5 milijonov dinarjev (novo naselje KGP do raztežilnika in stolpnice).
Zgradili bodo počitniški dom
Občinski sindikalni svet Ribnica je poduzel hvalevredno akcijo za zgraditev počitniškega doma v Novem gradu. Pobudo Občinskega sindikalnega sveta sta že podprla ObLO in Lesnoindustrijsko podjetje Ribnica, ki sta sklenila prispevati za gradnjo vsak po milijon dinarjev, prav tako so že obljubila pomoč tudi nekatera podjetja v občini:	Lesna industrija
»Smreka« Loški potok, Lesna galanterija Sodražica in druga.
Ker bo počitniški dom služil za oddih in počitek delovnim ljudem in njihovim družinam iz ribniške občine, naj bi ne bilo podjetja in zadruge, ki ne bi po svojih močeh prispevala za uresničitev te zamisli Občinskega sindikalnega sveta. Prepričani smo, da se bo ta zamisel ureničila in da bomo v bližnji bodočnosti dobili svoj počitniški dom. S tem bo zelo ustreženo številnim delovnim ljudem katerim bo omogočeno ceneno letovanje v zelo lepem predelu naše domovine.
PREDGRAD
Občinski komite mladine Kočevje je dodelil mladinskemu aktivu Predgrad za aktivno delo 5000 din, kot pomoč za nabavo gramofona, ki ga bo mladina Pred grada uporabljala za plesne prireditve. Ostala denarna sredstva je mladinski aktiv dobil od prireditev, ki jih je organiziral. V nedeljo, 8. julija bo mladinski aktiv priredil na šolskem igrišču pod košato lipo zabavno prireditev s plesom.
Vedrejše iz trdih dni — I. del, 10.30 Operna matineja, 11.30 Viktor Konjar: Vstop v dvorano prepovedan (reportaža), 11.50 Glasba za dobro jutro, 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. del,
13.00	Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Anica Čepe poje slovenske narodne v priredbi Zla-tana Vaude, 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. del, 15.00 Poročila, 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe, 15.30 Pol ure Španije, 16.00 Humoreska tega tedna — Kurt Kusen-berg: Lovci na leve, 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne, 17.00 Poročila, 17.05 Športna nedelja,
19.00	Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Vaša pesem — vaša melodija, 20.50 Športna poročila,
21.00	Dirigent Leopold Stokowski — osemdesetletnik, 22.00 Poročila, 22.15 Posnetki koncertov III. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu, 23.00 Poročila, 23.05 Zaplešimo v novi teden, 24,00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
obxMwaJu,
Qilanfe pee&ioalcto Oklestila Spovedi čestitke.
Jiali oglasi
Premalo zanimanja za strokovno izobraževanje
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je organiziralo strokovni tečaj za delavce lesne industrije v Kočevju. Vseh skupaj je bilo prijavljenih 64 moških in žensk za ta tečaj, končalo pa jih je le 23; od teh 6 žensk.
Umrl je 18. junija 1962 v Clevelandu ZDA naš dragi sin, brat, stric, svak, nečak, vnuk, star komaj 30 let
IVO VESEL
rojen v Podklancu pri Sodražici
Podklanc, Ljubljana, Nova vas, Smederevo, Piran, Cleveland, Eveleth ZDA.
Globoko žalujoči:	žena Marija, mama Francka, sestre
Lojzka, Ivanka in Anica z družinami; bratje Ludvik in Mirko z družinama, Stanko in Milan, stara mama, tete, strici, nečaki in nečakinje.
SPORED RTV LJUBLJANA
Mladeniško krepko - 80 let staro
Gasilsko društvo v Stari cerkvi bo skromno proslavilo svoj 80. rojstni dan. Od leta 1882 pa do danes so telila leta, kot bi jih podil, podobna druga drugi. Obe svetovni vojni sta pustili globoke sledi, ki so več ali manj vpli vale na delovanje društva. Vsi pretresi, posebno v zadnji vojni pa so krepili delo društva in vli-
vali svežih moči večni mladenič.
in ga ohranili do danes. Lahko mu rečemo —
Da je društvo doseglo to starost, je bilo potrebno večkrat krepko zavihati rokave. Nihče ne more izračunati narodnega premoženja, ki so ga rešili pred pohlepnim ognjem. Kako veliko ljudi so rešili pred beraško palico!? Tega ni nihče 'beležil. Saj to ni potrebno! Kdor se prostovoljno posveti gasilski organizaciji, ne išče posebnih zaslug in nagrad. Njemu je plačilo zavest, da je storil svojo dolžnost. Tako je in je tudi bilo v vseh gasilskih organizacijah. Na Kočevski pa je bilo precej drugače. Kočevarji, ki so se imeli za Nemce in pripadnike velikega Raiha so maloštevilne Slovence odrivali in jih potnisnili popolnoma na stran. Kapitalistični uradniki, trgovci, župani in vsa boljša mesta so bila domena Nemcev. Edini, ki so spremljali barvitost življenja so bili Kočevski rudarji. Njihov življenjski tempo in vsebina njihovega prosvetnega, političnega in sindikalnega udejstvovanja je marsikdaj občutno motila nadute Kočevske mogotce.
Šele leta 1946 se pojavijo na vodstvu gasilske organizacije Slovenci. Prvi predsednik našega gasilskega društva je bil Franc Kraus iz Stare cerkve. Prvi poveljnik pa je bil izvoljen leta 1947 Mišo Konrad. On je prvi organiziral mladinsko desetino, ki je postala temelj nadaljnjega razvoja društva. Konrad je nesebično in požrtvovalno delal v društvu vse do leta 1957. Za njim je prevzel poveljniško mesto Jože Bončina. Že v letu 1948 so se udeležili okrajnega tekmovanja v gasilskih veščinah in — zmagali. To je bil velik uspeh za mlado društvo in ravno takšno vodstvo. Vsi dotedanji uspehi so jih krepili in navduševali, da so lahko, četudi težko vzdržali težke dolžnosti, ki jih prostovoljcem nalaga sodelovanje v gasilski organizaciji. Notranje spremembe, ki se pri velikem delu nujno pojavljajo so pripeljale na vodstvo za predsednika Ivana Vidmarja iz Stare cerkve, ki je 13 let krepko krmaril društvo do danes. Vseh 13 let je bil neumoren, nesebičen in požrtvovalen. Društvo ga je počastilo s tem, da ga je imenovalo za častnega člana. Drugi častni član je Martin Erjavec iz Konca vasi. Od vsega početka od leta 1946 pa sodeluje Janez Hočevar iz Stare cerkve. Čestitamo!
V svojem arhivu hranijo celo vrsto priznanj za svoje delo, diplom, pohval in pokalov. V ilustracijo naj jih nekaj navedemo. V letu 1948 so prejeli posebno pohvalo mnistrstva za notranje zadeve LRS. Leta 1949 diplomo in priznanje Okrajne gasilske
zveze. Leta 1956 diplomo Občinske gasilske zveze in na okrajnem tekmovanju isto leto I. mesto in pokal. To je bil višek uspehov za dotedanje delo. V letu 1961 so dosegli na okrajnem tekmovanju IV. mesto, kar je bil velik uspeh v tako močni konkurenci.
Ravno sedaj imajo polne roke dela. Pripravljajo se na proslavo 80-letnice in na republiško tekmovanje s skrito željo doseči največji uspeh — zmagati! Tudi naše želje so take in jim želimo mnogo uspehov!
V letu 1956 so ustanovili žensko desetino, ki je že v letu 1959 nastopila na okrajnem prvenstvu v Ljubljani.
Pri delu smo lahko videli pionirske desetine, kako so disciplinirano poslušali svoje starejše tovariše. Nismo bili v skrbeh za naraščaj.
Večjih požarov na tem področju ni bilo. Največ preglavic
jim delajo vsako leto pomladi in jeseni gozdni požari vzdolž železniške proge.
Društvo nima rednih dohodkov. Občasne dotacije in pomoč se koristno uporabljajo. Med prvimi je KGP, ki po svoji upravi v Stari cerkvi znatno podpira društveno delovanje. Precejšnji vir dohodkov je vsakoletna, širom Kočevske znana prireditev z bogatim srečelovom, ki jo tako lepo in prisrčno organizirajo pod stoletnimi lipami sredi naselja.
Še to otmimo pozabi. Gasilski avto z brizgalno je ob koncu vojne vzela noč. Motorno brizgalno, ki so jo nato dobili in je bila last gasilkega društva iz Male gore, sta skrila pred okupatorji Franc Blatnik iz Male gore in Franc Knavs iz Konca vasi.
Naši fantje so skromni, pa bi jim bilo preveč hvale nerodno, zato samo še tole: V sedanjem odboru so kot predsednik Milan Trpin, poveljnik Karel Mrvar, tajnik Ivan Novak in blagajnik Janez Hočevar. V nadzornem odboru pa sta še dva veterana in to Matija Briški iz Stare cerkve in Janez Mikulič iz Slovenske
vasi, star znanec partizanske družine, oba aktivna društvena delavca nad 15 let.
Mi pa, ki s simpatijami in dobrimi tovariškimi željami toplo in prisrčno spremljamo delo naših neumornih gasilcev, jim kličemo »Še na mnoga leta!« V nedeljo 15. julija pa na veselo svidenje!
Cveto Novak
'Ihedmkaoa
pasta
Hamlet \ kom ju
Vsa zanimanja kažejo, da se bo gostovanje Slovenskega gledališča kot v vseh krajih, ki jih je že obiskalo, tudi v našem mestu spremenilo v velik kulturni dogodek. Režiser Jože Babič zna s finim čutom, z novimi režiserskimi prijemi in globoko pronicljivostjo pričarati na oder vse grozljivo, pretresajoče in mračno ozračje pisateljevega dela in časa. »Hamlet« je neminljiva drama velikega svetovnega klasika, angleškega dramatika, igralca in pesnika W. Shakespeare j a. Ta skozi usta igralcev in v dramatičnih prizorih pove to, kar je in ostane namen prave umetnine: »da kaže čednosti njene poteze, pregrehi in njeno podobo, svojemu času in družbi pa njeno obliko in od-tisk«
Obnovimo prav na kratko vsebino drame: Po zagonetni smrti danskega kralja se vdova kar na hitro poroči s kraljevim bratom Klavdijem. Njen sin Hamlet živo občuti to sramoto. Loti se ga globoka melanholija. Besede očetovega duha narede na Hamleta velik vtis. Sklene se maščevati. Hlini blaznost in odbije Ofelijo, sestro svojega prijatelja Laerta, čeprav jo ljubi. V gledališki pantomimi uprizori očetov umor. Po stričevem vedenju spozna, da je ta res morilec. Klavdij odkrije Hamletove načrte. Pošlje ga v Anglijo, da bi ga tam ubili. Ofeliji se zmeša. — Hamleta med potjo zajamejo morski roparji. Vrne se na Dansko prav ob Ofelijinem pogrebu. Kralj podlo pripravi Laerta, da bi v dvoboju ubil Hamleta z zastrupljenim rezilom meča, on pa bi
Muzikant Lojze Špehek 80-letnik
V Ameriki živi kot Luis že •0 let in je med najbolj popularnimi Slovenci v Clevelandu. •— Že pred 40 leti ga je posnela ■a plošče gramofonska družba Victoria in zatem še Columbia plošče.
Mnogi naši rojaki so se v novem svetu, v Kolumbovi deželi Ameriki spretno uveljavili. Ne-vadno ima vsak Slovenec za kako stvar talent, ki se mu odpre tedaj, čimbolj je oddaljen ^ od rodne grude in čimbolj je v življenjski zadregi.
Tak primer je tudi Lojze Špehek, rojak iz dolenjskega sveta. Rodil se je pred 80 leti. Letos 23. maja je slavil visok življenjski jubilej:	osemdesetletnico.
Istočasno proslavlja šestdesetletnico, odkar se je napotil v svet preko Velike luže.
Po rodu je doma iz male gorske vasice na Dolenjskem. Njegova rojstna vasica Hoj če leži 725 metrov visoko. Od najbližje železniške postaje Ortnek je oddaljena uro hoda (3 in pol kilometra). Do Velikih Lašč je pa še enkrat dalj.
Lojzek se je rodil očetu Juriju in materi Micki, ki sta imela posestvo in gostilno.
Če vprašaš za življenjski potek jubilanta Louisa, ti bo povedal, da je začel hoditi v šolo s šestimi leti v četrt ure oddaljeno farno vas, danes imenovano Gregor. Domačo šolo pri Gregorju je obiskoval šest let, vmes pa je pomagal doma na gruntu in v gostilni. Rad se tudi pohvali:
»Že kot fantič sem najraje postavljal keglje v sosedovi gostilni.«
Izletnik, ki se odpravi v Hoj-
pripravil zastrupljeno vino, ki naj bi ga Hamlet spil. V dvoboju pa Laert sam pade, pred smrtjo pa še Hamletu izpove kraljev morilski naklep. Hamlet, ki je bil ranjen z zastrupljenim rezilom, umirajoč prebode strica in tako maščuje očetov umor.
Fr. Cankar
Kontrasti problemi Dobrepolje
TOVARIŠ UREDNIK!
Z ozirom na objavljeni članek v predzadnji številki Novic pod naslovom: »Kontrasti, problemi Dobrepolja in z ozirom na telefonski razgovor med urednikom in našim direktorjem, prosimo, da v prihodnji številki obvezno objavite odgovor oziroma popravek k odstavku, ki je bil napisan, da je uprava naše zadruge prejela dve plači nad plačami itd.
V pojasnilo Vam sporočamo, da je bilo, kar se tiče izplačanih osebnih dohodkov pri naši KZ za leto 1961 prav nasprotno.
Delavci posameznih odsekov KZ so predlagali obračune oseo-nih dohodkov, kateri so bili sproti izplačani.
Uslužbenci uprave so prejemali med letom le mesečne akontacije, končni obračun osebnih dohodkov pa je bil sestavljen šele po zaključnem računu, katerih pa do danes uprava KZ še ni prejela izplačane.
KZ Dobrepolje
če iz železniške postaje Ortnek, se mora povzpeti do Hojč Skoraj 200 metrov visoko, ker imajo Hojče 725 metrov nadmorske višine, dočim je Ortnek le 536 m visoko. Gregor pa je le malce višji, pri farni cerkvi je 736 metrov nadmorske višine. Gregor je znan kot rojstni kraj pred I. svetovno vojno agilnega politika in sociologa dr. Janeza Evangelista Kreka. Iz teh krajev je doma tudi Mrs. Therese Kerže, vdova po nedavno umrlem slovenskem novinarju in založniku ameriške revije »Čas« Franku Keržetu. Theresa Kerže se je rodila v družini Lovrenčičevih. Njena sestra Francka, poročena Pirc živi še v Žimaricah kot 82-letna žena. Oče Therese Kerže-tove in Francke Pirčeve je bil Jakob Lovrenčič, sprva krojač in poznejši trgovec v Grabnu. Tega kraja danes ni več, ker se je združil s Hoj čarni. Vse to izveš, če prideš na obisk v te zanimive kraje in med prijazne dolenjske ljudi.
Nedavni junijski dan sem bil na skupnem izletu z dvema ameriškima izseljencema. V domovino je prišla znana društvena delavka Mrs. Josipina Tratnik, ki živi stalno (že od 1. 1915) v Clevelandu, ameriški Ljubljani. Tratnikova je med vodilnimi članicami Progresivnih Slovenk Amerike, ki so obdarile že mnoge slovenske zdravstvene in socialne ustanove z raznimi zdravniškimi instrumenti. Ta pozna Lojzeta Špehka prav dobro. Prav tako dobro pa ga pozna tudi Mr. John Kavčič, ki živi že dolga leta v Clevelandu, zdaj pa biva pri nas že leto dni, prišel je k nam bolan in sta ga
domači zrak in spretnost jugoslovanskih zdravnikov že lepo pozdravila. Na izletu po Dolenjskem in Notranjskem smo navezali pogovor na harmonikaša Špehka. V prejšnjih mlajših letih je Mr. John Kavčič z Luisom Špehkom večkrat balinal. V clevelandskem Narodnem domu imajo kar dvoje balinišč, eno na vrtu pod prostim nebom, drugo je pokrito in tam balinajo ob slabem ali hladnem vremenu. Špehek je bil v mladih letih navdušen balinar. Zdaj, ko ima na grbi že osemdeset let, pa je vzel seveda slovo od balinarskih krogelj. O Špehku pa mi je precej pripovedoval tudi slovensko ameriški pisatelj Janko N. Rogelj, ki je prišel v staro domovino že sedemkrat. Bil je tu lansko leto, prišel pa je — na čelu prve letošnje skupine Ameriške bratske zveze (ABZ) tudi letos. Še zdaj je tu na obisku. Rogelj je o godbeniku Louisu Špehku tudi precej pisal. Zgodba Louisa Špehka pa je takale:
Bilo mu je devetnajst let, ko se je pripeljal preko Veliku luže v aprilu 1902. leta. Začel je stikati za delom in ga je našel v malem mestu Massilon v državi Ohio. Tam je ostal tri leta. Fanta pa je vleklo v Cleveland, ker je v tem mestu največ slovenskih ljudi. Nekateri sodijo, da jih je okrog 40 tisoč, drugi trde, da jih je celo več: 50 ali celo 60 tisoč. Gotovo jih je mnogo, ker je v Clevelandu mnogo slovenskih društev, devet narodnih domov in okrog sto slovenskih gostil. V Clevelandu je Špehek našel delo v tovarni za žične ograje. Nekaj let je garal za gospodarja, potem pa se je osamosvojil. Začel je postavljati ograje na svojo roko. V mestu in na deželi, kjer živi mnogo slovenskih ljudi in si postavljajo svoje hiše, so potrebne ograje. Vsak naš rojak je rad najel Špehka da mu je potegnil okrog stavbi-šča ograjo iz pletene žice. Ko je Špehek ograjo dokončal, je nanjo pritrdil ploščico z napisom svojega podjetja. Tako najdeš podjetnega izdelovavca žičnih ograj Louisa Špehka na mnogih slovenskih vrtovih.
Špehek pa ni postal popularen širom Amerike samo zaradi ograj. Uveljavil se je kot godbenik.
Že kmalu potem, ko je prišel v Ameriko, si je uredil družino: oženil se je z dekletom, ki je doma iz Vrhnike. Leta 1918, po
prvi svetovni vojni sta si kupila hišo, v njej sta se jima rodila dva fanta in eno dekle.
Veselje do glasbe mu je dalo pobudo, da si je kupil harmoniko. Igral je le po posluhu. Čim je slišal domačo melodijo, jo je najprej žvižgal in ko mu je obtičala v ušesih, jo je poizkusil na svojem mehu.
In harmonika mu je zapela, da je bil vesel ubranih glasov sam, pa tudi njegovi poslušalci. Od tistega časa je igral po najrazličnejših prireditvah: po svatbah, na godovih, na krstih. Pridružil se je naprednim organizacijam naših izseljencev in je razveseljeval ljudi na piknikih. Pomagal je tudi pri dramskem društvu »Ivan Cankar« v Clevelandu. Igral je kot zaveden član brez kakega plačila. Špehek je bil vesel, če so se ob njegovi harmoniki razveselili tudi drugi, njegovi znanci in prijatelji.
Od društev ni jemal denarja, žena pa se je pohvalila čestokrat, da je Louis iz družinskih zabav, porok in krstov prinesel mošnjiček dolarjev.
Louis Špehek je bil med prvimi slovenskimi godci za katerega so se zanimale ameriške gramofonske družbe. Najprej ga je posnela na plošče gramofonska družba Victor, to je bilo že skoraj pred 40 leti. Pozneje, ko mu je dorasel sin Louis, ju je povabila gramofonska družba Columbia v New York in sta tudi tarn zaigrala v ateljejih te slavne družbe in od takrat so romale Špehkove plošče po vsej Ameriki. Tako je postal s pomočjo gramofonskih plošč znan tudi v krajih, kamor sam ni prišel.
Čas poteka in Lojze Špehek iz ribniškega konca obuja spomine v čestiti starosti osemdesetih let. 60 let je v novem svetu, pa mu misli še vedno uhajajo preko Oceana v domači rodni kraj.
Oba jubileja: osemdesetletnica rojstva in 60-letnica bivanja v Ameriki sta dovoljni povod, da zvedo zanj tudi rojaki v stari domovini in bralci kočevskih »Novic«. Preko Velike luže mu pošiljamo pozdrave in zahvalo, ker je s svojimi melodijami in ploščami razveseljeval naše ljudi in jih je z zvoki svoje harmonike spravljal v dobro voljo. S svojimi ploščami pa je seznanil Američane, da smo Slovenci kulturen narod, ki ljubimo pesem in radost.
Jože Župančič
Naše sodelavce prosimo, da izpolnijo naslednjo izjavo, da jim bomo lahko pošiljali honorarje sproti kot doslej:
IZJAVA
Podpisani ...........................................  poklic
stalno	bivajoč v ....................,
(ali začasno	bivajoč	v ....................................)
zaposlen pri...............:.................................
izjavljam, da ne spadam med tiste, ki morajo po odredbi odpreti žiro račun.
V .......................... dne ...,..................
Podpis: ........................
Po tej izjavi bomo honorarje pošiljali sproti kot doslej!
Zgodbe o stricih in še marsičem
(Nadaljevanje)
Pravijo in po časopisih tudi piše, da živimo v »atomski« dobi in da je življenje popolnoma drugačno kot pa je bilo nekoč. Vsem se nekam neznansko mudi. Govorimo samo o postavljenih planih, preseških norm, merimo s kakšno brzino se dvigajo cene v trgovinah, hkrati pa ugotavljamo, da so naše plače ostale na isti ravni, kot so bile. Pri vsem tem pa ugotavljamo, da je dan postal prekratek in radi bi ga podaljšali vsaj za nekaj ur, ampak kaj ko naša tehnika še ni tolike napredovala, da bi se nam to posrečilo.
Toda v vsakodnevnem življenju je vse mogoče. Tudi dan ima lahko več kot 24 ur. Samo vzemite za primer tisto uslužbenko, ki je izračunala, da je v preteklem letu delala povprečno 34 ur na dan. Tudi kaj takega je v današnjih časih mogoče, vsaj na papirju. Tak primer pa ti potem prinese tudi večjo plačo, ali kot sedaj imenujemo, večje osebne dohodke, ti osebni dohodki pa ti potem dvignejo spet življenjski standard. In če delaš s plačo, v kateri je tvoj delovni dan dolg še nekaj več kot 24 ur, potem si lahko privoščiš tudi nekaj več kot državljan, ki dela samo normalnih 8 ur na dan.
Po vsej verjetnosti pa boste vprašali, če dela toliko ur na dan, kdaj pa potem spi, je, se preoblači in še sto takih drobnih stvari katere opravlja vsakodevno navadni državljan?
Odgovor je kratek in jedrnat. Torej poslušajte ga.
V tej naši zlati »atomski dobi« je res vse mogoče in ker je vse mogoče tudi taki ljudje niso izjema. Sicer se pa ta naša doba ravna natanko po našem vremenu. Danes hladno da se zavijamo v zimske plašče in bunde, jutri vroče da začnemo metati vse iz sebe. Danes hvalimo našega direktorja zaradi njegovih neprecenljivih zaslug, jutri ugotovimo, da je slab-in da ne zna voditi podjetja ter ga enostavno postavimo pred vrata. Danes na vsa usta vpijemo, da je naše podjetje visoko akumulativno, jutri pride finančna inšpekcija in ugotovi milijonske izgube, podjetje gre v likvidacijo.
Pa tudi v našem privatnem življenju je vse narobe. Danes se dva vzameta, jutri je ona že vrgla krožnik v glavo, ker je trdil, da je jedel bolj okusno juho, ko se je hranil v menzi. Ločitev je tukaj. Ali pa n. pr., danes je kupil »fičkota«, jutri ga že nemara več pogledati, kaj šele da bi se vozil v njemu, ko pa je sosed kupil »super limuzino«, pa še uvoženo povrhu.
Pa recite če ni res vse drugače kot pa je bilo v starih dobrih časih, ko nismo vedeli kaj je to »atom«, še manj pa sanjali o nekih »H« bombah in ko naše slavne ceste še niso bile zavite v oblake prahu in se ni bilo treba bati ubogemu pešcu, da bo na vsakem koraku kršil cestno prometne predpise, pa četudi je prečkal cesto na najbolj prometnem križišču v Ljubljani.
Takrat tudi čas ni bil tako cenjen kot je danes. Pa recite če ni res tako.
Tisti, katerim je čas zlato, kot pravimo, že v ‘začetku koledarskega leta natančno razdelijo ves čas v letu. Točno izračunajo, toliko bo nedelj v letu, toliko državnih praznikov, če so podvrženi še vplivom religije, prišteje jo sem še praznike vseh svetnikov, potem natanko planirajo koliko dni v letu bodo delali za račun socialnega zavarovanja, ne čudite se, saj ga plačujejo, na vse to navržejo še plačan letni dopust, prišteje jo še vse tiste dni, ko bodo morali ostati doma zaradi bolezni žene in otrok, prištejejo še praznovanje rojstnega dne in godu, planirajo še nekaj dni za izredne prilike, katere se bodo pojavile same od sebe med letom, vse to odštejejo od skupnega števila dni v letu in žalostno ugotovijo da bodo delali samo 50 dni v letu.
In še tiste dni ko si na delu, recimo v pisarni, jih mučijo skrbi kam bodo šli v nedeljo. Samo poglejte, prišlo je poletje in z njim sto in sto skrbi. Tiste zadnje tri dni v tednu porabijo samo za planiranje nedeljskega izleta. Treba je natanko določiti kdaj bodo odšli od doma, ali že v soboto ali v nedeljo zjutraj. Da bodo nedeljsko kosili na primer v Piranu, večerjali pa v Opatiji. Ko se po nedeljskem izletu vrnejo domov in drugi dan v službo, spet tri dni zapravijo na tem, da pripovedujejo svoje vtise z nedeljskega izleta, naslednje tri dni pa se spet pripravljajo na njega.
Sicer pa ponavadi plan nedeljskega izleta napravi že »boljša polovica«. Ona je med tednom že vse izvedela, kam bodo šli sosedovi. Ce so se sosedovi odločili na primer za toplice, potem moramo mi iti najmanj na morje. Tudi ona bo porabila naslednje tri dni za pripovedovanje o krasnih vtisih in doživljajih na morju, naslednje tri dni pa za podobne kombinacije. Pri vsem tem pa bo žalostno vzdihnila: »Ob, ko je pa tako malo časa.«
Sicer pa nimajo vsi ljudje težave s časom. Nekateri ga imajo še na pretek. Namreč teh še ni zajel duh atomske dobe. i vsaj tako sem ugotovil. Pa poglejmo še te srečneže pod atomskim soncem.
Živim na podeželju, ali bolje rečeno na periferiji kot se moderno reče. Imamo nekaj malega industrije, pa nekaj privatnih obrtnikov, za nameček še nekaj »šušmarjev«, nadalje pridejo na vrsto še tiste ustanove, ki so nujno potrebne za današnji življenjski standard, kot so: pošta, trgovine, gostilne, zdravstvena postaja in pa seveda zadruga. Sicer ta ne spada v to zadnjo grupo, moral bi jo dati na prvo mesto, vendar je pomembna v toliko, da po njej v kmetijstvu ločimo državni sektor in privatni sektor. Privatni sektor pa je pri nas najbolj številen.
No in ta privatni sektor je tudi pri nas kot drugod še precej pod vplivom raznih svetnikov in zaščitnikov, kateri imajo svoje domovanje nekje tam gor, kamor zadnje čase silijo naši astronavti. Sicer pa kdo bi jih odvračal od tega vpliva, saj svetniki še nikomur niso naredili nič hudega, dobrega pa tudi ne.
Torej ti ljudje so še precej navezani na svetnike in zaradi tega jih tudi radi obiskujejo, da jim od časa do časa potožijo svoje gorje, skrbi in nadloge. V kolikor pa jim le ti rešijo njihove prošnje nevem, vsaj na svoji koži to nisem še poskusil ker jih nisem še ničesar prosil.
Posebno dober obisk imajo ob nedeljah. Pri teh nedeljskih obiskih pa sem ugotovil, da se število ljudi v našeib kraju precej dvigne. Res je nekaj takih, ki pridejo ob nedeljah domov, recimo na dopust in da se tudi ti uvrstijo med te obiskovalce, ker v kraju kjer živijo sedaj taki obiski niše posebno na »liniji« in v duhu modernega časa. Torej če prišle jem še te, je še vedno premalo.
Pa sem kmalu ugotovil od kod ta nagli prirastek prebi' valstva. Namreč nekateri so tako vneti, da gredo tudi P° trikrat prosit svetnika za kakšno pomoč. Prednost v tem im0 nežni spol, pri moških tega nisem opazil. No in te vnet1 obisovalke sem lahko razdelil v tri skupine. V prvo skupin*! sem dal tiste, ki to delajo iz čiste ljubezni do svetnika, j drugi skupini so tiste, ki pridejo obiskat svetnika samo tega razloga, da se tam dobijo z sosedo in da oberejo v d*° do tri umi debati še vse ostale sosede. V tretjo in najbtm številno skupino pa spadajo manekeni. Gotovo se boste začn' dili kaj imajo manekeni opravka z svetniki. Pa je tako. Sam0, zamislite si mlado dekle na podeželju. Ni gledališča, še ma*H opere in podobnih kulturnih dobrin in ker ni teh dobrin, tu° ona svojih dobrin ne more razkazati, kot se spodobi. Zato ^ najlepša prilika za tak obisk in da bi bilo to bolj prepričll1' in vpadljivo gre kar po trikat, ali pa še celo večkrat. Vid ^ in tako gledam lahko vsako nedeljo najlepšo modno revijo to še brezplačno. Zato sem tudi vedno na tekočem kaks moda je v določenem času.	^
To je pa samo ena vrsta ljudi kateri imajo časa 7 pretek, naštel pa bi jih lahko še več. O teh pa raje drugič več.
(Se nadaljuje)