Problem oskrbe mest
s kmetijskimi pridelki
Nemogoce je razipravljati o . prohlemšli preskrbe mest s kme-tijskimi pridclki, če ne pozjiamo pročtvajaJnih zmogljivosti dolo-čenega poilročja in ip«roWematike oAupa in can. Ve« ta problem bomo videla na zgledu Ljubljane.
Vrsta              Trgovina na debelo     Trgovma   na   drobno
L. 1954    L. 1955                1* 1954   L. 1955
kromplr                 4.942        5.127                    1.404        1.149
fižol                             167          178                      120          203
zelenjava              4.717        6.583                      956        2.163
jabolka                  2.158        2.518                      894        1.167
drugo isadje         2-814        3.172                    1.813        1.713
ZGLED LJUBLJANE
Rredel ljubljanskega ofcraja je ¦V zemljepisnem poglle-Ju io v po-gledtu ¦površin in leiena za kme-UjsUo zeio neugoden. Ima xe!o malo ustreanih povržin zaraidi fnorfotlosklh m geoloskdh laslnostu tal. Po drugi slrani pa precejšon del te maJe površine ni ravno naj-boljSe kaikovosli Pomembna last-nosl kroeiijstnpa tega c&.raja je ve-Jiko šlevilo kuitur. Tapičen pri-delek je krompir. Leta 1955 » pridelaili 54.8M ton krompirja. Pomem,bna kuliura je tu.di zelje (lela 1955 so ga piidelaJi 5.465 ton), fižol (1293 ton), nadaJje pa 2>e ropa, karenije in pesa. Vsi ti pridetld služijo ddoma za pre-Jirano prebival-stva, po drugi s'ora-nl so pa tudi važna živinska kr-ma. Razen teh prtdc&ov }c treba omemti kot važno krmno rasllino Se seno in slanro, kaj zJasti pride-lu-jejo v brij od<ialjenlh oi>činah. Pšenice, iži, jcčmena karw.e, ajde ln prosa p-ridelaijo neicoliko maurj, kako,r pa pofcroš.ljo, zato pnnnanj-kliaj  dovažajo  od  dru^ud.
Stanje trgovsike mreže s sa^ljem in zelenjarvo v LjaM-jani ni zado-vol^irvo, ker i«na i^sa Irgovma na ¦drobno ]e 20 loikalov, 9 arkad in 19 Salnih stojnic. Na vsak trgov-rfti loikal od^paide pcKvprečno 20 kvaidralmii.h mrtrov p<yvre:in, prav toihko ti>di na vsa^ko arkaido. V LjuM.jani 'pride na 6.910 rp.reb.ival-cev saano cna trRovina s sa.djem in zelenjavo. Zaradi pcmajvjkanija voctnesa parka in ustreznih skla-d;Sč jc h9a lani tr^oviiia na drob-no navezaaia na px)id(jeiia na debe-3o.
Zato bi bi!o n«)no, da bi ipora-mcvjie občine ustamovile n svojih podrocjih no\e trgovine s sadjem in zelenja^vo. Ker pa v buiŽTiji prihodr.osti nj računa.ti na ustano-vitev velilkega števila novih pro-dajaln, bi biJo treba usfainovitj prodajatac v posobnih začasnih objAtih (paviriomih, kioskiJi), ki bi jih 'lahiso po6lar«ili na raizmih inestih.
Ljubl/janska podljetja na debclo Jn na drotmo so leU 1954 in 1955 prmd.ila naslednje kojižine kmettj-dkih prdelkov:
Iz navedene ta>bele vkHimo, da je biia lani potrošnja večja kaikoir leta 1954. Toda tu se pos(a-vl>a v'pjrašan,je kakovosi dn cene krae-lijskih prlde&ov. Naš potrošnik je reagiral na povečanje cen krat-ti.;ak'ilii pridclkov, taiko da se je ustneril na dxuge žmilske vire. Rcs je, da vplivajo na cene raxni objdvtivni činritclji, tada po drugi straini pa jinaimo tudi precqj sub-iektivnih faktorjev, predvsem v orgamlzaciH trgovsite tnreže. Glav-na objektivna slabost je prav ne-zadosJjia aktivnost podljetij glede Iskania blagovnih virov ob naij-bo.lzjših pogojih naba-ve. Toda .reba )e 'p.nknati, da je bila Lju-bljana kljub omejenim pomanj-ktjivojtim raTiio po zaslugii dr-žavne trgavine doibro preskrbije-na s saidjom in zelenjavo.
V Ljublja.nl n ii>Llo inlcrvencije zadružne trgovske mreže iih dr-iaviMh ali cclo za<lruiMiih ekono-mi), k!jub temu da je na področju okraja 120 za.daug in 8 zadružnilh posestev. Voeina zadrug aicer zna oiiuupiti kmetijake pridclke na svojem podrooju, toda še vejno )ih ne zna prodaln, ker ne poema tržižča. Nekaj krlivdc leži tiidi na drzan,ni tr^ovski m.reii, ki ni za-drugam n.iKl.:Ia nikaLkrene slrokov-ne parnoči, še manj pa je delovala za usmcritev kmctiljske 'proizvod-nje k pot.rebam Lržišča. Trgovska podijetja socialisučnega stiklorja so r/.pol-nik samo vlogo odkupoval-ca, ne pa tudii usmerfevalca kme-tipkih prlidelkov. Kmetijske ia~ druge so se v večjni primerov t>-kvarjale s prodajo kooni.unktumili pridelkov, zelo ma!o pa so misltle na presferbo prebivalstva, kar la-hko vjdimo iz naslednje slik« ^e-ta 1955 v tona.h):
Poslovne z^cze bodo morale prf prevzemanp biagovnega prometa posvetili voč pozoTnosti preskrbi mest in industrijsikih središč. Če imamo kmetijsko zadrugo za pro-ievajalca, tedaj je v prvi vrsti pok.lkana, da izpolni to nalogo. Vzemimo konkretcn primeir: le bi lami zadruge prodale krompir ne-posredno potrošnSku y metu po svoji lastnl mreži, aK recinx), v bJižnii priliodnosti po svojifi po-siovnih zvezah, ki bi bili kom'i-skmarjj, prav gotovo ne bi polro-Jnik plačal krompir za ziirao po 1'5 dinarjev kilog.rarn. PojX»:lnoma )e jasno, da so se cene v dokai-Inji meri pmtčaie prarv zaradi subjektivreih vzrofeov (raznii po-sredovajci). Visoite raizlike r»ed odkupiiimi in prodaiinimii cenami so tuidi prj drugih prMelkih (če-šnje, jajca.), za katere m dosti raz.1ot;OT. Če bodo bodoče posloT-ne zveze vzposSavile zveze s po-slovnimi zvezaimi v vsaj držaivi, smo prepiričami, da našega krč»m-'pirja ne bodo v Splitu prepiačeva-K, pa tudi naš potroSn.ilk v Ljub-liam.;- ne bo drago piaičeval zgod-raic zcienjave in južtiega saidja.
S prai\ilno orgamizacilio in po-slovatijem trgovdte mrele,  kafeor
tudi zadružne trgovine, ki bi mo-rala bi»i v prihoddje usrnerjeiia po zajdiragah jn kmetijskih poses-tviih na   kmetij^to   proizvodnjo   lahko
doseg1!] pomembna zbclisaiaja T presfcrbi mcst tako v pogledu ka-kavosti kakor tudi v pogledu ko« Kine in cene.