NAR0DNI VESTNIK 'SL ' O Y-r\ l Največji 1*2. ski dvotednik Zedi državah. NATIONAL HERALD. | The Large ni-Week!y in ^T gt> pnig g^ jfj the United 7- s of America, g ■ TRADES^^lcOUNCIL fr 4yiH, >415 DULUTH, MINN., MONDAY,.SEPTEMBER 29,1913. — PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA 1913. Volume III. — Letnik III. IE$ h ej alk ' v VaS Oljenj Ovijajo, d» tvnike “evr sodbo o st, .[HATOR poindexter IMA NOVI NAČRT liS KA PREDLOGA BI ZAJAMČILA CENI PREMOG. VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV NAJ BI PREMOGARILA RAZPEČAVALA PREMOG. DELAVSTVO BILO BI DELEŽNO VELIKIH VDOBNOSTI. tf»shington. D- C., Senator ter je predložil takozvamo Saška predlogo,” da se vstre- lindstvu. ki zohteva vedno gla- Fj dase bogastvo Alaske od- Istočasno je pa Poindexter TLjl v svojo predlogo točke, fhi branile ljudske koristi in de- b«ke pravice napram monopolu. p 0 mdexterjeva ‘‘Alaska pred¬ la" zahteva, da se vstanovijo *lsoj prometna sredstva, ki bi ve¬ da Združene države z Alaska, in [a se naj odprejo bogata premo¬ lka polja tega severnega teri- orija. Nekateri interesi delujejo na to, la bi naj vlada zgradila prometne »eze, in naj bi jih zroeila privat¬ en kapitalu v operacijo ; da bi ju vlada prodala premogarske »klade privatnim družbam. Dru- p n ačrt je, da naj bi vlada vse ša¬ li prevzela. | Senator Poindexter-jev načrt ne strinja z nobeno teh dveh Ltrem. On predlagal je, da naj vlada zgradila in operirala pro- Ltni sistem (železnice, parnike h skladišča,) in, da naj bi delila lajnanje 5 in razpečavanje premo- s privatnim kapitalom, kate - naj bi se nekaj premogovni- "dalo v najem za gotovo dobo. hlovieo premogovnikov naj bi r 'mi •irala vla a, in polovica, naj ’bOa odprta privatnim družbam v najem. Dobiček tega vladnega djetja naj bi imeli le dve stran- |ii -delavci (premogarji in ope- 'orji prometnih sredstev) in usnment ali isti, ki premog ku- K delavcem všteti so tudi urad i ki so v zvezi s premogovniki s prometnimi sredstvi. Določe- 1 ,b ecer; irajik s' eni četi sc * to F ene® J e liti ceB°; rD ost ^ <°^iku na bi bila najnižja plača in najvi- Uja cena za premog. To določil bi predsednik, in podjetje bi se moralo gibati v teh določenih me¬ jah — najnižja plača in naj višja ceno za premog. Vsi dohodki nad stroški za ope¬ racijo, za vzdrževanje podjetja in izven pet odstotkov obresti na in¬ vestirano glavnico, naj bi šli v di¬ videndni sklad. Polovica tega skla da razdelila bi se koncem leta med delavstvo kot poboljšek k mini¬ malni plači, in drugo polovico te¬ ga dividendnega sklada razdelila bi se med odjemalce, ki so premog kupili, da se tako zniža cena za premog, katero je določil predsed¬ nik. Delavstvu bi se razdelil dobi - čete v razmerju njih zaslužka, in odjemalcem v razmerju količine kupljenega premoga. Senator raz¬ laga to točko, češ, čim bolje bodo delavci delali, tem višji bo dividen dni sklad, tem višja bo njih kon¬ čna plača in tem nižja bo končna cena za premog. S tem so intere¬ si delavca in konsitmenta enako varovani. Po tem načrtu bi se plačali vsi stroški, in pet procentov za vra- čevanje investiranega' kaptiala. Ves drug denar šel Ivi med delavce in konsunnente. S tein bi se*fo mnenju senatorja Poindexter na¬ redil konec monopola na premog, dvignil bi se industrijski razvoj v Alaski in na pacifičnem obrežju, dosegla bi se mnogo cenejša kur¬ java, dala bi se vladna služba ti¬ sočem ljudi, ki so sedaj brez po - sla, in vlada bi dala vzgled delo¬ dajalcem, kako skrbeti za svoje vslužbence. KRALJ POKLIČE GRKE POD OROŽJE. Lonidon, 26. septembra. Grški kralj Konštantin se je nagloma pripravil za odhod v Atehe. Grška vlada u videva, da je balkanski po¬ ložaj resen. Vsi grški častniki so bili poklicani zopet v službo, in vo¬ jaštvo se zopet mobilizuje. Grki vidijo v gibanju turške vojske nevarnost, in se bojijo, da bodo Turki skušali vzeti nazaj po¬ morsko mesto Kavala na. Bgej - skem morju, katero je stalo Grčijo toliko krvi in denarja v bitki z Bulgari. Turški častniki, na poti i;z Male Azije v provinco Tracijo, prizna¬ vajo, da je namen Turčije vzeti Grkom Kavalo. Grki so sedaj osamljeni in se bojijo Turkov, zato skuša grški ministrski predsednik Venizelos zvedeti od Turčije, kateri data se bo začela nadaljevati pogajanja za mir. Turčija in Bulgari ja ste prijateljski, in vse je mogoče, da stopite v zvezo napram Grčiji. — Vendar je pa tudi namen Turčije, da vnema med prebivalstvom Tra¬ či j e srd napram Buigarom, da bi Turčija na ta ali oni način dobila nazaj čim več mgoče njene prej¬ šnje zemlje. Vstaje v Albaniji delajo mnogo preglavice Srbom, in znaki so, da na Balkanu še vedno vre. VELIKAN IMA VELIKO KRSTO. LHaneodk, Midi., 20. septembra, 'feb Finskega velikana Louie .?* se j e vršil včeraj. Krsta Posebno naročena. Ko je , na ročilo v tovarno za krsto orzojavil tovarnar nazaj, če ni p te ' Krsta bila je 8 čevljev J Palca dolga, 3 čevlje 2 palca L . ® 22 palcev globoka. Teh - •F 300 funtov, kar je dvojna ^adne krste. Osem mož je ^ e a, da so dvignili truplo v 1 Rfebnih Cravvford je zmeril (;V ,\ eika * a , in mere so slede- 8 čevljev 1 palec, te- t( T ]ja ^ ntov > širkost čez pleča 'palo ?. a ^ ca ’ čirokost čez prša r j., ev ’ ®°Kost čez pas 38 pal- i**?' no ^ 6 ^ čevlje 3 palce, ie 3 v ° p ^ a KI palcev, dolgost J ev Je ^ palcev, debelost m CCT ’ ^helost meče Pri m ;v ° palcev, debelost ro- ‘ glavni - 1 6 ^ elj 3 palce ’ dol ‘ 61 ce ,velj 2 palca. I0R1LE C obsojen f* 0 s ilfu \$K ‘it % \ •> v ' J '°cpf/ NA 150 LET. 20. septembra. Dva 6r Usodil Justia - '■sijg Da do 160 let za- * Se kir 0 &Zbl ^ avo svoje ljubi- ^NIK obsojen tSa w V JEČ0 * jto^bert ^ ask -> 20. septembra, hi l e priznal, da je EaigM, ; ; i pism’ a • ara nd, Wis., nen- ^*jeČe n 1,6 obsojen na DEKLE POTUJE KOT VOJAK. AtLbuquerque, N. M., 22. septem¬ bra. — Miss Florence Lesher iz Kansas City, Mo., jebila vzeta iz Santa Fe vlaka po policiji, zato ker je potovala v vojaški uniformi in z voznim listkom dosluženega vojaka. Ko je bilo dekle prijeto ni za¬ nikalo svojega spola, in je prizna¬ lo, da je odrezalo lase in obleklo vojaško obleko zato ker ie bilo bolno, brez denarja in ni moglo drugače domov. Tiket ji je dal nek vojak, ki je sočustvoval ž njo. Milosrčne ženske v Albuquer - que so ji kupile tiket, da je za- moglo naprej proti domu v Kan - sas City. AFRIŠKI DIVJAKI VMORIJO 50 MOŽ. London, 20. septembra. Anglež- ki davkoplačevalci se bojijo zo¬ petnega 'boja -z domačini v Soma- '111 and, Dva tisoč Mulajevih divja¬ kov je obkolilo britansko velblod- domačinov, od katere je padlo 50 mož in dva častnika. Stotnik Archer je zvedel o na¬ padu in je šel napadenim z 20 mož¬ mi na pomoč. Rešil je ostanek ka- melske kompanije, in spravil je 23 ranjenih na varno. Somaliland v Afriki je najnemirnejša britan¬ ska kolonija. SNEG V WISCONSIN. Superior, Wis., 22. septembra. Med vasmi Bennet in Solon Sprin- gs je padlo dva palca snega. Sneg je ostal na tleh ves dan in vso noč, in solnce ga je spremenilo v vodo še le drugi dan. VRAŽEVERSKI MUŽIKI VBIJEJO KRČMARJA. Lodž, Rusko Poljsko, 22. sept. Kmetje okolice vasi Walizo so ime¬ li zborovanje pri kojem so vgibali vzrolk vednega .deževanja, ki jim brani spraviti fetino. Sklenili so, da je ta kazen b neba, ker je ,vaš¬ ki. rostilnit-ar .f-d-lion vedno pi¬ jan.' ' ' ' ’ r Poslali so k gostilničarju depu- tacijo, ki je zahtevala, da neha pi¬ ti, sicer bo redni dež vničil vse pridelke. Ker gostilničar ni nehal piti, in ker je še vedno deževalo, privlekli so kmetje Zeichon-a na polje, in so ga toliko časa tepli, da je izdihnil. ORTIE MC MANIGAL UŽIVA SVOBODO. Los Angeles, Gal., 28. septem - hra. Ortie McManigal, priznam di- namitar, vživa, vzlic temu, da je 'jetnik, vse sladkosti življenja, za¬ to ker je bil on orodje kapitala zo¬ per delavstvo. Vozi se v avtomobilu na lov, na ribolov, in četudi se vporabljajo vsa sredstva, da se ga iztihotapi iz ječ v Los Angeles, in se ga vozari po rajskih krajih Califonnije, ven¬ dar vse pride na dan. Kapital, na kojega strani je mestna in sodna vlada, skuša na¬ praviti življenje McMamigala ko¬ likor največ mogoče vdobno. Av¬ toritete bi naj-rajše 'dale McMani- galu svobodo in še denar za delo, katero je storil generalu Otis-u in zlobni Citizen’« Alliance; vendar ljudstvo bi se v tem slučaju ogla¬ silo, in tako postilja kapital Mc- Manigalu kot jetniku kolikor mo¬ goče mehkejše. Plutokratski urad¬ niki so dali tudi morilcu McMani- galu pravico, da prodaja drugim jetnikom paj, in sicer komad, ki stane navadno 5 centov, za 25c. McManigal profitira po $5.00 in več na dan. PREPIR SKORO RAZDRE IMPERIJALNO DRUŽINO. Berolm, 25. sept. Prepir zaradi vladarskih pravic princa Ernesta Augusta Cumberlandskega, ki se je poročil s hčerjo nemškega ce - sarja, bi skoro dovedel do razpo¬ na v cesarski hiši. Prusija je silila princa Cumber¬ landskega, da se naj odreče svojih ■pravic do prestola Hanoverskega, na kar je princ odgovoril, da sleče rajši prusko vojaško uniformo in se vrne s svojo nevesto v Avstrijo. Nemški kancler je potem odstopil od svojih zahtev. MASKIRANA ROPARJA SVTAVITA VLAK. Dva dečka oplenita ekspresni vlak ob $50,000. V iskanju roparjev vstreli en deputy drugega. Ro¬ parja uideta s plenom na loko¬ motivi. Meridian, Miss., 26. sept. Ravno danes zjutraj napadla sta 2 mla¬ da maskirana roparja pri Engle- wood ekspresni vlak, ki vozi iz New Yorka v New Orleans. Ro¬ parja sta prisilila strojevodjo, da je odpel ekspresne vozove od vla¬ ka, in da jih je zapeljal naprej. Razstrelila sta potem blagajno in všla na lokomotivi s plenom, ki se ceni na približno $50.000. Pri iskanju roparjev vstreljen je bil deputy šerif James Bonner iz Birmingham, Ala., po nekem drugem deputyju iz Montgmery, Ala., kateri se je zmotil, da .je J. Bonner tudi eden izmed roparjev. Roparja sta se odpeljala s pol¬ no paro lokomotive, in 40 milj od prostora ropa sta lokomotivo pu¬ stila ter izginila. Deputiji s kr,v - nimi psi in patrulje meščanov ju iščejo. Roparja sta' vstavila vlak z zna¬ kom za nevarnost, ih/fe revolverji v rokah sta prisilila 9-železničarjev da so zapustili svoja/Tiesta in jima izročili lokomotivo, (in ekspresne vozove. Roparja sta bila mlada fanta. s. sept. Sle- fe- v lo- . z jišea v PRVI DOBITKI V LOTERIJI ZEMLJIŠČ. Glasgow, Moift.. deči dobili .so-* Fort IV*^iju^%S(£i . si. lT^afeii. iCfoive, HalR mond, Ind.; -št. 2, Thomas J. Mc- Bradey, 01ympia, Wash.; št. 3, John J. Gilpit, Fort Scott, Kans.; št. 4, Martin Golden, Miles City, Mont.; št. 5, Charles Drake, Miles City, Mont.; št. 6, Charles E. Kee- ley, Havre, Mont.; št. 7, Harry Moran, Crown Point, Ind.; št. 8, Hiram C. Sanders, Clarkson, Neb.; št. 9, Carl A. Peterson, HinSdale, Mont.; št. 10, Chas. A. Fero, Wil- liston, N. D. Ženska profesorica iz minnesotskega vseučilišča, go¬ spodična Maria L- Sanford, je do¬ bila štev. 346, in se bo posvetila znanstvenem farmerstvu. MOŽ 95. ŽENA 94. ZADUŠITA. Chicago, 111., 24. sept. Joseph Buesler, 95 let star, in njegova že ma, 94 let stara, sta se po nesreči zadušila, ker je plin vhajal iz cevi v njiju spalnici. Bila sta poročena 66 let. TURKI KOLJEJO PREBIVALCE VASI Sofija, Bulgari ja, 24. sept. — Brzojavi poročajo, da so Turki po¬ žgal vas Mustafa paša in okolico. Ves okraj so opustošili in prebi¬ valce poklali. HUERTA SE VMAKNE GAMBOO—TU. Mesto Meksiko, 25. sept. — Ka¬ toliška stranka je nominirala kan¬ didatom za predsednika Mefcsike Fredericota Gamboa, ministra zu aanjih zadev, ki naj bi sledil za časnemu predsedniku Huertu. Ruerta bo deloval , za 1 Gamboa. PREMOG SE VŽGE ŠKODE $75.000. — 'Milw’ankee, Wis., 24. septem - bra. — Deset ognjegascev je bilo opečenih, in škode je $75.000, ker se je vnel premog v skladiščih Gross Coal Co. Ognjegasci so bili prisiljeni pe¬ ljati se čez most, ki je že bil v pla¬ menu. DELAVCI PO MINNESOTI! Z dnem 1. oktobra pride v ve - ljavo nova delavska odškodninska postava za državo Minnesoto. Za poškodbe, ki se pripetijo po 30. septembru se ne more tožiti, ker je odškodnina postavno določena. Za vse prejšnje poškodbe se lahko to¬ ži tudi pozneje. V nekaj dnevih izide tozadevna knjižica, ki bo vsebovala vse po¬ drobnosti te postave in katero bi moral imeti vsak slovenski dela¬ vec, da se popolnoma seznani z no¬ vo postavo ter uvidi, kako privi- čna je napram delavcem. BAKRENI KRALJI NAPRAVILI SORE BENARJA DOGODKI NA POLJU ZRAKOPLOVSTVA. Pariz. 25. septembra. Francoski avijatik Moreau je dobil Bonnet- tov dobitek s svojim samo-vodil- nim aeroplanom. Letel je po zra¬ ku pol ure, ne da bi se dotaknil vodilne priprave. Vojaški avija¬ tik, častnik Lafon, ga je sprem¬ ljal, da je potrdil sainovodilnost stroja. Zrakoplov je plovel v hu¬ dem viharju, a se je izvrstno vzdr¬ ževal v ravnotežju. Oujda, Maroko, 25. sept. Fran¬ coski avijatik, poročnik Auguste Souleillan, je bil usmrčen, ko je priletel z zraka in je skušal dreati po zemlji s svojim monoplanom. Rheirns, 25. sept. Francoski avi¬ jatik Marcel Cavelier je bil hudo poškodovan, ker je padel s svojim monoplanom z vsočine 60 čevljev. Bizerta, Tunis, Afrika, 25. sept. Plovba francoskega avijatika Ro¬ land G. G ar ros, ki je preletel Sre¬ dozemsko morje od St. Raphael, Francija, v to pomorsko mesto, je bilo zvezano z veliko nevarnostjo. Motor je bil pokvarjen na večih mestih, in bi ne delovali mnogo Garros 'je opazil, %a motor pravilno, ko ie bjl komaj 60 milj od Francije, in 60 milj pred Bizerto je nehal delovati. — Padel bi v morje, a k sreči je mo¬ tor zopet začel delovati. LASTNIKI CALUMET IN HECLA RUDNIKOV DOBILI 10.000 ODSTOTKOV DIVIDEND. ORGANIZIRANA TOL PA IZKORIŠČEVALCEV, KI JE INVESTIRALA NEKAJ NAD EN MILJON IMA STO ŠEST IN OSEMDESET MI- LJONOV DOBIČKA. STALNA PLAČA ENEGA JE NAD $400. — , NESTALNA PLAČA DRUZEGA NAD $2. — NA DAN. PRINCEZINJA LOUISA BOLNA: NE BO MATI. Berolim, 25. sept. — Princezinja Viktorija Luiza, hči nemškega ce¬ sarja, ki se je nedolgo tega poro¬ čila s princem Cunlberlandskim, je bolna. Streže ji njena mati-ce- sariea. Princezinja bolehala je več ted¬ nov, in vse upata.j e, da bi postala kdaj mati, je zrušeno. OGENJ VPEPELI 17 FARMERSKIH Hiš. Napa, Cah, 24. sept. — Sedem¬ najst farmerskih hiš je zgrelo, ker je ogenj divjal po gozdh v prepa¬ dih. Šeststo ljudi se bori s poža ¬ rom. Ogenj je uničil vse na pito - skvi zemljišča 18 milj daleč in 5 milj na široko. Zgorelo je mnogo sadnih vrtov. Škode je okoli en milijon dolarjev. BRATJE V TEPEŽU DVA MRTVA. Cairo, 111., 24. sept. V družin - skem tepežu sta bila ubita' brata Jožef in John Hill :n Bige Hill je bil težko ranjen. Bratje so se stepi, in njih mati in Jožef sta vzela “warrg,nt” vs- led napada, katerega sta bila ob¬ dolžena John in Bige. Ko sta John in Bige zvedela o ‘Gvarrantu”, poiskala sta Jožefa, in vnelo se je streljanje. Calnmet, Mich., 29. sept. Stavka bakrenih rudarjev na Michigan je še daleč od poravnave. Ljudstvo je začelo uvidevati, da so bili maj- narje majgrše izkoriščam, in to gr¬ do dolgoletno izkoriščanje sili de¬ lavce, da se ne udajo svojim tla¬ čiteljem, svojim sovražnikom.. — Vsaka dosihmalna preiskava raz¬ mer na stavkarskem okraju je po¬ stavila bakrene barone v slabejšo luč. Velikanski dobički, katere so vlekli kapitalisti, in kateri so se šele sedaj razkrili, so tako ogrom¬ ni, da jih človek komaj razume. Tu podamo sliko požeruške ban¬ de ljudi, ki so se organizirali, da bi izkoriščali delavstvo. Heg Co- chran, eden najbolj zane sljivih časnikarjev v Združenih državah, ki je stavkarstvo na Calnmet pre- 'iskval, je sestavil sledečo resnično statistiko: Calumet in Hecla družba je bila organizirana leta 1871 z glavnico $2,500,000, od katere svote je bilo faktično vplačanega le $1,200,000. Teh investiranih $1,200,000 je iz¬ plačalo $121,000,000 v dividendah zi zadnjih 40 let, ali povprečno ,000.000 na leto. Vrhu tega se ije plačalo čez "$4Ti(0W>,0©Q^za ~o-=. prembo, vštevši železnico, 'in okoli $25,000,000 dobljenih iz dobička je družba investirala v druga pod¬ jetja. Kapital $1,200.000 je dal to¬ rej tej organizirani tolpi najgrjih izkoriščevalcev kar jih je pod soln cem v teku nič manj kot 186 mil. (dolarjev dobička. V enem samem mesecu leta 1907 je imela Calumet & Hecla družba $1,500,000 dobička, ali $300,000 v.eč, kot je prvotno investirala. Iz¬ plačala je delničarjem lOOkrat pr¬ votno vlogo, ali 10,000 odstotkov na prvotno investiran denar, kar je toliko, kot 250 odstotkov dobi¬ čka iza vsako leto, odkar se je dru¬ žba organizirala. Calumet & Hecla družba pa u - službuje večino delničarjev, in jim plačuje vrhu visokih dividend še visoko plačo. Večina delničarjev je v Boston, Mass., in vlečejo veli¬ kanske svote denarja ne da hi kaj delali. Predsednik Calumet & Hec¬ la družbe, Quincey Adams Shaw, vleče poleg tisočakov kot dividen¬ do še $100,000 na leto kot pred - sedniško plačo, in $20,000 kot di - rektor. Ta kapitalist ima same plače $10,000 na mesec, in ves ta denar se izžme iz delavstva, ki do¬ bi 'za težko delo le toliko drobti - nic, da komaj živi. — Rudolf E. Agassiz, mlečnozob poba, vleče $50.000 na leto kot podpredsed¬ nik, in $20,000 kot direktor — to vse vrhu ogromnih dividend. James MeNoughton, nekronani kralj na “Copper Ooun>try”, vle¬ če $25,000 plače kot drugi pod - predsednik, $20,000 kot direktor, im $40.000 kot glavni vodja. Poleg tega je McNaughton še 'glavni vo¬ dja mnogih drugih rudnikov, od KRVNI PSI ZASLEDUJEJO GRKE. Trinidad, Colo., 25. sept. Krvni psi gredo za sledom petih Grkov, ki so obdolženi, da so vstrelili mar šala Roberta Lee v Segnndo pre- mogarski kampi. Grki so oboroženi. Grki sc bili Uslužbeni v Segnndo premogovni¬ ku, in so šli na štrajk. katerih vleče še posebej tisočake. In vrhu vseh teh dohodkov vleče še visoke tisočake v dividendah. James McNaughton vleče iz mi - chiganskih rudnikov na mesec od $10,000 do $15.000; delavec mora pa krvavo delati, ee hoče zaslužiti $75.00 na mesec. McNaughton je človek s krvi in mesa kot je zad - nji delavec; življenske potrebe so iste enega kot drugega; delo maj- marja je tako važno, kot je delo vodje. Eden vleče na dan $400 do $500, drugi pa $2.00! Čudno, da ni revolucije! Stroški za vzdrževanje milice na bakrenem okrožju znašajo že 300 tisoč dolarjev, in predmo bodo vsi stroški za vzdrževanje milice na Calumet poravnani, šlo bo še $100- 000 iz žepov davkoplačevalcev. — Delavske organizacije po vsem Michiganu delujejo na vse kriplje zoper vzdrževanje milice v svrho zatiranja mirnega delavstva. Mili¬ ca je bila po nepotrebnem posla¬ na na bakreni okraj, in pokazalo se je ,da milica 'nima, drugega na¬ mena, kot pomagati kapitalistom tlačiti in izkoriščati delavstvo. Mi¬ lica kot- taka je nepotrebna, je za- pmgfea delavskemu napredku, je neke vrste skeb, in’ vsak delavec in delavski sin ruje proti svojemu razredu, proti ljudstvu, če pristo¬ pi takim organizacijam, ki na - stopajo zoper delavstvo z ognjem in mečem. lAfashington, 26. sept. — Izvr- še.valni odbor American Federa - tion of Labor je pri svojem zase - danju sklenil, da obdavči vse čla¬ ne z malo naklado v prid stav - kar jem na Michigan. Ta delavska unija šteje nad dva milijona čla - nov, in ta prispevek bo v veliko pomoč stavkarjem na Michigan. Calumet, Mich., 27. sept. Izpla¬ čevanja stavbarjem znašajo okoli $4,000 na teden. Butte Miners’ Union v Montani je sklenila, da bo prispeval vsak delavec na me¬ sec za michigansko stavko eno - dnevni zaslužek. To bi znašalo 0- koli $28,000 mesečno, in ker pri¬ spevajo tudi druge unije, in ker je zadnje čase vedno več prostovolj¬ nih prispevkov oin neorganiziranih delavcev in od delaJvskih prijate¬ ljev, bo zamogla AVestern Federa- tion of Miners svojim članom iz¬ plačevati redno mesečno podporo. Stavbar ji iso pošteno pretepli 2 skeba, ki sta se vračala iz Dodge- ville rudnika. T kaže, kako ne - zavedno je še delavstvo. Skebi do¬ bro vedo, da so izkoriščani od ka¬ pitala; skebi dobro vedo, da so za¬ hteve stavkarjev povsem opravi - čene; vzlic vsemu temu pa proda¬ jo svoje tovariše za nekaj srebr¬ nikov dnine, izdajo iste, ki ne za¬ htevajo drugega kt pravico, in gredo na pomoč istim, ki tlačijo delavstvo s krivico. Bog se usmili slepcjev! PROSTAK V ARMADI POSTANE BARON. Dublin, Irsko., 22. septembra. Artur R. French, sin irskega ba¬ rona De Frayne je izstopil iz angleške vojske in je vstopil v osmi infanterijški regiment v Združenih državah. Baron, oče prostaka, je umrl, in zapustil je sinu vse premoženje, obsloječe iz 30,000 akrov zemlje in veliko bogastva. GRŠKI DUHOVEN NAPADEN. Unionto\vn, Pa., 22. septembra. Rev. Anton M. Haley, župnik gr- ško-katoliške cerkve St. Mary, ki je bil napaden po svojih župljanih, kateri so strgali z njega duhovni¬ ško obleko, je v zaporu. V zaporu so pa tudi trije na¬ padalci, Mrs. Berher, kateri je župnik odgriznil palec na roki, nje mož in "George Smith. IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. — Ponesrečil je rojak John Pikaš v Nev Duluth. Vozil je s konji, ki so se splašili, in poteg¬ nila sta ga ton j a z voza do bli¬ zu pod sprednja kolesa; vendar si je pomagal nazaj na voz. Ker ni mogel konj vstaviti, zagnal se je z voza na tla, in se je poškdo- val na glavi nad levim očesom. — Kelroy Heating company začela bo izdelovati v Duluth no¬ ve vrste “furnace” za hišno kur¬ javo s to j im se bo prištedilo 50 do 60 odstotkov kurjave. Kompa- nfja bo začela izdalovati ta novi izum takoj, in bo oddala do spo¬ mladi vso delo tej ali oni lokalni livarni. Spomladi bo pa zgradila ta nova kompanija svojo tovarno v West Duluth ali pa v New Du¬ luth, in ima v vsakem teh dveh krajev že odbran prostor, ven¬ dar še ni določeno za kateri pro¬ stor se odloči. — Po novem mestnem direk - toriju šteje Duluth okoli 90.000 prebivalcev, ali okoli 10,000 več kot pred enim letom. Največ pre¬ bivalstva je pridobila okoli jeklar ne v Gary in v New Duluth. — V našem uradu so se zglasi¬ li: Brata Louis in Ignac Zabuko¬ vec, katera otvorita v kratkem mesnico na Gary pri jeklarni. Pri¬ čela sta z zidavo poslopja, in ka - kor htro bo poslopje gotovo, otvo- rila bosta mesnico. Rojak Slogar z ženo in 5 mese¬ čnim otrokom. Stariši Slogar so iz Ely in so bili z otrokom v Ro¬ chester, Minn., v svetovmoznanem zdravilišču zdravnikov Mayo. Rojaka Frank Šuštar in Ferdi¬ nand Naohtigal, Aurora, Minn. Štefan Pepel z družino, potujoč iz New Duluth v Enterprise, Jo- wa. AURORA. —Struga reke Embarass bodo premenili, da bodo prišli do rude, 'ki je pod vodo. Strugo bodo na¬ peljali tako, da bo reka Embarass nekaj nad Sabin jezerom zavila vzhodno in se bo izlivala v reko Partidge ali pa v reko St. Louis. Kadar bo ruda vzeta izpod reke spustli jo bodo zopet v sedanjo strugo. CHISHOLM. — Great Northern železniška družba bo prevzela Swan Lake gozdarsko železnico, ki vozi skozi STurgeon Lake in bo podaljšala železnico do Cook. Zemjlemerci Great Northern Železnice že meri¬ jo tod bo proga tekla v Cook. Chisholm dobi najbrže strojne - delavnice ali “machine shops” Great Northern železnice. NABIRALNA POLA IZ CHI- SHOLMA ZA STAVKARJE NA MICHIGAN. —Jugoslovansko Socialističko Udruženje, broj 22, sabralo svotu od $234.25 u Chisholmu i okolici dne 21. septembra 1913. Darovali so slijedeči po $10.00, Stevo Gervaiz. Po $5.00: Jisip Jerbich, John Jurkovich, Mihael Bajch, Frank Jurkovich. Po $3.00: George Sliva«, Mile Pavlovdch. Po $2.00: Jure Bicanich, Lovra Paskvan, Anton Panijan, Dominik Zobec Po $1.00: John Lajaei, Nick Pavlovich, Jos Mihelič adrincev Candido Zanoni, Dane Maljko vieh, Ljubo Sirovina, Frank Klo- bučarie, Dragutin Jurkovich, John Vesel box 153, Anton Kompare, Frank Cvar, Math Vesel, Frank Richter, Mori Pecu, Maks Joleti, Peter Raldakovch, Math Mavrin, George Brinšek, John Rupcich, Trnek Selišnik, Slavish Bakery, Frank Medved, Juro Polich, Pe- tar Mihelich, Waja Bukvich, M. Gavrich, George Ohrep, Grga Ba- cieh, “Mike Repaich, Stevo Hajj^- dukvieh, Marko Serbijanka, John Turk, Risto Varečak, Petar Buk¬ vich, Mile Maljkovich, Mihailo Smiljanich, Frank Pavlovich, Uay Butkovich, Faggeti Bros, Aloiz Drobnich, John Champa, Tony Rebrovich, Frank Japich, Nick Kovačevieh. Po 50c. Luj Ferijan, Avgust Lovrenčič, Mile Cvetich, Lovra dovich, Nick Radakovich, Andrija Modrich, Petar Prosich, Petar Bu- talja, Mike Maskal, Lazo Vranesh, Frank Žlebnik, Joe Oblak, Geor¬ ge Gorše, John Štavdahar, Neža Sušin, Dragoje Jankovich, Ivan Vuckovich, Jovan Lulihov, Alex Jorgi, Mika Maričich, Joe Krpan, Joe Sečen, Joe Rozman, John Pe- truch, Stif Prapotnik, Joe Lovšin, Louis Turk, Frank Sedlar, Joe Prusich, Dr. E. E. Weber, Dom Pietrantonio, Ed. Ramponi, Ma - turi, Dane Vidnjevich, Hubin drug store, Sam Papas, Panian & Sečen, Carl Peterson, Joe Gornig, Frank Jez, Antonia Kosmrl, Joe Irman, Frank Regošek, Frank Vidmar, Mike Vidmar T. Snedl, John Nels, Blaž Seme, Jhan Pa- snuk, John Vesel, Andro Tomich, Jernek Lavrieh, Math Ule, Jura Zoricich, Ivan Mihelich, Tony Me¬ dved, Wajo Vrzich Juro Janputo- vioh, Steve Biskupich, John Cvar, Johan Sibrek, Miha Bevahdich, Rojak, John Jenko, IIayes drug store, Math Pleše, Roko Geči, Mar ko Vuckovich, Petar Joe Grsich, Vinko Kinkela, Juro Tomac, An¬ ton Crkovich, Mike Plese, Luka Spran, Mile Sebalj, Luka Biča, nich, Mile Krznarich, Steve Bica¬ nich, Louis Haveri, Dane Ruka - vina, Lazo, Burich, Miško Kara- kas, Geo Drazenovih, Geo Krzna¬ rich, Mike Javor, Toma Smolcich, Toma Krznarich, Geo Rapaid, Ilija Jakich, Kuzma Bolija, Ivan Bacich, Andro Brajan, Joe Šuster, Frank Kamšek, Samec, Anton Ob¬ lak, Rudolf Hraik, Fr. Dubrovich, Joe Stonich, John Štark, Simo Or- lich, Dane Orlich, Stevo Kneže - vich, Milivoj Bukvich, Luka Buk¬ vich, Marko S e man, Ivo Mesich, Karlo Romano, John Bulad, Luj Mariko, Fraink Gonnisek, Joe Ob¬ lak, Anton Škerjanc, Mary Jenki, Jakob Zank, Mary Repeš, John Petek, John Koščak, Vincenc Ko- larich, Jhn Dolinar, John Tomsich Louis Kordiš, Joe Tanko, Joe Ko¬ ščak, Sam 'Sušnik, Johana Zobich, Po 75c: John Zgonc. Po30c: Stif Pernak, Jožef Nele, Jhn Polich, Anton Kukich, Niko¬ la Bukvich, Ivan Bacich, Lu) s Stark, Frank Hren. Po 25c: Martin Kapš, Martin - cich John, John Vesel, Petar Gvo- zdanovich, Janko Vukovich, Mile Permut, Marko Laginja, A. W. Brist, Adrija Modrich, TOny Su¬ per, Božo Knezevieh, George Se - balj, Franc Turihski, Petar Mori¬ ja, Jakov Zazvoda, Math Severin- ski, Nick Domlanovich, Barbara Rozman, Ivan Bavac, Fr. Korošec, Pavao Muhvich, Dane Ljubotina, Gajo Zaieh, Save Luzaich, Joso Grahovac, Frank Klun, Furtino Rizzi, Ceare Ruate, Petro Fedri- ki, Egidio Rizzi, George Kasun, Mike Zalac, Sam Toneff, Božo Glusičar, Nukoa Trijumza, Jovo Dimich, Tony Knezevieh, Andre šuštaršich, Abram P uk er n a, John Kosk, Robert Immaner, Mike Fran kovich, Slavko Pajor, Luj Benci- car, John Strle, Jack Drobnich, Angelo Krainč, Secodo Sabatuci, Sajtantin Cajtano, Frank Balan- tich, August Delugar, Florijan Letnar, Georg Pečovnik, Joe Rob¬ nik, Ignac Zamernik, Ludvig Ko¬ čevar, Edvord Kraus, Nik Dolen- ček, Frank Dolinček, Anton Rih¬ ter, Joe Piškur, C. J. Bikrna, J. W. Fieldman, S. W. Connor, Juli- us Grosso, Dominik Grosso, Ro - berto Zanutti, Giusepe Miheleto, Pietro Turman, Aniaus Rieeheto, Ambrož Brago, Sepioni Marijona, C. J. Johnson, Luigi Pinola, Ru - dolf Štornik, Joe Petrieh, Lovrenc Stremečnik, Fr. Prepadnik, Tero zija Kneps, Anton Učich, Jorni Verant, Marija Jenko, Alojzija Ve sel, Frank Mlakar, Mary Kočevar Anton Grizol, Frank Šega, Flori¬ jan Gervol, Marjeta Rudolf, Joe Kolen, Mike Nabernik, Leopold Pustoslemšek, John Petek, Joe Pečovnik, M. G. Stark, Fr. Petro- vich, Sani Sušnik, John Vidmar, Fr. Sušnik, Ilija Vukotok, John Župančieh, John Korbar, Joe Sa¬ mec, Tony Ivanc, Anton Mhle, Fr. Herilaj, Fr. Sušnik, Lovrenc Jenko, Anton Pušnik, Jože Lukin, Fr. Sušnik, Anton Polanšek, Iva¬ na Zlatnar, Anton Košir, Mery Mukich, Žan Hren, Frank First, Anton Pirc, Ignac Klančnik, Fer¬ dinand Životnik, Fr. Zajčunk, Mrin Separavich, Ivan Pleše, An¬ tonija Polich, Ana Majnarich, Ju¬ re Žužek, Rozy First, Jakob Šte- čina, Joe Ruparčieh, Leopold Pod¬ gornik, John Turk, Steve Gus, Jakob Primožich, Fren Nagličh, Fani Petrieh, John Karec, John Wintar, Frank "VVintar, Mary Me¬ dved, John Ule, Joka Kankaras, Steve Smiljanich, Milivoj Kneže- vish, Ilija Kosovac, Dane Rajacich Anton Mihelčieh, Mike Ozanieh, Joe Klarich, Juro Klarich, Mar¬ tin Mihelčieh, Frank Podloga, Jack Lustik, John Arko, Frank Dejak, John Kasich, Joe Verant, Peter Fumich, Jack Stupich, Joe Otoručar, Mary Champa, Jovo Danculovich, Marija Danculovich Dane Ognjanovac, Fr, Stukar John Arko, Math Kosmrl, Math Severinski, Emil Mesich, Frank Mesich, Petar Fisovec, John Tan¬ ko, Nikola Široka, Joe Vranich, Nik Fumich, Martin Perko vich, John Fumich, Miko Krznarich, Nik Drazanovich, Joe Borich, Frank Sterle, Tone Stopasparsi- na, George Pančur, John Koče - var, John Mustich, Joe Tanko, Joe Tanko, S. Frank Gouže, Tone Bauch, Charles Baraga, John Do¬ linar, Frank Drau, Joe Hren, Math Medvedich, Joe Lovrinich, Božo Pavicich, Tony Rus, Orijato Va- slo, Mike Drazanovich, Ivan Pe - trak, Tone Babcich, Nik Rupcich, Mile Sertich, Stevo Bicanich, Gr¬ ga Bicanich, Frane Sertich, Joe Sepich, Luj Jordana, Josip Kukich Martin Champa, Luj Vukadino - vich, Iso Puhalo, Dane Orlovich, Nikola Hajdukovich, John Vuka- sich, Toni Jurkovich, Toša Vra - nesh, Rade Vranesh, Rude Orlov, Trivun Tomich, Marko Vranesh, Mane Lončar, Vasilij Orljieh, Va¬ lento Fiderica, Luj Gaspari, Iso Vukadino vich, Todor Vaj cich, Pe¬ tar Bukvich, Jovan Stivanovich, Mile Bukvich, Mile Vranesh, Da¬ ne Bukvich, Nikola Bukvich, Mi¬ ke Mesich, Mrcolja, Mate Butko¬ vich, Frank Juretich, Geo, Jan - kovich, Marijan v ketnpi, Jovo Marich, Eni Hajdukovich, Johan Poličnik, Lepold Vesel, Johan Čuk, Mato Ruzich, Viktor Sim - čich, Vinko Stanich, Ivan Kinke¬ la, Vajo Smiljanich, Petar Smilja nich, Pejo Smiljanich, Milan Smi¬ ljanich, Jaka Barieh, Nikola Vr¬ zich, Spase Vujcich, Rudolf Pru- vec, C: S. A. Zvicen, Frank Bisjak Jakob j Osmeh, Avgust Dimnik, Lambtogar, Anton Rogel, Anton Serom, ;Jolin Košmrl, Johan Lav i rich, (Frank Mlakar, John Ba¬ raga, Frane Krapena, Luka Ska- jar, Math Smidersich, N. N., Jack Nosan, Joe Jance, Frank Zalar Joe Zabac, Eriman Gornik, Toni Keelet, Petar Prebel, John Grili, Bernada Pretil, Jakob Babnik. Po 20c: John Preznik, John Smole, Lovro Semson, Ludvig Drobnich, Joe Champa. Po 15c: Primož Vesel, Verovieh Frankin, N. N., Po lOc: Matija Kočevar, Frano Cjeglo, Frank Šega, Nečitljivo ime, Loknar, Janez Štrukelj, Mi¬ ha Štrukelj, Miha Vukovich, Naknadno po 50c: Janko Haj - dukovich, Vajo Vadinovicli. Naknadno po 1.00: Frank Ob¬ lak. Naknadno po $2.00 Cremer & Sar tor. South Slavic socialist Organiza- tion No. 22 Chisholm Minn. Math Mavrin tajnik. ELY. — Tatovi so vlomili v orodjar¬ no Chandler Mining družbe in so pobrali mnogo materij ala. Štajnigar Vašo Varičak, Vašo Vi-lfanec, John Ruparcich, Anton Be- VIRGINIA. — Virginia Electric & Power Company bo prevzela mesto v ne¬ kih dneh, ker so vsa nasproto - vanja, da bi mesto prevzelo vso to stvar v svojo oskrbo, spodletela. Pripravljeni so že vsi tozadevni dokumenti, in bondi, katere je iz¬ dalo mesto, so tudi prodani za zne¬ sek $450,000. — katera svota je potrebna za nakup tega podjetja. Naselbina z veliko prihodnosjo. Miljone ton že¬ lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega rudar¬ skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako podje - tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse v povoju, in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplačila. Podrobnosti zveste pri Iron Range Townsite Co. TORREY BUILDING jj| DULUTH, *E=bl= MINN. i r=i nr==j r==] E][^=lE a Ui Slovenski gostilničarji p 020r i Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samost • ki importira žganje naravnost s Kranjskega. 0;|Ila ’ SV ROJAKI? Sedaj je čas, če hočete napraviti denar z lotami pri jeklarni v New Duluth. Lote se bodo s 15. ok¬ tobrom podražile. NEW DULUTH je in bo najboljši del za biznes in za stanovanje v bližini jeklarne, in zato se ne prodajajo loti talijanom, Črnogorcem in Grkom. — Podrobnosti daje: FRANK HITTI ZASTOPNIK NEW DULUTH LAND CO. Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Obstrelil se je v slovenski far- merski naselbini ‘Willard, Wis., 10 letni deček, sin starišev Jakob Blut fantek se je igral v hiši zra¬ ven svje-matere z neko patrono. Nikdo ni vedel, da je patrona na¬ basana, in se tudi ne ve, kje je revček dobil dotično patrono. Pa¬ trona mu je v rokah eksplodirala in v nesrečni hiši je nastala pa¬ nika. Uboga mati in njenih šest otrok je bilo v groznem strahu. Ubogem dečku je poškodovalo le¬ vo roko in eno oko. Prizadeto je tudi oko druzega dečka, ki je star 3 leta, vendar rana ni nevar¬ na. To je žalosten slučaj, in stari- šem se ne more dovolj priporočati da naj skrivajo streljivo vsake vrste. 'Nikdo ti bi ne imel v ro¬ kah pa^pon,' razbile ž njimi delovat/i JV NsLtlnp^ Vestniku št. 163. smo na kmetijski strani razpravljali o nevarnosti dinami¬ ta, in danes zopetno povdarjamo, da naj isti naseljenci po gozdih, ki rabijo dinamit za razstreljevanje štorov; to streljivo dobro spravi¬ jo, da ne pride otrokom v roke. * Umrl je na Calumet, Mich., sta- rišem Jos. Plautz dveletni sinček Leo za pljučnico. Poročila sta se na Calumet Mich., rojak John Kure in gospo¬ dična Katarina Pontello. Ženin je rodom iz Vinice na Belokranjskem nevesta je pa v Calumetu rojena hči Črnomaljca Franka Pontello. Umrla je na Tamarack, Mich., 3 letna hčerka starišev Mat Kunič za želodčnim krčem. Obstrelil se je na lovu Joe Osterman, sin rojaka Jožeta 'Oster man iz Baraga, Mich. Strel odne¬ sel mu je dva prsta desne roke. Nesreča je zadela starega Cle- velandčana, rojaka John Jadri- cha. V nedeljo zjutraj ob pol dru¬ gi uri je bil vposljen pri svojem delu na Pennsilvanva železnici blizu 33. ceste in jezera. Pisal je čas raznih strojev, kdaj so priha¬ jali, pri tem je priletel drug stroj ki je Jadricha vrgel na tir vznak tako, da je prišla desna roka na tir in bila od stroja vsa zmečkana. Pozneje so mu zdravniki v St. Clair bolnišnici odrezali desno ro¬ ko nad komolcem. Nesreča se je zgodila po železniški krivdi in nosi železnica odgovornost. Pone¬ srečeni Jadrich je star 44 let, član štirih slovenskih društev. Umrl je v Cleveland, O., rojak Ignac Majer. Bil je član društva št, 7. S. D. Z. Umrl je v Rockdale, 111., stari šemBirsa 8 letni sinček na pljučni¬ ci. Umrla je v Kansas City, Kans., žena rojaka Štefana Ošaben, ro¬ jena Kovač iz Osilnice na Kranj¬ skem. Stara 27 let. Zapušča žalu¬ jočega moža in 3 nepreskrbljene otroke. Bila je brez društva. Umrla je v Kansas City Kans., enajstmesečna hčerka starišem Jakob Jelšovar, in starišem Jožef Dragoš je umrl novorojenček. Umrl je v Kansas City Cans., 29 letni rojak Josip Zupan na vročinski bolezni. Pokojnik je ro¬ dom iz Praprotnice na Kranjskem Zapušča žalujočo ženo in dva ne¬ preskrbljena otročička. Bil je brez društva. Ponesrečil je v rovu v Cannons- burg, Pa.., John Poldboj. Zlomilo mu je roko, in poškodovalo hrbet. Umrl je v Coalgate, Okla., ro - jak Frank Majcpn, 53 let star. Bil je brez društva. Umrl. je v Chicago, 111., rojak Ivan Hrovat njv .srčpi kapi v, to¬ varniškem uradu. Pokojnik je bil rodom iz Št. Jerneja na Dolenj - skem. Zapušča v Chieagi žalujočo soprogo in dva nedorasla otroka. Bil je član društva Slavija, št. 1. S. N. P. J. VPRAŠANJA IN ODGOVORI L. R. Johnstown, Pa., — če ho¬ di denar, ki 'ga pošiljajo rojaki po omenjeni tvrdki, predolgo v sfari kraj, poslužite se pri pošil¬ janju banke v vašem mestu. De¬ nar po pošti je precej drago. V polemiko o tem se ne maramo spu¬ ščati, četudi imamo mnogo jako mastnega gradiva. Zdravi! Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN P0USHA. lastnik. American Exchange —^Banlt VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate vmesili. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajama vožne liste. 3°| 0 obresti od vlog. I-T— ■ | W ff * IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC 1MP0RTRAN KRANJSKI SLIV0VEC ’ “““ IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC HIGH LIVE BITTERS (Grenčec) ^ PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO A. HORVVAT, »mh-cmcacosi First National Bank EVELETH, MINN. ’ Nafstarejša narodna banka na Mesaba R ang KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drnštvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn, y> sV Urice, K #P iik ’ jtP red ,časa ittevaL mu ; Ser Ir®. \ njem 11 Društveni odbor: Predsednik: Jokn Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Ok<*en, Bo.\ i I. tajnik: Frank Peterlin, p?ox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. ' Blagajnik: Josip Francelj, Urana Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapni. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joiip-i Francelj. Bragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno črt* štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. do Jou&k? 99 >9 sijiotnem dakle, kut tjvaršic. I L so stdk To 15 letu tal oM< «1, jo v: stil z ei pa izvr . Šele ii pustil. 01 ija. Obsoj' bike ječe. fauovič besni dan ke po kri »količi Sta 99 99 99 'titSoM i earmn$ infheBonif __I come in han^omeo^ M storile in so ■ ? lj dišalo, Pirnarju le bleščali, aPriFra 51 so vkrai ;■%. Tot ‘Deč. si; ' &astule ^ ne > pi ‘Mi še j '; J ' S0 sta :ia i svinj % ta ,!ii jim i Vzeli tud za ? bi sel f-Don ;" <0 ta H r al)1 eke i NASA BANKA NAJ BO VAbA BANKA Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nas ' e / 6 f , 0 p jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se o rn nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem pr°® e sameznih oseb, tvrdk ali družb. pgijoTK? PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 Miners State Bank J’ e » Sl A ? Par L el >ka - d a Je Duluth Brewing & Mailing d Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro j v steklenicah pod imenom k3k :: tudi pivo v sodčkih. :: Math. Kostainshel u4(1 jj r fllea > 63 let. —• Ferdi - . ee . sin delavca v tobačni 1 ® eseee ’ ~ Jožef Zajec, s, ee ’ 51 iet - h Wi d ' 1 tr g° v «‘, 67 let. — Ato^ei ’ zasebnice. 84 let. — "t ^ a°’ s ^ n v °zn'ga hlapca, 4 K 410®.°“ Maček, bajtar, 62 'Aj j , ’i z D Rozina, posestnikov Sč a ‘ j^idnp , nesre či. Ko je 5 sept. tov. deli ’ av ka Petschauerjeva je umrl. Obtoženec je bil radi ubo¬ ja obsojen na sedem let težke ječe. Drzen lopov pobegnil. Svoj čas smo poročali o zlobnem potepuhu Antonu Ljutiču z otoka Krka, ki ga je bila zaprla policija na Suša- ku radi sleparstva, tatvine, poiz- kušenega ropa in posilstva. Ljutič je bil 'zaprt na Sušaku v celici, v katere steno je bila vzidana peč in katera je bila ob hodniku. Pre¬ tkani lopov pa je hitro premotril položaj je peč izdrl iz stene in tako je bil že na hodniku. Zapori morajo biti zelo slabo zastraženi, kajti nikdo ni opazil Ljubiča, ki je zlezel na streho in od tam ušel neznano kam. Sedaj ga pa iščejo. Istrsko maščevanje si je dalo zopet duška v vinogradu Simona Peršuriča v okolici Poreča. Ne - znani lopovi so namreč eno pre - teklih noči porezali revežu 1104 trte in eno oljko ter mu s tem po¬ vzročili skoro 1000 kron škode. Samoumora. V sredo, 3. septem¬ bra proti polnoči je poklicalo o- sobje enega najelegantnejših ho¬ telov v Trstu zdravnika k mladi dami, ki se je zastrupila z nezna¬ nim strupom. Zdravnik je tujko, 24 let staro Emilijo Scolari iz Tu¬ rina, kmalu rešil in ji poslal v bol¬ nišnico. Vzrok poizkušenega sa¬ moumora je neznan. — Nekako isti čas pa se je v Rojanu zastru¬ pila 20 let stara Ivana Perničeva s fenilovo kislino in je kmalu nato umrla. Očim in pastorek. Pred dnevi je na cesti tik pred Piranom po¬ bil do smrti svojega očima Mateja Hrasta mladenič Josip Benčič. — Očim in pastorek se že od nekdaj nista rada gledala n v oni noči je prišlo do poboja. Mladi Benčič se je pri tem tako razvnel, da je po¬ padel kamen, s katerim je ubil o- eima. Strašna nemoralnost. V Trstu sta bila obsojena vsak na pol leta ječe nad 50 let stari krošnjar G. Giscbibz iz Kiseka na Ogrskem in 25 let stara Avgusta Bonsingl iz Gradca, ki sta živela v divjem za¬ konu in imela tako že pet otrok. Strahota razmerja je v tem, da je ona njegova nezakonska hči, kar sta priznala on in ona pred sodi¬ ščem. Izjavila sta, da bodeta po¬ tem na Ogrskem, kamor bodeta morala iti, zopet tako živela. Bogata je bila, pa ni vedela. V sredo, 3. sept. zjutraj se je poja¬ vila pri italijanski banki za Pri¬ morje na Reki kmetica Deskovič iz Moščenie, da bi realizirala ček za 100 dolarjev, ki ga jej je poslal njen mož iz Amerike. Spremljala jo je njena 141etna hčerka in žen¬ ski sta res dobili denar. Pri tem pa je Deskovičeva še malomarno pokazalal staro ogrsko srečko, ki je ležala prej dolgo časa pozablje¬ na v prahu. Rekla je, da so jo so¬ sedi pregovorili, da bi vprašala, kaj je z njo. Uradnik je začel li¬ stati po seznamih in je kmalu po - vedal, da je že pred petimi leti za¬ dela — 50.000 K. Žena izprva ni verjela, nato pa se je ‘lahno na - smehnila in je šla pisat možu v Ameriko in sinu v Gradec, da naj se prideta domu odpočit. Ogenj v sušilnici kmetijske šole na Grmu. Dekleta gospodinjske šole so 4. septembra v sušilnici pri¬ pravljale zelenjavo za ‘konzerve’. Nesreča pa je hotela vsled preobi- lega močnega ognja, da se jim je vsa priprava zažgala, kakor tudi peči. Nastal bi kmalu večji ogenj ako ne bi ibil vodja tečaja Andol- šek pustil podreti zid, ker le na ta način je prišel do vode in pogasil goreče stvari. Škode je do 400 K. Čudež Matere božje in vojak. — “Berliner .Zeitung .am Mittag” piše: V okolici Trsta je pot Mari¬ je. Kip čudežne Marije ima zlato krono, ki je pred nedavnim izgini la. In nihče ni vedel, kam. Po dol¬ gem iskanju .so jo našli v tornistri nekega vojaka pehotnega polka št. 32. Vojak je dokazoval svojo nedolžnost. Bil je zelo pobožen, večkrat je molil pred čudežnim ki¬ pom. In tedaj je nekega dne Ma¬ rija oživela, snela z glave zlato krono ter jo kot nagrado za nje¬ govo pobožnost dala vojaku. To je vojak pripovedoval, toda ni mu pomagalo mnogo, vtaknili so ga v zapor. Toda poveljnik polka si-mi upal sam razsoditi tako “čudež¬ nem” slučaju. “Morda se vseeno dogajajo čudeži,” si je mislil pre¬ vidni mož. Zadeva je potovala k brigadi in končno v vojno mini - strstvo. Vojni minister si je izpro¬ sil mnenje od vojaškega vikarja in to mnenje z vsemi akti so zopet poslali nazaj 32. pehotnemu pol¬ ku. Mnenje vikarjevo se je gla¬ silo: “Čeprav se morejo še danes goditi čudeži, vendar naj se mo¬ štvo pouči, da ne sme sprejemati takih dragocenih predmetov niti od Matere božje.” Nato so “ver¬ nega” vojaka izpustili iz zapora. Seveda so mu krono odvzeli. Mor¬ da pa se zgodi še drug čudež in potem mu bodo skoraj goto. o kro¬ no pustili. KOROŠKO. Hidroplan na Vrbskem jezeru. Dne 23., 24. in 25 avgusta je imel ob Vrbskem jezeru poizfcušnje z le talnim strojem inženir Hold. Le¬ talni stroj ima, namesto običajnih koles spodaj dva čolnička in se ta¬ ko spusti na vodo in z vode dvi - gne zopet v zrak. Zato ima ime hidroplan (letalni stroj za na vo¬ do.) Vsi poleti so se posrečili. V nedelo 31 avgusta je Hold namesto čolničkov pritrdil na letalni stroj kolesa in je poletel ž njim visoko preko Celovca. V sredo 3. t. m. je ob ugodnem vremenu poletel pro¬ ti Dunajskem Novemu mestu. Samomor v Celovcu. Ustrelil se je v svojem stanovanju na Moreje- vi cesti 58 let stari zasebni urad - nik Franc Druzovič. ‘Svoj čas so mu bil odrezali spodnji del noge. Ker je imel sladkorno bolezen, so se mu napravljale rane in je bilo pričakovati nove operacije. Zapu¬ ščale so ga tudi oči, zato je tudi obupal. Št. Štefan na Žili. (V lesu ubit?) Dne 18. avgusta so našli v lesu (gozdu) mrtvega Jurija Flašber gerja, kakih dvesto metrov stran od njegove hiše. Na glavi je imel hude rane, ki mu jih je prizadjal nekdo s kladivom ali sekiro. Da bi prišli na sled ubijalcu, so izpu¬ stili policijskega psa ki je tekel proti kajži ki spada k posestvu ubitega Flašbergerja. To je pes ponovil tudi naslednji dan. Lovanke pri Doberlivasi. (Ne¬ varen bik.) Bik je bik; ni mu za¬ upati, če se tudi začasno potuhne in se dela krotkega in pohlevne¬ ga ikalkor jagnje. Trriba je ž njim jako previdno ravnati, ker izku - šnja uči, da ima mačji značaj. — Tukaj en zdrastičen zgled. Posest nik Tomaž Igovc, po domače Ko- kič iz Lovank, je imel letos mla¬ dega bika na planni. Tu se je spra¬ vil pri. neki priložnosti na pastirja ki se ima morda le ti okolnosti za¬ hvaliti za svoje življenje, da ga je bik vrgel čez neko ograjo, kjer ga ni mogel vež doseči. V-sled te¬ ga je morala rabiatna žival seveda s planine. Značilno pa je, da ta bik ni pokazal preje nikoli in tudi po tem dgodku nidar več 'kake zdivjanosti; zato je bil gori ome¬ njeni kmet prepričan, da ima naj- krotkejšo žival, pred kratkim ga je pa prodal in ga tudi sa;m pama- gal gnati. Bil je tako prepričan v njegovi krotkosti, da mu ni pustil krinke navezati črez oči. Med po - tjo se pa bik kar naenkrat vrže na svojega gospodarja, ga začne pre¬ metavati sem ter tje in končno mu celo poklekne na prsi in mu stre dve rebri. K sreči je to -bilo sredi polja; na trdi cesti bi ga bil bik pri tej priči skoro gotovo umoril. Glinje 3. sept. pri Borovljah. Hud boj smo bili z našim krutim sovražnikom, neznačajnim nem - škutarjem, pri občinskih volitvah v Glinjah. Minulo je 12 let, odkar smo iztrgali to občino iz nemšku - tarskih rok, a vedno se jim bolj cedijo sline po njej. Pred tremi leti se občinskih volitev naši re- negati sploh niso udeležili, a s tem večjo silo so pritisnjili letos na volilce, in kdor je količkaj odvi¬ sen od naših velenemškutarje, ti¬ sti sfe jim je moral neusmiljeno ■proti svojem prepričanju udati in iti proti svoji lastni materi v boj. A vse -skupaj ni zaleglo, zmaga je ostala na pravični strani in z dol¬ gimi nosovi so odšli naši Ogrizi in Sodije nazaj v Borovlje. Čudno se nam zdi, da sta se to pot tudi re- megata Fr. in Anton Sodija, ko j ih oče je doma v lepi Bohinjski doli¬ ni na Kranjskem, s tako silo trudi la za nemškutarsko stvar in zlezla korovskemu županu Ogrizu popol¬ noma pod pantofelne. Nobene zna- čajnosti! V žilah teče jima še slo¬ venske kri, a duh je že popolnoma nemškutarski. Kakor vedno, stali so tudi to pot naši po večini napre¬ dni sloveski volilci na straži in poštenim obrazom šli v boj za slo¬ vensko stvar. V prvem in drugem razredu so Slovenci zmagali popol¬ noma in v tretjem razredu dobili so po žrebanju enega svojih mož v odbor. Tako imajo torej tudi za- naprej našinci večto« y odboru in Glinška občina ostane tudi za na¬ prej v sloveskih rokah. Slovenci po širnem svetu! Vam pa polaga¬ mo na -srce, da se pri potrebšči¬ nah, koje spadajo v puškarsko obrt spominjate slovenskih obrt¬ nikov. Srebrne tolarje je našel neki zi¬ dar y cerkvi na Svetem mestu pri Žvabeku za stranskim oltarjem, zavite v barhent in z vrvico pove¬ zane. 34 jih je bilo, povečini iz leta 1764. Samomor. Dninarja Jožefa Špendirja so 28. avgusta našli pri Lavriču v občini Škofiče ob Vrbs¬ kem jezeru na podstrešju obeše¬ nega. Že prej si je hotel enkrat prerezati vrat. Truplo so pripe - ljali v šentiljsko mrtvašnico. V gorah ponesrečil, železniški uradnik v Malniči na Zgornjem Koroškem Ritzler se je pri turi na Grossfeldspitze ponesrečil. Skala, na katero je stopil, se je zakotalila z Ritzler jem vred v pre pad, kjer je Ritzler obležal mr¬ tev. Star je bil šele 24 let. ..Silna nevihta je razsajala po pohudi vročini minulih dni po Štajedsfeem ponoči od2. do 3. sep¬ tembra. Bliskalo dn treskalo je ne¬ navadno hudo. O kaki večji škodi do zdaj ni bilo čuti. Miners National Bank, EVELETH, MINN. »» Kapital, preostanek ln delniška odgovornost $74.000.00 » « # Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. RAZNOTEROSTI. Dva ruska miljonarja umrla gladu. Dva ruska milijonarja, in dustrijca Semjenov in Garkin, sta na svojih zlatih poljih v Besim- janni v Sibiriji umrla. V Garki novem stanovanju so našli dnev nik, iz katerega je bilo razvidno da so nekatera živila pošla že me¬ seca januarja. Snežni viharji ,so preprečili, da niso mogli poslati potrebnih živil stradajočima mili- jnarjema. Bila sta popolnoma od¬ ločena od sveta. Petdeset dni sta se živela samo z ribjo mastjo in odpadki. Končno je podlegel Gar¬ kin. Semjenov pa je umrl vsled oslabljen j a' -dva meseca potem. Pomoč je prišla, prepozno. Grozen čin matere. Delavčeva žena N. Feiler v Mannheimu je prerezala vrat svojemu dveletne¬ mu sinku, triletni hčerki je odre¬ zala obe roki, nato je pa končala še sebe s tem, da si je prerezala vrat Otroka in mati so mrtvi. Po¬ vod groznemu dejanju je bil ba¬ je prepir s taščo. Roparski umor v Galiciji. V ne- kivasi pri Wa!dowicah so roparji ponoči udrli -v Plesserjevo gostil¬ no, gostilničarja ubili, njegovo že¬ no težko ranili, nato pa hišo ople¬ nili. Odnesli so 6000 kron in mno¬ go dragocenosti. Dejanja so osum¬ ljeni trije kmetje iz iste vasi, ki so jih že zaprli. Rezervistova tragedija. Rezer - vi-st Vasul Tomity se je minoli ponedeljek 1 septembra po šest - mesečni odsotnosti vrnil domov k svoji družini v Mokrinu pri Te - mešvaru. Po veselem skupnem obedu je Tomity vzel puško in za¬ čel kazati, kako se znjo pri voja¬ kih ravna. Krog njega so stali trije otroci in žena z enoletnim dečkom v naročju. Vsi so veselo gledali očeta; naenkrat se temu puška po nesreči izproži in svin¬ čena zrna zadenejo dečka v mate¬ rinem naročju v sence in oko. Otrok je bil takoj mrtev, mati pa je le neznatno ranjena. Ko je To- mity videl, kaj je naredil, je za¬ čel obupno besneti in se hotel ustreliti. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki so ga 'konečno ukroti¬ li. Mož se je pomiril, a zavedel se ni več, omračil se mu je um. ..Kak se na Ogrskem prodajejo kmečka posestva. V Nagy-Szauto v bharskem komitatu so se te dni prodajale nepremičnine kmeta Ivana Ghesi. Najprvo je 'bilo pro¬ danih 20 oralov njiv, potem je pri šlo na vrsto 5 oralov pašnika. Vzkliena cena je bila 100 kron. Oglasil se ni nihče. Konečno je zaklical licitator :'“Pe’t oralov po¬ lja za 6 kron!” Sedaj se je oglasil notar Jožef Dienes. Odvetnikov zastopnik — mlad jurist dijak — je ponudil 10 kron; toda notar je protestiral, češ, da njegov konku¬ rent še ni polnoleten — in polje je ostalo njemu: 5 oralov za 6 kron. Idealna vas. V francoski pokra¬ jini Doubs leži majhna občina Blancbe Fontaine, ki ima posebno zanimivost. V tej . občini je sam-o en volilec. Občina jesiromašna in vsi moški gredo za zaslužkom po svetu, vsled česar je v celi obči¬ ni samo en volilec, ki pa je zelo na tainčen in vesten. Kadarkoli so ltve, se obleče prazniško in gre da odda svojo glasovnico. V tej občini ni vsled tega nikakih poli¬ tičnih sporov ali nemirov. Samo to je neljubo, ker volitev v tej olfčini ne more hiti tajna, ker se rezultat volitev za vsako občino posebej objavlja. V tej občini je vsaka volitev tud soglasna. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačufefo od dneva vloge. RIGHT-GUT žlico Dijane 1® deni \ T Q Q B B D anega »»ompirj Potem Mrdo k- SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA D 405 W . Michigan St., DULUTH, MINN. KKK Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto . . . . za pol leta. - $2.00 - 1.00 ^kro: •Va 111 ] T diu m v pe deni Sa z z °Pet J, levi ŽI . ‘H- Pr Ul 2 diej -dko 'Ma« 2i S je . ;r om C beli ^vj > 2 ga n Za Evropo in Canado: Za celo leto za pol leta - - $3.00 - 1.50 V J » ižp w_ a . Pol 20 Cj>, lS •i 2 cl !'f, "Pif in a : -V; N; in v %i f i,% V ^ 10 m 1 V ^ 2a nase gospodinje. §r D fU ' J!I Tniria, open ga, odre- kr ° lic. da b« mogel 11111 „ a izdolbi ter prevri odcedi in ga Med ostanke pečenke razgrej suro 1 -Ji K rnlpir - - 'Jk, da se osusi sekljaj . povedne; ^ a ii masti, nareži vanjo i» slil .V in čebule, pridem ^e enko. nekoliko drob- »“f puši ta nadev malo i0 ffa odstavi, ko se '‘"“mu primešaj 1 jajce ?■ Ušle smetane. Z njim •tdolbene krompirje, po- “ odrezanimi m razlo- k mastali surovo maslo; s surovim ma- r. s0 že nekoliko opečem, 'v Vislo smetano ter jili pe- T»i časa. Potem jh vzemi z “te koze ter jih polij s so- \ l je natekel v kozi. . tem nadevom, napolniš . krompir s sesekljano 1 svinjino, kateri prime- ■ ]jisle smetane. Ali pa Sljane £<>be na surovem primešaj jim sesekljanega o popra, kruhovih umenjalk ali pa ki- jaetane, ter napolni s tem na- oir. cmoki. Pretlači Sija, malo popra . .«inrnQll ijin m J -1 a. n t kromp ir airjevi . , ■ e idnik 4 olupljene, kuhane Lje- primešaj jim kos su- masla, 1 jajce, par žlic ki- ^ane, soli in malo moke. Iz ^ta napravi cmoke, katere ■j v slani vodi, potresi jih s L pVim sirom in s kruhovi- Minami ter zabeli s suro- jpslom. Najbolje se podajo h kaki omaki. to da bi cmoke kuhala, jih iltlko ocvreš na surovem ma¬ jev puding s svinjino, za jajce surovega masla, 2 rumenjaka, 4 skozi eed- itlačene krompirje, precej ne prekajene svinjine, ma- lin prideni naposled sneg 2 . Vse to premešaj, naloži po k«zo ali v model, ka- postavi v pečico, da se pu- |ek Umešaj 1 jajce, kozarec ki- (ttane, žlico surovega masla *j sesekljane prekajene svin- item deni v namazano ko- jto kuhanega, na rezine na- |a krompirja, nato vrsto te- •w, potem vrsto na rezine “k trdo kuhanih jajc, in ®pet krompirja, nadeva in P-Na vrhu deni nadev ter padmg \ pečici. Pa deni samo krompirja, isvinjine, zmešane s kislo ^ ® zopet krompirja, ■^jevi žličniki. Zmešaj cinik pretlačenih krom "jCKom in kislo smetano 1' " žlici zdroba; to naj ure > d a se zdrob napoji. P* zakuhaj testo z žlico v ■■ Ako je premehko, pri- ||to ? a 0 krompirja ali pa mo , ® zabeli s surovim ma- zarumeni krulio- ^ žganj ci. Skuhaj *. ’. 10m pirja, ko je me - 3 krat več ajdove krompirja in kuhaj o 20 minut. Potem T °de, zabeli ta cmok z Sl ‘ roveia maslom ter »jpA ln , a idovo moko ka Zcr °bi jih i n jih zabe¬ la / v?. 1 kuhanemu krom- -rito 2106 Z ^ ro ^ ) U'> Postavi ^ Zr Za ure v sopari- in , krompir in zdrob 2a beh žganje^ fc- 298 c ebula. tjo,,,, 11 ,Zreži vsako na %r t Papan - Posti j 0 stati k. d. e ’ Potem jo stresi e od teče. Nato 'oasla, deni Qa re ?a K " Praži 'deli «10 raz- vanje četrt ure,'osoli :! C0 kisle smetane h 10 krasek, minut, potem je adih '~'. Bela ’ Olupi akor’ čebul, s ~ , k r ?i odcedi ter 1° in sladkorjem tako dolgo, da bo mehka; nato jo odcedi in jo uporabljaj. Rjava. Olupi, popari in odcedi čebulo kakor prej; pestem jo duši na surovem maslu, da se lepo za¬ rumeni, prideni pol litra juhe, so¬ li in sladkorja in jo kuhaj, da bo mehka. Nadevana čebula. Olupi več ve- likiheebul, kuhaj jih četrt ure v slani vodi, odcedi jih ter deni za j 5 minut v mrzlo vodo. Nato jih iz¬ dolbi in nadevaj s telečjo seka¬ nico, kateri primešaj 2 rumenjaka, malo kisle smetane, potrebne soli in sesekljanega, zelenega peterši - lja; povrhu pa naikapaj surovega masla.- Zloži čebule v kozo na suro vo maslo, prideni juhe, soli in slad korja ter duši čebule tako dolgo, da bodo mehke, a pazi, da ti ne razpadejo. Potem jili polij s so¬ kom, v katerem so se dušile, a po¬ beri prej mast z njega. 299. Nadevane paradižnice. Izdolbi iz 12 lepih, velikih para- dižnic z majhno žličieo vso meli- čino, a pazi, da ostane oblika pa¬ radižnice cela. Duši 14 dek riža s čebulo in peteršiljem, prideni mu 28 dek sesekljane, pečene teleti- da se krfijola lepo opeče. Mesto svinjine vzameš tudi lah¬ ko sesekljane pečene teletine, zine šane s kislo smetano. Ocvrta karfijola. Skuhaj karfi- joilo, a ne prav do mehkega, poval j a j jo v jajcu in drobtinah ter jo ocvri na surovem maslu. Okrasi jo z zelenim ocvrtim peteršiljem, ne in napolni s tem nadevom para¬ dižnice. Mehčino paradižnic pa skuhaj z malo narezane čebule in jo pretlači skozi sitce. Primešaj potem 4 decilitre kisle smetane, v kateri razmotaj žlico moke. Zloži nadevane paradižnice v skledo, ob lij jih s pripravljeno omako, po¬ kapaj “jih še s surovem maslom in duši paradižnice 20 minut v pečici. Ako hočeš, premešaš lahko omaki tudi sladkorja, kolikor ugaja tvojemu okusu. Paradičžnice daj v isti skledi na mizo, v kateri so se dušile. 300. Kumare. S slanino. Nareži olupljene ku¬ mare na prav drobne listke (s str- galnikom, zato izdelanim ,) osoli jih ter jih pusti tako pol ure. Po¬ tem jih ožmi; razbeli na rezance zrezane slanine, ki pa ne sme za¬ rumeneti, prideni žlico moke, za rumeni prežganje in deni vanje kumare, polij jih malo s kisom ter jih duši pokrite. Prilij tudi nekoliko juhe, in malo prej, pre¬ den neseš kumare na mizo, prideni še narezine narezanega, kuhanega krompirja in popra. V smetani. Gl. kumarcno orna - ko št. 108. Ako daš kumare v sme¬ tani kakor prikuho, napravi bolj goste kot je omaka. . .Nadevane kumare. Olupi pre¬ cej velike zelene kumare, odreži povsod en konec, izdolbi jih, t. j. poberi iz njih peške ter napolni potem kumare z nadevom, kakor- šnega potrebuješ tudi za nadevan krompir (gl. št. 297.) Potem na¬ maži oni konec vsake kumare, ka¬ terega si prej odrezala, z jajcem ter ga pritisni zopet nazaj, da bo kumara cela. Kumare osoli in jih duši na slaninskih rezinah z ju¬ ho. Naposled prideni tudi par žlic kisle smetane. Preden hočeš nesti kumare na mizo, jih zreži na rezi¬ ne ter obloži žnjiirn meso ali kako pečenko. 301. Buče. Dušene. Belozelene, takozvane špargljeve buče (Spargel kiirbis- se) ali italijanske čuke (Zuchetti) zreži na prst debele in prst dolge kosce, prevri jih v slani vodi ter duši potem ne surovem maslu in juhi. Naposled pa prideni par žlic kisle smetane. Daj jih h pečenki na mizo. Ali pa zreži buče na tanke list¬ ke, kakor kumare in jih osoli. Črez pol u-rejih ožmi ter deni v bledo- rjavo prežganje, kjer jih duši z juho; okisaj jih malo in ako hočeš prideni jim par žlic kisle smetane. Nadevane buče. Odreži laškim bučam (cukam) bunčice, kjer so se držale stebelca, ostrgaj rahlo z nožem slabo kožo ter. jim odreži na spodnjem koncu eno rezino. Iz¬ dolbi jih ter jih napolni z istim nadevom kakor nadevan krompir, ali pa vzemi manj sesekljane tele¬ tine al govedine ter prideni mesto te sesekljane prekajene svinjine in dve žlici riža. Ko so buče na¬ polnjene, prilepi vsaki zopet z jaj¬ cem pokrovček, ali pa vtakni sko¬ zi rezine in skozi eno stran buče spil jo. Čuke osoli in jih položi na rezine slanine v kozo drugo poleg druge ter jih duši z juho. Napo¬ sled prideni tudi par žlic kisle smetane, v kateri razmotaj žliči- co moke. Ko so gotove, poberi špi- Ije iz buč ter prereži vsako erez pol. Melonzane prereži podolgem, ne da, bi jih olupila, zložijih v ko¬ zo, pokapaj jih z olivnim ali ka- |kim drugim finim oljem, potresi s soljo, popromdn drobtinami ter jih duši v pečici. GROZDJEV SOK. (Grape juice.) Zberi zrelo, ne prezrelo, grozd¬ je, oberi jagode in pristavi v po¬ sodi na ogenj, ter prideni le toli - ko vode, da se jagode ne prismo - dijo. Kuhaj, dokler jagode ne raz¬ pokajo, in potem jih stresi v red¬ ko bombažno vrečo, kateri si obe¬ sil nad posodo, in pusti viseti vso noč, da sok odteče. Zjutraj stisni ves sok iz jiagod, in precedi sok še enkrat. Prideni sladkorja koli kor 'sladko hočeš imeti, deni sok zopet na ogenj, da počasi dobro zavre, in med vrenjem odstrani vse pene, ki se naberejo na vrhu. Ko je sok dobro preverel, zlij vre¬ lega v steklenice, katere so naprav ljene vroče s tem, da stojijo v vroči vodi, in zapri steklenice, da ne bo duška. GROZDNI JESIH. (Grape vinegar.) Zmečkaj zdravo zrelo grozdje zmeri ga, in deni ga v lončeni džar ter prilij tretjino toliko kot je mezge dobrega sadnega očeta. Po- krij džar in pusti stati na hladnem prostoru tri dni, ter zmešaj vsaki dan trikrat. Četrti dan izstisni sok i;z mezge, in deni na vsake tri kvarte tekočine 5 funtov zmljene ga šladkorja. Pristanu na ogenj vri 10 minut,, pobiraj pene, in po tem zlij vročo tekočino v vroče steklenice in dobro zapri. Dobro je za pijačo če se zmeša žlico te tekočine na kupico vode. RŽ DOBRI PRIDELEK. Ozima rež je povsem dobička- nosni pridelek na farmah po sever nih državah. Večkrat se na mlati z akra rži po 30 do 40 'bušlov zr nja. Za Minnesoto, Wisconsin, Da¬ kote, Montano, Michigan, sploh za severne kraje, je seme znano pod Imenom Minnesota št. 2 jako dob¬ ro, vspešno in dobičkanosno. Rž ne -da vedno 30 do 40 bušlov na aker, vendar se pa doseže povpre¬ čno, 20 bušlov na akru, in po se¬ danji ceni vrgla bi $12. — za aker kar ni skoro nič slabeje kot vrže pšenica. Vrhu tega da zimska rž, ki se seje pred sredo septembra, dobro pašo okoli sredi aprila. Po njej se sme pasti dva do tri tedne spomla¬ di, brez da bi to kaj škodilo pri¬ delku zrnja. SAJOVIC, DEFRAUDANT RO¬ MARSKEGA DENARJA PRED POROTNIKI. Narodni Vestnik je svoječasno poročal, da je bil na Ellis Island-u deportiran Ivan Sajovic, ki je ho¬ tel priti v svobodno obljubljeno deželo pod imenom dr. M. Božič in z njegovimi dokumenti. J. Sa¬ jovic je pristojen iv Šenčur 22 let s-tar, zasebni uradnik, ter je se¬ del 29. avgusta v zatožni klopi za¬ radi hudodeljstva poneverbe. Koncem leta 1912 se je ustano- vilv Ljubljani odbor, katerega na¬ loga je bila izvršiti vsa pripravlja¬ lna dela za romanje v Rim, ki se je vršilo od 7. do 18 aprila. Tega romanja se je udeležilo 644 oseb. Glavni del poslov tega prijravlja.l- nega odbora je prevzel župnik in konzistorialni svetnik gosp. Janez Kalan. Ker pa zaradi drugih pre¬ obilnih poslov ni mogel tega dela sam zmagovati, si je vzel v to svr- ho kot pisarniško moč obdolženca Ivana Sajovica, ki je bil že itak pri njem v službi. Poleg drugega dela je obdolže - nec sprejemal in vpisoval oglase udeležnikov romanja, vpisaval po¬ štne pošiljatve/imel je pa tudi pra vico sprejemati vplačila od tistih rimarjev, ki so osebno nosili denar v pisarno. Za vožnjo I. razreda je bilo do¬ ločeno 250 K. za II. razred 200 K. in za III. razred 130 K. Ta od ro¬ marjev sprejeti denar je moral Sa¬ jovic sproti izročiti župniku Ka¬ lanu, katerega je potem ta oddal v romarski fond. Obdolženec pa prizna, da je ves denar, katerega je v času odstno- sti priče župnika Kalana, to je od Velike sobote zjutraj do Velikega ponedeljka zvečer osebno sprejel, poneveril. Kakor se jeiskazalo po zaslišanju vseh romarjev, v koli¬ kor jih je bilo možno izslediti in zaslišati, so vplačali ti zase, delo¬ ma pa tudi za drage romarje vse¬ ga skupaj znesek 2500 K. v roke Ivana Sajovica. Kakor zatrjujejo priče, ni v tem ozira ne glede vi¬ sokosti vplačanih zneskov ne gle¬ de dneva mogoče kaka pomota. V noči od 24. na 25. maja t. 1. je pa Sajovic izginil in z njim najmanj 2500 kron. Podal se je preko Italijo v Švico kjer je nekaj časa pod imenom dr. Miroslav Bo¬ žič živel v Curihu. Ko so mu pa postala tla prevroča, se je vkrcal v Ameriko. Tam je pa bil na zah¬ tevo ljubljanskega deželnega so - dišča pri prihodu v New- York prijet in končno izročen v tusodne zapore. Sajovic je prvotno trdil, da je res navedena dva dneva spre jeti denar poneveril, da ga pa ni bilo več kakor 1800 K. Konečno se je vendar toliko udal, da ne ve koliko je bilo poneverjenega de¬ narja, gotovo pa 2500 K. Priča g. Kalan sicer trdi, da je približno zmanjkalo 6000 K. a za to ne more navesti nikakih kon - kretnih dokazov. Ni pa izključeno da je več drugih udeležencev ro manj a ta dva dneva obdolžencu svoje prispevke plačalo, a se jih ni moglo zaradi neznanih bivališč, vsled smrti in izselitve v Ameriko zaslišati. Priča g'. Kalan meni, da je mogoče že preje, to je pred Ve likomočno soboto, kaj od romars¬ kega denarja prisvojil. To pa ob¬ dolženec odločno taji, potom dru¬ gih dokazov se pa to ni dalo do gnati. K razpravi je blo povabljenih deset prič. Obdolženec, katerega zagovar¬ ja dr. Vodušek, prizna, da je od denarja, ki so mu ga romarji na Veliko soboto in Velikonočni po nedelj ek osebno izročili, poneveril samo 1820 K. ne pa kakor trdi ob- tožniča2500 K. Priča župnik. Kalan pravi, da je obtožencu zaupal. Zaslišijo se nato priče, katere so na Velikonoč¬ no soboto plačale Sajovcu osebno : Marija Crnkovič 130 K. Marija Kalan zase in za Marijo Alič 320 K. Jožefa Stanovnik za štiri ose* be 730 K. Ana Pese 130 K, Ivana Kos 130 K. Na Velikonočni pone¬ deljek od 10. do 11. ure pa so mu plačali Uršula Žontar 130 K, p. Matej Vidmar 480 K, in Marija Židan 130 K. Edino Marija Kalan ni prav gotova, ali je tudi zase pla¬ čala ravno na Veliko soboto. No¬ bena izmed prič ne more odločno povedati, ali je bil ravno Sajovic tisti, kateremu so denar izročile, toda imajo potrdila, podpisana od Sajovica. Dež. praktikant Prane Pravliar je bil na Velikonočni torek popol¬ dne s Sajovicem na sprehodu in zvečer v kavarni; velikih svot de¬ narja ni zapazil pri njem; pri lo¬ čitvi- se mu je zdel nekako čuden. Sajovec sam jezahteval, da se za - sliši ta priča, da potrdi, da se je vedel Sajovic tisti večer nekako nenormalno. — Priča Pravliar po¬ trjuje. da je bil Sajovic ta večer malo čuden. Preberejo se še razna policijska poročila. Državl.i pzavdmik dr. Kaiser skrči obtožbo na znesek 2110 K. ker je priča Smrtnik plačal že na cvetno soboto. , Porotnikom se stavi samo eno vprašanje, ali je Sajovic poneve ril in si prisvojil gori naštete zne¬ ske v skupni svotS 2110 kron. Državni pravdnik poudarja, da je slučaj čisto jasen. Denar je bil tuj. Obtoženec tudi priznava. Zagovornik dr. Vodušek zanika, da bi bil slučaj -ta kojasen. Navad- noponeverjalci poberejo večje svo- te iz namena, da bi dobro in razko¬ šno živeli, Sajovic pa je stal tik pred poroko, živel dokazano tre¬ zno; kaj ga je velikonočni torek tako nenadoma prijelo, da je zgi¬ nil? Pataietnega razloga za ta ne¬ nadni beg ni mogoče najti. Na dnu cele stvari leži: otročarija. Sajovic je hotel malo po svetu po¬ gledati, zločinskega naklepa pa ni bilo. Po polurnem posvetovanju se razglasi prav-orek porotnikov. Na stavljeno vprašanje so odgovorili 8 “da” in 4 “ne“ glasovi; pri da” glasovih z izjemo,'da od Ma¬ rije Kalan ni prejel 300 kron am¬ pak samo 130 K, tedaj samo 1910 K. Sodni dvor je osodil Sajovica na 10 mesecev ječe, v katero se všteje 45 dni preiskovalnega za - pora, ker je moral čakati na poro¬ to, po višini sedanje svote pa bi moral priti pred navaden senat. Sajovic mora romarskemu odbora povrniti svoto 1910 K. Obsojeni Sajovic je nastopil takoj kazen. STROJARJEM! m Ako se kedo rojakov nahaja brez dela, ali če hoče premeniti prostor, nudi se mu lepa prilika stalnega dela tu v Gormania, W. Va. Plača je dobra. Kompanija potrebuje 2 delavca v “bimhaus,” 4 ali 5 na “zecejn hanesleder.” Le izučeni strojarji naj se oglasijo. Piše naj se v slovenskem, nem škem ali angležkem jeziku na I. G. Hoffman Sons Co. GORMANIA, W. VA. 3E DE 3E □ □ Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško icnjigo: “VELIKI SL0VENSK0-ANCLESKI TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knj ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov. -angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo 2 a ang;l. pisavo, spisovaoje angle¬ ški« pisem in kako se postane amerikartski državljan. vrhu tega ima knjiga dodelaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani), stane $ 2 . 00 , in se dobi pri: V. J. KUBELKA, S38 W. 145th STREET, NEW YORK, N. Y. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik. ^ & m m rv ^ ^ k ff . a s s s s ^ NAŠI ZASTOPNIKI. | Za Biwabik, Milin.: Jaeob Delak. Za Ely, Minn.: Math. li. Kapsh. LUDVIK PERUŠEK, za Ely. Za Eveieth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. JOHN JERINA, New Duluth. Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva- tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Raueh, Minn.: Geo. B-rozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Prank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za Mew Duluth in Oliver: Frak . Zajc. JOHN DRAGOVAN, za Suodan. Minn. LOUIS VESEL, za Gilgert, Minn. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvieh. Za La Salle, 111.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. PRANK BRENCE, za Wau.kegfan, South Chicago in Kenosho, Wis. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Barragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrick. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. JOHN MLAKAR, za Claridg-e, Pa. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. 3a Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O-: Frank Guna. Za Leadville, Jacktotvn, Stringtown, Boektorvn in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Vale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Taueh«r. Za Milwaukee, Wis-: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globock- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta JAK. CUKLJATI, za Pittshurg’, Kans. JOHN PUCELJ, za Racine, Wis. MIH. BREZNIK, za Prontenac, Kans. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans. J. PERME, Stoverville, Arh. Uprsvništvo “NARODNEGA VESTNIKA” m ffi m m m a Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno Hi Hi H« Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi B1WABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi HiffiHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi grocerlfsko trgovino* V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, kor-uzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna.' Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnofgotoroien posel in naklonfenost sc uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina Cenjenim naročnikom! Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih vojsk, avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske cesarske rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, naznanjamo, da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno naroč¬ nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, in to velja od 1 5. maja 1913 naprej. 1 Kdor se torej naroči sedaj in plača celoletno naroč¬ nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj. Naročilu pridejati je 5 centov za ovoj in poštnino. Velikost slik je.16x20, m so pravi kras za vsako sobo. “NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN ST. Duluth, Minnesota. I RES DOBRA ZEMLJA. Ker so bili naši rojaki ponovno ociga- njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Ohicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, brez peska in moč¬ virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah: slov. državna šo¬ la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konzerviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se laliko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena: $18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu "VVniarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA COLONIZATION CO., 322 Reed St., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle - dan j e, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji. — Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla četi kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati, ali! Tli at’s 1 □ THE 1 FIRST STATE BANK PRVA DRŽAVNA BANKA £LY, SVIINN. tern potom naznanja slavnemu občinstvu, da je pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranrlne vloge obrestujemo po 3°|o od slo od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pfad strogim državnim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Investment Co. iz Minneapoiis, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬ boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬ vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačil¬ nih dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE BANK OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH 3E O DE -.*A V DE DE | pravice. Naše vrste se vsaki dan a ‘‘» množijo; izdajalcev ni veliko. Le £ S C; S X j eden našega naroda, tisti prav su- £ MJ -M ^ £ | hi čdovek, a bolj slapa ikot človek, # | se nam je izneveril, in je šel v skeb Baltic, Mich. Cenjeno uredništvo: Odmerite potrebni prostor za ta dopis. Dopisi v Narodnem Vestniku so spreobrnili mnogo naših nasprotni kov, da so šli iz jam nazaj v de¬ lavske vrste. Skesali so se greha katere ga so storili napram delav¬ stvu, in mnogi slekli so skebsko oblačilo in postali so zopet možje. Nekaj je pa še vedno tacih, ki no¬ si j okrinlko Judeža Iškarjota, ne razločijo krivice od pravice, in se sramujejo stopiti pred obličje or¬ ganiziranih delavcev. Ako so nedol žni ni potreba, da se sramujejo nedolžnih ljudi, ni potreba, da jim grozijo s tožbo, če jih kedo obe¬ lodani v .kakem delavskem časni¬ ku. Ako bi bili ti ljudje, ki tako vpijejo, če se jih malo potiplje, res odkritosrčni tovariši organiziranih delavcev, ne bi se sramovali delav¬ skih vrst, in se greli za pečjo, ka¬ dar je potrebno, da vsaki mož jav¬ no nastopi na bojnem polju, kjer se bori zavedno delavstvo skupno zoper tirana, iz kojega hoče izsili¬ ti človeške pravice za delavca in za njegovo družino. Kdor se boji javno pokazati je tihotapec, je raz¬ bojnik in je tat; pošten delavec dvigne glavo po konci, ne klanja se nobenemu keptnu, nobeni pijav¬ ki, ampak zaluča onim, ki ga gol¬ jufajo, ki mu kradejo, ki ga pri¬ tiskajo, ki ga izkoriščajo, onim, kateri se mu v sedanjih resnih Ča¬ sih hinavsko prilizujejo, resnico v obraz in nastopi povsod jaVno, združeno s svojimi tovariši. Mno¬ go je med nami mlačnežev, ki so na stavki le zato, ker se sramujejo grdega imena Judež, izdajalec in skeb. Če bi bili ti možje resni, nev- strašni, če bi nastopali v družbi svojih tovarišev javno, če 'bi se po¬ kazala cela moč z vso odločnost¬ jo dan za dnem, padlo bi kameni- to srce McNaughton-a že davno v hlače, in, če bi mu ne, bilo bi pov¬ sem opravičeno, če bi tega tirana, ki tlači toliko- tisoč delavcev in njih družin, že davno — — (zaplenimo.) — — Jaz imam to navado, da lazim okoli kot stekel pes, in pri tem vtaknem svoj nos v vsako stvar. Pri tem “šnofanju” sem opazil, da je neki deputy, ki je zaposlen na rudniku št. V., oziroma v stroj¬ nici, nekak uzmovič. Dne 17. sep 7 tembra, 1913, in dne 19. septem¬ bra 1913, zjutraj, sta bila zapo¬ slena pri tem rudniku dva leputi- ja, ki sta zaželela kurje pečenke, in zato sta si veliko prizadela, da bi ulovila par kokoši, katere eiso spadale njima, pač pa delavskim sosedom tega rudnika. Kur je že nekaj časa zmanjkovalo, in goto¬ vo sta jim ta dva deputijska ta¬ tova že preje po življenju stregla. Na gori omenjena dneva jima ja tatvina spodletela, ker je neka ženska njiju tatinski namen pravo časno opazila. Kokoš bila je že na pragu strojnega poslopja; vrata bi la so odprta, za vrati je pa stal tatinski deputy, da bi zaloputnil vrata, kakor hitro bi zvabil kuro na pravi cilj. Ženska je vso stvar opazovala, in je zakričala pravo¬ časno, da je šla kokoš, mesto v želodec tatinskega deputija, na svoj dom. Kokoš je last hiše št. 15, ki je prva hiša pri rudniku št. V. Kompani j e so si predstavljale da bomo mi pošteni delavci od glada poginili; pa je ravno nasprotno, njih podrepni deputiji varujejo, kompanijsko last kot varuje pes farmersko hišo, vendar jih kapi¬ talisti tako slabo preskrbljujejo, Ha skušajo krasti blago ubozega delavca, in prežijo na kure s tako slastjo, da bi najraje žive požrli kot volk ali lisica. Mi delavci imamo dovolj tova¬ rišev in prijateljev križem Ameri¬ ke, ki nam po bratsko pomagajo, da nam in našim družinam ni tre¬ ba krasti in stradati, četudi nam vsa posvetna in duhovska polici¬ ja, ki je na strani kapitalj, naspro¬ tuje. Njih podpora nam daje po¬ gum v boju s kapitalom. Bog daj vsem našim prijateljem zdravje: Živelo zavedno delavstvo! Stavkar. ske vrstice. Pazite, kadar naletite nanj, ker izdajalec svojih tovari¬ šev ni druzega vreden kot da se mu pljune v obraz, in da se ga pozdravi z metlo, ki je namočena v č-b-. Fej Judež in Efi- jalt! Na Trimountain je prišel neki dolgi boss iz Minnesote in pričel je delati, da bi si pridobil zasluge pri kompaniji. Mislim, da je nje¬ gov grdi trik zastonj. Človek, ki je skeb, ni vreden pogleda človeš¬ kega, in je slabši kot pes, ker pes kot človeški tovariš, brani tega tovariša in mu je zvest, skeb pa proda svoje tovariše, proda žene in otroke, da morajo trpeti pod kapitalističnim jarmom. Glede dela se vozijo na Trimoun tain na sprehod, na večer pa na¬ zaj, ‘toliko, da ne pozabijo kje je cesta do topilnice. Na Baltic smo pa bolj leni, in še nismo nič na- Štrajkar. Ely, Minn. Cenjeni prijatelj in urednik: Ne bom vam poročal kakih poseb¬ nih novic od tukaj, hudovati se le moram nad mnogimi Calumet- čani, kateri so prišli sem na Ely, in so delali v rudnikih raznih družb, sedaj so jo pa popihali eni nazaj na bakreni okraj z namenom škebamja. Stavkarji na bakrenem okrožju, posebno na ®alumet, ču¬ vajte tiste, kateri prihajajo v teh kritičnih urah nazaj na Calumet, ker mislijo skebati. Sram jih naj bo. Nekdo se je tukaj izrazil, da njegov sin dela, in da gre tudi on delati ali skebati. Misli si, da bo prišel zopet ‘za bossa kakor je bil pred nekoliko leti na Tamarak rudniku. Tukaj na Ely je nekaj rudni¬ kov, dobrih in slabih, da si člo¬ vek lahko prebere —- z dežja pod kap. Vendar bossi so tudi tukaj od vraga; pijejo delavsko kri, da je groza. V rudniku ‘Sibley je bos pravi krutež. Četudi nameče dela¬ vec 25 kar ali vozičkov, mu še ni dovolj, ampak preganja izmuče¬ nega delavca v eno mer. Neki ro¬ jak iz Michigana je tega priga¬ njača malo za prša pograbil, in le srečen je, da se mu je iztrgal, sicer bi občutil kaj se pravi iti po zadnjici k maši. Res, dotični bos je vrag. Delal je na to, da bi ne dobil zavedni delavec, ki ne vidi v nobenem bosu kake višje krea¬ ture, dela na Ely; vendar vzlic vsem nakanem dobil je michigan¬ ski stavkar boljše delo ravno na Ely kot'je v rudniku Sibly. Tisti, ki hodite nazaj na Michi¬ gan predno je štrajk končan ste čudni stavkarji. Čemu dajati krvo sesom boljši pogum s tem, da se vračate predno je sklenjen mir? Špicelni bakrenih baronov opažu - jejo vsako delavsko gibanje, in če hodimo sedaj nazaj, si bodo mislili, da nismo za drugam kot za v jame na bakrenem okržju na Michigan. Jaz delal sem 18 let v bakrenih rudnikih v Honghtn County, Mich., ampak železni rud¬ niki mi ne delajo nobenih pregla¬ vic, čeravno sem rudeč kot Indi¬ janec. Kar se tiče dolarjev pa ni razločka; dolarji na železnem okrožju imajo isto veljavo kot do¬ larji na bakrenem okrožju. Rojaki na železnem kraju po Minnesoti čakajo po pravici ne¬ strpno na zmago delavcev na Mi¬ chigan, Iker, če zmagajo tam, po¬ tem bodo tudi za rudarje po Min¬ nesoti boljše razmere kot so se¬ daj, posebno, če se organizirajo. Bom sklenil. Kličem našim bratom v uniji Western Federation of Miners : “Bodite složni, držite se, in ne obupajte, četudi je kapital, cer¬ kev in vlada zoper vas!” Živelo zavedno delavstvo, nasprtnikom pa pogin! Baltičan. ga skeba ni, ne slovenskega ne hr- vatskega na Isle Royal jamah. Pri Superior rudniku na Baltic skeba Hrvat John Ružman, na Trimountain skeba Joe ‘Judnič, rodom iz fare Dragatuš, in John Špehar. Prav “ponosni” smo, da imamo take grde izdajce svojih tovarišev! Večina nas stavbarjev se pa ne straši ničesar, in smo stavlkarji z dušo in telesom, ker vemo, da bo nam po tej hudi burji lepše solnce sijalo, če bomo toliko složni, da zmagamo. Dosihmal smo delavci tukaj složni, injuncti- on gori ali doli, in delavci vseh narodov živimo kot bratje. Poza¬ biti pa tudi ni naših vrlih žen in deklet, kajti tudi one se borijo z nami z vso srčnostjo, tudi o*ie so že našeškale par skebov. One ne prašajo, če je skeb velik ali maj¬ hen, kar doli ž njim, in ga napra¬ vijo kmalu rudečega. Mnogo delavstva je se neorgani¬ ziranega, in to je jako žalostno za ves delavski stan. Edino če smo združeni v uniji zamoremo priti do boljših delavskih razmer, in do ne¬ koliko boljše plače za naše težko delo. In, možje delavci, kadar bo kaka volitev, poslušajte delavsko stranko, ker le ona nam bo poka¬ zala pravega moža, za katerega je delavcu glasovati. Got j e pa nam dokler bomo pošiljali v postavoda- je take zastopnike, ki se delavstvu hlinijo ob času volitev, kadar je pa treba zastopati njegove intere - se, ga pa prodajo kapitalistom. Vsi naši sedanji pastirji so volko¬ vi v ovčji koži, in gledati je pov¬ sod, da si delavstvo zbere boljše pdlitične uradnike kot so naš še¬ rif in supervizorji, Pred volitvijo nam delajo ti hinavci sladke ob¬ ljube, in se nam silijo v pomoč; ob času štrajka nam pa hrbet obra¬ čajo, in so poklicali na pomoč Waddel-ove barabe in Soldate, da nas stražijo s puškami in bajoneti, kot bi bili mi delavci, ki vzdržu¬ jemo ves ta okraj, sami največji hudodelci. Delavci pristopajte v delavske organizacije, podpirajte delavške liste, ne kapitalistične in popovske, izobražujte se, in pri - pravljajte se za vsak slučaj. Naš katoliški pop L. K. dela edino za kapitaliste in skebe ter je naj - večji nasprotnik unijskega delav¬ stva in delavskih organizacij. Ven¬ dar njegova molitev ne bo spre- obrnla nobenega odločnega moža, in njegova potkov na prsih je do¬ ber -(zaplenjeno.)-- in druzega ni vreden tak duhoven, ki zlorablja vero, da bi tlačil de¬ lavstvo in njega družine. Prej ko končam naznanim še, da nas je pozdravil naš Stari, dob¬ ri znanec sneg prej ko smo imeli čas okinčati naše hiše z dvojnimi okni. Tudi stara naša znanka bur- ja mu je polko ‘zaigrala, da si je marsikedo želel toplejših krajev kot je naš gornji Michigan. Pozdravljam vse zavedne delav¬ ce širom Amerike, tebi Narodni Vestnik pa toliko predplačnikov, da bi nas obiskal vsaki dan. 1 Jhn K. K. ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze v Milwaukee, Wis. Trimountain, Mich. Tukaj na Baltic in Trimountain povsem lepo zgleda, ker se naša organizacija lepo razvija. Vsaki dan prisegajo novi delavci boriti v unijskih vrstah za delavske se Dodgeville, Mich. Cenjeni urednik: Ker se že ne¬ kaj časa ni čitalo v vašem cenje¬ nem listu iz naše male naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic, da naznanim slovenskem delavcem širom Amerike kako se nam stavbarjem v Copper Coun- try godi. Tukaj na Dodgeville je malo Slovencev, pač pa več naših bra¬ tov Hrvatov ki imajo tudi nekaj biznesa v rokah, in so vsi pošteni prijatelji delavstva, ker so z nami štrajtkarji, in stojijo vedno v bo¬ jnih vrstah delavstva napram ba¬ krenim baronom. Pa tudi nobene- (Dalje.) Pueblo, Colo., 11. sept. 1913. Cenjeni delegatje! Delujte za procvit naše slavne organizacije in >v dobrobit vašega slovenskega na¬ roda v Ameriki. Delujte za zdru¬ ženje samo napredno mislečih or¬ ganizacij. San Francisco, Cal., 11. sept. 1913. Mr. Anton Fišer: — Long life to ali the delegates third Conven- tion of S. ‘S. P. 'Z. We wish that you try your 'best for our future work together, for our Unity on well fare for our organization. Lodge No. 46, San Francisco Cal, — Grievance. Reading, Pa,, 13. sept. 1913. Josip Benko: — Pozdrav zbranim delegatom od društva Maj št. 25 S. S. P. Z. Pittsburg, Pa., 11. sept. 1913. Konvencija S. S. P. Zveze! — Iskreni pozdrav in želje k vspešne- mu narodnemu delu vam želijo de¬ legatje in uradniki J. S. K. J. George Brozich. Pittsburg, Pa., 11. sept. 1913. Konvencija S. S. P. Z.! Živi naj Zveza v stoletja! Razširja naj po¬ ta svobode, korak krepak ubere k napredku, dragi nam bratje. Jugoslovan še. 126 S. S. P. Z. Pismeni pizdravi. Jolmston, Pa., 10. sept 1913. Bratski pozdrav vsem članom konvencipe izreka društvo Stari Lož št. 67 S. S. P. Z. Mihvaukee, Wis., 10. sept. 1913. Društvo št. 24. S. S. P. Z. izra¬ ža, da bo konvecija rešila svojo nalogo, ki jo stavijo delegatje tret je redne konvencije. B arton, O, 8. sept. 1913. Društvo 57 pozdravlja konven¬ cijo in svetinje več sprememb v pravilih. Vsem pozdravom se zakliče tri¬ kratni Živijo! Nadaljuje se sedanjem zapisni¬ ka 25 seje gl. odbora. Po čitanju zapisnika prosi besedo A. Kužnik v zadevi bivšega brata Anton Kuznikai, ker se mu ni splačala 'bolniška podpora. K besedi se oglasijo: Kužnik, Golob, Pečnik, Hočevar, Glojsek, Fric, Smuk, Au- čin, Marn in J. Hočevar. Ker se uvidi, da je bil Antn Kužnik res bolan, mu konvencija prizna pod¬ poro, in poroča, da društvo št. 20 pošlje bolniško nakaznico, da jo da Anton Kužnik pravilno spolni¬ ti dotičnemu zdravniku, ki ga je zdravil. Na kar se mu bo podpora splačala. Sprejeto. Gl. nadzornik I. Ivanšek poroča o nekem računu Glas Svobode, ki je nastal radni pomote pri sestavi letnega računa. Napaka se je pripetila v uradu tajnika pri »lepljenju računskih pol. Račun je 'bil stavljen previ¬ soko in se je pozneje znižal. Od¬ pre se debata, kdo naj trpi stroške one pomote, k znaša $6.00. V de¬ bato posežejo: A. Mladič, Ivanšek, Konda, Benko. Po koncu debate se sestavi predlog, da te stroške nosi Zveza. Predlog sprejet. A. Kužnik prosi, da se prebere dopis društva št. 20. ki je bil pri¬ občen v Glasilu. Prošnja se odklo- Nadaljuje se s čitanjem zapis - nika gl. odbora. Sledi odmor 15 min. Po odmoru se oglasi del. Vinc Huter in razja¬ sni zadevo F. Štajnerja, ki je dobil $16.00 preveč podpore. Gl. pa trdi da, je dobil $34.30 preveč, katero svoto tirja od člana oziroma od društva št. 5 gl. odbor v povrni¬ tev. Društvo hrani v svoji blagaj¬ ni oni znesek $16.05 in ga odpošlje na gl. urad, kakor hitro odbor pri¬ zna imenovano svoto. Celo zade¬ vo vzame v pretres iko.nvečni pre¬ iskovalni odbor. Reditelj naznani, da želi roj. Trošt vstopa na konvencijo, da se njegova zadeva končno popol¬ noma reši. Dovoli se vstop in se mu podeli beseda. Stvar se je med roj. Troštom in gl. odborom čast¬ no rešila v pričo cele delegacije in s tem je ta afera kočana in roj. Truštu je dovoljen vstop v Zvezo. Roj.Trošt se zahvali delegatom in gl. odboru za často spravo in na to odide od zborovanja ter se zatem nadaljuje s čitanjem 28 za¬ pisnika gl. odborove seje. Del. Frank Kaučič vpraša, kako je to, da je gl. dbor povečal plačo gl. tajniku $40.00 dolarjev mesečno, ne da bi se v ta namen dalo to na splošno glasovanje. On se oglasi vsled tega, ker je njegovo društvo poslalo protest v tem smislu na gl. odbor. K besedi se priglasuje: Kaučič, Fric,J. Hočevar, Kovačič, Primožič, J. Hutar, Mladič in Ben¬ ko. Iz zagovora gl. predsednika je razvidno, da je bil gl. odbor pri¬ siljen povečanje plače dovoliti, ker drugače, bi Zveza trpela ško¬ do na svojem rednem poslovanju. Debata se zaključi in se stavi pred log, da se vkrep gl. odbora odob¬ ri, s tem dostavkom, da v bodoče gredo take zadeve na splošn gla¬ sovanje. Predlog je sprejet. Dele¬ gat Potočar vpraša, kaj je s poso- jevanjem Zveznega denarja na pri vatna posestva. K besedi se ogla¬ sijo : Potočar, Benko, Konda, Du- ler, Pečnik, Mladič, Kos in Reber¬ nik. Iz debate je razvidno, da je ves denar izposojen in vknjižen na Zvezino' ime. Dalje se razvidi, da je ta način Zveznega denarja za Zvezo, koristen in plodonosen, ker nosi več obresti, kakor na banki in je tudi bolj varen. Ta način po¬ gojevanja se sklene tudi v bodoče vršiti. V tem se izreče glavnemu odboru zaupnica. O posebnem računu glasila za priobčitev letnega Zveznega raču¬ na se bo sklepalo na prihodnji seji. Sklep seje točno ob pol šestih. 9 seja v petek dopoludne 12. septembra 1913. Konvečni predsednik otvori se¬ jo točno ob 8 uri dopoludne. Cit a se imena delegatov in gl. odbora; navzoči so vsi. Čita se lista voznih računov; računi so vsi v redu, in se gl. bla¬ gajniku noroči, da iste račune iz¬ plača. Preiskovalni odbor poroča o ra¬ čunu predsednika gl. porotnega odbora. Njegov račun se mu odo¬ bri in tudi vožnja na odborovo se¬ jo se mu odobri, le račun se mu vrne v svrho jasnosti, da ga spo- polni. Preiskovalni odbor poroča dalje o preveč splačani podpori člana Štajnerja od društva št. 5, se sklene povabiti del. V Huter j a k preiskovalnemu odboru, da se mu v pojasnilo pokažejo dotične listine, in stvar se pozneje uredi. Na vrsto pride poročilo o raču¬ nu Glasila za objavo posebnega letnega računa. K besedi se pri- glase: Kovačič, Mladič Konda, Glojek, Benko, Vidas, Dremelj, J. Hočevar. Debata se zaključi. Iz debate je bilo razvidno, da je ‘bilo glasilo upravičeno do istega raču¬ na. Sklep se glasi: Konvencija ra¬ čun potrdi. V soboto popoldan se seja opu¬ sti radi slikanja, pri tej priliki J. Hočevarja priporoča, da gredo pogledati upravo centrale Ameriš¬ ke socijalistične 'stranke s sede - žem v Mihvaukee, Wis. 'Zamujeni čas se nadomesti prihodnji teden v večernih urah. Spreto. Sledi odmor 15. min. Po odmoru se nadaljuje s čitanjem zapisnika sej gl. odbora. Pri 29 seji pride na vrsto zadeva člana Pograjca od društva št. 7, kateremu se je splačala odpravnina za zgubo šti¬ rih prstov. Gl. tajnik je pri izpla¬ čilu zahteval za resničnost zgu - be prstov sliko dotičnega člana roke. Ta ukrep se tudi v nadalje priporoča. Nadaljuje se s čitanjem zapisni¬ ka 32 seje gl. odbora. V pretres pride prošnja odpranine člana Jo¬ sipa Strune št. 20 radi neozdrav Ijivosti. Za pojasnilo se oglase k besedi: Mladič, Smuk, Kovačič, J. Hočevar, Muhvič, J. Hutar. D de¬ bate je razvidno, da je J. Struna še ozdravljiv, ako se poda na na¬ svet zdravnikov na čistejši zrak. Celotne odpravnine konvencija ne prizna za manjšo odpravnino se član ne pogaja. Navadno bolniško podporo je že vso prejel in prosi, ako se mu da kaj na račun vsmrt- tnine. Pri tem vprašanju se ogla¬ se k besedi: Kokalj, Bric, Primo¬ žič, Glojek, Kos, Mladič, Konda Muhvič, Kovačič,, Marn, Kumar - šek. Sprejme se predlog, da se mu nakaže iz vsmrtnine svota $100.00 katero društvo št. 20 po previdno¬ sti izplača. Pri tej svoti se uraču- na svota $20.10, katero je na ra¬ čun vsmrtnine že prejel. Priporo¬ ča se bratu J. Struni, da se ravna po zdravniškem nasvetu in še v naprej ostane na čistem zraku kot je sedaj. Ako prej ozdravi kot po¬ teče ta podpora, se izplačevanje takoj preneha. O bolniški podpori člana Jurači- ča poroča del. Špehar. Istemu se prizna podpore za 7 dni. Nadalju¬ je se s čitanjem zapisnika sej gl. odbora. S 33 tim zapisnikom se za¬ ključi zapisnik sej in se odobri. Prošnja društva št. 15 pride pri popoldanski seji na vrsto. Sklep seje točno ob 12 uri. Jata rac. Sheridan,zelo duhoviti pisatelj gre neki dan. prazen iz lova do¬ mu. Med potom pride mimo rib¬ nika, v 'katerem je plavala cela jata rac. Sheridan vpraša kmeta, ki je stal ob bregu in gledal račjo početje. “‘Če vam dam pol sovereigna, bi mi pustili potem en strel na race pod pogojem, da bo vse moje, kar bom zadel?” “Za moj del!” zamrmra kmet. Sheridan vstreli in zadene okoli ducend rac. Nato prinese svoj plen, da kmetu pol sovereigna, in reče zadovoljno sporogljivim na - smehom: “To ste pa napravili enkrat prav slabo kupčijo.” “Kako to? Saj niso race moje!’ RESNICE. Če dobiš kaj kot, darilo, pazi, da te ne bo stalo več kot bi kupil. Dolgi delavnik, kratko življe¬ nje. Če kupuješ mulo izberi tako. da ne brca. Obrni vsako stvar tako, da na hrbtu leži, da vidiš obraz. Če ti pade ptič v roke, drži gorkega. ga Močna pijača dela slabotne lju¬ di. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si 1 i u prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal t 8 Da Pn Maž HRAMOEON r>rmrvlnnrn Q Qena r. "-- -X-- ta mai rt Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba N Jv druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam g a 'h poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo n r ^-1°^ dete z njim jako zadovoljni. Pečani, Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov i po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz n ° g °^ h pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo se^ ^ in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelk ^ Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v sl'- dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite pon^ 3. 1* B enko rus & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. £ seiiR & sled P je iagu. . ie seglo, 5>». pes %etaj° Se ) m Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE žENSKin IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DEn GIH DOMAŽIH POTREBjsoIN i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN Sl OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRR PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. 'oda že f [nikjer F 1 i# 0 in p : »reden F I , bila je zc 0«, lj. u v b i ta, pridi se )t»V 0 , tvig smeš nič ■ 3 nka je 'S r-aneetovih unolklih zv Kadar greste naza^ v stari kraj zahtevajte “tiket” Baltimore and Ohio železni« CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northvvestem Passenger Agent, ST. PAUL, i po parobrodmo knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice parnika. •slednjo noč .mesto. A to pnih rojakov, izvršiti drzn ...zakaj Franc ■ so potrpežlji iKne straže, sc b so izvedel Sgana izvede r si je pulila »praskala lic* res, obmejne tlje za odhod leel pomikati roračili Sav v v SLOVENSKO ZAVETIŠČE ; pustolovščin V AMERIKI Mi ■ INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. 1 imam ' e Š a , za čim i ' kar ima ' Ql0ra š u jjS?* v Pm.«* ti URADNIKI Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Ne« bd t' Be tao t 1 P0Zl iv J0 bo le zam ****>.. ^ GUI wanu.,- - Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., Chicago. Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Chic Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Fran* boj, vsi v Chicago, 111. \ > Polag c z a O v Me« 'k R DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in nad kov ter še sledečih rojakov: LH,« .... 'Uk sv et '•«- hoz a . hi John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111- Louds J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, HI- E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. in : S lJ^el. s ° 3Ji>, vs o Je h) ža kb^ lQ V^e j ’ e es. VSe tak c dv* Vsaka slovenska organizacija, ki Meje P^^orij* več društev, je opravičena do enega člana v . S ri< j 0 tJ* v j Jc UpidVILcIld UU t/JACgci v/ Vsak slovenski list v Ameriki je opr aV ričen 1 ga mesta v direktoriju. ,vice en» ■sia v direktoriju. y; Vsa ostala samostojna društva so op’ a enega zastopnika v direktoriju. .-i e v Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zave rI*- riki, ki naj bode spomenik skupnega naro n ,g» 1 Dfl+T-nR-i _ • _ • i • 1 *_J ^ Ifk,. X>j e kV** oh |\ s Jo °kr % Je V. fll ki *»ki ; k iMi 1 V3 potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden skrbimo za one, ki si sami pomagati ne mou '^' 0 'iljb ! \!! _na.i se F / ' „ P** Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se _j J j C£ ^o, tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., ^ ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku te NiC. Je .O bil Je i. Jo > Mm. Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) večer je Bregar zopet stal na svojem navadnem mestu pve uri je manjkalo do časa, ob katerem je prejšnji ganka. S strahom je mislil France nanjo. Kakor ure a Mb a S. Pad ej ^e ‘Sel del aar °eila R V 8 l0 - Pii* 6 ' nU z dele minute. Slednjič se je zaslišalo lahno šuštenje ^ t ie kakor iz tal izrastla stala pred njim Nigana. Fran- ;■ ;3 .' ra navadno zaklical: “Stoj, kdo tu!” Nigana je prekrižala j,^ 1 . u prla žalostno svoj pogled v njegov obraz in se ni gani- : « aSa gta stala oba kakor okamnela in si zrla drug druge- 'ato j e poPo^l mož prst na usta in začel vojaško meriti 1 J! e seintertja. Nigana mu je dolgo sledila korak za ko- i^ a - e slednjič obstal pred jelševim grmom, se mu je vsedla 31 kor jagnje ^ nogam, a ni zinila nobene besedice. Ker je tu dalje, je začela žena napol glasno jokati. Njeno sto- s se , g io globoko v srce, zato je začel zopet hoditi semintja. ‘® #: ! e se dela dalje, si podpirala glavo z rokami in začela peti listno pesem. 'Pela je — v ciganskem jeziku — čisto tiho, lepetajo.ee, tako da je mož jedva mogel razumeti posamezne 'GO. 4 Ul. ^vseT 'Logo ter H CENAH. “Ah, zapuščeno deklico smrt bleda vabi že na pir; potoček vroč, krvavordee —, v nje srcu je njegov izvir.” , - se m mogel več zdržati. Hotel je teči k nji, da bi jo poto- T la je izginila — brez sledu. Zaman se je oziral na vse ^nikjer je ni mogel opaziti. 51 ostno in počasi so minevale nadaljne ure. Tedaj je naenkrat, & *mien je France zapustil stražo, zopet nekaj zafrfotalo pred f bila je zopet Nigana, Hal!' 0 ) ljubi Radko!” mu je šepetala ciganka vsa zasopla, pridi še enkrat! Pridi zopet jutri! — Kajne, saj prideš?” “Gotovo, Nigana, bom prišel,” ji je odgovoril mož, “vendar . M jjjjgš nič več in tako žalostna ne smeš biti! ’ ’ kanita je globoko zastokala in vzdihnila in že je 'izginila iz- Francetovih oči. Iz dalje se je začul še hreščeč krik in nato j zamolklih zvokov in zopet je bilo vse mirno. - Vaslednjo noč je Nigana ravno opolnoči zopet prišla na na- ' me3 to. A to pot ni bila sama. Spremljala jo je precejšnja Hienih rojakov, ki so se pa poskrili v bližnji okolici. Namera- 'izvršiti drzno dejanje; toda vse priprave in namere so bile ij, zakaj France Bregar ni več prišel; ni prišel, ker ni mogel, a potrpežljivo čakali dolgo časa. Toda Iker od nikoder niso ne straže, so se slednjič zaceli vedno bolj pomikati proti me- Tu so izvedeli, da je obmejna četa prejšnji dan odpotovala. »Nigana izvedela to novico, se je obnašala kakor bi bila nora. si je pulila lase, trgala si obleko,, valjala se po tleh, si z razpraskala lice in jokala neugnano kakor otrok.... h res, obmejne čete ni bilo več v Kostajni-ci. Nenadoma je pri¬ pelje za odhod in v treh urah je ves oddelek zapustil mestece pomikati ob Savi na desnem bregu navzgor. Blizu Sis- prekoraeili Savo in potem šli dalje na njenem levem bregu. Prišli so v Brežice, kjer je bilo že zbranih veliko oddelkov najem¬ niških čet. Pričakovali so namreč turškega napada. ZaJto so zbrali kolikor mogoče veliko moči, da bi uspešno odbili turški naval m ga vsaj za nekaj časa zapodili žez mejo. In ko bi se jim enkrat to po¬ srečilo, so nameravali mnogi kranjski in štajerski najemniki iti do¬ mov .pomagat kmetom v boju zoper gradove. Tudi Andrej Kranj¬ ski je bil po dogovoru s Kroparškim možkom takih misli. Minilo je jedva teden dni, kar se nenadoma pojavijo v ob- ližju Brežic turške čete. Kakor roj kobilic so obkolili Turki avstrij¬ sko taborišče ih še preden so se mogli prebivalci dodobra zavedati, se je že vnel vroč boj Več ur so se neprenehoma krhali me-ci, kri je pordečila zemljo, srepo, pa neustrašno so zrli najemniški vojaki sovražnikom v obraz, a slednjič so Turki začeli omagovati in se po¬ lagoma odmikati. ... Večerni mrak je jel legati na zemljo. Še enkrat je solnce ža¬ lostno posijalo na bojno polje in nato zašlo; isledila mu je le še me¬ dla, krvavo-rdeča večerna zarja; iz daljave pa se je čul le še komaj slišno odmev turških (konjskih kopit, VIII. Po boju pri Brežicah je preteklo precej časa, ne da bi se bilo do¬ godilo kaj posebnega. Že so minevali zadnji dnevi leta 1480. Najem¬ niške čete so medtem prekoračile Savo in se nastanile okoli Krške¬ ga. V Krškem se je nastanil tudi Andrej Kranjski s svojimi kranj¬ skimi rojaki, med katerimi je bil tudi Bregar. Že se je zdelo, da Kranjski ne preti nobena nevarnost več od Turkov in zato so začeli misliti na to, da bi najemniške čete zapust- 3e Krško. Toda prezgodaj so se veselili miru. Nekega mrzlega de¬ cembrskega jutra so prinesli ogleduhi vest, da se Kranjski zopet bliža neizogibna turška povodenj, da namreč prihaja proti meji velika turška četa. Zato so se najemniške čete nenadoma oborožile in pričakovale napada. Medtem so se Turki približali mestu in ga na južni strani ob- legli. — Drugo jutro se je že vnel hud boj med kristjani in Turki. Nastalo je strašn klanje, Turki so se zaganjali med avstrijske vo¬ jake kakor ljuti levi in že se je zdelo, da bodo najemniške čete one¬ mogle. Tedaj pa se je ojunačil Andrej s svojo četo, zapustil mesto na severni strani in šel daleč naokrog, tako da je slednjič prišel Turkom za hrbet in jih napadel. Ko so to opazile druge najem¬ niške čete v mestu, so se vrgle z vso silo na sovražnika; ko so tako Turki videli, da so obkoljeni odspredaj in odzadaj, so plahi spusti¬ li orožje no tla in se z mnogimi žrtvami preriti skozi avstrijske če¬ te ter slednjič hitro, kakor so prišli, zopet zapustili Kranjsko. Veselje, ki je zavladalo po tej zmagi v Krškem, se ne da po¬ pisati. Ljudstvo je hitelo od vseh strani v mesto v cerkev, zahva¬ ljevat se Bogu za srečno zmago. Proti večeru so zadonbli vsi zvo¬ novi in tisočero src je navdušeno prepevalo zahvalo Gospodu. Vo¬ jaki so si radostno podajali roke, se objemali in mnogim so igrale v očeh sladke solze veselja in radosti. Tako odkritosrčnega navduše¬ nja pač Krško doslej še ni videlo. Nekega večera naslednjega tedna je moral iti Bregar s patrolo v Videm; razširila se je namreč novica, da so se okoli Brežc in severno od njih zopet pojavili turški konjeniki, Toda no vsem niso mogli spoznati mnogo resnice in zato se je patrola čez dvadni zopet lahko vrnila v Krško. Ko se je vračala čez most v mesto, je opazil Bregar na oglu neke hiše mladega, skoro otroškega vojaka. Bil je v lepi, popolnoma novi vojaški opravi. Njegova pstava je bila slabotna in majhna, a vendar popolnoma pravilna. Vsa njegova zunanjščina ra- zun oprave ni kazala avstrijskega, morda celo štajerskega ali kranj¬ skega izraza, marveč vsakdo, kdor ga je videl, je opazil na njegovi temni polti in na njegovih črnili laseh nekaj popolnoma tujega. (Dalje prihodnjič.) GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti .naš EIy Opera House kjer bodeš videi krasne, naj- novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. -- Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. :* * * Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calnmet 436-H. Frank Brand —: TRGOVEC Z GR0CERIJ0. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva tom v obilen poset,. Cene zmerne. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! restolonaslčdnik Rudolf. feve pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt. (I ILLINOIS' ZA SL 1 [KI. (Dalje.) ™i jaz imam mater, sestro, — in jaz imam tega dovolj, ni- Pa tega, za čim hrepenim, — tvoje ljubezni nimam pred sve- 11 pa, kar imam, 'se ne more zjednačiti s tem, česar nimam, J* ^čem umreti z nasmehom na ustih.” imreti_” , ^ ti moraš umreti z menoj.... ” tem vstopi v sobo Laris in odda Rudolfu pismo. On ga od- - 1 Prečita: ■■puščam ti, ljubi moj soprog, odpuščam ti! Pozabiti hočem na ® ^ Pozabi in se vrni v naročje svoje soproge. Šli bo- v Belgijo ter bodemo andt, St j St., Ca de A ve l {Je® # H Siv SP*” 0 ’ m p 1 ip v pa. ‘Molf Sega. tamkaj živeli nekaj časa v miru. itd. se je zamislil. Njegove oči so blodile iz enega predmeta Sl Polagoma izvleče pismo iz roke, da on tega niti opa¬ le prečitala. _ • si prosil za odpuščanje? Ti si prosil za milost? No, vedi, Ki ® strahopetca. Jaz nisem strahopetnica, ne prosim nikogar ^ e Opuščanja. Umreti moram v letu dni, brez tebe pa jaz 4 |r ltt0ram , vsled tega bodem storila čimpreje to, kar mi na- J^Pnsege. Z Bolami” ^oči k Rudolfu, objame ga, potem pa zdirja k vratim. ia d S ° m ’ nezvesti ljubček, z bogom, videla se ne bodeva več, .svetu ® e > prosjači za odpuščanje, prosi milosti, za Oipfj ne Pozabi, da sem umrla za tebe.” fe e it e ^ , Tra ta in smuknila kot blisk iz sobe. Rudolf je stal kot Ujj ye ; del, ali bedi ali samo sanja. Ko je prišel k sebi, je Štefki’. ^ Se ^ Pogodilo, posebno- še, ko zagleda na tleh pi- l«,,? 80 Pohojeno in zamazano. % s j n . zaljli č e Rudolf. JW r Z °’ ces arska visokost. ’ ’ Vse takoj, v Rusijo odpotujeva. ’’ • * * * Nrasif ’' U ^ r ° s t a l° v časopisih sledeča novica: a , deklica je skočila včeraj popoldne v morje. Dalje Hi r P azala na površju. Naposled jo je vendar potegnil iz tSalt a2 ' 1C . Da Brezje z veliko nevarnostjo, da tudi sam utone. ij e g,' 10 i e spznal kot svojo sestrično ter jo je vzel v svoje Da d raVniki . so spoznali, da bode ostala pri življenju. Ra¬ li,” roki. Rana je precej globoka, toda ne pretežka za t t- Vo v ° Se . tu di zgodilo. * doku C ” ra . h°t e l a izvršiti to, kar ji je nalagala prisega, nea ti zadnji del dvoboja. XXI. POGLAVJE. Tj a y v V SAMOSTANU. ' ^ ^ V razburjenosti že skoraj izvršila svojo dol- je t,,.,,;../ dokončan zadnji del dvoboja. Užaljena in razbur ..Portala pismo Štefanije, ni več na to vedela, kaj da je ^Ulitku ji je ' ^ ' “ 1 bil Rudolf oduren, nemožki, sltraho- t j e 2 delo, da on ne zna ceniti njene ljubezni, da nima rrnge svoje ljubice ter da želi samo uživati na ra-zvali- niti pojma o ljubezni. Nenadoma si je domislila, da jo Rudolf samo nah njenega tievištva. Drugega izhoda ni več videla kakor v smrti, katera ji je že bila vsojena, torej je morala držati svojo besedo ter je tako p*stala junakinja tega romana. Odločila se je takoj za smrt. “Rudolfa sem ljubila neizmerno, mnogo žalenja sem 'že mo¬ rala prestati zaradi Ujega kakor v javnosti, tako tudi v privatnem življenju. Iskala sem ga po zimi, po blatu, v dežju, v snegu, samo da -sem zamogla biti -le kratek -čas v njegoi bližini. Za vse to sem pa doživela tako razočaranje! Ne, tega ine morem preboleti. Ostati ho¬ čem zvesta svoji prisegi, želim umreti takoj —, in kdo je temu kriv? Ljubezen do Rudolfa. Umreti moram tako ali tako kmalu —, zatoraj mi je vseeno, dane-s ali jutri. -Prisegla sem da bodem v letu dni mrt¬ va, torej bolje danes kakor jutri.” “Nobenega strahu nečem kazati pr'ed smrtjo, nasprotno, smrt¬ mi bo lahka in sladka, ker bom umrla v osveti svojemu nezveste¬ mu ljubimcu. Njega bo bolelo srce, ko bo zvedel za mojo smrt, ker bo dobro vedel, da je on povzročitelj -smrti. Da, tako bo najboljše, njemu se bom moščevala, obenem pa bodem izvršila sv-ojo prise¬ go. Z enim udarcem bom ubila dve muhi.” S takšnimi -misli -se ustavi Marija na morskem -obrežju. Zdelo se ji je, da se ves svet vrti krog nje. Solnce se je že nagibalo k zatonu, in čeravno je bilo morje zelo razburkano, še je videlo, ka¬ kor bi se kopalo solnce z ognjenimi žarki. Marijine oči se zalije¬ jo s -solzami, ki so se valile čez polna lica in padale na bujna prša. Ne da bi se ozrla le za trenutek, skoči v hladne valove razburkanega morja. Niti najtišji -glas ni bil -slišati iz njenih ust. Odločna, kakor za- more biti -le junaško bitje, se je vrgla v naročje smrti, v hladni ob¬ jem orjaškega valovja. Voda nad -njo se hitro zagrne — n na po¬ vršje se- zopet pojavi lesketanje zahajajočega solnca. Neki ribič, ki je ravno izvlekel iz vode svoj plen je videl ves ta prizor. Svojo mrežo spusti, ter zavesla takoj -s svojim čolnom na kraj, kjer je njemu nepo-znana oseba skočila v vodo. Trajalo je dalje časa, ko je zapazil, da se je kakih 20 metrov od njegovega čolna prikazala na površje žen-ska obleka. Naredi samo tri močne sunke z veslom in že je bil na mestu, kjer potegne z veliko nevarno¬ stjo lastnega življenja telo utopljenke v 'svoj čoln. Zavesla hitro k obrežju ter položi tam na zemlj-o žrtev nesreč¬ ne ljubezni. Plo-žil jo je tako, da ji je visela glava navzdol ter ji odprl us-t-a, da je preobil-o napita voda odtekla. Brzo se je nabralo okoli mnogo občinstva, večinoma Turcinov. Ta je nasvetoval to, drugi zopet ono, da bi spravili nesrečnico zpet k zavesti. Njo so prepeljali v bolnišnico v evrpej-skem predmestju, časopi¬ si pa so takoj prinesli ves slučaj in njeno sliko. Baron Baltazi, ki je bil v Carigradu bogati bankir, spoznal je po sliki svojo sorodni¬ co. Veroval ni, šel je pa v bolnišnico, kjer se je popolnoma prepri¬ čal, da je to baronesa Marija,. Pustil jo je takoj -prepeljati v svoje stanovanje, kjer je -dal za njo ina-praviti razkošno udobnost (ter -se je potrudil za najboljše zdrav¬ nike in obenem brzojavil njeni materi, svoji sestri, -kaj se je pripetilo. Marija je že v treh dneh okrevala toliko, da je sama prip-oveda- la, kaj se ji je dogodilo. Toda resnice ni povedala. Prvikrat v živ¬ ljenju je lagala in to jo je bolelo tako, da se je glasno razjokala. Jokala je tudi, ker ni smela povedati -resnice onim, ki so ji bili na.j- bližnji. Rekla je, da je iz obrežja opazovala morje, naenkrat pa se ji je pre-d očmi stemnilo i-n padla je v morje. Na vprašanje, kaj dela v Carigradu, je odgovorila, da se želi malo razvedriti s potovanjem. -Baron Baltazi je poznal razmere Večerove -rodbine ter je približno vedel, kaj da -se je zam-oglo doma prigoditi, zatorej ni pozvedoval po tem, ali Marija laže, ali govo-ri resnico. (Dalje prihodnjič.) KOVALL & SON, elv, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA * lem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. aV V* %.?# AUŽŽ A»te.Atg,»te |FIRST NATIONAL BANKI gl Chisholm - - Minn. 3! Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°jo Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! is ts V A v ¥ 9*7 9*7 9*7 {'4 9*7 i'4 9*7 9*79*7^79*79*79*79*79*79179*79*79*79*79*749*79*79*79*79*79*79(79*79*79*79*7^ CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre EL Y, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO tOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Prodajam Goncord vino sodček po $20.00 Gatabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & st. Otalr Ave., CLEVELAND, OHIO. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. BlU\VI NG COMPANY Fitger Brevving Co. Duluth - Ninn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. j| M. F. SKALA, agent za x “Pabst“ Milvvaukee in | “Peoples" Duluth pivo. Sni Sfi m UR £ SR Si Si Si Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Afj Si vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Si Si Si Si Si yi Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. Si Si Si Si Si Si St SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiHiSiSiSiSiSiSiSi ZGODOVINSKE IN ZEMLJE PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunsckmid. V CETIN J AH. Vi, cenjeni rojaki in rojakinje, Tbi se začudili, edbi videli Cetinje, glavno mesto .kraljevine Črna go - ra, 'ki jedrugačno kot menda vsa¬ ko drugo evropejsko mesto, in povsem drugačno kakor si ga člo¬ vek predstavlja. Cetinje poseka sic6r kranjsko mesto I joz po ste- v:du prebivalstva, a Cetinje, kot metropola kraljestva, se mora zdeti tujcu čudni kraj. Večino hiš je enonadstropnih, zidane so iz kamenja kot trdnjave, in sto'jijo ob cestnim hodniku, ki je napravljen iz okrogljih kam - nov. Vse strehe so krite z rudečo opeko, kot .pri nas doma v stari domovini. Le tu in tam spremeni enoličnost dvanadstropna hiša, ki svedoči bogastvo; vendar večina teh hiš je zasedenih po tujih po¬ slanstvih, ali jih pa vporablja črnogorska vlada za urade. V Cetinjah je precej velika di- ploimatična naselbina, in več le¬ pih hiš, okoli katerih so krasni vrtovi, je nastanjenih po družinah poslanikov velevlad. Ti poslaniki imajo tukaj zlate čase; dela nima¬ jo druzega kot Bogu dneve krasti; vendar tukaj morajo biti vsled po¬ godbe, ki seje sklenila leta 1878 v Berolinu. Rusi imajo najkrasnejši posla- niški dom, kar je povsem naravno, ker Črna gora in Rusija ste menda najbolj prijateljske države, če - tudi ste v primeri kot miš proti medvedu. Črnogorci so tudi veči¬ noma iste vere .kot Rusi, in po narodnosti so si tudi jako sorod¬ ni. Avstrijska poslanica ne zaosta¬ ja v krasoti nič za rusko, in v marsičem jo prekosi; tudi je več¬ ja kot ruska, in kar je največ vre¬ dno, je dva ali tri akre velik vrt, ki leži okoli te stavbe dvoglavnega orla. Avstrijska poslanica je naj - novejša vseh diplomatičnih stavb. Tudi Italijani imajo krasni dom"za svojega poslanika, kar je tudi pov¬ sem naravno, vsaj je našel kralj Italije svojo ljubeznivo ženo v teh zapuščenih skalnatih gorah. Angleški poslanik opravlja tudi ■posle, katere bi Združene države mogoče keda.j mele s tem čudnim krajem. Združene države niso nik¬ dar imele svojega poslaništva v Črni gori, in menda tudi nikdar ne bo vzroka, da bi živel v Cetin¬ jah zastopnik strica Sama, četudi je poverjen poslanik za Grčijo ba¬ rantati tudi s Črnogoro, in obišče Nikita vsako leto en ali dvakrat. Y Črni gori ne živi menda no¬ ben Amerikanec, ker Črnogorci nečejo biti podaniki druzega kot svojega kralja. Jenkiji pa nima¬ jo v Črnigori kaj iskati, izven, če gredo na oglede, in Črna gora je menda edina država v tej dolini solz, kamor ni zalezel Rockefeller s svojim Standard petrolejem. Petrolejskih svetilnic v Črnigori ni; niti ni plinove niti električne razsvetljave, in materijelno kot duševno temo razsvetljnnjejo le z lojenimi svečami. Tri ulice okoli 70 čevljev široke, ki peljejo vštric, in kak ducat ožjih ulic, ki križajo glavne ulice v pravokotu, to tvori malo mesto Cetinje. Ulice so jako dobro tla¬ kovane, in so -državne izvrstno snažne. Pa to je lahko; v Cetinjah ni toliko prometa kot ga je v ameriških mestih. Lepo oblaščeni gospodi v narodnih nošah vihtijo brezove metle in pometajo ulice v enoruer. Vsakdo hodi po sredi uli¬ ce, kar je povsem varno, ker v vsem mestu skoro ni druzih voz¬ nikov kot oni, ki vozijo v Kotor in iz Kotorja, in ti prihajajo ob gotovih urah. V Cetinjah je en automobil, ki spada princu Dani lu, in več javnih automobilov za prevažanje oseb in tovora iz Kota ra in v Kotar. Danilo zdirja tu in tam po zvitih cestah, ki peljejo na deželo, njegov 'kraljevski oče se pa vozi na navadnem majhnem vo zičku, katerega vleče le en maj - hen poni. Ponija vodi hlapec; Ni- kita pa sedi zadaj na blazinah in se vstavi za pogovor pri vsakem, katerega sreča, in govori povsem .po domače, kot oče proti sinu. Žen ske pridejo .iz hiš, da poljubijo zlati rob njegove suknje, in otro¬ ci ga častijo kot bi bil bog. V očeh teh priprostih ljudi je Nikita vseh dobrotnik, in kar imajo dobrega pripisujejo njemu ; on je njih bra¬ nitelj, njih varuh, njih skrbnik, njih oče. Tako ljudstvo je vladati lahko; vendar se tudi v teh ska - lah svita, odkar se vračajo Črno - gorci iz Amerike. 10 Cigarettes Zakaj ne kadite najboljšo MEBO X ^ CORK TIP CIGARETTES Ni boljših ,So izvrstni” Cestni hodniki se nikdar ne vpo rahljajo, zato ker so preostri, ker obstojijo iz majhnih kamnov, ko so pritrjeni skup s cementom, in ! navadno je ostri konec obrnjen ven, da se mora po teh špičastih kroglah hoditi. Vladni urad je priprost, ima vi¬ soko streho, in meri na vsaka stran kacih 50 čevljev. Okna so velika in so zavarovana z belimi železnimi vrati, ki se zaprejo ob hudourju. Vlada ima pa še več drugih štab za ministerstvo, in za razne druge svrhe. Vojašnica je največja stavba mesta, je tri nadstropja visoka, ru meno pobarvana, in zgleda kakor bi bilo v njej prostora za vse pre¬ bivalce mesta. 'Pred kasarno je ve loko zbirališče, in v njej stanuje okoli 2000 vojakov, kar je vseka¬ kor zelo velika armada za zelo majhno državo. Črnogorski oficir¬ ji so jako vneti vojaki, in vežbajo moštvo od zore do mraka. Fantje iz Črnegore pridejo v Cetinje vsa¬ ko pomlad, da služijo tri leta v uniformah, in v tej dobi dobijo največ izobrazbe. Kralj Nikita je stvar tako vre- dil, da vojaki ne izobražujejo le telesnih, ampak tudi duševne mo¬ či, dokler služijo njega. Po trilet¬ ni skušnji te vojaške šole, se vr¬ nejo vjaki domov fizično in du - ševno vse bolj razviti kot so zapu¬ stili dom, in vsak je tako dober strelec, da bi zadel vrabca na nos, če (bi bili vrabci v Črnigori. Voja- kiso lepo zraščeni -možje, in se no sijo sokolsko in ponosno, in Nem¬ ci bi jih hvalili do neba, če bi bi¬ la le kapljica nemške krvi v njih žilah. KAKO JE GAŠPAR VOLKA ČAKAL. Humoreska. Spisal Iv. Baloh. panu na pol litra. Tam sta si po¬ vedala vse vesele in žolostne novi¬ ce preteklega tedna. Ko sta se toraj preteklo nede¬ ljo popoldne zopet dobila in ko so se drugi ljudje nekoliko oddaljili, je Gašper komaj čakal, da je izgo¬ voril : “Veš kaj, Peter, na volka poj- deva!” To je bilo pa čisto gotovo, če je Gašper kaj sklenil, da mu je Peter pritrdil. “Bova pa šla” — je bil kratek njegov odgovor. Ko sta sedela pri svoji znani mizici v kotu, kot vsa¬ ko nedeljo, je bilo treba natančne¬ je določiti načrt. “Veš kaj, Peter, kar jutri zve¬ čer pojdiva. Danes je nedelja, se ne spodobi, jutri pa takoj, da naju drugi ne prihite,” je dejal Gaš¬ per. “Dobro,” je odgovoril Peter, “ampak, kako ga naj dobiva, ko ne vemo, kje ima svoj brlog?” “Nič hudega,” pravi Gašper, “meni je ves Mašun dobro znan. Boš vidfd, da ga dobiva. Za brlog res ne veva, ampak vado morava seboj vzeti. Volku eno uro daleč meso diši, to jaz vse vem kot star lovec. Veš, tebi je pred tednom po¬ ginil tvoj pes Smuk; na vrtu si ga zakopal, izkoplji ga, deni ga v vre¬ čo, jaz pa prinesem puško. Mrho¬ vino priveževa na tla ob hojo, da je mrcina ne odnese, midva zleze- vavsak na eno hojo in paziva, kdaj volk pride. Kdor ga prvi za¬ pazi, ta drugega opozori; ti vza¬ meš seboj cepin, jaz pa puško. Vi diš, tako dobiva dvajset kron, in cela vas bo o naju govorila, da sva ljudi rešila strašnega sovražnika.” “Pametna misel, dober načrt,” je pritrdil Peter; “kdaj se pa do¬ biva?” Po naši vasi se je hipoma raz¬ nesla novica, da se nahaja v Ma- šunu — obširnem gozdu ■ — velik volk. Vozniki, ki vozijo oglje na kolodvor, so ga videli in zatrjeva¬ li, da tako velikega volka še niso videli nikoli. Ni čuda, da se je vseh vaščanov polastil velik strah, tem¬ bolj, ker je vaški pastir prignal domov vso čredo ovac razun treh in ker sta po noči pri dveh gospo¬ darjih zmanjkala oba psa čuvaja. Ženske so takoj uganile, da volk ni sam, ampak da ima pri sebi tu¬ di volkuljo in gotovo tudi lačno družino. Čisto naravno je, da niso otroci v Mašunu več nabirali ma¬ lin, ženske ne gob, vozniki pa so šli skupaj, boječse, da ne bi jili napadla, strašna zverina. — V nedeljo po službi božji je okli cal občinski tajnik pred cerkvijo, da dobi tisti, ki prinese glavo po¬ glavarja volkove družine, pri žu¬ panstvu nagrade 20 kron. Možem in fantom so se sicer sline cedile po svitlih kronicah, toda večina veščanov ni imela orožja, pa tudi upali se niso, ker mrcina v gozdu, tako so dejali, najbrže ni sam. Tam pod cerkveno lipo pa je zvesto poslušal župansko oznanilo Pluskarjev Gašper in kar iz spomi¬ na mu ni hotelo iti tistih dvajset kronic za volkovo glavo. On je bil znan po celi občini kot divji lovec vendar 1 ’ ni bil menda posebno ne¬ varen, ker so rekli tisti, kiso ga poznali, da niti — mačka ne zade¬ ne. Gašper pa je imel prijatelja Štinetovega Petra. Ta dva sta bi¬ la kot brata. Vedno sta bila sku¬ paj. Skupaj sta v šolo hodila, sku¬ paj sta šla k birmi in skupaj sta šla na nabor. Potrjna pa nista bi¬ la, tega pa nista bila onadva, kriva. Skupaj sta hodila za proce sijo in skupaj za pogrebi, četudi nista bila soseda, in obljubila sta si, 'da bosta drugdrugega pakopa- la. Ko je toraj Gašper vzel na piko volkovo glavo je seveda o tem mo¬ ral zvedeti tudi Peter. Vsako ne¬ deljo po popoldanski službi božji sta se dobila pod lipo in šla k žu- “ Jutri zvečer pridi k meni v mraku,” mu odgovori Gašper. “Luna bo sijala, pot bo lepa, do desete sva v gozdu, potem nastavi¬ va in ob zarji bo že volk naš, na¬ še pa tudi županove kronice. Peter to ga bova pila potem prihodnjo nedeljo.” “To ga bova pila,” je ponovil Peter in izpil kozarec do dna. Med tem je prišel v sobo župa¬ nov hlapec Janez in pripravljal mize za večerjo družbo, ki je rav¬ nokar prišla. Janez je poslušal po¬ govor, ni se dosti zmenil za Gaš¬ perja in Petra, ko je pa slišal, da se gre za volka, tedaj je pa ven¬ dar pristavil: “Gašpar, ti ga že ne boš nikoli.” Gašperja je pa to zjezilo; zato mu je glasno odgovoril: “Kaj pa tebi mar? Ti pa še manj, ko še puš ke nimaš! ’ ’ Tedaj je prišla družba v gostil¬ no in mize zasedla. Pogovor med Gašperjem in Petrom je prenehal. Stvar je bila itak dogovorjena. Peter je vzel v roke nek star ča¬ sopis, Gašper pa prižgal svojo pipo in čez nekaj časa sladko zadremal. Sploh je bila to njegova slabost, da je rad zaspal. Zato je dobil več¬ krat v cerkvi iz prižnice glasen ukor, če je le preveč na glas dre¬ to vlekel, ako ga že ni popreje su¬ nil v bok Peter, naj se vendar ne¬ koliko premaga. Ker družba ni hotela iti iz go¬ stilne, dan se je pa nagnil, je Pe¬ ter zbudil Gašperja, da je čas iti domov. “Pa pojdiva,” je dejal Gašper. Plačala sta in šla. “Toraj jutri zvečer” -— je še pristavil Gašper. “To ga bova pi¬ la.” “To ga bova“ — je odgovoril Peter — in šla sta vsak proti svo¬ jemu domu. (Dalje prihodnjič.) ste v Sodnik; “Vi obstanete, da šli po vrh streh, da ste mogli v hi¬ šo vlomiti. Kako to opravičujete? — Zatoženec: ”S tem, da sem bil takrat čisto trezen, — v pijanosti bi se mi kaj takega na bilo posre¬ čilo!” Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa > »vrstne obleke za moške. Sloven¬ ci ko rabite obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. smrti pa smrtnino vašim dedičem. Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Koclievar, predsednik; Frank Feny, podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika To St.Paul Minniapolis -j and Chicago Milwaukee SPLE1VDID TRAINS Electric Lighted. Varuiim Cleaned. TJCKET OFFJCES: DULUTH-J. P. Gearey, D. P. A. City Office, Spaldlng Hotel bloek. Depot, corner , Superior St. and Sixtli Ave. West. «lPERIOft—J. D. Morrissey, G. A. City Office, 823 Tow- er Ave. Depot, corner Win- te>r St. and Ogden Ave. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška st 1027 Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na; Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko¬ viči!, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., Johp. Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem' sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Bqx 77, zastopnik. Društvo sv. Petra st 20 & H št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče^ nim do podpore, 80c ria dan, ali $24 .go na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, Pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $308.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko, $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izmu¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju MINNESOTA FRANK VERANTH, Minn., prsporoca se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! * aaar jen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Fri mačtu” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zldar se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela. bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Bveleth, Minn. MATH. VIDAS, slovensia trff0vi na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Gene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, CMsh01ra ’ Mlnn GKOCERIJSKA PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR EtY ™ Box 62, se pri poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. KADAR R ARI« Klmsl£0 Obleko, ne IVAISAIV iV-i-iOia pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni’. — JVsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE ~ Delam in poprav - -ljam vsako jake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Dnluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, 15 Sell- ----, w o o d Building, Buluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jaokson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga pesetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, 8 ' ostillliear ’ -1 ---, Kittzville, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SLOVBN SKO-HB. VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH^S; Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, trgovina v Gornjem MAČIM VINOM in Prodaja vozne listke ske črte ter pošilja movino po dnevnem SOUTH RANGE, Mich. Naj večja Michiganu z DO- TROPINOVCEM. za vse prekomor- denar v staro do- kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St,, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I„ MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil S f obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. Bolnikom Slovenska , Naroda Brezplačno Bpe 2piač„ NASVET IN PREISKOVANJI: S x4arki VPRAŠAJTE TE ŠPECIJALISTE ŠE DANES ZA Ako imate revmatizem — Ako imate bolečine v želodcu— Ako čutite bolečine v ledvicah— Ako ste nervozni in razdražljivi— Ako se čutite slabim in da propadate_ Ako čutite bolečine v srcu— Ako imate bolečine v hrbtišču— Ako teče voda počasi in povzroča bolečine— Ako so Vam v neredu čreva in ste zaprti_ Ako morate prepogosto puščati vodo_ Ako imate mozolje ali priš-ee po obrazu ali vratu- Ako imate bolečine v plečih, bubrikih ali žlezah—' Ako -slabo slišite— Ako imate katar— Ako se Vam prelahko zadela nos— Ako občutite bolečine v prsih— Ako sluzno pljujete— Ako Vam zvoni ali šumi v ušesih— ZA ŽENSKE: Ako imate kakršnokoli bolezen ali slabost v Va«; • ZA MOŠKE: “ aravi 4 Ako imate mehko naravo— Ako «te zabasani— Ako imate soj čas z bolečinami— Ako imate srab ali vnetje— Ako čutite bolečine ob času sprmembe v življenju— LEPA PRILIKA ZA SLABE. BOLNE IN BOLEHNE MOŠKE. ŽENE IN OTROKE. Vsi bolehni moški, žene in otroci se poživljajo, da tab vprašajo za svet profesorje in špecijaliste zdravnike “evropsB Lje prem ga zdravniškega zavoda”, da slišijo izkušeno sodbo osvojil« L30 lezni. “European Medical Institute” je odprl najboljši in naj* dernejši zavod v tej deželi, katerega izdatki presegajo mnog ^ a[| j e - ve( tisoč dolarjev. Zdravniki, špecijalisti tega zavoda imajo veelel Ostalo tei no prakso v zdravljenju vseh kroničnih — zastarelih in novi (| bolezžni pri moških, ženskah in otrocih. S pomočjo najnovejših električnih in magnetič-nili apan tov iso v stanju ozdraviti bolezni, katere so drugi zdravniki p« glasili za neozdravljive. Pridite danes in čujte njih resnično in izkušeno miseln« bi vas kaj stalo. „„„„ •1 premo go plačuj. S X-ŽARKI BREZPLAČNO. l2m /, ,aP r ‘ S l* f' OVNU N- JV -se gen st» ” t ji ta-J» lk v# , a v A lask ik 1 V maj» a ii, .dejstvo ja svol a i stroški k 5 , da P la( jt priva-to- jogovnik jt potvoril, d ki 1 ot' stroje, katere dvi! namakanje gela kopati ] Logarji 'ga ,j času >11* 'd' ji se v P r<1 na c lielo zunaj : jesuperinten p se potre sinih privat ie majnan fto toraj 1 premoga. ZAPAMTITE SI. DA JE NASVET IN PP r ’SK0W European Medical Institut tone Mo čevlji P, ki no 2P/2 North Fifth Avenue West Duluth. Minn URADNE URE : Vsak dan od 9. dop. do 8. zvečer; ob nede od 10. dopoldne do 2. ure popoldne. fl za SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIščaTaMER lana, A Ja® es - POZOR: Rojakom po Minnesoti in po druzih okrajih se da se loti ki so na prodaj v Gary Minn., pri eni najvecji^ ^ ni v Ameriki še lahko dobijo po primemi ceni, to je- .j kratek čas. Ker po mnogo številnim naseljenem je ® - -*-*-^* 1 1 I J I ^ V UUV I J ll y prišla do zaključka, da bodo mogli povzdigniti ceno. ki kateri hoče svoj denar vtakniti na sigurnost zdaj priliko, in kateri hoče kupiti naj se oberne na MAKS VOLČANŠEK J "pkank Torkar GARY LAND COMj^ Gary, Duluth, Minn. GARY LAND CO. Gen’l Office, 202 Palladio Building, f ^rvA'' Tovvnsite Office, Cor. Commonvvealth Ave. and Gary St, Naročajte se na največji slov. polutednik /7 S M O D K E * rnernr n> nuu owr SLOVENSKE 5? TlVO^ KAKOVOSTI z GRBOM SLOVE] So’ IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA FO 5 CENTOV IN IO OTRTO-^POir tobaka. 3 PO 5 CENTOV IN 10 CENTOv! S--’ 1 Za oljllna naročila se priporočam vsem slavni” lavske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam na vse sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIMI MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio- ELCORA- i v HioN MATTAFFA & FAS so NAJBOLJŠE SMODKE V DjJ.V c0 KATERE IZDELUJE DULUTH ČILA ^ A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St.,