Posamezna Stevfl« ka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra?i, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Dtn. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
POSE. DECJSICI
Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111, Telefon št 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992
Delo slovenskega Rdečega križa
Slovenski Rdeči križ ima 13.408 članov in 19.22q narašča^nikov
Ljubljana, 14. marca
Danes dopoldne je bilo v ljubljanski magistratni dvorani zborovanje oblastnega odbora Rdečega križa, ki se ga je udeležilo veliko število delegatov iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije, tako, da so napolnili mestno dvorano. Zborovanje banovinskega odbora Rdečega križa je vodil predsednik dr. Krejči, ki je v uvodnih besedah predlagal in prebral vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu ter uda-nostno brzojavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku Rdečega križa. Toplo je pozdravil Tazne odlične zastopnike, kakor zastopnika g. bana, načelnika dr. Majerja, zastopnika divizio-narja san. polkovnika dr. Dragotina Brusta, za mestnega župana in mestno občino obč. sv. dr. Debevca in zastopnika zdravniškega društva primarija dr. G u z e 1 j a. Vsi ti pozdravi so bili z navdušenjem sprejeti.
V svojem obširnem predsedniškem poročilu je dr. Krejči izvajal nato med drugim: Naloga predsednika ni prijetna, ker doseženi uspehi ne dosegajo želja in pričakovanj Rdečega križa. S podrobnim delom pa so dosegli občinski in okrajni odbori RK večje uspehe. Izčrpno poročilo o tem bi služilo propagandnim svrham RK. Posamezne edinice niso ob pravem času poslale poročil o svojem delovanju in zato je poročilo nepopolno. Slovenija ima 1,000.000 prebivalcev in 417 občin. Število poverjeništev jc bilo v letu 1935 najvišje, ko je imelo 161 okrajnih in občinskih odborov, 141 poverjeništev, 58 višjih članov, 5099 rednih članov in 7910 podpornih članov; v letu 1936 pa 144 okrajnih in občinskih odborov, 147 poverieništev, 59 višjih članov, 6352 rednih članov in 6997 podpornih članov. Skupno število članov je naraslo lani sicer na 13.408 članov, toda zaradi izpadka nekaterih podpornih članov (povečini učiteljev) je skupno število podpornih članov padlo. Naraščaja RK (napačno in neslovensko je »podmladek«) je bilo v letu 1934 29.024, v letu 1935 13.828 in v letu 1936 19.220 Predsednik ugotavlja, da je državno uradništvo odpovedalo svoje sodelovanje in zato je glavni odbor RK začel akcijo, naj bi kr. vlada stavila v finančni zikon amandemente, po katerih bi se na široko pritegnilo k sodelova-
nju pri Rdečem križu vse državno uradništvo. Vlada pa si teh predlogov ni osvojila in zato bo treba Rdečemu križu iskati novih smeri za praktično delo. Predsednik dr. Krejči je razložil glavne naloge Rdečega križa, ki niso toliko karitativne, kolikor narodnoobrambne, zlasti pa za prvo pomoč v potrebi za primer elementarne katastrofe in pa za primer vojne. Glavni prispevek se zbira še vedno pri glavnem odboru, toda glavni odbor ne porabi denarja, ki ga prejme, za sebe, temveč ga zbira in uporablja za skupne svrhe. V zadnjih treh letih jc porabil skupno 7,416.000 Din. Od tega denarja je 25 odstotkov nedotakljivih za primer vojne, 50 odst. za sklad prve pomoči za elementarne katastrofe in epidemije in 25 odst za nabavo sanitetnega materiala. Dejansko pa je glavni odbor izdal za nabavo sanitetnega materiala v zadnjih treh letih skoraj šestkrat toliko, namreč 10.495.000 Din. Govornik je poudarjal, da Rdeči križ ne pospešuje vojne, temveč je prav nasprotno miroljubna organizacija, ki hoče z vsemi sredstvi preprečiti vsako gorje. Izrazil je svojo zahvalo vsem sodelavcem Rdečega križa.
Tajnik, računski nadsvetnik g. Skalar je prebral nato poslanico glavnega odbora RK. V tej poslanici, naslovljeni na vse odbore društva RK, je naglašeno. da je društvo osnovano na solidni in resni podlagi. Izvedena je solidna in resna organizacija in pa tudi organizacija naraščaja Rdečega križa.
Tajniško poročilo g. Skalarja in upravnika RK g. Jagodica je bilo natisnjeno ter razdeljeno med članstvo in zato ni bilo prečitano.
Blagajniško poročilo o stanju premoženja RK je podal g. Mešek, glavni knjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani.
Pri obravnavi o poročilih so se oglasili k besedi gg. dekan Tomažič iz Trebnjega, katehet Verbanjšek iz Dol. Lendave in prof. Janko Sever z Ježice. V svojih govorih in pripombah so naglašali, da bi se moralo društvo Rdeči križ bolj zanimati za vzgojo naših podeželskih samari-janov. Podeželsko ljudstvo potrebuje samarijanske vzgoje in se hvaležno odziva vsem tečajem, tako da se celo vodeči zdravniki čudijo. Tisti, ki so v fronti Rdečega križa na deželi, vedo, kako težko
občuti ljudstvo pomanjkanje propagandnega gradiva in nujno potrebnih samarijanskih potrebščin. V nadaljnji debati je predsednik dr. Krejči izjavil, da bo društvo Rdeči križ poskrbelo za dovolj-no propagando, za propagandne filme, pa tudi za nabavo obrambnih sredstev proti modernim vojnim nevarnostim.
Predsednik nadzorstvenega odbora, g. ravnatelj Franc Pretnar je podal nato poročilo o blagajni in gospodarstvu Rdečega križa. Posebno pohvalno se je izrazil o vzornem stanju skladišč RK in predlagal razrešnico vsemu odboru s pohvalo upravniku skladišč, g. ravnatelju Jagodicu in blagajniku g. Mcšeku. Razrcšnica je bila soglasno sprejeta s pohvalo obema vzornima funkcio narjema.	.
Sledile so volitve za izpadle odbornike. Dr. Krejči je sicer izjavil, da odklanja ponovno izvolitev, češ, da je potrebna mlajša moč, vendar je dr. Jančič iz Maribora predlagal naslednjo listo, ki je bila tudi izvoljena: predsednik upravnega odbora dr. Krejči, podpredsednika dr. Fettich in ravnatelj meščanske šole Maks Hočevar, za člana upravnega odbora ga. dvorna dama Tavčarjeva, g. inšpektor We6ter, glavni knjigovodja Mestne hranilnice g. Mešek, železniški uradnik g M Gregorka in prof. Janko Sever; za predsednika nadzornega odbora pa jc bil izvoljen ravnatelj Mestne hranilnice v p. g Franc Pretnar, za člana pa gg Fran Jeran in Tone Gaspari, ravnatelj meščanske šole na Rakeku; za delegate v glavni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Fettich, ravnatelj Ivo Šubic iz Celja, dr. Vidic iz Kamnika, Skalar iz Ljubljane, Mešek iz Ljubljane in kot zastopnik 6amarijanov g. Vladimir Scnk.
Poročilo o proračunu je podal g. Mešek. Poročilo navaja, da bo banovinski odbor imel /sicer deficit, ki ga bo pa skušal pokriti s prispevki glavnega odbora v Belgradu. Večja obravnava se je razvila pri samostojnih predlogih, zlasti ker so številni krajevni odbori zahtevali znižanje članarine in preureditev organizacije ter bolj smiselno določitev termina za teden Rdečega križa. V načelu je zborovanje ugodilo vsem tem predlogom ter jih bo skušalo utemeljiti in jih izvesti pri glavnem odboru.
Zbirka mariborskega muzeja se množi
Občni zbor Muzejskega društva v Mariboru
Maribor,, 24. marca.
Danes dopoldne je bil v čitalnici Studijske knjižnice občni zbor Muzejskega društva, ki ga je vodil predsednik prelat dr. Kovačič. V splošnih potezah je orisal položaj muzejskega dela v Mariboru s posebnim ozirom na projektirane prostore v gradu. Pozdravil jo nato zastopnika prevzvišenega knezoškofa stolnega kanonika in ravnatelja bogoslovja dr. Osterca ter ravnatelja Tujsko-prometne zveze Loosa.
Zanimivo tajniško poročilo je podal prof. Baš. Arheološka izkopavanja so se vršila na Ceršaku pri Št. Ilju skupaj z graškim muzejem ter v Mo-tvarjevcih v Prekmurju. Izkopavanja na Ceršaku so pokazala latensko gradišče iz časa 400—100 pr. Kr., izkopavanja pri Motvarjovcih pa so z rimskimi grobovi nakazala ostanek rimske ceste. V Veržeju so bili odkriti skeleti na rimskih ruševinah Z nakupom je pridobil muzej halltattsko žaro iz Št. Lovrenca v Slov. goricah. Numizmatična zbirka se je spopolnila z nakupom rimskih zlatnikov iz Grajene ter z zbirko srednjeveških novcev. Zbirka slik na steklo in pivskih posod se jc zaključila ter je bila razstavljena na Mariborskem tednu Nadaljuje se zbirka ljudskih umetnin iz lesa in gline. Napredovala je cerkvena zbirka, deloma z deli ljudske umetnosti, deloma z baročnimi pridobitvami, ki jih je muzej napravil s sodelovanjem lavantinskega škofijstva. Nadaljevalo se je izpopolnjevanje umetnostne zbirke z nakupom dei Tratnika, Kosa, mestna občina pa je izročila muzeju portrete županov in kip Bulov-čeve. Kulturnozgodovinska zbirka je bila izpopolnjena zlasti z deli, nanašajočimi se na Slomška. Prirodopisna zbirka je napredovala s hribinami, prav tako tudi zoološka zbirka. Poleg zbiralnega dela se je društvo udejstvovalo tudi s sodelovanjem na izdelavi grajskih načrtov za muzej, s sodelovanjem pri varstvu mariborskih spomenikov in starega Maribora, pri spopolnjevanju knjižnice, s sodelovanjem pri vseh večjih kulturnih akcijah (Slomškovi dnevi, Mariborski teden, relejna postaja itd.). Delo je bilo omogočeno s podporo mestne občine, lavantinskega škofijstva ter banske uprave. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Baumgartner, o knjižnici pa ravnatelj (Jlaser. — Članarina se je določila na 15 Din. Izvoljen je bil dosedanji odbor s prelatont dr. Kovačičem na čelu, le mesto odhajajočega prof. Valesa je prišel v odbor prof. žužek.
Osebne vesli
Belgrad, 13. marca, m. Predstavljeni so na pošlo Ljubljana I: Zlata Vojska iz Poljčan, na pošto Ljubljana II Jožef Hauptman. Karol Ladsteter, Leopold Cuderman in Krnil Uršič iz pošte Ljubljana I, in Alojzij škrjanc iz pošte Ljubljana VIL Na pošto Mozirje Franc Erpač, Celje.
Belgrad, 13. marca. Premeščeni so: Na pošto Ljubljana 1 Zlata Vojska, pomožna uradnica pošte Poljčane; na pošto Ljubljana 2 Jožef Hauptman in Karel Landstetter, prometnika, Leopold Cuderman in Emil Uršič, pomožna manipulanta na pošti Ljubljana 1 in Alojzij Škerianc, pomožni manipulant, na pošti Ljubljana 7; na pošto Mozirje Franc Erpič, uradniški pripravnik na pošti v Celju.
Mariborski trgovci opozarjajo da stiske v Sloveniji še ni konec
Pestra poročila na občnem zboru marib. trgovcev
Maribor, 14. marca.
Danes dopoldne je bil v dvorani hotela Orel občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru, ki je bil izbomo obiskan. Zborovanje je vodil predsednik Ferdo P i n t e r , ki je uvodoma pozdravil prisotne zastopnike javnih ustanov.
Predsedniško poročilo je podal dosedanji dolgoletni predsednik veletrgovec Fredo P in ter, ki sedaj zapušča predsedniško mesto, ker je postal svetnik zbornice TOI. Ugotovil je, da mariborsko trgovstvo še prav nič nc čuti izboljšanja gospodarskih razmer, ki se v drugih pokrajinah države že pozna. V Sloveniji gospodarska stiska še ni premagana tn zato bo slovensko gospodarstvo občutno prizadeto s povišanjem davčnih bremen, ki jih že sedaj jedva nosi. Izjavil se je zaenkrat proti zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki naj se vpelje postopno najprej v onih panogah gospodarstva, ki še prospevajo. Zahteval je izenačenje pravic naše banovine z ostalimi banovinami z državi v pogledu ureditve cest, nastopil proti centralnemu cestncmu fondu, pozdravil pa je uvedbo minimalnih delavskih plač ter uvedbo pokojninskega zavarovanja nameščencev za celo državo.
Tajniško poročilo je podal glavni tajnik Franjo S k a s a. Je to verna slika današnjega položaja mariborske trgovine, ki se mora boriti z velikimi ovirami, kakor menda nikjer drugje. Vodstvo Združenja je bilo v borbi za izboljšanje položaja neumorno. Nešteto vlog, predlogov, deputa-cij in posredovanj je bilo v preteklem letu in mar-sikak lep uspeh so dosegli. Tako se borimo že nekaj let za odpravo telefonske revščine v Mariboru, za izboljšanje telefonskih zvez z Zagrebom in Ljubljano, za tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči, ostra je borba proti nelegalni trgovini krošnjarjev. Veliko pozornost je posvečalo Združenje trgovsko nadaljevalni šoli, veliko pa je delalo tudi na socialnem polju s podpiranjem obubožanih trgovcev in brezposelnih trgovskih pomočnikov. Sekcije, ki jih ima Združenje deset, so pridno delale.
Gospodarsko stanje mariborskega gre-mija izraža blagjniško poročilo blagajnika Zida n š k a. Upravni sklad je imel 121.214.54 din dohodkov in 120.671,32 din izdatkov, hišni sklad 409.112.71 din dohodkov in 161.423.32 din izdatkov, inkorporacijski sklad 19.408.77 din dohodkov in 1959 din izdatkov, podporni sklad 36.924.86 din hohodkov in 16.994 din izdatkov (podpore obubožanim trgovcem 9154 din, brezposelnim pomočnikom 7540 din), podporni sklad branjevcev 7774.25 din dohodkov in 810 din izdatkov, vajeniški sklad 7089.19 din dohodkov in 1748 din izdatkov, sklad »Trgovski dom« 7555.11 din dohodkov in 219 din izdatkov.
Statistika mariborskega trgovstva je zanimiva: Koncem leta 1936 je štelo Združenje 511 trgovcev poedincev ter 67 družb, zadrug in zavodov, skupaj 579 članov. Razen tega je ostalo v evidenci še 6 začasno ustanov, obratov ter 13, ki so obrate opustili ali se izselili ter še niso bili črtani. Lani je prejelo obrtne lisle 69 članov, odjavljenih ali brisanih je bilo 69 obratov. Nameščencev so imele trgovine 661, od tega 53 poslovodij, 213 pomočnikov, 168 pomočnic, 227
ostalih nameščencev. Vajencev jc 84, vajenk 60, skupaj 144.
Trgovsko nadaljevalno šolstvo. V šolskem letu 1935-36 je bilo vpisanih 85 učencev in 55 učenk, skupaj 140, izstopilo jih je med šolskim letom 16, padlo jih je koncem leta 5, z odličnim uspehom je absolviralo 10. Za šolsko leto 1936-37 je bilo vpisanih v vse tri razrede 80 učencev in 56 učenk, skupaj 136, šolo pa jih obiskuje še 132 Šolska knjižnica šteje 506 knjig.
Na predlog predsednika nadzorstva Perhavca je bila podebena odboru razrešnica.
Novo vodstvo
Za predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik veletrgovec Miloš O s e t, Za I. podpredsednika Kari Jančič, za II. podpredsednika Franjo M a j e r.
V upravnem odboru so: Lenart, Mcjovšck, Sax, Kovačič, Anderle, Jaš, Lah Jakob, Kocbek, Wei-ler, Lovrenc, Paš in Antončič. Namestniki Sinigo, Misita, Prešeren, Leskovar, Salomon, Lah I.
Nadzorstvo: Jurše, Vicel, Škrabl, Klajnšek, ing. Miklič. Namestnika: Kravos in Povh.
Častni odbor: Lepoša, Roglič, Pinter, Oset, Murko; namestnika: Jančič in Voršič.
Šolski odbor: Oset, Lah Jakob, Mejovšck. Preac. — Računska preglednika: Lenart, Jurše. — Kuratorij Simon Novakove ustanove: Oset, Prešeren, Tičar, Novak, Sax; namestnika: Weiler in Gustinčič. — Računska preglednika: Preac Janko, Markovič. — Delegati za pomočniški odbor:
Knez namestnik Pavle predsednik jugoslovanskega Rdečega križa.
Kraljica Marifa v Bukarešti
Bukarešta, 14. marca AA Davi ob 10.50 ie prispela v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu svojega adjulanta polkovnika Pogačnika. Na postaji Cotroccni so Nj. Vel. kraljico sprejeli romunski kralj Karol, predsednik romunske vlade Tatarcscu, baron Sparker, general Zi-banck, dvorni dami Mavrodi iu Prokopiu, dr. Ma-nucla ter člani vojnegu doma Nj. Vel. kralja, nadalje jugoslovanski poslanik v Bukarešti Kasidolac s celokupnim osobji m poslaništva in z vojnim atašejem v Bukarešti. Poslanikova soproga je Nj. Vel. kraljici izročila lep šopek cvetja, ko jc izstopila iz vagona. Po sprejemnih pozdravih s prisotnimi sc je odpeljala z Nj. Vel. kraljem Karolom v Co-trocenski dvorcc.
tohh
I.ah Jakob, Novak, Lenart, Anderle. — Delegati za Zvezno skupščino: Pinter, Anderle, Rečnik, Lah Jakob, Preac Anton, Pas; namestniki: Mejovšck, Sprager Bureš. lipi, Skrabl, Jančič.
Predlogi uprave. 1. Občni zbor pooblasti upravo Združenja, da sestavi komisijo za pomočniške izpite v lastnem delokrogu v smislu pravil. 2. Pri Združenju trgovcev naj sc ustanovi krajevni podporni fond za obubožane trgovce. V sklad prispevalo trgovci določene vsote. 3. Uprava apelira na gospodarje, da plačajo za svoje vajence šolnino.
Nekvalificiran napad na občinski svet. Žal, da se je harmoničen potek občnega zbora zaključil z nekvalificiranim napadom na sedanji občinski svet, ki ga je izzval g. Hinko S a x. Brez vsakega povoda se je zaletel g. Sax v sedanjo občinsko politiko, ji očital parlizanstvo, napadal občinske svelnike, češ da so imenovani in nikomur odgovorni, pn tem pa očividno pozabljal, da so njegovi somišljeniki v svoječasni vladi bili tisti, ki so izvoljene mariborske občinske svelnike zamenjali z.imenovanimi. Ko je takratni občinski svet kupoval grad za težke milijone, se g. Sax ni oglasil, pač pa sedaj, ko rešuje občinska uprava težke občinske probleme, ki bodo v korist celega mesta, ne pa recimo v korist privilegiranih slojev, ki iih je g. Sax očividno skušal ščiliti. Pošten odgovor je dobil g. Sax od g. Sluge, obsodila pa je njegova izvajanja vsa skukščina, ki je obžalovala, da sc jo občni zbor končal s takim napadom.
Belgrajske vesti
Belgrad, 13. marca. m. Tukajšnje prosvetno društvo bo vprizorilo v soboto, 20. marca ob 20 v dvorani ruskega doma Kraljice Natalije ulici vojno dramo šest slik »Koncc poli« v režiji g. dr. Karla Faganela. Na vprizoritev te drame opozarjamo že danes belgrajske Slovence.
Belgrad, 13. marca. m. Tukajšnji književniki so ustanovili svoje stanovsko društvo ter jim jo oblast že potrdila pravila. Ustanovni občni zbor bo 21. t. m.
Belgrad, 13. marca m. Letošnje velikonočne počitnice bodo trajale na srednjih šolah za dijake katoliške veroizpovedi od 25. marca do 30. marca. Ta odredba bo veljala najbrže tudi za osnovne šole.
Z bor jugoslovanskih dobrovoljcev
Ljubljana, 14, marca.
Organizacija jugoslovanskih dobrovoljcev je danes dopoldne na svojem 18. rednem letnem občnem zboru podala bilanco svojega delovanja v preteklem letu. Zbor je bil mirna manifestacija za ideje, za katere so se naši dohrovoljci borili na vseh frontah. Udeležba je bila prav mnogoštevilna in častna. Komandant vojnega okrožja polliov-nik Ljubomir Živanovič je zastopal našo vojsko. Kot vojni tovariš pa se je občnega zbora udeležil na vabilo dobrovoljcev češkoslovaški konzul inž. Miniovsky, ki ga vežejo tesne vezi z dohrovoljci.
Predsednik g. Josip Jeras je podal kratko poročilo o položaju in delovanju organizacije. Tajnik g. Edo Prinčič je poročal o poslovanju društva. Organizacija šteje sedaj 116 članov. Društvo je v preteklem letu prav živahno delovalo. Državo, za katero so se borili s kraljem mučenikom, morajo ohraniti Nj. Vel. kralju Petru II. Blagajnik dr. Hebein je podrobno poročal o stanju društvene blagajne. Prav zanimivo je bilo poročilo predsednika prireditvenega odbora g. Joče Žagarja o vseh slavnostnih prircdilvah preteklo lelo. Ob priliki 20 letnice borb na Dobruži so dohrovoljci priredili spominsko akademijo, ki jc v moralnem in tudi gmotnem pogledu uspela izredno lepo. Vršila se je nato vidovdanska proslava v čast padlim dobrovoljcem dne 28. junija, združena z razvitjem društvenega prapora, Dohrovoljci izrekajo
loplo zahvalo divizijskemu generalu Ncdiču, ki jo kumoval praporu kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in celotnemu oficirskemu zboru. Odlikovano so bile matere padlih dobrovoljcev. Odlikovanjo ge. Batičeve je izročil g. župan dr. Juro Adlcšič na svečan način v sejni dvorani. Dohrovoljci so odločeni sodelovali pri akciji za zgraditev grobnice zaslužnim možem in pri ureditvi vojaških grobov. Društvo dobrovoljcev ni veteranska organizacija, marveč živa organizacija borcev. Dohrovoljci bodo pričeli z akcijo, da se postavi primeren spomenik, vsaj spominska plošča, v Skotji Loki od avstrijske justice v Belgradu ustreljenemu dobro-voljcu Gosarju. Prof. dr. E. Turk jc nato poročal o velcpoinembni izdaji Spominske knjige dobrovoljcev. Očrtal je vse težave, da se jc uresničila izdaja lepe kmige. Sodelovalo jc 66 avtorjev z 79 prispevki in 11 nekrologi. Knjiga bo vsebinsko prav pestra in bo podala borbe dobrovoljcev od priprostega človeka do inlcligcnta. Knjiga, velikega formata, bo obsegala 800 strani in 300 slik. Polkovnik v p. Mikuž je poročal o reviziji blagajne in izrekel priznanje blagajniku. Občni zbor je sprejel več predlogov v pogledu rešitve socialnega položaja bednih dobrovoljcev. glede olajšav za vožnjo po železnici in glede šc drugih aktualnih vprašanj Po soglasno sprejeli raz.rcšnici je bil iz-voijen z malimi izjemami stari odbor s predsednikom g. Jcrasom na čelu.
Gosposki sporazum" nu Judrunu
Nemški in irancoshi glasovi o bližajoči se pogodbi med Jugoslavijo in Italijo
Berlin, 14. marca TG. Pariški dopisnik »Ber-liner Tagblatta »poroča svojemu listu, »da je Jugoslavija obvestilu francosko zunanje ministrstvo, da bo v najkrajšem času podpisala prijateljsko pogodbo s kraljevino Italijo«. S tem je liiln javnosti sporočeno, tako nadaljuje imenovana vest iz Pariza, da so ie dalje časa trajajoča pogajanja med btd-grajsko vlado prišla do uspešnega zaključka. Iz komentarjev, ki jih pariško časopisje objavlja pri tej priložnosti, ne izhaja kakšen obseg ho imela ta pogodba, pač pa se lahko sluti njena vsebina, ki pomeni: spravo in mir na Jadranskem m o r j ii.
„Echo de Pariš" o vsebini sporazuma
Iste ugodnosti kot Avstrija in Madiarsha, a izven Ircocoskega sistema
Pariz, 14. marca. Diplomatski dopisnik Eclio de 1'arisi (glasilo francoskega generalnega štaba), Pertina.v, ki je običajno o zadevah držav Male /.veze informiran iz. prvih virov, objavlja v svojem li-rlu naslednji uvodnik o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo:
Slišali smo. ila ho v kratkem podpisan neke vrsto, »g o s p o s k i sporazum« nieil Jugoslavijo in Italijo. Mimogrede povedano je zanimivo, v kakšnih časteh »o sedaj »gosposki sporazumi« v dobi. ko se nam zdi. dn jc tako malo gospodov na svetu. To je treba tako razlagati, da te vrste pogodbe ustrežejo državam, ki >,c bojijo trajnih obveznosti, a vcmlar želijo vsaj na zunaj ohraniti videz vzajemnosti in složnega življenja Besedilo italijanskii-jugoslovuiiskega gosposkega sporazuma« bo, tako pravijo, zelo nedolžno. Toda Jugoslavija, kjer je Italija pred sankcijami pokupila 25% vsega izvoza, bo s to pogodbo le dobila izgul>lj<>iia tržišča nazaj. Zdi -e, da ho Jugoslavija v pogledu trgovinskih mlnošajcv oil Italije dobila iste ugodnosti, kot jih sedaj žc imata Avstrija in M a d jurska, ki «ta, kot je znano, podpisnici rimskih protokolov iz leta 1931 in 1938. ki so tudi političnega značaja.«
V letih 1934 in 1935 se je tudi francoska diplomacija mnnco prizadevala, da pripomore k zbli-žanju med Italijo in Jugoslavijo. Kralj A I e k s a n -der in minister B a r t h o u sla bila ubita v trenutku. ko sla hotela načeli to nalogo s skupnimi združenimi močmi. Pozneje je tudi Laval šel v Kini z istim namenom, toda nn je zagrešil napako, da za francoski sporazum z Italijo ni stavil kot pogoj pred hod ne sprave meti Italijo iu državami Male zveze. Italija nam potem, ko je pobasala vse iignil-linsij tranrnsko-italiianskega sporazuma (Abesinija, op. ur.) ni hotelu nuditi ničesar drugega — in »e za lo smo morali neštetokrat prositi — kot neko izjavo -vojega poslanika v Belgradu. kjer pa. Iioili resnici na ljubo povedano, ni prevzela nase uikake obveznosti.«
■ To kar se sedaj dogaja, dokazuje, da se Italija m marala sporazumeti z Jugoslavijo lako dolgo, dokler je slednja bila včlanjena v francoskem s i s t e m ii. Sedanja vlada v Belgradu je •/apočela politiko holj samostojnega in neodvisnega zunanjepolitičnega uilejstvovan ia. I ti takoj je bila Italija pripravljena iluti, kar jc prej vztrajno odklanjala.'
Ta dogodek vsebuje mnogo poučnih točk. Kakšne !>odo | osledice. Zn enkrat je Jugoslavija tako srečna, da 11:1 vseh straneh pobira dobičke. I počakajmo. V začetku meseca aprila bodo države Male zveze, med katerimi je tudi Jugoslavija, proučevale nove francoske predloge o organizaciji vzajemne varnosti in vzajemne medsebojne pomoči v primeru nevarnosti. Dr. 11 en Oš bo prišel v P>el-'_'rad. Pred njim ali za njim pa pride ludi grof C i a 11 o. zunanji minislcr Italije, ki je oče italijan-eko-nemškega zunanjepolitičnega osišča.'
,,Franhlwšer Zeltung
Najprej gospodarsko, potem politično zblfžanje
Fraukfiirt 14. marca. TG. »Frankfurter Zei-tung« objavlja .poročilo i/. Pariza, v katerem pravi, -da so nekateri francoski jutranjiki objavili ve-st, ila so pogajanja za sporazum med Italijo iu Jugoslavijo tako rekoč končana. Med njimi gre »0 e -u v r c« celo tako daleč, ila trdi. ila ho Italijo v tem sporazumu izrecno jamčila zn »n e d o t a k -k I j i v o s t jugoslovanskega državnega o z e 1111 j a i a z a n j c g ii v o c 11 o t 11 n s t«. Poročilo nemškega lista nadaljuje »ila le vesti brez dvoma prehitevajo dejstva, toda ipak vsebujejo zrno resnice, kar tudi italijanski krogi sami priznavajo«. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo da že zares dalje časa trajajo in jih je v začetku ludi Francija močno podpirala, ker je Italijo hotela pripravili do tega ,da bi priznala pravilnost francosko varnostne politike v Evropi in jo pritegnila v svoj diplomatični blok. Toda v tem okviru pogaja-
nja niso mogla napredovati in so so preil nekaj meseci začela ua popolnoma novih osnovah, to se pravi izven okvira francoskega
diplomatičiiega sistemu. Zadnje čase pa so so zelo ugodim razvila in so rodilu trgovinski sporazum. ki daje Jugoslaviji vse ugodnosti, ki jih uživata Avstrija in Madjarska, je tako rekoč že gotov. Jugoslavija lin dobila nazaj tržišče, ki ga je s sankcijami izgubila. Razume se, nadaljuje poročilo Kraukfurlcr Zeitung«, da je gospodarska plat samo ena stran izboljšanja odnošajev mod Italijo in Jugoslavijo ia da "i lio sledilo tudi p o I i -t i č n o z h 1 i ž a n je. Toda zaenkrat še ni verjetno, ila so pogoji za podpis pogodile, v kateri hi obe državi druga drugi jamčili za neodvisnost in nedotakljivost njunih državnih ozemelj, že dozoreli, čeprav je gotovo, da gredo prizadevanja v to smer. Ako do lega pride potem je gotovo, da bi imel itali-jansko-jugoslovanski sporazum za Evropo približno isti pomen, ki ga je svoje dni imel nemško-poljski sporazum na severu Evrope. Italijanski zunanji minister grof Ciano polaga največjo važnost, da do takšnega sporazuma tudi čim prej pride. Čeprav torej stvar še ni dozorela do dejanskega |XMlpisa takšne pogodbe, je treba vseeno podčrtati dejstvo, ila je prihod takšnega sporazuma že važen migljaj za vse iuteresirune države, med njimi tudi za Francijo, ila se organizacija evropske varnosti spreminja v osnovah.
Gospodarsko sodelovanje PoVske in Nemčiie
Varšava, 11. marca. TG. Tukaj je bila med poljskim trustom za težko industrijo »Wspolnopa Interessuvv , ki obvlada vso poljsko industrijo v
Šlazku (Šleziji), ter nemškim izvoznim združenjem za avtomobilsko industrijo podpisana pogodba, ki za dobo desetih let urejuje vprašanje uvoza nemških avtomobilov v poljsko državo. Po besedilu te pogodbe prevzame poljski trust nalogo, da proizvaja v svojih poljskih tovarnah s pomočjo nemške industrije vse težje avtomobile 111 tovorne avtomobile od 3 in po! tone ter 6 ton. V prvem letu bo Poljska proizvajala 25% sestavnih delov, Nemčija pa bo dobavila ostalih 75%. V drugem letu proizvaja Poljska že 40%, iz Nemčije pa uvaža samo še 60%. Na koncu desetletke bo Poljska proizvajala samo polovico sestavnih delov, ostalo polovico pa ji bo dobavila nemška industrija. Pogodba ima tudi posebna določila za montiranje avtomobilov, ki bi bili izdelani v Nemčiji ter v kosih poslani na Polisko, kjer bi se potem sestavili v vozila. Pogodba med poljsko in nemško industrijo je velike važnosti in je vzbudila v gospodarskih in političnih krogih veliko zanimanje.
Schneider-Creuzot pozdravljen
Pariz, 14. marca. TG. V uradnem listu jc izšla ministrska uredba, ki določa, ila so največje francoske tovarne za izdelavo orožja Schncider Creu-zot podržavljene. Vse tovarne in stroji, ki služijo orožni industriji, postanejo last francosko države. Levičarski listi pozdravljajo (11 ukrep kot uresničenje ene najvažnejših točk programa ljudske fronte.
S španskih bojišč
Avilla, 11, marca. b. Najtežji in najbolj krvavi boji se vodijo na Guadalajari, ki je ključ poti do Madrida. Čez Guadalajaro vodi samo še ena poštena cesta, ki veže špansko prestolnico z zaledjem in po kateri bi se mogli rešiti miličniki. Rdeče čete se zavedajo, kako važna je Guadalajara ter so slorib v.se, da postavijo zid zmagujočim nacionalističnim silam. Rdeče čele se sicer hrabro upirajo, vendar pa sc opaža pri njih utrujenost. Na obeh straneh je bilo v zadnjih bojih veliko žrtev, toda žrtve miličnikov so mnogo večje, ker razpolagajo nacionalisti z bolišim vojnim materialom in tudi v večjem obsegu kakor pa rdeči. Prav zaradi teh izgub na obeh straneh zna priti do končne odločitve
Salamanca, 14. marca. AA. Nacionalistično vrhovno poveljstvo ie izdalo komunike, v katerem pravi: Na fronti pri Guadajalari so operacije postale zelo težavne zaradi raznih neprilik in močnega deževia. Kljub temu so nacionalisti na raznih sektorjih te fronte prodrli dalje še za 2 km. Odbili so napad nasprotnikov pri A r a v a c i. Ubitih ie bilo tedaj sedein republikanskih prostovoljcev in vojakov. Na fronti pri Jarami so nacionalisti zavzeli nasprotnikove postojanke v bližini P i n g a r o n a. Tu se je premaknila fronta za
3	km bliže Madridu. Nacionalisti so ujeli večje število republikancev. Na južnem bojišču ni prišlo do nikekih važnih operacij.
Sevilta, 11. marca. AA. General Queipo de Liano je imel po radiju govor, v katerem je de-mantiral spočetka neke vesti, ki so jih razširile razne vladne radijske postaje, tako n. pr. vest, da bi bile vladne čete pri Guadajalari zavzele neke vasi, predvsem pa Triiequo. Prav tako je deman-tiral trditev, da hi se bili nacionalisti v zadnjih borbah posluževali plinskih bomb. Med drugim je dejal, da so rdeči začeli širiti take vesti, da bi vnaprej prepričali sami sebe, ker očividno nameravajo uporabiti tudi strupene pline v nadaljnji borbi. V takem primeru bomo prisiljeni nastopili z enakimi sredstvi.
Siguenza, 14. marca. AA. Nacionalistične čete, ki so pričele sinoči z novo ofenzivo so morale proti večeru zaradi nalivov opustili vsako nadaljnjo akcijo. Silni nalivi so skoraj že vso okolico Guarajalare spremenili v močvirje.
Siguenza, 14. marca. AA. Nacionalistične kolone, ki operirajo pri Guadajalari so imele včeraj velike težave zaradi vlaka in močvirij, ki so nastala po zadnjih nalivih. Posebno motorizirani oddelki so se morali skoraj popolnoma ustaviti. Pehoti pa je le uspelo prodreti proti jugu proti Briu-lege in po dolini reke Ria Jenarez za nekaj km. Na fronti pri Jarami so nacionalisti prav tako dosegli nekaj uspehov. Potisnili so nasprotnike za
4	km nazaj. Pri Pingaronu ie prišlo do hudih spopadov, vendar so tudi tam nacionalistične čete dosegle neke uspehe. Zavzele so postojanke, ki do-minirajo cesto, ki je speljana proti Valenciji.
Rabat, 14. marca. AA. Seviljska radijska postaja je včeraj ob pol dveh razglasila podrobnosti o dogodkih iia fronti okrog Madrida. Nacionalistične čete so včeraj dopoldne zavzele višine se-■»erno Tojernala na levem krilu vojske generala Moscarda, ki se je razvrstilo na guadajalar-skem sektorju. Centralna kolona je zavzela Pri-
juego in prodrla do vasi, ki leži le še 15 km daleč od Guadajalare. Napadi mednarodnih čet, ki so bile 7. vso naglico poslane pred Guadajalaro, 60 bili odbiti.
Siguenza, 14. marca. AA. Z operacijami, ki so se izvršile včeraj zapadno aragonske ceste so si nacionalisti osvojili tri važne postojanke, in eicer: Postojanko na reki H e n a r e z, drugo postojanko v bliil :ii železniške proge Madrid-Saragosa in Končno važno postojanko ob henareškem kanalu, ki je speljana do Alcale de Henarez. Republikanske čete se napadov nacionalistov niso mogle dolgo upirati. Nenadoma pa so rdeče čete ustavile nadaljnje prodiranje nacionalistov s pomočjo oklopnega vlaka, ki so ga poslali proti njim po železniški progi od Val de Ancete, ki vodi proti Espir.osu de Henarez. Nacionalisti so skušali nato republikance obkoliti in onemogočiti oklop-nemu vlaku nmik. Zaenkrat še ni znano, kako eo se razvili nadaljnji boji.

Abesinski cesar izjjavija
„.§mrl rasa Dssle še ni konec našega odpora
JtZaupamo v Anglijo in Franciio
London, 14. marca. AA.Iz Bata poročajo: Cesar Haile Selasije je sprejel na svojem posestvu Per-fieldu v Bathu posebnega poročevalca agencije Havas in mu dal naslednjo izjavo:
Abesinija in njen cesar šc nadalje povsem zaupata v Zvezo narodov. Kljub vsem dosedanjim razočaranjem nikakor ne moremo verjeti v končno propast naših načel, ki so osnova paktu. Če pa bi bilo mogoče na kakšen drugačen način napraviti konec trpljenju mojega naroda, pristanem in sprejmem vsnko drugo rešitev, ki bi jo predlagali Francija in Velika Britanija pod pogojem, da bodo ti predlogi pravno utemeljeni.
V drugem delu svoje izjave je cesar poudaril: Smrt rasa Deste še nikakor ne pomeni konca abesinskega narodnega odpora. Treba je vedeli, da gre za obči narodni odpor in nikakor ne za krajevne upore. Atentat na maršala Grazianija dokazuje, da se zavojevalec ne čuti varnega v sami Addis Abebi. Medtem ko je v prestolici latenten in se le od časa do časa vidno pojavlja, se morajo žc nekaj kilometrov daleč od prestolice Italijani boriti s pravimi uporuiki, ki že ves čas odkrito nastopajo proli tujcu.
H
Poročevalec je cesarju zastavil še nekaj vprašanj glede organizacije odpora. Cesar mu je odgovoril, da mu najosnovnejši razlogi obzirnosti kakor tudi izkustva, ki si jih je pridobil v preteklosti, nalagajo največjo rezerviranost v tej zadevi. Zamol-čati moram vsako besedo, ki bi lahko zahtevala življenje več tisoč ljudi. Pri tem je opozoril na to, kar se je odigralo v Addis Abebi, ko je svojčas javno govoril o obstoju abesinske vlade v Goreu. Nazadnje je dejal:
Zveza narodov še vedno lahko reši Abesinijo. Do kraja bomo ostali zvesti domovini. Nihče ne sme pozabiti, da abesinski narod trpi in se bori za svojo neodvisnost. Francija in Velika Britanija bosta nekoč prisiljeni storiti vse za zaščito svojih interesov. Medtem bomo nadaljevali borbo v okviru Zveze narodov. Abesinija bo zastopana na prihodnjem zasedanju Zveze narodov in abesinski delegat bo z veseljem glasoval za sprejem egiptske države v ženevsko mednarodno organizacijo. Egipt je bil vse do zadnjega časa naš prijetalj. Prišli smo v Evropo, da branimo našo domovino. Čim pa bo nastopila primerna prilika, se bomo odpravili na pot in obiskali najprej Francijo.
................................. JDoffisocI
Žclfc
občinskih uslužbencev
Belgrad, 14. marca. 111. Zveza mestnih in občinskih uslužbencev je imela danes v dvorani tukajšnjega gasilskega doma občni zbor, na katerega je prišlo 400 delegatov. Na občnem zboru so se v glavnem pretresala stanovska vprašanja. Predsedoval je predsednik zveze dr. Josip Maroševič, ki je prebral pozdravne brzojavke kralju, kraljevemu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in notranjemu ministru. Iz poročila o poslovanju zvezo mestnih in občinskih uslužbencev Jugoslavije v pretekli poslovni dobi posnemamo, da šteje zveza okrog 60.000 članov 111 da se je trudila, da bi se čimprej spremenil občinski zakon. Po poročilu upravnega odbora so bile prebrane in izdelane spremembe k zakonu o mestnih občinah, predvsem določila, ki se tičejo občinskih uslužbencev. Tozadevni referat je imel Slobodan Vida-kovič, referat o spremembi zakona o kmečkih občinah pa dr. Buljina. V izdelanih spremembah zahteva zveza, da bi predpisoval službeno prag-matiko svobodno izvoljeni občinski svet, da bi isti ludi premeščal uslužbence, jim določeval plačo. Z zakonom naj bi se mestnim uslužbencem priznala stalnost in pokojnina iz rednih proračunskih sredstev. Dalje zahtevajo zaščito pridobljenih pravic ter obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni povečini dosedanji posiodavci. Namesto dosedanjega drugega podpredsednika g. Jančigaja, mestnega ravnatelja v Ljubljani, je bil izvoljen za drugega podpredsednika g. Alojzij Sedej, magistralni uradnik in predsednik ljubljanske Delavske zbornice. Za tajnika jc bil izvoljen dr. Židovec, uradnik zagrebške občine. Drugih sprememb ni bilo. Novi odbor mora v smislu sklepov občnega zbora v šestih mesecih pripraviti nova pravila za zvezino organizacijo, sklicati izredni občni zbor in izvoliti novi odbor. Iz Slovenije so prišli na občni zbor zveze nted drugimi iz Ljubljane gg. Sedej in Mi-klavčič, iz Tržiča g, Japelj, iz Celja magistralni uradnik g. Skubic, iz Maribora pn magistralni uradnik g. Kramberger, iz Slovenjgradca pa g. Kranje.
Belgrad dobi radio postajo za naše izseljence
Belgrad, 14. marca. m. V teku letošnje proračunske debate v narodni skupščini je nekoliko govornikov načelo tudi vprašanje naše radiofonije. Da bi sc vsaj do gotove meje mogli uvrstiti v vrste držav,, ki so glede radiofonije že na zavidljivi višini, je vlada dr Stojadinoviča vnesla v finančni zakon zelo koristen dodatek, po katerem bo ministrstvo za pošte pooblaščeno, da zgradi v Belgradu kratkovalovno postajo v jakosti 19 kilovatov. Amandement določa, da bo to kratkovalovno emisijsko postajo vodil osrednji tiskovni urad, ki žc poldrugo leto programsko vodi našo kratkovalovno postajo. Z istim amandementom se pooblašča finančni minister, da lahko v ta namen izplača 5 milijonov dinarjev obratnega kapitala glavni državni blagajni. Dokler nova državna kratkovalovna postaja nc bo dovršena, bo oddajala radijska postaja v Belgradu na valovni dolžini 49.18 m odnosno 6190 kilociklov. Ta radijska postaja bo predvsem namenjena našim izseljencem v čezmorskih državah, ki bodo lahko poslušali iz domovine novice. Radi tega, ker je kapaciteta sedajne kratkovalovne postaje precej omejena (1 kilovat antenske energije), je osrednji tiskovni urad poskrbel, da bo to emisijo prenašala istočasno tudi holandska kratkovalov-
Novi grobovi
f Anton Berce
V soboto je umrl v Dornlicrgu na Goriškem cerkovnik in posestnik Anton Berce. Pokopali so ga včeraj popoldne. Rajni je v skrbnem delu vzgojil osciii otrok, med katerimi jc tri pustil šolati. Kljub vojni vihri, ki je tudi njemu prinesla mnogo grenkih dni, je dočakal visoko starost 79 let. Rajnki je okrog 40 let opravljal službo cerkovnika.
(Pokojni Anton Berce je oče dr. Alojzija Ber-ceta, svoj čas urednika »Slovenca«, ki mu izrekamo iskreno sožalje.)
■J- V Cerkljah pri Kranju je umrl posestnik g. Jernej Vombergar v starosti 75 let. Pokojni je bil zaveden in /načajen katoliški mož. Pogreb bo jutri ob 10 dopoldne. Naj 11111 sveti večna luč!
Mussolmi v Afriki
Rim, 4. marca. AA. Mussolini je bil včeraj popoldne v Vadiju el Atrunu in sosednjih vaseh, kjer ga je arabsko prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Posebno slavnostni sprejem so mu priredili v Bedi Littoriji. Tam je Mussolini obiskal grob slavnega arabskega svečenika Sidija Rafa, ki je po legendi spremljal preroka Mohameda na njegovih potovanjih. Nato je Mussolini odpotoval v Kireno, kjer je bil v znanem muzeju rimskih starin.
Mussolini bo imel danes govor v naselbini Luigi Razza. V svojem govoru namerava obravnavati predvsem kmetijska in socialna vprašanja. 17. marca bo govoril v Tripolisu in tedaj namerava obrazložili italijansko politiko napram islamu. Govoril bo tudi 18. marca. Njegov govor bo tedaj namenjen celokupnemu italijanskemu narodu in ga bodo prenašali po radiu v Italijo.
De';aški neredi v Sofiji
Sofija, 14. marca. AA. Snoči so sc ponovilo študentske demonstracije v centru mesta, kjer so demonstrant je skušali postaviti govorniško tribuno prav pred študentskim domom. Neki policijski agent je pričel streljali v zrak, da bi tako prestrašil množico. Eden od strelov pa sc jo odbil od zida in laže ranil nekega študentu v nogo. Vlada je izdala komunike, v katerem je naglasila, da bo za vsako ceno preprečila ponovne nerede. V skrajnem primeru bo dala za daljši čas zapreti univerzo. Vse študente pa bo uvrstila v kadre za prisilno delo. Agitacija sedaj že 111 več resnejšega značaja.
Huda železniška nesreča v Franciji
Pariz. 14. marca. AA. v bližini Bourgcta sc je pripetila danes huda železniška nesreča. Trije potniki so bili ubiti. Izpod ruševin vlaka so izkopali osem trupel. Osem težje ranjenih politikov so nemudoma prepeljali v bolnišnico. Potniški vlak, ki se je zaletel v tovornega, je bil popolnoma razdejan. Reševalna akcija še ni končana in zaradi tega ludi točneje število žrtev ni znano.
na postaja v Einhofenu. Program se bo prenašal istočasno na valovni dolžini 31.28 m, odnosno 9590 kilociklov ter 19.71 m, odnosno 15.220 kilociklov.
Kratkovalovna postaja bo opremljena z najmodernejšimi aparati ter bo mogoč dober sprejem tudi v južni Ameriki. Uvidevajoč velik pomen le kratkovalovne postaje, jo bo predsednik vlade dr. Stojadinovič sain otvoril.
Minister Behmen
o „krošnjarenju
z nacionalizmom"
llelgrad, 14. marca. AA. Snoči jc druei pododbor Jugoslovanske radikalne zajednicc priredil zabavni večer v hotelu Imperial. Ob lej priliki je imel minister brez portlelja dr. Šefkija Behmen govor, v katerem je dejal: Naša politika ni izumetničena kombinacija, nastala spričo kakršnihkoli strankarsko-pol i lic n i b špekulacij nego trajna politika, ki smo se ji vsi posvetili in ki je za nobeno ceno nikoli ne bomo opuslili. Morda bomo tudi izginili, toda naša politika bo oslala tudi šc potem. Boriti smo se morali, pa šo sedaj se tu pn tam borimo. Toda hvala Bogu, v tem kratkem času 91110 njivo očistili in zor.ili, posejali dobro seme bratske sloge in ljubezni. Na njej je narod pričel brali prvo dobre plodove. JUZ je pokazala svojo moč na terenu, pokazala svojo idejno in odporno silo. Naravno je, da nas nasprotniki napadajo. To je njihovo delo in ne preostane jim nič drugega, ko smo jim prekrižali njihova račune. Ko zmanjka našim nasprotnikom vseh argumentov proti nam, ledaj so spuščajo v osebne napade hipernacionalistične barve. Na zastavi JRZ je zapisan aksijom našo politike: Narodno in državno edinstvo. Vlada dr. Stojadinoviča jo postavila vsakogar na njegovo mesto. S leni je napravila konec oni nepošteni trgovini 1. nacionalizmom ler z narodnim in državnim edin-slvom. Česa vsega v naši državi niso počeli v imenu nacionalizma in v imenu narodnega in državnega edinstva? Državno in narodno edinstvo nam je vsem svetinja in nikakor ne sme biti predmet za trgovino. Taki pojavi so običajno rezultati neurejeni!] in nezdravih političnih razmer. Ko se jc ustanovila in organizirala JRZ, ki jo vodijo naši trije veliki državniki dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho, so se naše prilike v ninogočem še popravile in lahko se reče, da je dan, ko se je ustanovila JUZ, prav za prav zgodovinskega pomena v zgodovini našega političnega življenja. Tedaj se je pričelo normalno politično življenje, prenehala je ona slaba Irgovina ■* "»si«,™- „„;„„s:.-...: —:—, nimi svetinjami.
/, našimi največjimi nacional-
Bo!garski umetnik razstavlja v Ljubljani
V Jakopičevem paviljonu gostuje zanimiv predstavnik bolgarske umetnosti g. Pavle Francaliski. Razstavo je otvoril včeraj predsednik jugoslovan-sko-bolgarske lige g. Raslo Pustoslemšek v imenu te organizacije 111 slovenskega planinskega društva. V pozdravnem govoru ie poudarjal, da se bo dobro politično prijateljstvo med našo državo in bratsko sosedo moglo v polni meri razviti samo tedaj, če bo imelo svoj temelj v kulturnem in prosvetnem zbližanju in razumevanju. Nekako pred letom dni smo pozdravili med nami prvič bolgarske umetnosti, ki so razstavili svoja grafična dela. Razstava g. Franc-aliskega je torej druga bolgarska razstava pri nas in ga zato pozdravljamo v želji in upanju, da bo tudi on doprinesel poglobitvi duhovnih vezi med nami in Bolgari.
BtAlUUUII
Zaključek akademskega smučarskega
prvenstva
Planica, 14. marca.
Ob obupnem vremenu so bile danes končane smučarske tekme za prvenstvo jugoslovanskih univerz, ki so se v četrtek začele na Rožici.
V znamenju avstrijske revanže
Že sinoči je bilo jasno, da bo današnji dan po-tekel v znamenju revanže Avstrijcev, ki so v tekmovanju v alpski kombinaciji vidno zaostali, a so zato podvzeli vse, da bi se za ta poraz maščevali pri današnjem teku na 12 km. Da bi bila revanža kolikor mogoče uspešna, so pozvali v Planico tudi svojega drugega najboljšega moža, Walterja Hes-6e-ja iz Gradca. Reči moramo, da se je Avstrijcem revanža popolnoma posrečila, dasi so se tudi naši tekmovalci pri današnjem teku odrezali nad V6a pričakovanja.
Proga v dveh rundah
Tekmovalna proga je bila speljana od Doma Ilirije prodi Podkorenu, kjer je zavila ob progi proti postaji Rateče, od tam pa zopet pred ilirijan-eki dom. Bila je dolga okrog 6 km in tekmovalci so jo morali preteči dvakrat. Sneg je bil po vsej progi popolnoma razmočen. K sreči ga je bilo še nad 30 cm in zato zaradi snega samega še niti ni bilo posebnih težkoč.
Start pod dežniki
Točno od napovedani uri (ob 11.) so se zbrali ■tekmovalci in funkcionarji na startu pod domom Ilirije. Lilo je kakor bi bil dež naročen. Funkcionarji in deloma tudi tekmovalci so prihajali na start pod dežniki. Okrog starta se je zbralo tudi nekaj gledalcev, ki so si — razen z dežniki — skušali pomagati na vse mogoče načine, da bi se vsaj kolikor toliko zaščitili pred nalivom.
Zelo naporno je bilo delo funkcionarjev, ki so ves svoj posel opravljali pod dežniki. Tekmovalci so bili oblečeni prav nalahko, ker .so pač dobro vedeli, da bi v premočeni obleki v,a^ili s seboj po progi nepotrebno breme.
Tekmovalna borba med nalivom
Kakor hitro so na startu izpustili tekmovalce izpod dežnikov na progo, se je na progi razvila neverjetno naporna borba. Dež je neprestano pral tekmovalce, ki so bili že po prvem kilometru do
kože premočeni. Svoje je prispevala še precejšnja megla in seveda v nemali meri tudi sneg. 2e po prvi rundi so bili tekmovalci razvrščeni časovno v istem vrstnem redu, kakor so bili razvrščeni v končnih rezultatih. Na čelu vseh ie bil seveda naš Leon Knap, ki je startal obenem z Arihom izven konkurence.
Avstrijska zmaga
Kakor je bilo v naprej pričakovati, je prinesel tek zmago Avstrijcem. Prvo mesto v konkurenci je dosegel avstrijski državni prvak v teku Rossner, član reprezentance graške univerze. Jugoslovanski pTvak v teku je postal Močnik, član JASO, dočim ie najboljši čas dneva dosegel Leo Knap (1:16.45).
Rezultati v konkurenci so sdeleči: 1. Ros.sner (Gradec) 1:18.55; 2. Fogy (Leoben) 1:23.32; 3. Močnik (JASO - Ljubljana) 1 -23.40; 4 Strohmeier (Leoben) 1:25.22; 5. Hcsse (Gradec) 1:26.48: 6. Scnmidt (Leoben) 1:31.37; 7. Podkrajšek (JASO) 1:32.25; 8. Dermola (ASK Ljubljana) 1:41.36; 9. Tavčar (JASO) 1:46.50; 10. We,stesthaller (Leoben) 1:42.18. Razen Knapa je tekmoval izven konkurence še Arih (Ilirija), ki jc dosegel 1:33.45 in bi se plasiral na osmo mesto.
Vzgledna požrtvovalnost
Kdor je prišel danes zjutraj v Planico, je moral hudo zdvomiti nad možnoistjo tekem. Ob takšnem vremenu izvesti mednarodno tekmo — in to brez malenkosti! K temu je potrebna ne samo sposobnost, marveč tudi brezmejna požrtvovalnost so-j delujočih. Prireditelju ASK-u, v imenu katerega so fungirali pri tekmah Klavž, Zebot in Reger, so priskočili z vso požrtvovalnostjo na pomoč Ilirija-ni Osterman, R:har in Kvcder ter član JASO Reicher. Ni jim bilo mar, da so bili do kože premočeni — videli so zadrego prirediteljev ter so nosili levji delež napornega tehničnega dela. Vse priznanje gre ludi upravi Ilirijinega doma, ki jc šla prirediteljem in tekmovalcem v vsakem oziru na roko. Vse to — požrtvovalnost funkcionarjev, razumevanje uprave doma ter v nemali meri vzgledna discipliniranost tekmovalcev — je pripomoglo, da so potekle tekme brezhibno in da so bili kljub obupnemu vremenu prav vsi zadovoljni in dobre volje. To se je vide'o zlasti pri razdelitvi daril in pri medsebojno izrečenih zdravicah, ki so bile po tekmah v domu.
Hašk : Ljubljana 3:1 (2:1)
Zagreli, 14. marca. b. Tukaj jo bila danes ligi-iiii tekma med Ljubljano iu Haškom, ki ji jo prisostvovalo nekaj manj kol 500 oseb. Hašk je namreč hotel to tekmo igrati dopoldne na igrišču Gradjanskega, kar je pa Ljubljana zaradi povečanja stroškov odklonila. Tako je tukajšnja podzveza odredila tekmo iyt igrišču Haška, ki pa mu je, kakor znano, požar lani uničil vse tribune. Moštvi sta nastopili v postavah:
Hašk: Šmara, Slivur, Konsluntinovič, Golae, Pajovič, Barbalič, lllabec, Horvat, Ilitrec, Pozeg, Vidovič.
L | u b 1 j a n a : Logar, Hassl, Jug. Boncelj. Pupo, Pišek, Joža, Slapar, Lah, Pepček, Šercer.
Sodil je Vasiljevič iz Belgrada.
Ljubljana je nastopita precej oslabljena zaradi suspenza branilca Bertonel.ia in iiro-z desnega krila Janežiča. Najboljši del moštva je bil srednji napadalni trio, ki pa ni imel dovolj podpore na obeh krilih, nekaj zaradi medsebojnega nerazumevanja, nekaj pa zaradi slabe igre desnega krila, ki nikakor ni spadal na to mesto. Krilska vrsta jo v glavnem odgovarjala. 1'išku je manjkalo rutine. Edino Logar je častno rešil svojo nalogo. Hassl je bolel igrati preveč nežno in mil je to škodovalo pri startu. Jug dribla, dokler ne izgubi žoge. Logar jo branit vse. Njegovemu delu se ima
Mariborski šport:
Začetek lahkoatletske sezone
Cross-country prvenstvo Maribora in Slovenske zveze - Lepa
zmaga Sielančiča (Maraton)
Maribor, 14. marca.
Dopoldne jo SK Železničar izvedel na svojem stadionu zelo dobro uspelo cross-counlry prvenstvo Maribora, ki je po razpisu veljalo obenem tudi kol prvenstvo Slovenske zveze. Žal jo bila udeležba drugih mest zelo slaba; nastopili so poleg domačinov le Celjan pri seniorji h in 2 Ljubljančana pri juniorjih, tako da so vsa mogoča darila ostala — doma. Organizacija tekmovanja je bila, ko smo v Mariboru ze vajeni, brezhibna. Sodniški zbor s Fi-serjem, Vcnutijem, Slarašiuo in Smerdelom na eolti jo posloval hilro iu izvedel celo tekmovanje v ca. tričetrt uro. Obisk občinstva je bil zelo dober. Startalo je skupno 21 seniorjev na 5km, 25 junior-jev razr. C na 2500 m in 15 juniorjev razr. I! na 2000 ni. Proga jo vodila okrog igrišča tor je bil en krog za vso razrede enako dolg 550 ni. Borbe na progi so bile zelo ostre, lo pri seiiiorjih si je prvo mesto že takoj od starta zasigural izvrstni Štefan-čič (Maraton), ki jo ludi stilno odlično tekel. Včasih ga je ogrožal Podpečan (Železničar), ki pa je imel v drugem delu proge veliko dela z zelo dobrim Končanom (Jugosl., Celje), ki pa ima očitno prekratek korak za dolgoprogaša. Kangler šo ni v formi ter jo precej zaostal.
Rezultati: za prvenstvo Slovenske zvezo so so plasirali: moštva: seniorji: 1. Železničar 85 točk, 2. Maraton 43 točke. Pri juniorjih razr. B in C se ni placiral nihče, ker ni niti eno klubsko moštvo v številu 6 tekačev plasiralo cilja.
Poedinci: seniorji: 1. Štefančič, Maraton 17.51, 2. Pod peča n, Železu. 18.12, 3. Košir. Jugosl., Celje 18.13.1.
ju u. C: 1. Hanzi, Rapid 8.37 (v lepem stilu), 2. Stoinšck, Maraton 8.43, 3. Košir, Planina, Ljubljana 8.50.2.
jim. B so štela le trojica za moštva. Za prvenstvo Maribora so rezultati sledeči: seniorji: 1. Železničar 05 točk, 2. Maraton 55 točk;
Ljubljana zahvaliti, da število golov ni večje.
Hašk je ime! izvrstne moči v stabilni obrambi, krilska vrsta pa je bila zelo oslabljena, odkar ne nastopa več Gajer. ki jo na Malti. V napadu je najnevarnejši izvrstno razpoloženi Ilitrec. Pa ludi levo krilo in leva zveza sta odlično pomagali. V' splošnem je Hašk zmago zaslužil. Igra je bila vseskozi fair. Edini gol Ljubljane je bil avtogol llaška.
BSK : Concordia (Zagreb) 0:0
Belgrad, 14. marca. 111. Današnja nogometna tekma se je končala neodločno, kar je predvsem zakrivil sodnik Vaša Stefanovič, torej listi sodnik, ki je sodil zadnjo tekmo med Ljubljano in Jugoslavijo. Sodnik je s svojo noobjoktiviiostjo oškodoval BSK za zmago. Zlasti proti koncu je bila Concordia potisnjena pred svoja vrata in je bil BSK stalno v premoči.
Belgrad. 14. marca. m. Jugoslavija : Slavija (Sarajevo) 1:0. Rezervno moštvo Jugoslavije je v prvenstveni tekmi premagalo Slavijo z. gornjim rezultatom.
Split. 14. marca. m. Hajduk : Bask 3:1.
Zagreb, 14. marca. b. Gradjanski : Slavija
Po štetju točk kol je bilo dosedaj v veljavi, hi letos zmagal Maraton, loda Zveza je propozicije spremenila.
Seniorji: I. štelunčič, Maraton 17.51, 2. Pod-pečan, Železničar 18.12. 3. Strucl, Maraton 18,22.8;
juniorji C: 1. Stojnšek, Maribor 8.43.1, 2. Rot-ner I.. Železničar 8.58,1, 3. Rotner II.. Železničar 9.01,0.
juniorji B: I. moštvo Maraton I. 7.48.3, 2. moško Maraton 11. 8.32,3, 3. moštvo Železničar 9.09,4.
Po tekmovanju je tehnični vodja g. Fišer razdelil zelo lepe nagrado zmagovalcev prvenstva Maribora, (ločim za zmagovalce Slovenske zveze nagrad šo ni bilo na mestu. Tekmovanje je, kot že omenjeno, zaključeno v najlepšem redu brez vsakega^ protesta in v zadovoljstvo občinstva in vseh tekačev. Drugo nedeljo se bo vršilo še eno eross-tekmovanjo za kratko progaše in metalce na 2km.
Gradjanski. Oukovcc : Slavija. Pohrežje 2:1 (1:0)
Na igrišču v Magdalenskem parku se je odigrala dopoldne tekma 2. razreda med označenimi klubi. Borba je bila precej ostra iu jo večkrat presegla mejo dovoljenega. Sodnik g. Kopic, je imel zelo veliko dela, kor je moral poleg vodenja igre ludi še mirili razburjeno duhove. Cnkovčani so liili tehnično nadmočni, so pa v 2. polčasu, ko jim je bil vratar blesiran, imeli veliko dela z zaustavljanjem energičnih napadov Slavijo. Občinstva je bilo približno 300, pa precej glasnega.
ISK Maribor : Atletiki SK (Celje) 2 : 0 (2 : 0).
Današnja prvenstvena nogometna tekma mod gornjima kluboma na igrišču Rapida je pokazala slab šport. Deloma je bilo I trivo tudi slabo vreme in so bili vsi igralci od dežja čisto premočeni. Maribor je zmago nedvomno zaslužil. Bilo jo le malo lepih potez. Žogo so igralci nabijali brez cilja. — Atletiki so bili precej trd nasprotnik. Najboljši njihov mož je bil llbnigman. za njim pn Šuscliu. Najboljša ud M. sla bila Miloš in Tičar. Gole sta zabila Velo in Miloš. Sodit jo Lu kožic iz Ljuhljuno. Občinstva približno 150 oseb.
Dr. Jože Debevec — 70 letnik
Danes obhaja nions. dr. Jože Debevec, ravnatelj na zasebni uršulinski gimnaziji v Ljubljani, sedemdesetletnico svojega rojstva. Marsikdo, ki bo to bral, so bo začudil, zakaj uos|mhI jubilant ni niti od daleč podoben .sedemdesetletnemu starčku . Kadar takole hili j»o ljubljanskih ulicah, hi človek mislil, čo ga ne bi poznal, da je to kak mlad katehet, kateremu se .....di v šoto. Toda rojstna knjiga v Begunjah pri Cerknici nam priča, da je bil rojen 15. marca 1807. Torej bo le res, da si ho Jože Ošaben danes naložil sedmi križ na hrbet, ki gu bo prav tako lahko nosil in skrival, kakor jih jo do sedaj ostalih šest.
Čc so gospod doktor ob svojem jubileju ozre nazaj v svoje življenje, ne more reči, da jo živel zastonj, ali dn ga je smola preganjala. Razne izpile, diplome in časti je obiial z največjo lahkoto kakor sadjar zrelo ČešpIJe. Leta 1891 je dovršil bogoslovje s samimi velikimi eniinenraini, tri leta nato je bil že promoviral] za doktorja bogoslovju in ob vstopu v dvajseto stoletje si jc privoščil profesorski izpit iz klasične filologije in slovenščine, kmalu potem pa tudi iz laščine. Med svetovno vojno se je nekaj zameril na Dunaju, tako da je prišlo v Ljubljano vprašanje, kaj počim tam ein ge-visser beriichligter Debojk (fonetično zapisano). Zalo je bil pa ta Debojk« toliko bolje zapisan pri Vatikanu. Letu 1921 ga je namreč papež imenoval za siojegu tajnega komorniku. Štiri leta pozneje je gospod nionsignor stopil v zasluženi pokoj, pa ne zato, kakor bi so bil čutil za šolsko delo nesposobnega, marveč iz. gole nesebičnosti, da je naredil mlajšemu profesorskemu naraščaju prostor. Toda celo v pokoju je zopet kmalu avauziralf ter postal ravnatelj na enorazredni gimnaziji pri uršulinkah v Ljubljani. Ta splošno priljubljeni zavod ima letos že štiri razrede z. dvema paralelkama. Da nima vsak razred ene ali tudi dveh paralelk, ni kriv gospod ravnatelj, marveč imajo to zaslugo, li.-ti, ki so iz ljubezni; do napredka slovenske ženske mladine vse sile napenjali, da bi uršuliuska gimnazija ne bila dobila pravico javnosti.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da jo bilo vse aktivno delovanje g. dr. Debevcu na raznih krajih iu zavodih, kakor na Breznici, v Trnovem, v ljubljanskem semenišču, v AvguSlinejii mi Dunaju, v Alojzijevišču v Ljubljani, na kranjski in ljubljanski gimnaziji, igrača proti temu, kar je naredil in prestal na uršulinski gimnaziji. Večkrat je hotel ma-lodušen postati, ko je gledal smešni in v miši dr-žavi edinstveni »torzo - dveh gimnazijskih razredov s pravico javnosti in dveh ali celo enega brez te pravice. Toda ob začetku vsakega novega šolskega leta se je zopet pomladil in opogumil ler slednjič s pomočjo uršutinkam prijaznih činileljev dosegel, da je dobila njihova gimnazija pravico jav-nosti vsaj za štiri nižje razrede, lu tako ho zaslužnemu in neumorno za mladino delujočemu gospodu ravnatelju najlepši dar za sedemdesetletnico prav lo, da ho na njegovi gimnaziji četrti razred prvikrat polagal nižji tečajni izpit s pravico javnosti.
Prav tako lahko trdimo, da Je bil malokdaj kak človek pri nas tako z vso dušo s šolo povezan kakor nioiis. dr. Debevec (ki, mimogrede poveda-
no, v svoji skromnosti vedno skrbno skriva visoko čust papeževega komornika). V svojih »Vzorih in bojih* nam kaže, kako je s čutečim srcem raste! v Soli, kako je žejno srkal vase sokove za dušno rast, kako je z. živini zanimanjem sledil vsemu, kar mu jo razširjalo duševno obzorje, in kako ga je vso šo|si<o leto spremljala želja, da bi s tem, česar se je naučil .koristil dragim. Ni čudno, da jo bi! kot profesor vedno visoko cenjen in spoštovun pri tovariših in ljubljen od dijakov. Zato mi ga pa njegovi učenci tudi po uiaturi radi obiskovali ler se v sili k njemu zatekali. Morebiti je to edini primer med slovenskimi profesorji da je dr. Debevec peljal svoje bivše učence, ki so pri njem spoznavali antično kulturo, na izlet v Rim, da je na mestu samem dopolnil to česar jim v šoli ni mogel dati.
Ljubezen do šol.' iu dijakov ga je tudi nagnila, da je napisal neko vrste avtobiogrnlijo. iu sicer samo s šolskega stališča, l.elii 1806 iu 1897 se je število Doni in svetovih naročnikov močno dvignilo. In zakaj? Vsa slovenska javnost je takrat /. z veseljem uživala ..Vzore in boje.. Zato ga jo takratni urednik dr. Opeka pregovoril, da je opisal še svoje življenji na dunajski univerzi ( Do zmago ). Ko je pa 1. 1020 zopet oživel Mentor.. je v njem opisal svoje profesorske spomine. In če b<> za svojo sedemdesetletnico kjerkoli nadaljeval s svojimi spomini kol upokojeni profesor in aktivni ravnatelj, jili bomo vsi z veseljem brali.
Dr. Debevec je lop primer najčistejšega rodoljuba. Vedno razmišlja o bodočnosti Slovencev, vedno si slavija vprašanje, kaj bi še lahko stori! za svoj ljubljeni narod. Delokrog, kjer se je najbolj izživljala njegova ljubezen do naroda iu se šo izživlja, mii je nudila in mu Se nudi šola. Sam du ševno boiral, svetovno nnobražen, vedno deli od svojega znanja slehernemu, kdor lo hoče, / živo in pisano besedo.
Največje književno delo našega še vedno čilega jubilanta je prevrni Dantejeve Nebeške komedije . Gotovo je nekoliko radoveden, če so res nebesa taka, kakor jih je Dante opisal. Zato mu vsi njegovi prijatelji iz srca želimo, da bi se enkrat na lastne oči o tem prepričal, toda ne tako kmalu. Slovenska mladina ga namreč še krvavo potrebuje.
Nov klub v senatu
Belgrad, 14. marca. m. Člani kluba senatorjev Jugoslovanske nacionalne stranke, ki so v znal, protesta zaradi izvolitve Petra Živkoviča za predsednika JNS in zaradi postopanja proti bivšemu predsedniku JNS Nikoli Llzunoviču izstopili i/ kluba senatorjev JNS. so sedaj v senatu ustanovili svoj klub ter g.i nazvali neodvisni klub senatorjev. V la klub je vstopilo 10 članov. Klub je včeraj imel sejo ter je izvolil za predsednika senatorja Svetozarja Tomiča, za prvega podpredsednika Miroslava Ploja, za drugega podpredsed nika Toma Kovačeviča, za tajnika pa dr. Maru-šiea. Člani tega kluba so še naslednji senatorji: dr. Izak Alkalaj. dr. Bogdan Gavrilovič, dr. Tomo Kovačevič, dr. Drago Maruiič, Miroslav Ploj, Matija Popovič, dr. Dž.ifer Sulejmanovič, Krsto Ti-motijevič, Svetozar Tomič, Jovan Altiparmako-vič. Z ustanovitvijo lega kluba sc bo število senatorjev JNS še bolj zmanjšalo,
Kongres kolesarjev v Zagrebu
Velika večina za novo upravo
Zagreb. 14. marca, b Danes je bilo tukaj nadaljevanje občnega zbora Kolesarske zveze, ki je bil pred enim mesecem prekinjen po zastopniku oblasti zaradi nemirov. Vsa športna javnost je nestrpno pričkovala, kako se bo končal spor v tem športu, ki je nastal vsled upravičenih zahtev vseh slovenskih klubov, da se že končajo razprtije med zagrebškimi klubi in prenese za nekai časa sedež zveze v Ljubljano. Vendar izgleda, da so delegati slovenskih klubov pred mesecem dni vse preveč idealno gledali na svojo akcijo. Nikakor namreč med tem časom niso mogil najti ljudi — športnih delavcev, ki bi hoteli zagrabiti za delo v tem lepem športu v slovenski prcstolici. Res, da jih je precej obloženih z delom v ostalih klubih, vendar z nekaj dobre volie bi se vseeno dalo doseči mnogo koristnega za.slovenske klube. Tako so prišli delegati slovenskih klubov na nadaljevanje občnega z.bora s to mislijo, da morajo skleniti sporazum z. eno športno stranko v Zagrebu, če hočejo doseči vsaj to, kar pm kot najmočnejši skupini gre Obnovili so slike z zagrebško opozicijo ter pristali pod pritiskom koncesij na listo te opozicije V splošnem moramo reči, da so v novem odboru ljudje, ki ne bodo tako zviška gledali na delo slovenskih klubov. Poleg uspehov tehnične narave je ludi prccej tolazilno tlelo za preti"'' iz zmede.
Nova uprava
Nadaljevanje občnega z.bora je vodil predsednik bivše uprave Mihanovič, ki je hotel še zadnjič vzeti slovenskim delegatom, kateri so imeli nova polnomočja, pravico glasovanja. Toda zastopnik oblasti je to preprečil in občni zbor se je mogel nadaljevati. Izbran je bil kandidacijski odbor, ki je | sestavil listo, ki je bila z malimi spremembami z < veliko večino izglasovana.
Odbor je tale: predsednik Rosenberg llinko (HKB, Zagreb), podpredsedniki: Kolar Drago (Gradjanski. Zagreb), Gorjanc .laka (Ilirija, Ljubljana), Amer Maks (Avala. Belgrad), tajnika: Ferari Otmar, Kržič Maks (oba IIKB), blagajnik Matajevič Zvon-ko (Železničar, Zagreb), tehnična relerenta Kranjc Josip (Železničar, Zagreb), Gregorc Metod (Hermes, Lpibljana), odborniki: Hrčelič (Železničar, Zagreb), Slezak (Orao, Zagreb), Frankovič, Vrbanc (oba HKB), Petkovič (Slavija, Varaždin), Vajda (Gradjanski, Karlovac), Fischer (Železničar, Maribor). Hlebš (Perun, Maribor), Cajnko (Mislinje, Slovenjgradccl. Nadzorni odbor: Steinbiicher (Železničar, Maribor), Inglah (Maraton, Maribor). Vla-fič Josip (HKB), in predsedniki ostalih podz.vez.
Za novi odbor je glasovalo 27 delegatov, proti pa 4, 2 glasovnici sta bili prazni. Po glasovanju so delegati bivše uprave (Gradjanski. Zagreb) zapustili demonstrativno dvorano. Vodstvo jc prevzel Amer kot podpredsednik.
Sklepi
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno: Vsako četrtletje sc mota sklicati plenarna seja, kateri morajo prisostvovali vsi odborniki zveze. Ustanovi sc podzveza v Karlovcu. Spet sc obnovi razpuščena Triglavska podzveza v Ljubljani. Nova uprava mora preurediti in popraviti pravila in pravilnik ter jih predložiti klubom v odobritev. Scniorsko državno prvenstvo sc vrši na progi Zagrcb-Ljubljana, cilj pa bo v Ljubljani. Juniorsko prvenstvo sc vrši na progi Ljubliana-Celjc s ciljcm v Celju. Obnovi sc zvezdna dirka v Celje, ki se bo vršila 11. julija ter kongres kolesarjev ob tej priliki. Državno dirka-liščno prvenstvo sc vrši v Ljubljani na stadionu
Hermesa. Gorsko državno prvenstvo se vrši v Zagrebu. Za načelnika sodniškega zbora za vse leto se izvoli Fajs Mirko (Celje), ki ima nalogo, da organizira celo poslovanje sodniškega zbora. Sklene se, da se spremeni § 1 pravil, ki se glasi, da sedež zveze ni več v Zagrebu, ampak ho sedež zveze vedno kraj, ki ga določi redna glavna skupščina zveze.
Odobri se meddržavna tekina Belgrad-Sofija, ki jo priredi list »Vreme« 8. do 10. junija. Vršila se bo v treh etapah. Startali pa bodo po dva vozača iz Ljubljane. Maribora in Belgrada.
Ljubljanski nogomet
Ljubljana, 14, marca.
Kljub slabemu vremenu so se odigrale danes sledeče tekme:
Mladika : Svoboda 2:1.
Mars : Moste 4-2.
Slavija : Korotan 2:1.
Jadran : Grafika 1 : 0.
Celjski šport
Celje, 11. marcu.
OLIMP : I1F.KMKS 5:2 (1:2).
Olimp je danes na svojem igrišču v Gaborju igral zadnjo prvenstveno tekmo z. ljubljanskim Ileruiesoui, mul kalerim je zasluženo zmagal z gornjim rezultatom. Tekma jo bila oil začetka do konca razgibana in napela, predvsem po zaslugi Olimpa, ki je ves čas diktiral oster tempo. Iler inožani so bili tehnično boljši. Poskušal so kombinirali. toda Olinipovu velika zagrizenost iu borbenost jim je onemogočila vsako resnejšo akcijo. Najboljši mož na igrišču iu obenem gonilna sila Olimpa je bil čater, ki je sam. zabil Iri krasne gole. lin gol za Hermes je padel iz enajstmetrovke. Sodil jo slabo g. Ilobaclier, kar pa ni vplivalo na rezultat.
SK CEL.IE : SK ŽELEZNICAH (MARIBOR)
3:1 (iti)
Drugo prvenstveno tekmo je motil dež in zaradi blatnega terena se igra ni mogla prav raz viti. Celje je ugodno izncnadilo ter zmagalo nad nasprotnikom s 8:1 (1:0). Celjani so zaigrali z veliko voljo do zmago ler so iz, mnogih lepih prodorov dosegli tri efektno gole. Železničar je mi polju dobro zaigral in prihajal z lepimi kombinacijami do kazenske črte. kjer pa je obramba Celja energično čistila. Na gol se je mnogo streljalo, toda rezultati so bili slabi zaradi spolzke žoge. Tekma jo bila prav zanimiva in fair. Sodil je zelo dobro g. Mrdjen. Gledalcev je bilo kljub dežju nad 300.
Predlekmo sta odigrali re/eria Celin : rezerva "kov 1:1 (1:0).
Ilustrirani športni list
Belgrad, 14. marca. m. Ministrstvo z.a telesna vzgojo naroda bo pričelo v mesecu aprilu t. I. izdajati nu 32 straneh velikega formata »Ilustrirani glasnik ministrstva za telesno vzgojo«. Revija bo izha jala mesečno. Revija bo propagandnega m informativnega značaja. Istočasno bo služila tudi kot službeni glasnik vseh organizacij, ki se bavijo s športom, turizmom in planinstvom
Primorske vesti
Zanimiva razsodba
Tržaška »Piccolo« in »Popolo« oba hkrati prinašata zanimivo razsodbo tržaškega sodišča v procesu, ki ga je naperil neki tržaški uradnik proti šefu matričnega urada tržaške občine, ki je na lastno pest črtal slovensko ime, ki ga je oče določil svojemu otroku, ter ga nadomestil z italijanskim. Tržaško sodišče se je s to pritožbo bavilo, a je pritožbo dotičnega uradnika zavrnilo, da ni upravičena, ter dodalo svojemu pravdoreku še naslednje tolmačenje: »Trdovratnost, s katero vztraja oče v svoji odpornosti proti temu, da bi njegov sin dobil italijansko ime v današnjem zgodovinskem trenutku, ko mora biti vsakdo ponosen na to, da se v svojem notranjem mišljenju kakor tudi v svojem zunanjem življenju priznava za Italijanu, torej se s ponosom poslužuje tudi svojega italijanskega jezika, ki je Dantejev jezik, takšna trdovratnost vzbuja upravičen sum, da se za vsem tem skrivajo dobro ali slabo prikrili stranski cilji. Očetovska pravica ne more segati tako daleč, da bi vodila do odprtega odpora, da bi motila javni red in mir in celo žalila narodno zavest. To prepričanje se je nahajalo v duši šefa matričnega urada, ko je kot zvest tolmač zakona in zastopnik italijanskega čuvstvo-vanja odklonit vpis slovenskega krstnega imena v matrično knjigo italijanskega imperija.«
Razlastitev hmelshih posestev na Tirolskem in Jul. Krajini
V	Innsbrucku v Avstriji izhajajoči list »Deutsche Volkszeitung - objavlja vsebino zakona o razlastitvi kmelskih posestev v Julijski krajini in na Tirolskem, ki ga je izdala italijanska vlada v zvezi z obrambnimi deli po obmejnih krajih kraljevine. Nemški list piše med drugim o omenjenem zakonu sledeče:
Najmočnejši odpor proti raznarodovanju nemškega življa na Južnem Tirolskem izhaja iz vrst kmetskega prebivalstva. Z delavci, nameščenci in državnimi uradniki je v leni pogledu mnogo lažje, ker se lahko napravi pritisk na njihov življenjski obstoj, odnosno se jih lahko premesti v notranjost države. S kmetom je ležje, ker so na razpolago samo davčni predpisi, s katerimi se lah'- i na njega vpliva. Drugih sredstev do sedaj ni bilo. Od dne 17. februarja naprej pa bo tudi na tem polju drugače. Uradni lisi kraljevine Italije z dne 17. februarja 1037 (Ga zelta Ufficiale) je objavil uredbo, podpisano od kralja Italije in cesarja Abesinije ter treh pristojnih ministrov, s katero se ustvarja zakonska podlaga za razlaščevanje kmetskih posestev v obmejnih krajih Italije. Dekret izrecno navaja Južno Tirolsko in Tri Benečije (Julijska krajina). Vladna uredba navaja, v katerih primerih oblast lahko kmeta prisili, da zapusti rodno grudo (interes državne obrambe, interes državne koristi, javna dela ...) ter določa višino odškodnine, ki jo bo vlada dala kmetom, ki se bodo morali izseliti. Do sedaj je vlada kol odškodnino za razlaščena zemljišča (v Bocenu na primer za razlastitve, ki so postale potrebne za ustvaritev tako imenovane industrijske cone okrog lfocena) plačevala večinoma v državnih papirjih, nikoli pa v denarju, razlaščenim kmetom pa so se ponujala cenena zemljišča v notranjosti Italije. Pooblastila bodo začele oblasti na vsej severni meji v kratkem času izkoriščati in 6e je obmejnega prebivalstva tako v Južnem Tirolu kakor v Julijski pokrajini polastilo veliko vznemirjenje. ker je sedaj tudi za kmeta izginila zavest, da
ga od rodne grude nihče ue more odtrgati. *
številčna moč fašističnih organizacij je po podatkih, ki so jih italijanski časopisi prinesli po peti seji Velikega fašističnega sveta, ki je obravnaval položaj stranke, naslednja:
Fašistična milica Meje 2,027.400 mož.
Skupina vseučiliščnikov-miličnikov: 75.436.
Mladinske bojne organizacije:(>84.848.
Ženske fašistične skupine: 583.832.
Mladi fašisti: 189.212.
Fašisti v ljudskih šolah: 109.564.
Fašisti v srednjih šolah: 20.134.
Profesorji na srednjih šolah: 2.969.
Asistenti na univerzah: 2.269.
V	skupini lepe umetnosti in knjižnic: 1.286.
Javni nameščenci: 219.926.
Železničarji: 127.370.
Poštni uradniki: 76.762.
Fašisti dodeljeni v državno službo: 92.517.
»Uniči«: 187.065.
Fašisti-stari frontni vojaki: 809.985.
»Coni«: 768.998.
Zveza fašističnih pomorščakov: 48.102.
V	zadnjem — 14. — fašističnem letu je število članov poskočilo za 1,353.801 člana.
Slovenski cerkveni pevci ne smejo več na kor. Tako so odločili nedavno v Barkovljab, kjer so do sedaj smeli cerkveni pevci prepevati na koru. Slovensko petje je dovoljeno samo še v cerkvi, h kateri baje cerkveni kor ne spuda več s pravnega stališča.
Strogi vojaški predpisi so bili zadnje dni razglašeni po Julijski krajini. Tako je med ostalim 6trogo prepovedano prebivalstvu, da bi zažgalo ogenj na polju ali kopalo jame ali zbiralo poljsko kamenje v gomile brez izrecnega dovoljenja od 6trani vojaških oblasti za vsak primer posebej. Ker se teh predpisov ni držal, je bil kmet Jožef Cendak v Jelovicah, ki je na svoji njivi pobiral kamenje in ga hotel zagrebsli v jamo, aretiran in se je moral zagovarjati pred vojaško oblastjo v Trstu. Ravno-tako je imel težave Ivan Poropat v Trsteniku, ker je, ne da bi bil prej prosil za dovoljenje pristojnjih vojaških oblasti, na svoji njivi zažgal kup plevela in dračja. Plačati je moral 100 lir denarne globe v roke pristojnemu poveljniku brigade.
Sedem tihotapcev dobilo 85 let ječe. Takšen je bil konec velikega procesa pred tržaškim okrajnim sodiščem proti sledečim obtožencem: Karel Kna-felc, Silvester Urban, Ivan Martinčič, Ivan Mule, Franc Švigelj, Jožef Kukec in Ivan Kukec, ki so bili obtoženi, da so po tihotapskih poteh spravili 20 konj iz Jugoslavije v Italijo. Skupna denarna kazen, na katero so bili obsojeni, znaša 3000 Lir, zaporna kazen pa, kot omenjeno 85 let, in sicer za prve štiri po 18 let zapora, za ostale pa manjše kazni.
Vsi moški od 18. do 55. leta so pozvani na vojaške vaje na osnovi sklepov Velikega fašističnega sveta v Rimu. V Trstu so od prvega početka temu sklepu pripisovali le formalni značaj, češ, da si dejansko v vsem obsegu ne bo izvajal. Toda to mnenje so dejstva izpodbija. Vojaške oblasti so na podlagi smernic, ki so jib sprejele od vojnega ministra, takoj stopile v stik s civilnimi oblastmi, da vzajemno organizirajo nadzorstvo nad imenovanimi letniki. Kot prvi ukrep v tem smislu je izšla zadnje dni uredba o izdajanju polnili listov. Vsi dosedaj izdani potni listi so za moške gornjih letnikov razveljavljena. Novi j>otni listi se bodo izdajali v otez-kočenih okoliščinah. Niti v primeru, da prosilec položi denarno kavcijo, se mu potni list ne bo izstavil. Vojaška jioveljstva so razposlala na vse obvezance
osebno tiskana opozorila, v katerih jih opozarjajo, da morajo biti pripravljeni, da se takoj na prvi poziv javijo svojemu poveljstvu. Objavljena je bila tudi uredba o skrajšanem postopku pri polaganju podčastniških in častniških izpitov v vseh vrstah orožja. S zadnjim vojnim ukazom je napredovalo ogromno število častnikov, ki so bili premeščeni na važnejša mesta. Ti ukrepi se spravljajo v zvezo z velikimi manevri na libijski obali in v vodah okrog Sicilije. Razume 6e, da so javnost zelo vznemirili, kajti javno mnenje jim daje jiopolnoma drugi pomen. Tukaj govorijo, da se Italija pripravlja, da v kratkem na nekem novem j>odročju poseže v mednarodno politiko in da hoče biti za ta j»rimer pripravljena.
Šempas je dobil novo upravo fašija. V vodstvo so bili imenovani naslednji možje: Benjamin Ba-glio, Ivan Fabricij, Anton Živec in Henrik Škara-bot, ki so že vsi prisegli.
Stara granata je raztrgala v Kanalu na Soči dva delavca, ki sta imela opravka na vojaškem pokoplišču v zvezi z novimi cestnimi gradnjami ob Soči. Oblasti imen ponesrečencev niso objavile, pač pa so izdale uradno jioročilo, da se je nesreča pripetila vsled malomarnosti delavcev samih. Granata kalibra 14.8 jih je poirolnoma razmesarila.
V dijaških konvlktih v Gorici in v Tolminu so bili od ministrstva imenovani upravni odbori. V goriškem konviktu »Dante Alighieri« so stopili v upravni svet Bruno Lozatto, kot predsednik, Enrieo Galante, dr. Mario Battisti in prof. Giuseppe Par-lato kot odborniki. V tolminskem dijaškem konviktu »Skodnik« pa so imenovani: prof. Einanuel Fa-lirovič kol predsednik, dr. Giovanni Rosatto, Matteo Marsano, Eugenio Conslantini in Francesco Dogli-nni, kot člani.
Interniran je bil slovenski kmet Klemeni Migar, konflnirana pa sta bila Gabrijel Pe-ternelj in Janez Kumar, vsi trije iz Cerknega, to pa_ iz razlogov, ki jih oblast javnosti ni obrazložila. Kovaški mojster Ivan Vadnjal, doma v Ilirski Bistrici, pa je bil aretiran iz političnih razlogov, pri čemer je dobil nekaj težjih telesnih poškodb. Isto tako so bili aretirani kmetski atnje Klež Tomaž. Kemperle Joža in Buljevec Janez, vsi iz Kala pri Podbrdu, ker so javno nekoliko preveč glasno prepevali slovenske narodne pesmi. Pred aretacijo so bila telesna obračunavanja z nekaterimi člani krajevnega fašija, ki jim petje slovenskih narodnih pesmi ni bilo jx> volji.
Prodajanje jugoslovanskih časopisov, je bilo od tržaškega prefekta dovoljeno najemniku časepisne prodajalne na tržaškem kolodvoru, "'refektov dekret izrecno navaja, da je prodaja dovoljena po dve uri na dan in da se je treba tega dovoljenja strogo držati. Isto ugodnost je dobil od goriškega prefekta najemnik časopisne prodajalne v Gorici. Nadalje sta oba prefekta dovolila prodajanje, kupovanje, razširjanje in branje šesterih slovenskih knjig, in sicer knjig nekdanje goriške Slovenske matice, ki so bile natisnjene v Julijski Krajini že v 1. 1935 in 1936. a njihova javna prodaja do sedaj ni bila dovoljena.
FOTOAMATER
Grof Thurn in zgodovina Koroške
Kakor jc »Poned. Slovenec;: poročal, je napisal v knjigi »Helden der Oslmark« grof Thurn članek o plebiscitu »Sieg in Kiirnten« (Zmaga na Koroškem), v katerem grof Thurn piše: Res so govorili Korošci južno od Drave ter na vzhodu dežele nekak slovanski idijom, »vindišarsko«, a že pred 300 leti je smel napisati neki kronist: vindišarski Korošci so se z nemškimi Korošci tako močno združili, da je nastalo iz obeh eno ljudstvo.
Katerega kronista meni tukaj grof Thurn? Na Koroškem sla nedvomno še danes dva naroda: nemški in slovenski. Res je iz priseljenih Nemcev in ponemčenih Slovencev v sedaj nemški Koroški nastalo eno ljudstvo. To so 6edanji koroški Nemci. Gori pod Visokimi Turami sedaj prebivajo Nemci, a nekoč pred davnimi stoletji so gori prebivali Slovenci. Vse polno slovenskih rodbinskih in krajevnih ime v Molltalu in po drugih sedaj nemških dolinah Koroške priča o tem.
Sedanji nemški Korošci niso nikako pristno nemško pleme, marveč so mešanica Nemcev in Slovencev. A danes so Nemci, čeprav se ne prelaka po njihovih žilah pristna nemška kri.
Nemški geograf Jožef VVagner je zapisal leta 1847 v knjigi »Das Herzogtum Karnten« (Vojvodina Koroška) na strani 50: »Današnji nemški Korošci so v glavnem stari karantanski Sloveni, in s Kelti in poznejšimi Nemci, predvsem bavarskega pokolenja, pomešano pleme.« — Torej sedanji nemški Korošci so v glavnem slari koroški Slovenci, ter s Kelti in s pozneje priseljenimi bavarskimi Nemci pomešano pleme. Toda vkljub temu, da so koroški Nemoi taka mešanica, danes nihče ne oporeka, da so Nemci.
Koroški Slovcnci pa so pristen slovanski rod.
Do 1. 1870 so bili redki me dnjimi, ki so znali nemško. Šele koroška ponemčevalnica je začela delati sistematično in s polno paro na jx>polno [>onemče-čonje koroških Slovencev. — Koroški Nemci sedaj šarijo 7. besedo »vindiš«, »vindišarji«. A dejstvo je, da šo Nemci v jireteklosti z besedo »vindiš« nazi-vali sploh vso Slovence, ne samo koroške, marveč prav tako štajerske, kranjske ali katerekoli. Koroški Slovenci so prav tako in prav toliko Slovenci kakor j>a štajerski, kranjski in drugi Slovenci. Smešno je, če zdaj koroški Nemci hočejo samo koroške Slovence nazivati z »vindišarji«", cla bi jih s tem nekako ločili od ostalih Slovencev.
Nemci so besedo »slovenisch« prevzeli šele pori vplivom Slovencev, ki so besedo »windisch« odklanjali kot razžaljivo. Zdaj pa bi to besedo (vindiš) Nemci radi prihranili samo še za koroške Slovence. Vse to pa s prozornim namenom, da bi zabili klin med koroške in ostale Slovence. Če se Nemci od besede »vindiš« res ne morejo ločiti, naj pa imenujejo tako, če hočejo, koroške Nemce v nemškem delu Koroške, ki so res prava zmes in mešanica starih korotanskih Slovencev in pozneje doseljenih bavarskih Nemcev I Zakaj pa teh ne imenujejo s posebnim imenom, v nasprotju z ostalimi Nemci?
Koroški Slovenci so še danes pravi in pristni Slovenci, manjka jim samo kulturno svobode, da bi mogli svojo narodno osobitost svobodno negovati in razvijajli. Nemci so jim to svobodo ob jilebise.ilu obljubljali, pa jim je niso nikdar dali! Ni kulturno svobode brez narodne šole. Obljubljati kulturno svobodo, zraven pa narod oropati narodne šole, sc pravi iz naroda norce brili ter ga varati in goljufati! Oropali so naš narod na Koroškem narodne šole, da bi ga čim prej asimilirali svojemu narodu! Vse te asimilacijske težnje izpričujejo samo eno: da nad našim narodom na Koroškem vlada kruta pest močnejšega!
To in ono
Pri tehnični dovršenosti modernih fotografskih aparatov, optike in emulzij ni nič [»osebnega, če ujame spreten fotograf na film ostro in točno tudi sliko predmetov, ki se premikajo z največjo brzino. J. Speed, znan specialist za hitre za-povrstne posnetke, je napravil 11. pr. v času '/7b sek. nekaj posnetkov miške, ki se je bila zagrizla v kruh tako globoko, da je bilo videti le še konček njenega repka. Prvi posnetek v svetlobi V75 sek. trajajočega bliska je pokazal miško še v kruhu, pri zadnjem jiosnetku pa je bila živalca že na pol čez rob slike. V '/7.1 sek. se je torej miška v kruliu popolnoma obrnila in se pognala v beg! To je hitrost, da človek ne ve, ali bi bolj občudoval fotografa ali urno živalco!
Pri tem bi marsikdo mislil, da so momentni fotografski posnetki pridobitev novejše dobe. Pa ni tako! Na pariški svetovni razstavi leta 1900. je bila namreč razstavljena dagnerreotipija iz 1. 1843. s sliko prometa na pariškem Pont neuf«, na kateri so vozovi in pešči, hiteči čez most, upodob-ljeni ostro in ne zabrisano. Seveda ni slikal neznani avtor prometa iz bližine, temveč od daleč, kar je bilo priporočljivo ne samo iz varnostnih ozirov radi takratnih ogromnih dimenzij ajiara-tov, temveč tudi radi šibke svetlobnosti optike in zelo majhne občutljivosti »emulzije«. Vsekakor je moral imeti avtor precej poguma, da je s takimi sredstvi tvegal momentni posnetek.
Nadar ga je imel še več! Dvignil se je z balonom nad Pariz in iz višine 520 m napravil že leta 1858. prvi posnetek iz zraka. Slika, napravljena v tako nesigurnem položaju in tveganih okoliščinah, je ohranjena. Isti avtor se je že leta 1856. lotil prav korajžno tudi posnetkov na bolj sigurnih tleh — toda pri umetni svetlobi. V Parizu hranijo več takih njegovih slik, nekaj por-tretov in nekaj notranjščin iz pariških katakomb.
Seveda je bilo snemanje pri umetni svetlobi takrat nekaj drugega kot danes, ko je amaterju igrača, napraviti trenuten jiosnetek tudi ponoči jiri količkaj ugodnih svetlobnih prilikah, saj razpolaga 7. optiko, emulzijami in umetnimi svetlobnimi viri, ki mu izpremenijo noč v dan, če le hoče in zna izkoristiti vso zmogljivost teh sredstev.
Splošno težje stališče, ki so ga imeli v primeri 7. našo dobo amaterji v prvih početkih fotografije 7. ozirom na nezadostno in zelo pomanjkljivo orodje, so si znali olajšati z večjim in temeljitim znanjem. Pomisliti je treba, da so bili dolga desetletja navezani pri fotografiranju v vsem popolnoma sami na sebe in ozke krožke amaterjev. Takrat ni bilo še tovarn, ki bi jih bile razvajale 7. blagodatmi in rafiniranostmi raznih fotografskih potrebščin, kot smo jih danes navajeni. Vsak amater je bil v tistih časih res amater, in obenem optik, matematik, kemik, konstrukter, da je mogel v malem in za lastno potrebo delati to, kar delajo danes na debelo tovarne. Sam si je gradil kamere, ojitiko. sam si je delal plošče, sam razvijal, kopiral, gradil povečalnike, delal poizkuse z novimi snovmi in polagal s tem temelje fotografski vedi ter jo 7. vztrajnim delom in študijem pomagal razvili do sedanje popolnosli. Kakšna razlika med temi pionirji fotografije in »amaterji« povprečnjaki moderne dobe!
Tudi strokovno literaturo — celo ilustrirano — so gojili razmeroma že zelo zgodaj. Fox Tal-liot, ki mu vsaj izuma fotografskega kopiranja ne moremo ojioreitati, je n. pr. že v letih 1844—46 izdal s fologrami ilustrirano knjigo: »The pencil of nature«. Imela je 21 slikovnih prilog. Fotografski strokovni listi so pričeli izhajati kmalu potom, ko je Dagnerrcs objavil svoj izum. Prvi so ga dobili Američani 1. 1849. ter so mu dali kar samozavesten naslov: »Journal of the dagnerreo-type and photographie arts«. Leta 1850. si je privoščila Amerika že drugo revijo, ki je kakor prva zhajala v New Yorku: »The Dagnerrian-Journal«. Fotoainaterstvo ie moralo biti torej že tedaj v Ameriki prav lepo razvito — najbrž bolj kot pri
nas v letu 1937., ko si ši ene revije 110 moremo privoščiti. Francozi so dobili svoj prvi strokovni list leta 1852., Nemci pa 1853. Nemška revija je izhajala v Pragi, dočim je bilo založništvo v Lip-skem. Angleži so si osnovali svojo prvo strokovno revijo leta 1854., rajnka Avstrija pa je zabeležila v zgodovino dejstvo, da je izšla na Dunaju I. 1857. jirva lotografska strokovna revija, ki je imela priloge in slike: »Das pliolographisc.be Album .
Modemi foloamater ima strokovnih revij in knjig na kupe, pa je kar ganljiva njegova brezbrižnost in mlačnost do literature takšne vrste. Jugoslavija ima n. pr. prav lepo število amaterjev, v tisoče sega njihovo število, in vendar: ko je začela izhajati jugoslovanska izdaja mednarodne revije »Galerija«-, ni bilo mogoče zbrati par sto naročnikov, da bi jo bili obdržali. Tudi slovenski »Fotoamater« je umrl na slični bolezni. Saj je bil majhen, toda škoda ga je bilo.
Žogobrca ne poznam pobliže — lc to gotovo vem, da v tej stroki ni potrebno znanje kemije in drugih učenili zadev — izvzemši posebne slučaje, ki pa so v zvezi z medicino. So pa neka pravila in trening in trenerji — in kdor vsega tega temeljito ne prebavi, ni za žogobrc. Ga kraiko in malo ne priznajo. V fotografiji pa je drugače in enostavnejše: kdor ima kamero, je amater! To zadostuje! Znanje ni potrebno, kajti kamera je moderno čudo. Tako je danes s fotografijo.
Ni dolgo, ko sem v fototrgovini poslušal razgovor med trgovcem in amaterjem.
Amater: »Prosim film!«
Trgovec: »Kakšne vrste? Format?« v'
Amater: »?«
Trgovec je oklevanje razumel. Pozna ga iz prakse. Prav za prnv mu je amater Ze odgovoril: ima kamero za 75 din in format je 6/o. Film uporablja najcenejši. Označba kvalitete je v ceni.
»Dajte mi tistega za 12 din!«
Amaterju starega kova, ki je živel pred skoro 100 leti, bi se pri tem gotovo globoko kolenilo.
Take amaterje imajo na vesti reklamni šefi tovarn. In nekdo je zapisal, da morejo tovarne prav radi njih prodajati fotografski material znatno cenejše. Naj torej živijo! K.ot podporni člani fotografske družine!
Razgovori
J. M. v P. Ko sem prečital vaše pismo, sem se spomnil na dogodek, ki se je odigral 1. 1902. v Ameriki. Neka ameriška železniška družba je bolela imeti za reklamo čez 2 111 velike slike svojih novih železniških voz. 1'a so dali napraviti nalašč za ta slučaj kamero za negative velikosli -50/h<> cm. Sama kamera je tehtala 410 kg, kasela s ploščo pa 230 kg. Da bi si prihranili retušo pik in pikic, ki bi jih povzročil na plošči prah, je stopil pomočnik 7. velikim čopičem v roki v aparat, odprli so za-klop in vstavili pred objektiv rdeč filter ter kaseto v aparat. Nato so odprli kaseto in pomočnik je pri rdeči svetlobi očistil s čopičem veliko ploščo. Rabil je pri tem seveda lestvo. To se je zgodilo v Ameriki pred 35 leti. Danes napravimo takšno sliko iz roke — tudi s kamero, ki jo nosimo v žepu. Kdor zna, seveda! Ne vem, zakaj bi se hoteli oborožiti s kamero predpotopnega formata samo zato, ker bi imeli radi tudi povečane slike ostre. Preštudirajte rajši nekoliko tehniko razvijanja ili poglavja o drobnem in debelem zrnu. S povečalnikom vam bo dobesedno lažje kot s težko kamero na potovanju. 1'a še to: tudi jaz sem že upokojil mojo "hi kamero, čeprav sem se od nje težko ločil. Sedaj vidim: bila je samo navada 1
Naša društva
Fotoklub Ljubljana. V torek 16. predavanje »Tihožitja«. Predavatelj M. Pfeifer. Klub pripravlja za letos veliko fotografsko razstavo, ki bo imela dva oddelka: za umetniško in tujsko-prometno fotografijo. Razstavili bodo svoja dela saino člani kluba.
Ljubljana
Fantovske duhovne vaje v Ljubljani se bodo pričele jutri, v torek 16. t. m. Pri sv. Krištofu bo pridigal g. župni upravitelj p. Kazimir Zakrajšek, v Križankah trnovski župnik g. Janko Cegnar, v kapelici na Kodeljevem pa šentpeterski župnik g. Alojzij Košmerlj. Začetek govora bo vse tri dni duhovnih vaj ob 8. zvečer. Fantje, udeležite se v čim večjem številu te skupne verske obnove!
Za fantovsko akademijo, ki bo na praznik sv. Jožefa ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani se vstopnice prodajajo v pisarni »Pax et bo-num« v fi .nčiškanski pasaži.
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska pro-sveta priredi v torek 16. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani velezanimivo predavanje s slikami »Zaloigra v Abesiniji«. Govori dr. p. Roman Tominc. — Kontrolni listki za sedeže po 2 dinarja, dijaki z legitimacijami po 1 Din so v predprodaji v pisarni »Pax ct bonum« v frančiškanski pasaži. Vljudno vabimo vse svoje člane in prijatelje naše prosvete!
Katoliško prosvetno društvo v Šiški. V ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8 predava g. urednik Tenseglav o aktualnih vprašanjih.
Mariborski drobiž
Maribor v borbi proti jetiki. Mariborska protituberkulozna liga je imela v petek zvečer občni zbor, ki ga je vodil okrajni glavar v p. dr. Ipavic. Zborovanje je pokazalo velik obseg borbe, ki jo vodi ta agilna organizacija proti jetiki v Mariboru. Tekom 16-letnega njenega obstoja se ji je posrečilo mobilizirati tako rekoč vse mariborsko prebivalstvo,, ki prispeva z rednimi mesečnimi dinarskimi prispevki v sklad lige za zgradbo protituberkuloz-nega azila. Ta fond je dosegel že vsoto 286.000 din. V lanskem letu je bila največji dobrotnik mestna občina, ki je darovala 10.000 din. Liga vrši borbo proti jetiki s propagando, s podporo bolnikov, z odpošiljanjem otrok v ferijalne kolonije itd. Pri vojitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Ipavic, podpredsednik šol. nadzornik Alt. Odborniki: stol. župnik msgr. Umek, dr. Tominšek, Stenovec, dr. Jurečko, Grčar, gospe Hutterjeva in Kukovčeva, glavni urednik Kasper, dr. Vrtovec, dr. Korenčan, dr. Vari, dr. I.utman, Meglič, Ravtar, dr, Jančič. Revizorja sta ravnatelj Stabej in višji upravitelj Stegnar.
Tatvine. Iz tovarne Tlioma je bil odpuščen zaradi nc; ' osti 17 letni tkalski učenec Andrej K. Pred odhodom iz tovarne si jc pa »izposodil« od tovarišev plašč, šal in dežnik. Policija je ukradene predmete vrnila oškodovancem nazaj. — Iz stanovanja fin. preglednika v p. Antona Ušaja je bil ukraden plašč ter par čevljev.
Po dolgotrajnem trpljenju je umrl v ljubljanski bolnišnici, star 12 let, naš ljubi pastorek
Srečko Mizerit
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1937.
IVAN URAN, višji kontrolor drž. žel. v Zidanem mostu, očim; MARIJA, mati in ostalo sorodstvo.
Z žalostnim srcem naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je v soboto, 13. marca ob pol 9 zvečer po dolgem in mučnem trpljenju umrl, previden s tolažili sv. vere, naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Josip Šhorjonc
davčni poduradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 15. marca ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Sveta maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v torek, dne 16. marca ob 8 zjutraj.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
Celje, dne 14. marca 1937.
Žalujoča soproga JVANA ŠKORJANC in ostali sorodniki.