Dopisi. Iz Kragujevca v Srbii 1. jan. (Konec.) — Prišel sem tudi v mesto Karanovac, ki ima vrlo lep položaj na visoki in veliki ravnini med velikima rekama Ibro in srbsko Moravo. Od Morave do mesta je pičlo uro hoda dolga lepa ravnina. Iber pa pod mestom na desni strani v globokem žlebu teče. Mesto ima skoz in skoz ravne lepo vredjene ulice; al prazne so, ljudi po njih ni in hiš je se vrlo malo. Veliki trg v sredi mesta je velik, popolnoma okrogel; sred trga je velika zidana štirna (čezma), podobna velikanskemu čepu v sredi velikanskega soda, in ta čep daje namesti dobrega vina zdravo vodo v obilnosti. Okoli okroglega trga je okrogel drevored, in okoli tega se vrstijo hiše in šta-cune v okrogu. Tlak je iz gladkega, drobnega in ke-pastega kamenja. Vse je prav lepo in ljubeznjivo, samo hiše so še večidel lesene; najlepša med njimi je velika upraviteljska hiša, kjer je stanišče vojnega in deželnega nadležateljstva. Cerkev je prekrščena iz neke stare turške žamije, je že počena od starosti, in ima podobo kristjanskih cerkva. Gotovo je bila nekdaj kristjanska cerkev, kakor je zdaj. V strašnih časih se je mogla pomohamedaniti, največemu sovražniku vere kristjanske služiti, dokler je ni hrabra mišica Črnega Jurja zopet Turkom^vzela. Pri Karanovcu se je Črni Juri in junak Vaša Carapic leta 1304. več dni s Turki pretepal. Se se vidijo v mestu nad Jebero okopi, s kterih so se Turki branili. Črni Juri je vzel Turkom Karanovac z naskokom in jepožgaivse mesto, tudi turško žamijo, ki je zdaj kristjanska cerkev. Ko je leta 1813. Črni Juri po večletnih slavnih zmagah v Avstrijo bežal, pridejo Turki zopet nazaj v Karanovac, in bili so tukaj do leta 1815. Miloš je namreč po slavni zmagi na Ljubiču blizo Cačka in pri Rtaru zapovedal, vse vjete Turke , žene, otroke itd. lepo varovati, da jim nihče kaj zalega ne stori, posebno ženam in otrokom ne. On natovori vse, kar je v bojih vjel, na vozove in jih spremiti da po straži, da se nikomur kaj hudega izreči sodbo o načini pisan i j a, s kakoršnim se odlikujejo novejši sestavki g. Levstika. Takisto bi bilo tudi dobro, če bi kteri naših na HrvaŠkem živečih rojakov, kterim so eno in drugo narečje in pa naša ter hrvaška razmerja dobro znana (menim tu gg. Macuna, Valjavca, Zepiča in druge), oglasil se ter povedal, kako se mu zdi to predrugačevanije narečij a našega in kaj Hrvatije mislijo o istem. Pis. 53 ne zgodi, v Turško! Turške žene so potem Miloša pred Turki svojim možem hvalile rekši: „Srbska vera je prava vera, Bog mora ji pomagati! Srbi so nas vjeli; žalili nas niso niti sramotili, nego so nas čiste in zdrave lepo in pošteno nazaj spremili. A vi Turki, možje naši, delate zvjetimi, posebno z devojkami in z ženami živinsko sramoto in bezzakonstvo." Miloš ni bil samo junak, nego tudi diplomat, on se ni samo z orožjem Turkom branil, nego jih je tudi s kristjanskimi dobrotami, z ljubeznijo do bližnjega in se zlatom napadal in premagoval. Vselej se je on pokazal, da je junak brez straha in pa kristjan. Njegova prislovica je neki bila ta-le: „Kadar Turčin zarezi in zine ter te vgrizniti hoče, vrzi mu zlato jabelko v odprta režeča usta, pa nič ti ne bo storil/4 Miloš je vrlo človeški s Turki postopal. Vjetim je dobroto in usmiljenje skazoval kolikor koli je mogel, zato je pa on tudi dve strašno veliki turški vojski, vsega 80.000 mož, ki ste iz Bosne in iz Niša nad-nj šli, brez prelivanja krvi premagal in Srbijo oslobodil brez mnogih bojev. Tudi pašo iz Novega Pazara, ki je v Karanovcu svoje Turke imel, je premagal brez prelivane krvi. Turki iz Karanovca so Milošu poročili, ko je ravno iz slavne zmage pri Požare vcu nad nje šel, da se hočejo njemu na milost brez boja vdati; al drugemu nikomur in nikakor ne! Miloš pride pred Karanovac, Turki se mu mirno podado; al on jih pusti, da gred6 s svojim orožjem kamor kdo hoče, in njihovemu zapovedniku Adem-paši, ki je na Miloša zinil in zarezal, je Miloš z zlatim jabelkom režeča usta zamašil, poslal mu je 1000 cekinov s prošnjo: „Ne diraj u nas sirotinju! to je: pusti v miru nas siromake !" Dobre pol ure od Karanovca sem videl lep, res velikansk monastir (klošter) in cerkev „Žica." Svete želje so me kakor blisk prešvignile in v svetih mislih sem se zgubil, ta za srbsko povestnico in pravoslavno vero tako važna in sveta mesta ugledavši, ki so se mi v Karanovac potujočemu in čez srbsko Moravo na lepo karanovačko ravnino prišedšemu kakor neki velik, belo se lesketajoč grad, bolje da rečem, kakor neka lepa in velika grajščina z mnogimi velikimi zgradami pokazala. V svete misli vtopljenemu mi je prišlo pobožno, da! sveto življenje prvega srbskega nadškofa (arhiepiskopa) svetega Save, sina kralja Nemanja L, ki je tukaj srbski narod podučevai v pravoslavni veri, ki je ta monastir v srbsko nadškofijo povzdignil in tukaj slavne srbske kralje svoje brate in potomce njihove s kraljevskim vencem v kralje venčal. Ves zamišljen se vtopim v slavno prošlost povestnice srbske pod vlado slavnih in silnih Nemanicev, in srkam iz nje sladko upanje lepe nade polne prihodnosti, ki nam hitro in s smej očim obrazom nasproti hiti. Lepi monastir Žica sta zidala v početku 13.v stoletja dva sina kralja Nemanja L, namreč: kralj Štefan Nemanjic II. Prvovenčani in njegov sveti brat Sava, čegar življenje sem kakor vseh Nemanjičev „Novicam" poslal. Zakaj ga še tiskale niso, tega ne vem. *) Grozno mi je žal, da sem jez lepo Žico samo od dalječ gledal. Iz lepe in visoke karanovačke ravnine sem gledal v njo kakor Mojzes z hriba Horeb-a v obljubljeno deželo. Presrčno sem hrepenel v Žico priti, ker bil sem samo pol ure od nje, pa do nje nisem smel. S hriba Horeb-a je Bog poklical Mojzesa v sveta nebesa v veselo društvo, kjer se izvoljeni veselijo. Al mene je z visoke ravnine kolera hitro hitro poklicala v Cuknjevac, v žalostno društvo, kjer se je slišalo žalostno petje zvonov, kukanje in javkanje žena in otrok za svojim nagle smrti v večnost se preselivšimi očeti. Zato je moja prva in naj- *) Pride. Vred. 54 veča skrb bila, ljudi ohrabriti in jih uveriti, da strah mnogo škodi, da kolera ne skače kakor bolha od človeka na človeka, nego da ona le tistega zgrabi, ki se pred njo trese, najraje pa tistega, ki se ž njo norčuje in nespametno živi. J>Jarod me je radostno poslušal in ubogal. Sel sem iz hiše v hišo, od bolnika k bolniku, se vsakemu približal in k njemu sedel, sem mu za-branjeval to, svetoval in zapovedoval to, sem ga tolažil in hrabril. Kamor koli sem prišel, so morale dudle zadudlati ali gosli zabrenČati; poklical sem na pomoč bokal vatrenega črnega vina ali rakije; kolo se je veselo mendralo in kolera se je ž njim tako hitro zamen-drala, da po mojem dohodu ni nobeden več zbolel, nobeden več umrl. Čukujevac je, kakor vsa srbska sela, velik kakor Dunaj , stoji dve uri od Karanovca na levi obali srbske Morave, razširjen kroz hribe in doline in ravnine, v okrožji kragujevačkem v srezu gružanskem, ki ima po reki Gruži svoje ime. Gružani, med kterimi sem že tolikokrat in vselej vnajvečem zadovoljstvu veselo živel, so vrlo lepi, veseli in dobri ljudje, visoke in močne rasti; istina! pravi hrustje so in jedro srbske narodne vojske. Oni so vrlo pošteni, mirni in gostoljubni. Svojo srčnost in junakost so vsegdar pokazali, posebno pa pri vstanku kneza Miloša leta 1815. Miloš je bil nesrečen pri prvem svojem početji, Turki so razkropili njegovo vojsko; zbežala je v hribe in se ondi poskrila. Miloš je že obupal. Zdaj mu priteče Joban Dobrac z 300 Gružani na pomoč iz nenada. Miloša ohrabri tudi njegova žena Ljubica. — On napravi pri Ljubič-u blizo Cačak-a okope, Turki ga kmalu napadejo, razkropijo njegovo vojsko in vzamejo okope. Edini Ta-nasije Raje ni hotel bežati, nego ostane pri topovih v okopih, kričeč: ne bežite! On sam ostane, se brani in slavno umrje! Miloševa vojska beži in išče zopet rešenja po planinah in hribih. Zastonj je bilo vs«e vpitje Miloševo; nihče ga ne sluša; vse beži v šume. Že je zopet obupal; al slučajno najde boben, ki ga je neki Srbin od sebe vrgel, da je laže bežal! Miloš obesi najdeni boben menihu Milentiju Pavlovieu čez ramo. Menih ropota na boben in kliče vojsko v zbor, ktera se kmalu zbere. Miloš napravi drugi okop. Pa vse Miloševo početje bilo bi zastonj bilo in Srbija morebiti še dan danes v turškem robstvu, ako ne bi bili rešili junaki Gružani pod vodstvom Jobana Dobrača Miloša in narod srbski. Ko je namreč Miloševa vojska pobita bila in je bežala v planine, so se Gružani junaško v svojih okopih branili in vse turške napade hrabro in srečno odbili. Ko Turki vidijo, da jim okopov vzeti ne morejo, pustijo napad in gredo v svoj tabor. Zdaj pride Caja-paša, zapovednik turške vojske, ki je boj iz druge strani Morave gledal in videl, da Gružanom okopov vzeti ne more. Doznavši, da je Miloš v drugih okopih vojsko zbral, počne klicati Gružanom, naj se pomirijo in na razgovor o miru k njemu podajo. Al v okopih ga nihče razumel ni, kaj da hoče; zato gre Vaša Tomic iz vasi Knjič-a blizo Kragujevca in mu reče: „da, hočemo se pomiriti, a ti moraš sem, da se dogovoriva." Caja-paša, ne boje se bornega Srbina-raja, gre in gazi kroz Morave, al na sredi Morave ga pogleda Vaša Tomič po svoji puški in mu posveti, da štrbunkne raz konja v vodo. Drugo jutro poprašujejo Turki iz une strani Morave: „E, raja! je li naš paša pri vas?" „Ni je, prenočil je v Moravi nocoj; dan je že, idite ga budit" — jim junaški Gružani odgovorijo. Ko Turki svojega pašo v Moravi najdejo, se preplašijo in bežijo. Miloš jo potegne za njimi, jih doide pri selu Rtari, jih pobije in jim vzame vse vozove, topove in strelivo, oslobodi vse zajete in zajame mnogo Turkov, vse njih žene in otroke, ktere je, kakor sem gori povedal, Turkom še s stražo nazaj poslal, in si tako ljubezen Turkov pridobil in spoštovanje vseh turških velikašev. Tako so Gružani prvi boj pri Miloševem vstanku za Miloša srečno odločili. Do druzega bi gotovo še prišlo ne bilo, nego narod bi bil v sužnosti ostal, mogoče do danes. Menih Mil entij e Pa vlo vic je tudi bil Gružanin iz monastira VraČevšniee, kterega sem predlanskim opisal in vam poslal. Kako se bojo Gružani letos s Turki pokali in sekali, bom že povedal; šel bom skoraj gotovo ž njimi, in prav rad bi že šel. Z Bogom! Dr. Jan. Podliščekov. V Londonu 2. febr. — Naj pred vsem izrazim veliko veselje, ki sem ga občutil, ko sem čul, kako čvrsto so se obnašali naši volilci na Stajarskem in Kranjskem. Pokazali so, da narod slovenski še živi in da se ne d& potlačiti od tujega elementa, kadar gre za njegove pravice. Tako zanimivih volitev še na Angležkem ni. Slava! — 5. dne t. m. se začne zopet parlament (državni zbor) in sicer osebno po kraljici Viktorii. Kraljičina navzočost pri tem pač nima nobenega pomena ; lansko leto je tiho sedela med tem, ko se je adresa či-tala; zboru ni besedice rekla; vse, kar je poleg sebe in svojega nemega sedenja pokazala, bili so poljub-čeki, ki jih je očitno pred zborom po prebrani aaresi princu Galskemu *) in njegovi ženi dala. Morebiti bode to tudi letos; pa saj zato se ne briga noben Anglež; njemu je le parlament (zbor) ponos. — Pripoveduje se, da princ Galski poj de na Irsko stanovat, da tako nekoliko potolaži narod, kteremu bode vladar. Vendar ta princ nikakor ni ljubljenec angležki; saj tudi ni druzega znamenitega o njem, kakor da je prvorojenec in zavolj tega bode prihodnji kralj. — Znamenit je predlog o reformi (prenaredbi) za Irsko John Bright-ov in Beales-ov. O tem hočem drugikrat več omeniti, kadar bo Bright v parlamentu grmeti začel; njega slišati se že veselim. — Naj danes, kar sem zadnjič obljubil, nekaj povem o podzemeljski železnici ali prav za prav mestni železnici. Ta železnica je namreč napeljana po predorih (tunelih) v kupčijsko mesto „City" iz predmestij na zapadu (Westend). Pri glavnih ulicah so postaje, tako, da vsak tam lahko vstopi ali izstopi; vozovlaki pa grejo vsakih 10 minut drug za drugim. To je zelo priročno vsacemu, kajti v 20 minutah je človek iz središča londonskega v daljnem koncu „Westendu.u Ta zapadni del Londona je najlepši in najzdravejši, kakor je „East" ali vzhodni del najubožniši in najnezdraviši, akoravno se London po statističnih dokazih med najzdravejša mesta šteti more glede števila stanovnikov. V trgovskem mestu „City" je podnevi vse tako živo kakor v mravlinjaku, ponoči pa je skoro tiho in mirno. V City prebivajo le ubožni ljudje in taki, ki morajo na stvari ponoči skrb imeti. Kdor le more, spi izvanj City, in akoravno je vsa velika trgovina ali barantija tam, vendar noben trgovec, in še gostilničar s familijo tam ne prebiva, temoč pelja se v jutro po zajtrku tje in se vrne zvečer na svoj predmestni dom. V obče na Angležkem ni navada, da bi trgovci imeli svoje pisarnice ondi, kjer stanujejo, najmanj pa v Londonu. To pa se mi dozdeva zelo pametno , ker tako moža v resnem njegovem poslu celi dan ne motijo niti žena niti otroci. Druga znamenita stvar za komunikacijo v Londonu so paro brodi (parne ladij e na Tamizi. Ti plavajo tudi neprestano, Še goje včasi kakor vsakih 10 minut gori in doli in sem ter tje na postaje od ulice do ulice. Ta vožnja je še posebno prijetna, ker lep je pri tem razgled na mesto, ki *) Mislim, da bi se ,,priče of Wales" po slovenski najbolje reklo princ Galski, kakor tudi Francozi pravijo „prince de Galles.u Pis. 55 ga človek vozeč se po železnici in tunelih celo pogreša. Da je omnibusov in fiakarjev tukaj veliko, mi pač ni treba omenjati, opomenjam pa le teh vozačev ali kabmenov (eabman), ki imajo voze na dveh kolesih. Tako viharno se še nisem nikjer vozil kakor v teh kabih; mnogo so boljši za hitro in prijetno vožnjo kakor oni na štiri kolesa. — Za vsakdanje čenčarije naj še ene stave med dvema Angležema visokega stanu omenim. Zadnje dni, ko je ledeno in polzko bilo po ulicah,, reče pri veselem obedu, kjer se je precej vina povžilo, nekdo svojemu znancu, da 100 funtov šterlingov (1000 gold. v srebru) stavi, ako sprehajališče pred hišami obhodi, pa se mu ne spolzi. Ta vzame stavo, uni vloži denar. Prišedši na ulice se malo pomisli, potem pa izzuje čevlje in brez polzenja odločeno mesto obhodi, in tako stavo dobi; uni je zgubil, pa je imel še posmehovanje po vrhu. Anglež ne more živeti, da bi ne stavil. Iz Dunaja. U. — 27. februarja bode tu velik ples v Dianasaal-u pod vodstvom slušateljev viših tukajšnjih učilišč. Že sedem let ni bilo na Dunaji sijajnega slovanskega plesa. Kakor se da soditi po obširnem prijetnem in pripravljaj očem delovanji odborovem, bode ta ples daleč presegal ne samo prejšnje slovanske plese, temuč bode gotovo težko vrstnika našel med tukajšnjimi „elite - ball-i" letošnje zime. Te dni gre deputacija k Njih Veličanstvu, povabit svitlega cesarja in druge ude najviše cesarske hiše. Ker bode ta ples ravno ob času, ko se odpre državni zbor, *) imeli bodo poslanci slovanskih dežel priliko sniti se na omenjeni večer, še drugje kakor v resni zbornici. Sloveči Ziehrer je posvetil odboru za ples polko „v letu", in gosp. Zajec polko-mazur. Častne vstopnice se razpošiljajo v vse kronovine. Vsi narodni slovanski plesi se bodo plesali. V odboru so zastopane vse slovanske narodnosti. Upamo, da se najde na plesišči med drugimi Slovani tudi primerno število Slovencev. Iz Zagreba. —x— Liepo je, kad vec ista mladež doprinaŠa nješto k občem napredku. Pital če mnogi: Čemu da pomogne, kad su joj sile slabašne? Nuja velim, neka se barem vježba u svom materinskom jeziku, kojeg treba, da drži svojom najvecom svetinjom. Evo živo dokaza: U zagrabačkom se nadbiskupskom sirotištu goji list, za kojeg, premda je več 12. tečaj doživio, nitko tako rekuc nista nežna do onih, koji primiv njegu toga gojenčeta, oko njega nastojahu , te ga nasliednikom predadoše. Taj je časopis ,,Smilje", zabavno-poučni list, koji prvih godinah nemogaše uro-diti žudjemin plodom, sto radi slabaŠnih silah, sto opet radi nesloge. Nu ovih se zadnjih godinah taj cvjet si-rotišta zbilja njeguje u podpunom smislu rieči, te bas tom brižnom njegom i nastojanjem oko književnoga jezika, stekoše si isti pitomci i od vještih književnikah laskavo priznanje. Osobito je cvalo zadnjih dviuh godinah revnim nastojanjem neumornih urednikah. To bi-jahu Josip Pliverič i Petar Gradi nec. Nu buduc bijaše ovaj skoro citave godine od uredjivanja radi težke bolesti zapriečen, to poprimi uredničtvo vješti prozaista i pjesnik Benko. Al i ove godine revno nastoje pitomci istoga zavoda oko svoga gojenčeta. Osobito se to pako imade pripisati u zasluge vriednomu i vrlomu mladiču Gustavu Baronu, koji uredjujuc taj list, toliko se pouzda u svoje sili, da isti izlazi u dvostru-koj veličini svakog četvrtka. — Ove se godine tako-djer odlikuju u književnom radu Dragutin Lev ar; pjesnik Maksimilijan Marčič; Milan pl. Stani-savljevič, Ivan Hoič i Ljuboslav Dlustuš, *) Nova politika je zmedla pratiko državnega zbora, tedaj se slovanski bal ne bode vjemal s začetkom njegovim. Vred. koji je izpjevav pr igo dni p okusni ep o s u slavu hrvat-skoga Leonide „Nikole Zrinjskoga" u 8 pjevanja. — To Vam budi za sada dosti. Primite ovo malo i uvrstite taj dopis u Vaš vriedni časopis, da se u taj uzor ugledje i ostala mladež jugoslavjanska. Iz celjskega okraja na svečnice dan. — Bog daj dobro srečo dr. Razlagu in gosp. Lipoldu, ki smo ju volili 21. prosenca v deželni zbor. Iz deželnega zbora bode se izbral deželni odbor, kteri je za celo štajarsko deželo to, kar je občinski (soseskin) odbor za sosesko. Deželni odborniki skrbijo za deželno premoženje in deželne potrebe; ravno tako skrbijo občinski odborniki za premoženje in potrebe občine. V naši deželi stanujejo Nemci in Slovenci, ter ob& naroda vkup imata deželno premoženje v Gradcu. V deželno kašo ravno tako plačujejo Slovenci kakor Nemci. V deželnem odboru so pa dozdaj sami Nemci bili; toraj so sami Nemci s slovenskim premoženjem ravnali in ga obračali, kakor so hoteli. Ne rečem, da niso zaupanja vredni, pa vendar niso naši, toraj prosim, da bota naša gosp. poslanca v zboru nasvetovala, naj bi tudi dva Slovenca v deželni odbor izvoljena bila. *) Ta bota naše težave in potrebe poznala, jih tam razodevala in si prizadevala, naj bi se enakomerno deželno premoženje rabilo ravno tako za nemške kakor za slovenske potrebe. In tako bode med nami lepa sloga, zakaj V Štajarski deželi naroda sta dva, Postavne pravice imata oba. Nikar ne zatirajte Nemci vi nas, In ljubili bomo Slovenci mi vas ! To govorim jaz kakor prost kmet, svetovalec teharske občine, v imenu več rodoljubnih mož, kteri razumejo in poznajo naše potrebe. Anton Grrabič, kmet in mlinar. Iz Velikovca na Koroškem, f. — Kako se je tu pri volitvi 29. januarja godilo, so drage „Novice" že v zadnjem listu omenile; naj dostavim le še par besedic. — Slovenski časniki niso zastonj opominjali ljudstvo, naj pri volitvi stanovitno ostane in se ne da premotiti; al te besede so bile na Koroškem vendar le glas vpijočega v puščavi. Slava tistim, kterim to ne velja! — 28. januarja, to je, predvečer imenitnega dn6, so se v Velikovcu sešli volilci pliberškega in kapelj-škega okraja in Doberlovaščani, — skoro vsi Slovenci. Voliti so hotli priporočane narodne može, — al čez noč se jih je dalo veliko presukati po rogoviležih, ki so se domovini izneverili, in to je bilo krivo, da sta naša možaka v manjšini ostala: Einšpieler je dobil 48 in dr. Pavlic 33 glasov; od nasprotnikov eden je zgrabil 58, drugi 55 glasov. Zmaga bi bila gotovo naša, ako bi bili vsi volilci ostali pri mislih, s kterimi so prišli. — Žalostno je to, pa pomoči zdaj ni več; želeti je le , da se naši ljudje kdaj na svoje lastne noge postavijo in da se ne dajo kot petelini na strehi sukati zdaj od tega zdaj od druzega vetra. Bog pomozi! Iz Senožeč 1. svč. B. — Posestva se nahajajo :rukaj dober kup. Pred mesec dnevi je bilo eno, cenjeno na 10.320 gold., prodano po očitni dražbi za 902 gold. — Tukajšnja cerkvena ura spada že davno v starino; že davno se je govorilo, da bodo novo napravili, al — poddružnici (pod faro spadajoči vasi) ste nas prehiteli; oni imate že lični novi uri na četrtinke. Menda iz obresti bogatega cerkvenega zaklada bi farni patron lahko in največ k tej pripomogel; tudi premožni *) Tudi mi pritrdimo tej popolnoma pravični želji in se nadjamo, da štajarski Nemci več ne bojo prezirali ravnopravnosti Sta-jarskih Slovencev. Al razjasniti moramo to, da noben deželin odbor ni samostojin gospodar deželnega premoženja, ampak je za vse, kar stori, odgovoren deželnemu zboru. Vred. 56 soseščani bi po moči radi svoj dar donesli; soseska oznanoval in jo tudi na Krasu vpeljati zahteval, spo- sploh je obožala, kajti zaostala je dolžna na c. k. dav- znati moramo, da je gola resnica z omenjenim sinčekom. kih že kakošnih 5 let; pred nekolikimi leti pa je več Poglejte ga, kako pohlevno se bliža; znam, da jež ni tisoč goldinarjev za zvonove potrošila. — Za našo učil- svojih pušic bolje omečil, ko je lesico stanovanja v nico ugodnih otrok je blizo 300, pa le 200 jih v šolo njenem brlogu prosil, kakor on, ki se želi vrniti v slo- hodi, kterim ste samo dve učni sobi odločeni; upamo, vensko Gorico. Srečo in blagor puhti ne samo za on- da ta napaka se bo poravnala, kakor hitro se v novem dotne Nemce, temveč za celo mesto (?) da celo cela šolskem poslopji še 4. razred napravi. — Lansko leto provincijo (?), kakor da bi vsak mestjan in deželan so bile v „Novicah" razmatrane ljudske učilnice in šol- hrepenel po boginji Tevtoniji, da bi vse koprnelo po ski stroški za ta namen, po raznih deželah naše čare- njenem blagoslovu. Zdi se nam, čitaje naznanilo „Gorz. vine. Dovolite mi še 19 vrstic prostora, da prevedem Wochenbl.", kakor da bi bila od smrti vstala nekdanja iz 18. lista letošnjega „Osservatore Triestino"*), koliko Schmerlingova logika, po kteri je morala tržaška gim- otrok obiskuje ljudsko šolo po raznih deželah avstrij- nazija nemška biti, ker narod primorski je slovenski in skih; želeč, da bi tisti možje, kteri imajo to reč v laški! — Mi ne maramo za to logiko, rokah, pospešili to stvar, da bi se naša šolska mladina Iz Borovnice 8. svečana. R. — Spomlad se nam bližala tistemu številu, s kterim se ponašajo nektere bliža, kajti prve oznanovalke ljubomile spomladi so za- dežele v našem cesarstvu. Evo jih po vrsti! cele riti iz prebujene zemlje ter se razcvetati. Že cve- Izmed 100 za šolo ugodnih otrok jih hodi v šolo: tijo slepiče (Helleborus niger L), zvonci k i (Galan- V Tirolih in Vorarlbergu......103 thus nivalis L), resa (Erica carnea Scop.), spomladne Na Salcburškem.........99 brkončice (Primula acaulis Jac(/.), leska (Corvlus Na Moravskem.........99 Avellana L), j eter niče (Hepatica nobilis Volk.), nunke V Avstrii dolnji.........98 (Crocus vernus Ali.), lapuh (Tussilago Farfara L). Cela V Avstrii gornji.........98 zimo pa so cvetele in tudi zdaj: marjetice (Bellis Na vCeskem...........96 perennis i>, Veronica hedaerifolia L, mačehice (viola V Šlezii............90 arvensis Murr.), mrtve koprive (Lamium macula- Na Stajarskem.........80 tum L) in tudi razne vrbe nastavljajo že mačice, ki Na Koroškem..........73 se bodo v kratkem razcvetale. — Potuhnjeno kuka V Erdelji........ • . • 66 poljski muren (Grvllus campestris) o toplih dneh iz. Na Ogerskem..........63 svoje luknjice ogrevaje se v gorkih solnčnih žarkih, ki V srbski Vojvodini in temeškem Banatu 62 je, mislim — memo raznih mušic — prvi, ki se pre- V Granici........... 52 budi iz svojega zimskega spanja. Pač čudna prikazen Na Hrvaškem in v Slavonii.....48 v tem času. V Trstu, Gorici in v Istrii.....42 Iz Šentvida nad Ljubljano. —? — Narodna naša Na Kranjskem **)........36 čitalnica je 3. svečana v spomin Vodniku in na čast V Galicii...........20 visokočastitemu gospodu predsedniku svojemu napravila V Dalmacii...........18 slovesno besedo. Začela se je z Vodnikovo pesmijo V Bukovini ..........15 „Kdo rojen", potem je bil govor, v kterem je govornik V poslednjem kranjskem deželnem zboru se je go- dokazoval, kaj je čitalnica? H koncu govora pa je iz-vorilo, da se ima v prihodnje napraviti ena niža kme- rekel sr™a voščila prečastitemu gosp. predsedniku či-tijska šola za sadje-, svilo-, vino- in čbelorejo talničinemu, ker je bil ravno njihov god. Po dokončana Dolenskem, in ena enaka za gozdnarstvo na Go- »em govoru so domači pevci in pevke „godovnico" na-renskem ali Notranjskem. Senožeče bi znale v sled- vdušeno peli in med drugim je zopet pokazala Novakova njem oziru priročne biti, kajti one so popolnoma na Micika, da je res prvakinja naših pevek. Po pesmi je Krasu, na kranjsko-primorski meji, hrepeneči po po- stopila pred govorno množico Kraljičeva Cilka in prav gozdevanji Krasa, in v središči 4 krajev, pa le ka- lepo deklamovala „Kje je Slovencev očetnjava". Enajst-košne 3 ure oddaljene do vsakega okraja. — Občinski letna punčika se svojo srčnostjo in izvrstnim obnaša-račun prvega četrt leta sedanjega župana je postavljen njem je res hvale vredna. Potem drug govornik v lepa na ogled. — Računa prejšnjih dveh županov od leta umevnem govoru dokazuje „imenitnost kmetiškega stanu" 1860—1866 sta se še le V drugi polovici t. 1. pregle- in kako koristne so čitalnice in šole kmetu, ki je, kakor dovala, zares zakasnjena kontrola! Deželnih vladnih po- gospoda v mestu, steber državi. Po tehtnem tem go-stav od leta 1863—1866 manjka v arhivu! — Mislim, voru se začne za gledišča na kmetih kaj pripravna igra da je 10 let tega, kar je c. kr. deželna vlada postavila »Zupanova Micika", ktera se je tako dobro igrala, da ravnateljstvo tukajšnjemu šolskemu zakladu, kterega je se na kmetih ne more boljšo pričakovati. Po vsem vsled dopisa spred omenjene veleslavne gosposke sedanji tem nam je dobra Kraljičeva kapljica še bolj srca od-župan gosp. Jernej Zelen koj izročil, pa dosedaj se po- vezala, da je poleg prijaznih pogovorov napitnica sle-grešajo dotični računi. dila napitnici. Kdor bi tako pošteno veselje, ktera Iz Trsta. F. S. K.***)— Živili Slovenci! tako zelo zraven še omikuje Človeka, rad zatrl, ta naj gre na ste prestrašili „tetiko" Tevtonijo, da je v hudih bole- Grintovec se solit! činah povila novo dete in sicer sinčeka „Gorzer Wo- lz Ljubljane. — Kar smo se bali, to prihaja od chenblatt". „Triesterca" ni še dosti; treba še „Gor- dne do dne bolj gotovo. Magjari so na vrhuncu; dva- zerja". Na prvi pogled mislil bi, daje vse skupaj le Hzem se rodi; že se vmikuje ime Avstrija; na pustna šemarija; al prevdarjaje, da Goričani še niso do- mesto njeno stopa „Ogerska" in „Zisleitama." speli do tiste slavne laške omike, ktero je lansko leto Glede na vse to, je stopil grof Belkredi iz minister- v njihovem deželnem zboru apostelj njeni Rismondo stva> baron Beust, nedavno minister saksonski, ima --------------------- zdaj v Avstrii največo moč v rokah. Deželni zbori *) Gl' Interessi Di Časa Nostra. so odloženi na 18. dne t. m.; kdaj bode in kak osen **) „Osservatore Triest." je prava čenča, saj kar se tiče kranj- bode državni zbor na Dunaji, se še ne ve; ugibuje skih sol. Iz leta 1864. je uradno znano, da izmed 51.007 za ._ ^0 „Trti;i^ T?rt„«^kv,o jkn ^ «oaf^^;io ~« i^i« „~*a„:\* rt*^t itu s* i. i-i A ooRcn , i • KK se pa veliko. Kesnobna doba e nastopila za aolo ugodnih otrok jih je hodilo v šolo 28.559, tedaj 55 * , t> j • j i_* i tt i odstotkov dobre mere; za letos se jih lahko Šteje 56%. Vr. nase cesarstvo. Bog daj, da bi le Hrvatje poka- ***) Zarad gled. igre odgovor drugi pot. Vred. zali se, da so kos sedanji nevarni situacii! Žužemberg; predstojnik ostane Jožef Ekel, — 10) na Krškem za dozdanje okraje Krško, Rateče, Mokronog in Kostanjevica; predstojnik bode Leopold vitez Hoffern, — 11) v Litii za dozdanje okraje Litija in Zatičina; predstojnik bode Aleks. grof Auersperg. — Zraven predstoj nika je pri vsaki okrajni gosposki še en okraj in komisar, in pri večih okrajih še en tajnik. Služabnike si udinja predstojnik, kolikor jih potrebuje; zato dobiva predstojnik neki počezek (pavšale). 10. dan s u š c a začno te nove gosposke svoje opravilstvo. Sodniške gosposke še niso imenovane; pravijo, da jih bode 19. — Po „Zukunft" ima v Ljubljano priti vodstva vojaškega inženirstva (Genie-Direktion.) — Slovenska matica je te dni v rokopisu prejela „latinsko slovnico", ktero je dovršil in jej poslal čast. P. Ladislav, gim. profesor v Novem mestu. — Velikanska Kozlerjeva pivarnica je že tako dodelana, da prihodnji mesec začno pivo kuhati. Ako se pomisli, da še le meseca maja so jo začeli zidati, in kako izvrstno po najnovejših iznajdbah so obširna poslopja in notranja oprava izdelana, čuditi se moraš, kaj človeški um in marljivost zmoreta. Avstrija ima ne-ktere veče pivarnice; al tako umetno in praktično dobro izdelane pivarnice ni nikjer, kakor je Kozlerjeva. Tudi z ledom je že večidel oskrbljena. — Kranjska dežela je preteklo leto za avstrijske ladije dal& 1400 kubičnih čevljev hrastovega, 3400 kubičnih čevljev smrekovega in 15.702 jelovega lesa. — Jutri v četrtek je sopet sokolski shod pri Vi-rantu. Odbor za veselico pustnega torka bode poročal 0 svoji dosedanji delavnosti. Razun tega bode tudi še nekoliko druzih zanimivih stvari na vrsti. — (Račun dohodkov, s kterim se je napravila obleka , ki je pretekli boiič bila podeljena ubogim šolarjem in šolaricamj Spodobi se, da očitno imenujemo dohodke, po kterih se je očitno podelila obleka 40 fantičem in 33 deklicam, po tej delitvi pa še 1 fantiču in 3 deklicami. Dohodki so tile bili: Beseda v čitalnici je donesla 207 gold. 10 kr., ostanek prejšnjega leta 5 gold. 17 kr., gosp. Lesar 2 gold., gosp. Val. Krišpar 3 gold., gosp. dr. Dolenec 1 gold., gosp. Maršalek 1 gold., gospd Cotmanova 2 gold. 60 kr., gospodičina Jerajeva 6 gold., gosp. Anton Samasa 5 gold., gosp. Sovan mlajši 5 gold., gosp. Terpinc 10 gold., gospoda farmana pri sv. Petru 2 gold., gosp. Štefan Tavčar 2 gold., gosp. Lerhar 1 gold., gosp. Velkavrh 5 gold., gospa Matevžetova 5 gold., gosp. Legat 10 gold., gosp. baron Anton Zois 20 gold., gosp. Heidrih 4 gld., gosp. Petera 2 gold., gospa Debevčeva 3 gold., gospd Ca-deževa 2 gold., gosp. prost Kos 5 gold., gosp. J. Krišpar 10 gold., gosp. Janežič 5 gold., gosp. Val. Češko 5 gold., ljubljanska hranilnica 50 gold., gosp. Močnik 2 gold.; iz malega nabiranja 3 gold. 90 kr., gosp. Mali France 3 gold. 6 kr., vsega skup 387 gold. 83 kr. — Z blagom so obilo pripomogli gospodje : Cegnar, Jamšek, J. C. Maver, Skodlar, V. Zupan, Maršalek, Haidrih, Fr. Malli, Schwentner, Drašler, Voltmann, Zupanec, Pleško, sedem pekov, gospd Ješenakova, Jerajeva, Jožef Pleiweisova, Nušakova, Julija Orlova, Žit-nikova; tudi je došel en trden plajšč iz neimenovanih rok. Kar je bilo denarja, se je izdalo za kupljeno blag6 in za šivanje čevljev. Posebno moramo še imenovati milosrčno žrtovanje mojstrov Maršaleka in Drašlarja, ktera sta se brez plačila mnogo časa trudila pri izdelovanji obleke in čevljev. — Dunajski časniki naznanjajo, da danes (v sredo) imajo nemški poslanci shod in pogovor na Dunaji; ali je to gotovo ali ne, tega ne vemo; za gotovo^pa moremo povedati, da slovanski poslanci iz Češkega, Moravskega, Poljskega in Slovenskega (in ž njimi ne-kteri konservativni tirolski) imajo shod na Dunaji 14. dne t. m., da se porazumejo zarad vzajemnega postopanja v prevažnej tej dobi. — Iz prijatelskega pisma od 7. dne t. m. iz Rima pozvedamo, da preuzvišeni škof Strossmajer, Slovencem vsegdar mili prijatelj, so z veliko radostjo sprejeli glas o slavni narodni zmagi pri volitvah za deželni zbor, in da hočejo na grobu sv. Petra, oznanovalca večne resnice moliti, da milostivi Bog poštene Slovence v svoje varstvo vzame in^jih delovanje blagoslovi. — Po odpisu državnega ministerstva od 3. februarja t. 1. bode c. kr. deželna vlada premoženje, ki ga je za sirotnico deželno dozdaj imela v svojem gospodarstvu , izročila pod nekterimi postavnimi pogoji deželnemu odboru v gospodarstvo. Drugi del zborove prošnje, da bi Njih Veličanstvo dovolilo pripomoček si-roinici iz kake državne milodarne loterije, ni še rešen. Iz Ljubljane. (Prenaredba cesarskih okrajnih ali kantonskih gosposk na Kranjskem.) V zvezi z prena-redbo občin (sosesk) v našem cesarstvu je prenaredba cesarskih okrajnih gosposk. Uni dan je bila ta prenaredba za Galicijo in Salcburško oklicana, zdaj — po ces. sklepu od 11. januarja — je prišla Kranjska na vrsto; kmalu pridejo druge dežele. — Pri tej novi uredbi veljd to pravilo, da se sodniška opravila ločijo popolnoma od vseh druzih, ki so jih okrajne go-sp6ske imele zdaj v rokah; politična (upravna) gosposka bode za-se, sodniška za-se. Koliko bo sodniških gosposk na Kranjskem, Še to do danes ni odločeno; politične gosposke pa so takole vredjene: Na čelu stoji deželna vlada z deželnim prvo-sednikom (ces. namestnikom^ s tremi vladnimi svetovalci, enim tajnikom, nekterimi koncipisti, z enim ad-junktom pomočne direkcije , nekterimi oficijali in služabniki, kolikor jih je treba. Za vladine svetovalce so zdaj imenovani: Janez vitez Bosizio z naslovom c. kr. dvornega svetovalca, Jožef Roth, dr. Anton Schoppl (ki ostane referent za zemljišno-odvezne zadeve) in pa Anton Laschan kot vladin svetovalec extra statum. Pod deželno ljubljansko vlado stoji 11 okrajnih gosposk (dozdaj jih je bilo 30). Te okrajne gosposke bodo 1) v Rado lici za vso stran, ki je dozdaj spadala pod radoliško inkranjsk o-g o r s k o gosposko; predstojnik ostane Avgust pl. Wurzbach, — 2) v Kranj i za vso stran, ki je dozdaj spadala pod kranjsko, loško in tržiško gosposko; predstojnik v Kranji ostane Jožef Derbitsch, — 3) v Kamniku za vso stran, ki je dozdaj spadala pod kamniško in brdsko gosp6sko; predstojnik bode Jožef pl. Schivitzho-fen, — 4) v L j ubljani za vso stran, ki je dozdaj spadala pod okolico ljubljansko in Vrhniko z občino »llovagora", ki je dosihmal bila pod gosposko zatičin-sko; predstojnik ostane Janez Pajk, — 5) v Koče vj i za dozdanje okraje Kočevje, Ribnico in Velike Lašice; predstojnik bode Avgust pl. Fladung, — 6) v Crnomlji za dozdanje okraje Črnomelj in Metliko; predstojnik črnomaljski bode grof Rudolf Cho-rinskv, — 7) v Postojni za dozdanje okraje Postojna, Bistrica, Senožeče in Vipava in za občini Str-mica in Studeno, ki so dozdaj spadale pod okraj planinski; predstojnik ostane Anton Globočnik, — 8) v Logatcu za dozdanje okraje Planina, Idrija in Lož; predstojnik bode Anton Ogrinz, — 9) v No-vomestu za dozdanje okraje Novomesto , Trebno in 57