Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol ieta 1 gld. t>0 kr . v tiskarnic. sprejema na na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XV. V Ljubljani 20. kimovca 1862. lA*t 27. Mz misijonskih naznanil Kos p. misijonarja Pirca v deržavi Minezota v Ameriki. (Konec.) Dalje pripoveduje misijonar, koliko Indijanov po-merje za strupenimi žganimi pijačami, s kterimi jih brezvestni beluhi ogolujejo in odirajo. Odkar so se beli v severni Ameriki jeli vselovati, se indijanski uarod tako manjša, de jih je zdaj le še peti del meni takrat, in še zmiraj se zmanjšuje. Dobra vlada je sicer veliko veliko denara obernila na odrejo Indijanov, bila je pa okanjena, ker se niso prave poti v odreji poprijeli, in so torej menili, de Indijani niso dobre odreje zmozni ter niso vredni druziga, razun de se potrebijo ali pa v skalovite krase zapodijo. Tukaj, pravi misijonar dalje, bi zamogel prav veliko trinoštev sedanje dobe bravcam naznaniti, ako bi mi keršanska ljubezen, duhovska čast in zdrava politika molčati ne svetovala. ... Ne morem pa opustiti, de bi v overženje imenovane krive misli ne zavernil na poterjeni zgled katoliških misijonov v odreji divjih narodov. Berite le staro in novo cerkveno zgodovino, in razločno bote spoznali, de spreobračanje nevernikov in olikovanje divjakov je veliko delo milosti Božje, ktero je previdnost, kakor je viditi, prideržala katoliškim misijonarjem, kakor edinim opravičenim poslancam Božjim Znano je iz zgodovine, de le katoliški misijonarji iz svetniga in redovniga duhovstva, navdušeni z apostoljsko gorečnostjo, so neštevilne nevernike iz vsih dežel pripeljali k luči prave vere, jih odredili v olikane narode. Dobro znano je, de pobožni očetje visoko omi-losteniga Jezusoviga reda so svoje dni čez 40 ne-verskih kraljestev spreobernili h katoliški veri, ter so nialikovavce spremenili v modre deržavne služabnike. . . . v*) Ako hočemo v bližinji med samimi Indijani pretresovati, če so zmožni keršanske odreje, se ozrimo na lepe indijanske misijone naroda Očipve ob Gorenjim jezeru, La Pointe, Lance, in druzih, ki jih je vstanovil slavni katoliški misijonar in sedanji škof prt čast. gosp. Baraga, ali pa na izverstne indijanske •) Kavno to se sme v nekim pomenu terditi zastran olikovanja in odreje mladosti eploh. Bolj ko se Cerkev in duhovstvo od šol odriva, manj blagra ima odreja in bolj razuzdana ostane mladost. To freimavrarji dobro čutijo; od tod lov na cerkvene rede. t-podrivanje duhovstva in duhovskiga vpliva iz šole itd. To tudi ni „Vertretung der oflentlichen Meinung." N r. ••) Tako blažena vera in tako visoko o milo ste ni katoliški redovi so po lem takim pač vredni, de jih sleherna modra deržava in njeni služabniki varujejo, de so jim vselej močna bramba zoper napade brezbožniga časništva in vsakterih potuhnjenih in očitnih sovražnikov, ki vse zatirajo, kar je šc v prid deržati in deržavljanam. ki pr>tresajo deržavine podpore. de bi deržavo samo prekucnili. Zjled Sardinija \ r. misijone, ki sim jih jest nevredni služabnik Gospodov že pred dvajset leti z velikim blagodaram napravil v Grande-Portage, ki zdaj pod modrim vodstvam pobožniga jezuita č. o Chonč prav cveteče napredujejo. Premišljujmo dalje indijanske misijone pri narodu Otava v deržavi Mičigan, ktere sim skoz 15 let z neutrudeno prizadevnostjo za keršansko odrejo obdeloval. Ti pobožni indijanski kristjanje prebivajo zdaj \ šestih lepih velikih va«eh. ki s«» jih sami naredili, v prav čistili hišah, in hvalijo Go>poda za blagoslov Božji v šest lepih cerkvah pod vravnavo dobrih katoliških misijonarjev, in živijo prav v edinosti in premožni z vsimi belimi sosedi v miru Kristusovim. Tako lepo so keršansko odrejeni, olikani in obdelani, de jih je vlada vredne spoznala, jih oprostiti (cmanei-pirati) ter jih postaviti na stopnjo z belimi deržav-Jjani. Enak sad bi utegnil še doživeti nad svojimi šesterimi indijanskimi misijoni pri narodu Očipve, ako bi imel nekoliko gorečih misijonarjev in pomočkov, de bi sole in cerkve zidal, ter zamogel tudi drugim misijonskim potrebam kaj. Indijani hočejo lukaj povsod imeti rednike le katoliške duhovne, ali meni so se opravila pri Indijanih in belih kristjanih tako silno nakopičile, de v svojih starih letih nikakor ne morem vsemu kaj. Brez potrebnih pomočkov ne morem z ubogimi indijanskimi misijoni tako napredvati, kakor bi želel. Pa ne le nasi Očipvani, ampak tudi narod Suiks in drugi Indijani v deržavi Minezota zele in prosijo ter prosijo rednikov katoliških misijonarjev, pa ii Ii ne morejo dobiti, ker manjka duhovnov in potrebnih pomočkov. V veliki zadergi torej ne vem druziga po-močka, kakor povzdigniti svoj slabi glas iz indijanske pušave ter v vsi ponižnosti darežljivo keršansko katoliško ljudstvo in njih vikši pastirje z gorečim du-hovstvam vred priserčno priserčno prositi, de naj prevdarijo, ali ne bi bil čas, dobrotno bratovšine k spre obračanju u b o z i h I n d i j a n o v zveznih deržavah v življenje spraviti? Menim, to silno imenitno osnovo izpeljati bi se pač spodobilo in bi bilo prav primerno in koristno v blagor ubozih divjakov, pa tudi silo zaslužno za vse ljudoljubne deležnike. Kes spodobno in pravično je. de s keršansko hvaležnostjo in darežljivim sercam mislimo na perve prebivavce tega noviga sveta, ki so nam belim tujeani tako lepih dežel dobrovoljno prepustili k zložnimu vživanju. Gosp. misijonar šc dalje z navadno priserčnostjo popisuje, kako so Indijani dolgo na bele čakali in zdaj že sami nas k sebi kličejo, de bi jim v njih otetbo roko podali. „Dajmo jim torej okusiti sad sprelepiga drevesa sv. vere, kteriga je goreči apostelj rnilgsp. Carrol pred 50 leti zasadil, in ki niu je ncumerljivn \\ashington tako dobro priliv al. de njegove mladike ze vso amerikansko zvezo (Unijo) obsenčnjejo in milijone ljudi poživljajo." Poslednjič vso izpeljavo te lonove zročuje modrosti njih, ki jih jc sv. I)nh izvolil vladati Cerkev Božjo. V Krov\ \Ving-u, mesca rožnika 1862. Frančišk Pire, katoliški indijanski misijonar. (Wahrheitsfreund v Cincinatu.) \ekaj o ker* t it ilt bukvah* Ker me. kadarkoli v kerstne bukve vpisujem, dva pre-delka ,.katholisch*' in ..akatholiseh" v oči zbadata. in z nekako, menim, pravično uevoljo čez oba kot s preklo čerto \ -elej zalijem. naj torej tudi zastran tega svoje mnenje ukaj očitno povem, (te se ne motim, jc že nekdo pred kej tasam nekaj opomnil od tega.) Sv. ker.-1, kakor zakrament, je lastnina katoliške cerkve. Kri-tu* vsaj ni luterjanske. krivoverske cerkve in '..»ej tudi ne krivoverskiga kersta postavil. Krivoverci imajo keial od katoliške cerkve, iu keršen "trok. naj bo ze kte-libkoli krivoverskih staršev, jc tako doigo lastnina katoliške cerkve, dokler se z lastno zavednostjo za drugo versko diu/.bo očitno ali vsaj molče ne določi. Iz tega sc raz-v.di. kako ucukretiu iu nemaren je v naših sedanjih kersl-ii.lt bukvah dvoj i u predelek (rubrika) ,.katolišk in ne-katolišk.'* Mi bo kdo ugovarjal. «le kerstne bukve so tudi ob enem bukve rojenih, in /.atorej je ludi predelek za nc-katoličane potreben, ker .-e v pomešanih soseskah vender le utegne sem ter tje zgoditi, de molile katoliški duhoven iiikotoliškim staršem kterikrat kersti. Na la ugovor vprašam: kdo je tukej nekatolišk. ali starsi. ali ravnokar po -egi sv. t trk ve keršeno dete?---Ce tedej le starši, naj bi bil predelek imenam staršev , nc pa novokeršeucu priti. an. iu zapisalo uaj bi sc. tle so starši nckatoličaui. nc pa otrok Ako bi. postavim, katoliški duhoven taciga ravnokar k« r.-eniga otroka nckaloliških Maršev zalegadcl vpisal v predelek. ki je za nckatolicane odgrajeu. bi se mar to nekako ne reklo, tle kaloli>ka cerkev tleli le katoliškim otro-\am katoliški, nekatoliškim pa nckatoliški — krivoverski. •• daj dvojin kei>l * — Ali ni y.c sama taka misel kol btiuka tebela in \ct kot n«-lana nedoslednost? — ..Ku gospod je. t ua vera. en kerst" t F.fez. I. I'».) Prav >.a prav pa bi se ♦.» reklo. »Ie katoli-ki duhoven vpi-av>i novokeisenca v ne-katoliško mbriko s pisanjem k.»j iz cerkve loei. kai l e i a v no kar v cerkev sprejel. Tudi i nepodslavna presoja, tle otrok kadar mu bojo .eta zavedi.o-ti prišle, bo in mora biti gotovo, kar so -'arši, nekatoličan. in zai"iej hajdi ž njim v ue*atoliško • ubriko! tle-iiavno nihče ne ve. ce sc bo keršeuec zmot - ar-ev prijel, ali pa ne. ker ga >c zmeraj utegne gnada .u/.-vifliti. K temu bi bilo. sc ve dc. vpisovavcu vsega-»Ino-ti tuba. tle bi vedil v pravi predelek vpisati. ker tudi otrok katoliških stai-cv. otl gnade zapuseu. pozneje •»d vt:e odstopiti vtegue. in potcmtakiui ga tedej zapisovalec glede u a prihoilnjc tudi ni bil piav vpisal. Od-a>en ker-ta zeljin juti postavim, ki misli nekatolican biti — -e gotovo kutoliškimu duhovnu ne bo tlal kerstiti. temveč bo raji vet ur deleč si pastorja poiskal; — verh tega naše kerstne bukve niso za take vmerjene. ne viavnane. siccr Vi mogle zato še posebno rubriko imeti; ampak kot bukve i'i j c n i h so vravuaiie le za iiovokeršeuc otroke, kterih prihodnje versko spoznanje, kakor je zgorej rečeno, se za naprej lahko in gotovo določiti nc tla. (»led e u a s e ti a j n o s t tedaj iu glede na prihodnost je ta razloček v kcr.-tnih bukvah nepodstaveu, neveljaven in za katoliško tlitizbo šc celo nekako necasliu. Iz tega sc razvidi. de ta nepristojni predelek gotovo ni bil vpeljan od predpostavljenih cerkvenih in ne od sicer modriga človeka, ki bi bil imel prave zaumene od katoliške vere. Soditi bi bilo. de se je v naše bukve vrinila ta napaka ob nekem času, ko je birokracija v cerkvenih rečeh hotla papeževati iu je mogočno dekretirala; — takratna du-hovšina pa. že v šolah tako naverujena, je mislila, de mora tako biti, in je vestno in natanko kole in prekljice vpisovala. iu tako se piše še zdaj iz stare navade. Nočem ravno prederzno soditi, de bi ta rubrika kdej iz kake skrite hude volje vrinjena bila. namerovaje namreč vse vere v enem piskru pomešati, češ, saj je ena kot druga prava, — kar bi katoliški vpisovavec v svoje cerkvene bukve drugovernika sprejemši vsaj nekako videzno poterdil; — tode taciga uamerovatija ne smemo in nc moremo nikomur podtikovati, — verjetno je nar bolj. de so uradne pisarnice (od kterih. se ve, tle se ravno natančni katoliški zaumeni tirjati ne morejo i le zavoljo sploš-njiga razvida tako hotle imeti. Nekdanji vikši duhovski, bi rekel, je bilo skor bolj zameriti, de je v bukve, ki so lastnina katoliške cerkve, pustila vriniti napako. Kot lastnina katoliške cerkve bukve keršenikov gotovo ne morejo nič druzih udov obsegati, zunej ovčic Kristusove katoliške čede; — sicer bi bila to enaka doslednost, kot tle bi voj-niška gosposka pri vpisovanji iiovopotcrjcnih vojaških no-vineov dve rubrike naredila, češ. ali bo kteri tiaribaldovec, ali pa zvest svojimu cesarju? — Preč torej z nekatoliško rubriko, ktera nas Slovence še posebno žali. ki smo ven in ven zvesti katoličani in ostanemo ter pri večnim solncu resnice nočemo, tle bi uas krivoverska lešarba zatemnovala. M. Vesel. Heklere misli o sedanji #/ i m na z ijal-skl osnovi. (konec. J Poprej se jc vseskozi po šolah spraševalo, bile so nekake mesečne poskušnje. in konec polleta slovesne spraše-vanja. za ktere so se vendar sploh pripravljali, tlasiravno so bili le nekteri poklicani. Zgorej v VII. iu VIII. razredu pa je mogel konec šolskega ieta vsak iz vsakega nauka posebno skušnjo prestati in tako pokazati, kaj iu koliko se ic naučil. Po sedanji učni osnovi bi moglo to jenjati: med letom sc imajo pogosto spraševati . učiteljni si znamk nabirati iu iz vsih med tem čai. to sproti spolnuje. V prihodnost nc gleda. Iti kako nemila je poslednja skus-nja za marsikterega. k. prej nanjo ni mislil ! Iii koliko tcipi zlasti boljši ucenec. kteri bi rad zvezdo dobil, kteri bi rad zrelo skušnjo izverstno opravil! Ker ni varno brc/, končne posku.-njc komu dobre aii •dabc spričbe dajali, so jeli učiteljni sauii koucc vsakega tečaja, zlasti konec slednjega leta učence spraševati posebej iz vse razlagane tvarine. Prav. — ali nastane spet druga napaka. Ker za nauke posebej ni posebnih spraševanj določenih . sprašujejo učiteljni proti koncu učence vse križem iz vsega, kakor njih versta nanese, in tako mora učence za dve, tri, tudi štiri spraševanja ua dan biti pripravljen, iu če ui drugač. celo o posebnih urah. celo o četertkih in nedeljah. Kako temu priti v okom? — Nič drugač. da sc poprimejo spet očitue letne, ali še bolje polletne spraševanja za vsaki nauk in za vsacega učenca posebej po versti vsaj na zgornji gimnazii. Tvarina enega tečaja se da zmagati, preumeti in naučiti, iu le po tem bi poslednja zrelotna skušnja v nekterem oziru ue bila prazna šega, v nekterem pa dušna in telesna terlica. Prej so posamezni razredi, se ve, nekako po jezovi-tovsko! imeli lastne imena (parva, priocipia, grammatica, 8>ntaxis, počsis, rhetorica, logica, phvsica), iu učence so perve štiri leta navadno tikali naslednje dve onikali ali vikali, in dve poslednje klicali gospode. Sedaj so vse to nekako poravnali, in štejejo se razredi (prima, secuuda ... septima, octava) prav v duhu sedanjega časa, ki se mu pravi tvariuar ali materializem, ki le šteje iu številari brez ozira ua vede iu umetnije, na lepe znanja in učenosti. — Enako imenovanje pač ne goji duha bratrije in poštenega ponosa, marveč ponos, ki se po naše napuh zove, in je časih prederzeu in nespodoben, časih pa smešiu. Da se z vsimi po enem kopitu ravnati ne more in ne sme, je jasno kot beli dan; drugač se mora učiti in vaditi mali dečko, drugač odrasli mladeneč. Iz tega razloga loči sicer postavna osnova gimnazijo v zgornjo in spodnjo, in veleva (min. uk. 31. avg. 1852), naj se v nizkih razredih nauki in učiteljni, kar se da, strinjajo; toda ali se spolnuje ta veleva? Kakor naj bi bile zgorej iz vsih naukov posebne spraševanja, tako naj bi bili tudi ondi za vse nauke posebni iu poterjeui uče-uiki, in naj bi se ue menjali tolikrat celo med letom. Ali kakor se učiteljni vseskozi menjajo, tako se tudi šolske knjige kej pogosto spreminjajo, kar veliko stroškov prizadeva in ima še mnogo druzih slabih nasledkov ^ ). Lepa iu kaj dobra je toraj naprava, iz ktere ubožni učenci sem ter tje kako podporo v dnarji dobe za bukve, obleko iu druge potrebe, Želeti bi bilo, da bi to napravo podpirali vsi detomili iu prijatli šolske mladine, kteri koli premorejo, ker je draginja po mestih tolika, in ker je uč-nina sedanji čas tako velika in splošnja kako marsi- ktera bistra glava mora ravno zavoljo tega ostati na kmetih doma pri paši in poznej pri plugu, ker ji je pot do višji omike zaperta. In kakor v tej reči, bi bilo hvalno tudi v drugi, da bi izverstne učence konec leta mogli bolj dostojno obdarovati in posloviti. Ker že od vuaujih zadev govorim, naj opomnim še očitanja, ktero se gimnanzii dela zastran imen učeneov, kterih so nektere tak« pokažene in potujčeue, da sc prostemu Slovencu skoraj vzdiguje o njih pogledu. - Ali visok ukaz veleva imena učencem tako pisati, kakor so v rojstnih listih. Da se toraj v tem zboljša, pišite vi samostojni duhovniki iu župani, kteri rojstne in revne liste dajete, imena praviluo iu vsaj po človeško, in kadar se vam prenaredč in popačijo, bodi si na začetnih ali pa na srednjih šolah, grajajte očitno tako prederzno djanje. f)- — •) Otroke, ki so dostikrat še smerkovi. vikati, je smešno — tudi dečkam parnim, zlasti kmečkim Cantam. Velik gospod in oes. svetnik, ki ga vse cesarstvo spoštuje, nam je pred nekimi leti zastran tega rekel: _Bei uns (na Svajcarskim) sind bis zur ti. Scliule alle Buben." kakor nezrelo sadje želodcu ne tekne, tako tudi nezreli mladosti prezgodnji „titelniu k oliki ne koristijo. Vred. ••) Ako se ozrimo na to. koliko je treba drazih šolskih bukev mem poprej, de se zmeraj menjajo, kolike so takse, učilnina, vpisnina, koliko se jih pri vsem tem še z dobrimi spričali iz 4. odreda odrine od latinskih šol: 6e mora res reči. de za našo ubožno deželo, in še zlasti za revne starše, kukoršni imajo dostikrat nar pridniši študente, je to prehudo, in želeti je. de bi se marsikaj prenaredilo. Vred. ***) Letos se je samo na ljubljanski gimnazii plačalo ucnine 4334 gold. 40 kr. Pse. ,) Ako se bodo imena zmiraj tako pisale, kar nekteri žele. kakor so jih neumno in napačno nekdaj pisali — de bi se mogle krave smejati _ bomo do sodnjiga dne za Grintovcam bob lušili. Ako se pa kdo boji, de bi utegnil s pravim pisanjem svojiga imena kje kake pravice zapasti. naj se mu v kerstnih listih in v druzih tehtnih pismih k pravimu tndi lažnjivo pisano ime pristavi, n. pr. Pod- Res ni bilo kej lepo uekdaj. ko so po perijohah branjevke in priproste gospodinje celo višjim učeucem kazale njih kole. kljuke ali trojke; ali ravno tako se more javalne hvaliti sedanja razredba. po kteri nihče vnanjih ne ve. kje dobri red jenja in kje se slabi prične. In konec vsega gimnazijskega olikovanja. kteri je? kaj ima biti po tako raznih naukih, mnogih učitvah iu različnih učiteljnih? Olikan, blag značaj, pravi učna osnova. V ta namen, veleva, naj težijo vsi nauki k idejam verstva in nravstva kakor k svojemu vzajemnemu središu, in naj vlada dober strah in re.l. Ičeniki imajo biti zlasti tudi redniki. Kes, pravi osn. girnn. (str. 9). se mora soglasno obračanje naukov k pravemu koncu zlasti razumnosti iu previdnosti učiteljnov prepustiti; toda dajo sc tudi naredbe. ktere nikakor ne nameravajo na ohranjenje samo vnanjega reda, temu«; ravnajo in pospešujejo vsakoršno soglasno iu krepko nagibanje uma in volje učenccv k lepemu, blagovitemu mišljenju in življenju. In res, to je poglavitna reč. brez ktere vse druge pravila in strahovanja le malo ali celo nič nc zdajo. Nauki sami težijo k idejam verskim in nravskim; ali se pa vselej tudi obračajo na to? Ali so učeniki. kterim učna osnova to imenitno opravilo prepuša, skozi in skozi razumni in previdni. verni po duhu, v besedi in djanji? Ta pomislek in pogled na sedanje \seučiliša. s kterih nam učiteljni dohajajo, marsikaj pojasni o sedanjem šolskem stanu. Iz vsega, kar sim doslej pisal nekaj iz lastne skušnje, nekaj iz posebnega premišljevanja, posnamem naslednje pogoje, kteri se mi dozdevajo skozi iu skozi potrebni, da bode šolstvo naše bolj veselo iu blagovito: 1. Dajajte nam razumnih in previdnih, blagih in postavnih učenikov, kteri sami dobro olikani z besedo in djanjem hočejo pomagati k soglasni umski in versko-nravstveni omiki šolske mladine; brez tega pogoja ne pomaga nobena se tako izverstna osnova ali ostroumna učitev, nobena še tako učena knjiga. 2. Zmanjšajte šolske ure. ne s tem. da pustite kake nauke, temuč da jih stisnete ali okrajšate; pomnožite primerno pismene vaje. zlasti domače, budite in gojite bolj lastno delavnost. 3. Določite polletne spraševanja iz posamesnih naukov, vsaj na višji gimnazii, in poslednje nekoliko povzdigujem* spraševanje na koncu osmega razreda bode veselo poter-jenje godnih in zrelih mladenčev za višji učiiiša v blagor cerkvi in deržavi J. M. France meti cigani. (Dalje.) Nekiga dne sedi s svojimi sorodniki pred malo hišico, v kteri je prebivala: ravno je bil prav lep večer, poslednji solučui žarki še zlatijo verhe po gorah, in majhne megliec plavajo v mnogoterih podobah po višnjevim obnebji, ljudje se po dokončanim delu domu povračajo iii jih mcino grede prijazno pozdravljajo. Vse je bilo toliko veselo. Ic uboga vdova je bila vsa žalostna in otožna, ravno je bila namreč spet obletnica, kar je Franceta zgubila, toraj je ravno ia dan zopet prav živo na-nj mislila, iu to ji vnovič bolečino v sercu ponovi in pomnoži. Ne. ne; pravi dolgo molčavsi, nič več mi ne smete braniti; šla bom na božjo pot k Marii-pomagaj na goro; zdi se mi, de bom po tem bolj mirna. Mati Božja me ue bo pustila uepotolaženc dam iti. Res. krajšek (napč. Podgraischegg); Bizjak (sicer PesjakJ; Bernik (napč. %Vernig); Breskvar (skaž Bres^uar) itd. Po enaki poti bi se vtegnile tudi inarsiktere čisto ponemeene imena opustiti in zopet izvirne slovenske povzeti, n. pr. Oblak (ponemč VVolkensbcrg); Kristan (ponemč. kerstein) itd. Vred *) Sploh sim ravno te misli razodel tndi v pedagogičnem spisu za gimnazijsko učiteljstvo na vprašanje: Ali pripravlja gimnazija po sedanji učni osnovi učence za vneučiliša? P is pravile, de je zame predolga iu pretežavna pot; pa ne bojte se, deset mdj poti bom že še prehodilo, iu nekaj tnalo truda se ua božji poti ue smem bati. Prav imate tudi, ko ini pravite, de nas Mati Božja povsod lahko tolaži, in nam pomaga; vender ima pa tudi posebne kraje, na kterih obilnimi deli svoje milosti, in zato vedno mislim, kjer jih je toliko uslišanih in potolaženih, de tudi jest ne bom prazna izpušeua. Uboga vdova doverši svoj namen; ves trud težke hoje peš srečno premaga, in že je pri koncu svojiga po-potvauja na kraji, kjer je s serčuiin vernim zaupanjem pričakovala, de bo Mati milosti iz bogatiga vira Božjih milost tudi v njeno ranjeno serce nektere kaplje hladivniga balzama kanila. V sredi prijetne doline stoji na visoki gori cerkev Marije Device s kapucinskim saiuostanaiii, ter gleda milo doli čez log iu polje, kakor de bi hotla nebo z zemljo združili; tudi njeni zvoniki, s kterih višav so križi tako milo doli gledali, ho kazali romarjem gori, kjer je njih pravi dom, kamor morajo željno in serčno hrepeneti. Kavno je glasuo zvonenje klicalo bližnje iu daljne pobožne kristjane k praznični Božji službi. l'a res se poln iu močan glas zvonov ta dan vse bolj veličausko iu veselo zlega po tihi dolini, in serca močneje k pobožnosti vnema, ker ta dan je bil v posebno češenje iu hvalo nebeške Kraljice odločen, bil je namreč praznik častitiga vnebovzetja Marije Device, nebeške Kraljice. Vse to je pa posebno zlo pretreslo žalostno serce le vdove, močno je bila giujeua, velik mir čuti v sercu, iu če bolj se bliža Božji hiši, bolj je mima iu pokojna v sercu. Poslednjič pride v zalo cerkev. O kako se začudi! Taciga veličanstva še nikoli ni vidila v domači revni cerkvi. Velika prostorna Božja hiša, napolnjena s pobožnimi kristjani se vsa lesketa lepe oprave, vsak altar je praznično olepšan, vse pomaga ta dan praznovati, tudi sveče so z belimi cvetlicami ovenčane. V včlikiiu altarji je podoba Matere Božje v leskečiin vencu, obdana z dišečimi cvetlicami, in se milo oziia na vse, ki se ji v gorečih molitvah v varstvo priporočajo; zdelo se jc, kakor bi voljna sapica doli pihljala in rekla: Jest sim Mali čiste ljubezni, spoznanja iu milosti. Pridite vsi k meni, kteri pomoči potrebujete iu ste obteženi, hočem vas poživiti. I.cpo pogriujalo pokriva stopnjice pred altarjem. iu pred njim sede v dolgi versti vsi iniuihi v prazničnih oblačilih. \a I vso to opravo se uboga vdova v cerkev sto-pivši nočno zavzame; ali ko posleduji glasovi pesmi pred pridigo potihnejo, in duhoven ua lečo pride z belim veneam, de vse to velja še kakimu posebuimu praznovanju, namreč, de je nova maša, ktero bo posvečen mašnik pervi-krat Bogu v čast opravil. Dolgo terpi pridiga in pridigar globoko v serce sega poslušavcam, živo jih opominja, de naj bi novimu mašniku, ki bo za srednika med Zveličarjem in njimi, z otročjim zaupanjem in voljno pokoršino iu vdanostjo polajševali težko butaro njegove svete službe; spomni dalje noviga mašuika na vse dolžnosti njegoviga poklica, ter ga opominja k njih zvestima spoluovauju. Tudi inu pred oči postavi ves trud iu težave njegoviga poklica. Zadnjič pa z ginljivim glasam sklene, rekoč: vl,jubi brat Engelbert! ostani zvest samostanu. ki te jc nekdaj zapušeuiga otroka Ijubezujivo sprejel; budi tudi zauaprej pobožen in hvaležen sin, kakor si bil dozdaj; spoinui se posebno dans, ko bo Zvelicar v nezmerni ljubezni pervikrat na tvoje besede sedež svojiga veličanstva zapustil, in bo ua altarji pod podobo kruha iti vina pričujoč, spomni sc, pravim, posebno danes v molitvi vsih tistih, ki so ti v tvojim življenji dobro storili, ko so ti bili namesti staršev. — Kes je sicer, dc nimaš te sreče, de bi danes vidil svojo ljubeznjivo mater pred altarjem klečati v solzah serčniga veselja; pa zaupaj, druga mati ie tebi še ostala, ktera danes s posebno ljubeznijo s svojiga sedeža ua te gleda, nji se zamoreš v_- miren izro- čili; kakor te je dozdaj vodila, de si v naši hiši nji posvečen dosegel varno zavetje, tako te bo tudi zauaprej s svoj>i milo roko varovala iu blagrovala. de boš kdaj v nje nebeški hiši večno prebivališe dosegel." Z veliko pazljivostjo in ginljivostjo posluša uboga vdova besede pridigarjeve, ter prisiljena zopet misli na svojiga zgubljeniga Francka; vuovič se ji v serce užali in pri poslednjih besedah pridigarjevih mora nehote noviga mašnika pogledati, kteriga je popred komaj vidila. Mirno tam sedi iu na obrazu iiiu žari pobožnost in serčno veselje, vender se pa tudi vidi, ko se zdaj proti podobi nebeške Kraljice na altarji ozrč, de mu solzice oči zalivajo. Je li bila to gorka hvaležnost do Boga, ali pa boleč spomin, ki mu ga je pridigar v sercu oživil? Ime nebeške Matere, pa morde tudi ime une pozemeljske matere, ga je giuilo — beri ko ne? — Uboga vdova tega ue ve, vender pa ue more oči od njega oberniti; zdi se ji, de svojiga Francka pred sabo vidi, in berž po tem se ji pa dozdeva, de vidi podobo svojiga ranjciga moža, tode mlajšiga in močnejiga kakor kadaj, iu če dalje ga gleda, bolj se ji ti podobi pred oči silite in bolj žive »te. Xič več se ne more vpokojiti, vsaj iine noviga mašnika hoče zvediti; zagotoviti se hoče, ali je to le domišljija in prazne sanje, ali resnica. Splazi se skoz množico do veliciga altarja na prostorno križeui-pot, kjer ravno neki kapucinarsk brat nieiiio gre in na nje vprašanje po imenu noviga mašuika, prijazno odgovori: ..Oče Engelbert mu je ime, popred inu je bilo ime France." Pri teh besedah veliko veselje, pa tudi velika skerb obleti obraa uboge vdove. „Kako pa se piše?u vpraša dalje z derhtečini glasam, kakor de bi se bala iz sladkih sanj se zbuditi. Kedovui brat, to ginjenje nad njo opazi, jo debelo pogleda ter ji tudi primek pove; pa komaj izreče to ime, kar velika rudečica obleti ubogo vdovo. Sekaj trenutkov stermi, je v skerbi, de bi to ne bilo res, kar je zdaj izgovoriti slišala; na to pa zakliče: „Moj France je; o moj Bog, moj Bog! moj France. Našla sim ga in ravno daues — ta imenitni dan sim ga našla!" Naglo in ob kratkim, kar je bilo pri tem velikim veselji mogoče, dopove redovniku, de v novim mašniku je spoznala nekda-njiga Francka, svojiga ljubiga sinčka, ki je toliko žalovala in jokala, ko se ji je bil zgubil. Med tem se pa duhovni že podajo v zakristijo se napravljat za sv. mašo. Sprednik, kterimu to prigodbo berž ob kratkim dopovedo, in ptujko pred-nj pripeljejo, dolgo govori ž njo, po tem gre v zakristijo, stopi k novimu mašniku ter mu reče: .,Oče Kn-gelbert, preden greš k altarju, pojdi ven v kapelo, tam te neka žena čaka, ki te prosi za blagoslov. Oua je v veči zavezi s taboj, kakor bi mislil, iu nobeden je ni tako želel, kakor ti; vender ue pozabi na svojiga učenika Kristusa, ki te je učil, se zatajiti in za Njim hoditi. Težko je bili serčau v terpljenji, pa ravno lako težko je, se v veselji uepremakljiviga ohraniti. Moj sin, pravi dalje bolj ginljivo, zapustil si svet, ter si si naš ojstri red izvolil, na kteriga se dajo prav posebno oberniti imenitne besede Jezusove „kdor očeta, mater, brate, sestre bolj ljubi, kot rneue, ni mene vreden. . . Novi mašnik pri teh poslednjih besedah pogleda osup-njen sprednika, ne more umeti. kako bi kaj njega zadevale; kol uganka se mu zdijo ravno ta čas. Vender spreleti tudi nekako skrivno dozdevanje njegovo serce. (Konec nasled.) Ogled po Slovenskim in dopisi* Iz Ljubljane. O poslednjim obiskovanji mesca kim. so mil. škof birmali: V Šentvidu pri Zatičiui 773, v Trebuim 660, v Žuženberku 887, na Kerki 502,— skupaj 2822 otrok. — 25. kim. bodo birmali še v Poljanah nad Skofjo loko. Iz Ljubljane. V mestno poglavitno šolo pri sv. Jakopu v Ljubljani so izvoljeni in postavljeni ti le gg. učeniki: Janez Rozman, duh. poru pri mestni šent-jakopski fari. kot katehet in vodja. — Janez Zorin in Andrej Praproluik. dosedanja učitelja pri tej šoli, — Leopold Belar, učitelj na Brezovici — in Franc K a k t e I j , učilelj na Dobrovi. (Učit. Tov.) lir. Tomaii, kakor „Novicea pišejo, je „Hansjorgel"-na zavolj razžaljenja na pravdo djal. — „Vaterlai»«l"Je razglasila rezen spis „DieSlovenen und ihreGegner in Marburg", ki zavrača obrekovanja in natolcovanja nemškutarske strani zoper mil. ondot-oiga škofa in domorodiio prizadevanje. Km Dobrovi je že skozi 631 let dobro znana in sloveča božja pot, kamor je tudi letaš med šmarnimi mašami prihajalo veliko veliko pobožnih romarjev in romaric od blizo in dalječ v lepo ozališauo cerkev Matere Božje vnebovzete, ne samo ob nedeljah iu praznikih, ampak tudi celo ob delavnikih, zlasti iz bližnje Ljubljane. Skerbelo se je za spovednike iu za izverstne pridigarje. Od romarjev se mora pa reči, de so veči del s pravim spokornim duham prihajali na božjo pot. Mnogi mnogi so svojo vest grehov očistili, zgubljeni mir zopet našli, svojo dušo poživili s Kru-harn večniga življenja, pobožno molili, Marijo Devico goreče počastili in se vdeležili popolnama odpustka. Ravno tako se mora romarjem in domačim v čast reči, de se ni med tem časam, kolikor je znano, čisto nobena napačnost zgodila; prišli so h pobožnim petjem ali tiho v cerkev, in ravno tako so po dokončani pobožnosti mirno in tiho odšli. — Desiravno je bila cerkev vse te nedelje in praznike tako natlačena, de je moglo veliko ljudi med službo Božjo zunaj ostati, je bila vender še vse veči gnječa sladkiga imena Marije uedeljo, ker se je bilo med ljudmi razglasilo, de bojo nar beržej naš milostljivi knez škof sami ta dan pridi-govali iu veliko mašo imeli, kar se je tudi res — v veliko čast te romarske cerkve — zgodilo. Ljudje, de si tudi ni bilo popolnama lepo vreine, so vender od vsih strani skupej vreli, de je bila ob 9 cerkev že napolnjena. Ko milostljivi knez iu škof ob 10 na lečo stopijo in Božjo besedo oznanovati začnejo, je bilo vse eno oko in eno uho. Pridigovali so učeno, zraven tega pa tudi posebuo um-Ijivo iu z veliko prijetnostjo. Poglavitni zapopadek je bil, zakaj Marijo Devico tako močno častimo in jo prosimo? zato" — je bil odgovor in izverstna izdelava, nker Marija se z euo roko nebes prime, z drugo pa se zemlje derži, z euo roko milosti Božje prejema, de nam jih z drugo deli — ali zato Marijo Devico tako močno častimo in prosimo, ker je ona Mati Božja in tudi Mati naša." V I. delu so se poslušavci učili iz prečudnih Božjih del veličastvo Božje spoznavati, in od tod Matiino vosoko vrednost in dolžnost, njo visoko častiti; — v II. delu pa. de je Mati Božja tudi naša duhovna Mati, in mi ne po rodu natore, ampak po rodu ljubezni — nje otroci — in od tod naše zaupanje in mile prošnje do uje. Po tako izverstni, prelepi piidigi so še Marii v čast nar svetejši daritev Bogu opravili. Naj Jim pa tudi Bog in Marija obilno poplačata Njih trud! Njih častili opomin bo vedno na Dobrovi ostal. — Popoldan ob 3 je bil sklep s petimi litanijami Matere Božje iu zahvalno pesmijo — iu tako je bila za letaš dokončana tukajšnja pobožnost šmarnih maš. Bog daj, de bi bilo vse v veči čast iu hvalo Božjo in Marii v počešenje. pobožnim romarjem pa v obiln dušni prid! B. B. Ia Zahilice na Gorenskim, 7. kim. Naša pred malo leti novozidaua verlo zala cerkev je dobila zdaj novo krasno zdelano prižnico in veličastin altar, kteriga so naš p. č. gosp. dekan angeljsko nede jo slovesno blagoslovili. Nočemo o popisovanjem slovesnost, ki so le za posamezne mikavne. „Dauici" jemati prostora; — opomnimo tega le zato, de se mojster M. Tome iz Šentvida, ki se je tukej res mojstersko obnesel in zali altar po zgledu Vašiga Ternov-skiga zdelal. — vsim za enake dela še enkrat priporoči; — nekoliko pa tudi zato, de svetu naznanimo, kako med tem ko po druzih deželah 'protivniki keršanstva na oropanje cerkva kot gladovi jastrobi preže, — ali pa med tem ko se utlačtii ljudje nekterih krajev za olepšanje božjih svetiš ne zmenijo nič ali celo malo: je naša okolica. — poštenje in čast ji bodi zato! — za olepšanje iu prenovljevanje svojih cerkva v malo letih neizrečeno veliko storila. Se ve de gre še sosbna hvala za to deleč dobro zuanimu gosp. duh. očetu, ki bi jim še morde ljubo nc bilo. če bi jih tukej imenovali. — Narod naš je še vedno dobriga. keršanskiga duha; — in moder, skerben duhoven lahko še zmeraj veliko opravi pri njem. — Dokler bo še gorečnost za lepšanje Božje hiše tolika pri nas, ne bo krivoverec zalege med nami napravil. Mogli bi prej jožefinski časi vsaj trikrat se nazaj po-verniti, — iu duhovšiua sploh mlačna biti. de bi ji bilo enako, če cerkve in altarji stoje ali razpadajo, kar pa nikdar ne bo. S. U. Od koroške meje. (Slovesnost v Kortah.) Korte, del gorske za duhovne pastirje močno težavne obirske fare. ki od ene strani meji ua teržiško faro ua Krajuskcrn. ml druge na koroško Kaplo, Jezero i. t. d., so divjeroiiiantiške planine, v kterih biva sedem kmetov, kterih premoženje je les in živina, ker polja je le malo v tih merzlih hribovjih, visocih gorah in globokih koritih, in še tisto je revno iu slabo, ter Ic euo setev in žetev imajo. Yr tem divjem kraji, „Korte" ( menile Korite ali Korita) imenovanim, na spodnjim Koroškim, stanuje pobožen kmet in posestnik obilnega lesovja, ki se po domače „Pristaviiik* zove, in sc sme terditi, de mu ga sedanji čas na svetu ni enaciga. Pred tremi leti je jel na svoje stroške zidati precej prostorno cerkev z lepim turnom, ki je spodobna za farno cerkev na čast svetega Kri/a, kakor se zdaj podružnica sv. Križa obirske fare v Kortah kliče. Pristavnik je cerkev preskerbel z zvonilam. ki ga stane do 1500 gold.. s kelihi, masnimi oblačili i t. d., kar je potrebno k farni službi Božji. Lansko jesen je bila cerkev slovesno blagoslovljena in za Božjo službo vravnana. Ima tudi pokopališe; in Pristavnik je k temu še zemljiša svojega precej lep kos cerkvi odločil; letos pa 6000 «rold. gotovega denarja pre-častljiv. kerškemu knezu škofu zročil, de naj jih naložijo za dohodke duhovnega pastirja. ki ga zeli v Korte. Ima namreč s svojimi sosedi v stani obirsko faro čez hribe in doline okoli tri ure deleč, težavno in pozimi zavolj sneženih plazov smertno nevarno pot, tako de morajo ljudje ob hudi zimi večidel brez Božje službe biti. To je pobožnemu možu težko delo. toraj ui miloval ne potov ue deuarjov, ne skerbi ne truda, dobiti duhovnega pastirja v Korte. de bi se Bog častil, in ljudje etidi imeli potrebno dušno postrežbo. Vseh teh dobrih del se obilno vdeležnjejo tudi obirski v. č. gosp. fajmošter. ker njih obilnemu pisanju in prizadevanju je prištevati, de je kmet svoj dobri namen dosegel, in se vse prav lepo in dobro izhaja. Imajo pa tudi malo hvale zato od sveta. kakor pobožni Pristavnik; saj je resničen stari pregovor: „Sveta plačilo je nehvaležnosi." Naj boljše je to, de ne kmet, ne gospod fajmošter ne išela hvale od ljudi, ampak Božje časti. Imenovani Pristavnik je dal za svojo novo cerkev tudi prav čeden sveti križev pot v Kranji zinalati. Želel je, de naj bi se novi križev pot slovesno postavil in blagoslovil, ter z odpustki sklenil. Tudi to doseči, so mu v. č. gospod obirski fajmošter pripomogli, ker so dovoljenje k temu lepemu opravilu in ginljivi pobožnosti od prečast. kerškega škofijstva pismeno sprosili, in peto nedeljo po Binkoštih 1862 so v. č. O. Andrej Dolinšek v Kortah v posebno veselje Pristavnika iu njegovih sosedov to opravilo zveršili. Tudi iz bližnjih fara. posebno jezcr.-ke. od kodar so ondotni gospod fajmošter procesijo pripeljali, se je obilno ljudi snidlo. Nato se je blagoslovljevanje obhajalo takole: 1. Stirnajstere podobe ali table sv. križevega pota bile u Pristavnikove hiše v procesii v cerkev nesene; nosilo jih je sedem mladenčev in sedem deklic ter, so bile pred veliki altar na lepo pregernjeno mizo v dve versti po sedem položene. 2. Potem se je brala sveta maša od Kristusovega terpljenja z blagoslovoma. 3. \asledval je predpisani nagovor, kteri je ob kratkim naznanil, kaj se bo v leti cerkvi godilo, — iu kaj nam je storiti, de se obilnih odpustikov svetega križevega pota vdeležujemo. 4. Ob koncu blagoslovljevanja je bila zahvalna pesem. 5. Poslednjič pa procesija, kakoršna se na Koroškem pogostoma obhaja, t. j., obhod s presvetim Rešnjim telesom, kakor se navadno godi o velikem prazniku sv. Reš. telesa. t'». K sklepu je bila velika sveta maša. Opravilo je ta dan terpelo od devete ure zjutraj blizo dveh čez poldan, in ljudje se niso naveličali, ker jim bilo vse novo. Se je opomniti, de pobožni, ves za Božjo čast iu dušno zveličanje vneti Pristavnik zida prav prijazno duhovšnico ali farovz kar na svoje stroške: še to leto bo gotov. Cerkev in farovž je postav il znani mojster Matev ž Medved iz Krajn-skcga. Ako se vse z zemljisem vred všteje, utegne Pri-stavnika stati do 20.000 gold. — Pristavnik še ni star, pri naj boljših moških letih, okoli 30, in ima še majhne otroke; njegov oče ui bil premožin, toliko de je izhajal; sin pa, se ve, mora precej premožin biti, ki je toliko storil za Božjo čast. Ker mu pa Bog daje blagoslov iu srečo, mu je mož tudi hvaležen, in sicer ne kar z besedo in jezikom, ampak tudi v djanji. Smemo mu reči: llvala, koinui hvala! in ga kakor lep in budljiv zgled vsim vernim za lepoto cerkva iu za Božjo čast imenovati. De bi pač dosti po-sneuiovavcov najde I, ne toliko, de bi ravno nove cerkve in farevze zidali, saj jih že imajo; temveč de bi umazane čedili, stergane mašne obleke prenavljali, poterte altarje. polomljene podobe itd. popravili. — Iz Trebovelj. Pretečeno nedeljo, 7. kimovca, so milostljivi kuezoškof Anton Martin pri nas birmah. Prišli so iz Laške strani čez hribe. Kdor pozna naš gorati svet, lahko ume, da so občuoljubljeni knez s tem obiskovanjem spet v djanji pokazali ljubezen do svojih ovčic, da so res dober pastir, kteri ljubi in pozna svojo čredo, za njo skerbi, jo zato svari in opominja, da nje dereči volkovi ne raz-lergajo. Iz tega namena so pri nas kaj milo govorili staršem na serce, naj v djanski keršauski veri gojijo svoje otroke; - naročevali so birmskim kuuioui, naj ne dopustijo, da bi oni, kterih svete birme so priča, v sveti veri onemogli; ,.veri namreč," so djali, „«e pri vas hudo godi po ptujih ljudeh, kteii so v vaše nekdaj tihe in mirne kraje piišli premoga kopal." Vseh poslušavcov oči so se pa v solzah topile, kadar so govorili tretjo besedo, ktera je veljala mladim birmaiicem, posebno ku so japaueško mater z njenima mladioia otrokoma ko izgled stanovitnosti postavili. Omenjena trojica je zavoljo sv. vere umerla inučeuiške smerti v ognji; sinek objemaje svojo mater, l5leluo dekle plete z zerjevega perinja diviški venec. Dež nam je namakal rodovitno dolino; — da bi vender obrosila milost Božja tudi nase serca iu vscjauemu seiueuu dala rodovitnost! — Se-javcu blagemu iz serca želimo, da še bi sejali lako dobro »etne mnogo let. Kakor v cerkvi svojim ovčicam dobrega pastirja. so se tudi svojim duhovnim sinom skazali ljubega očeta. ..Tukaj med vami. visokočastiti bratje, se radujem, se mi ob-lehkoti serce. se oddehnem od težavnih skerbi.*- sem jih pri duhovnih vajah enkrat slišal govoriti — in je res (ako; Ijubeznjivo se pogovarjajo z vsakim kakor oee s svojim sinom, tudi pri mizi smo občudovali njihovo prijaznost. Prišli so milostljiviga kneza pozdravljat sem tudi duhovni i/. Vaše dežele, med mnogimi dekana Toman, in Bnrger iz l.itije, njihov sošolc, vidno ho se razveselili nji vidili. — Spremljali so mil. kneza gospod dr. Vošnak stoljni korar iu višji šolski ogleda; kazali so nam ti gosp. v šoli, kako naj umni učeniki deco učijo. — Od nas so se milostljivi knezoškof podali še k trem faram, in so se v četer-tek, hvala Bogu! zdravi vernili spet domu. Šavničar. Ipavci so bili mali Šmaren napravili veliko domorodno veselico Ljubljančanam na čast, ki so bili prišli pozdrav poverniti, ki so ga bili Ipavci ljubljanski čitavnici s pohvalnim pismam poslali. Po Božji službi pri Devici Marii v Logu so se zbrali na gradiču Zemunu — do 800 gostov in domorodeov; domorodni govori, zlasti v. č. korarja in dekano J. Grabriana, ljublj. mestniga župana blagorod. gosp. M. Ambroža, vrednika gosp. dr. Jan. Bleivveis-a s pesmimi vmes so poživ ljali veselico, kakor „Nov.tt obširno popisujejo Iz Notranjskega. (Človek sklepa Bog sklene.*) Le eden je Gospod čez vse meso ! — ^.Zgodnje Daniceu bravci predragi! Ne bom vam govoril prazne tvarine, ampak kar je resnica pred vsimi: roka Narvikšiga me zlo tisi. Bil sim do 16. I. svoje starosti navadno terden, — al 1. 1853, pervo saboto po malem Šmarnu, sim sel po od-kazanim delu zdrav do večera ; o večeru se pogovorim s svojim znancem, da jutri bom šel na Planinsko goro (k romarski cerkvi). Al spat sim šel zdrav, vstati se ni dalo; le z velikim trudam sim se toliko po koncu deržal, da sim šel še zadnji krat k sv. maši. Po tem sv. opravilu sim se vlegel iu še danes ležim, brez upanja, da bi kdaj po nogah hodil, in tako pričakujem sebi neznane poslednje ure. Tedaj s pobitim glasam rečem : O predolgočasna moja izbica, in žalostno ležiše moje ! kdaj sim se s teboj zaročil ? al kdaj sim tebi toliko krivice storil, da me imaš vedno kot jetnika? Hiša Božja! al sim se tebi z nespodobnostjo preveč pri-gnjusil, da me nočeš več v svoje vidno krilo sprejemati? Pastir duhovui, moje veselje vi edino na svetu ! poterpile tudi vi z menoj — saj naš Bog vedno še živi; in toraj tudi vaše zasluženje z njim. — Moli zame, usmiljeni bravec, be bom vselej hvalil previdnost Božjo, ki vse prav dela. Z Bogam ! C. _ M. T. Iz Gorice, 15. sept. — ? — Zopet smo tukej dva nova uda zadobili. Pred ednim mescoin je iz protestanške zmote k katoliški veri pristopil nek gospod prileten, konsul v Terstu, ki po leti v našem mestu biva. Danes osem dni, dan rojstva presv. Marije Device je pa protestanka iz Pru-sovskega, Mina Meischke, prav omikana odgojiteljca. 31 let stara, svoji krivoveri za vselej slovo dala, ter serčno rada se pridružila vpričo Njih prezvišenosti nadškofa otrokom edinozveličavne cerkve. Kakor sama zagotovlja, je to željo že več let v sebi imela; kajti merzlo protestanštvo ni nikakor zadostilo njenim znolrajnim pobožnim občutkom, serce ji je bilo vedli) prazno, le po boljši veri je hrepenela kot jelen p0 studeučni vodi. Ko se je pa enkrat na Francoskem šmarniške pobožnosti in pozneje še drugih katoliških ceremonij vdeležila, ji jc vse to tako globoko v serce segalo, da jo je neprenehoma nek znotranj glas čedalje bolj in bolj prepričeval: ..le katoliška vera bo tvoje dušno hrepeneuje vpokojila.u Sklene torej katoličanka postati ter začne od tega časa vse bolj po katoliško živeti, čeravno ni bila brez znotranjega vojskovanja. Kako srečna in zadovoljna da se sedaj po sprejeti veri čuti, se na njenim prijaznim obličji bere, pa še več se povzame iz njenega govorjenja. Pred osem leti je tudi nje brat, v Carigradu kupčijski voditelj, se pokatoličil. Prihodnjo kvaterno nedeljo bodo naslednji bogoslovci zakrament mašnikovega posvečevanja prejeli: č. g. Jan. M o n d i n i, č. g. A n t. Rožič. č. g. Mat. Š k o d n i k, poslednja dva iz 3. leta, in č. g. Jan. Mladošič. tudi iz 3. leta pa pod poreško škofijo. — *) Na željo uboziga terpina naj razglasimo njegov zdihljej; sej sleherni ložej terpi, ako svojo britkost komu potoži. Vr Razgled po ker danskim svetu. „< i usta v-Adolphs-Verein" za razširjanje protestan- siva je med letošnjo sejo v Norimbergi od c. k. ministra dobil berzopisno privoljenje prihodnje leto 18G2 na Dunaji se Muditi, z besedami: ,,\Villkommen in \Vieu." Katoliški dunajski listi v lih besedah vidijo poljubek za protestanštvo tu pravijo, dc ta pozdrav je napravil ..boses Blut" med katoličani, ker že ime te družbe je po zgodovini sovražno katoličaiiHtvu iu Avstrii. V Appenlieiili-U jc imel Gustav-Adolphs-Vercin za ionske okrajine 17. avg. svoj zbor. Pot v cerkev je bila /. mlaji iu zastavami obstavljena. V cerkvi so mnogi govorniki obdelovali svoj tema ..von evaiigeliscber Liebe" in ,.vom H as se gegen Rom." Ritsert je lerdil, „Rom gebe sich alle Muhe den Gustav-Adolph-Verein auszurotteu." Veči del evangeliških Appeuheimcov pa je bilo nezadovoljnih s takim psovanjeui iu vec jih je cerkev zapustilo, iu ponoči so jim mlaje iu bandera poderli. Podiravce so spo-zaali in bili so le sami protestantje. desiravno je tretjina prebivavcov katoličanov. Zastran holsjarski^a škofa Jožefa Sokolskiga ima ..Union** v Parizu čudilo iu veselo naznanilo iz Petro-grada. pravi namreč: ..Bolgarski škof Sokolski ni odpadel, tudi ue umeri, ampak še živi. Ako bi bil odpadel, bi ga Kusi v veselim vrišu okrog vodili. ki ga pa dosihmal nihče ni vidil, ra/.un zanesljiviga moža. ki mi je to-le povedal: .Sokolski je bil veri mož. ki pa blezo zraven golobje pri-prostosti ni imel kačje umnosti. S kako pretvezo je bil /.vabljen v dvor rusovskiga poslanstva v Carigradu. Pred tem dvorani neprenehama sloji parnik. ki ohrani zvezo z Odeso; pripravili so starčka na ladijo, in berž ko je na njo stopil, jc odrinila. Berž ko turški v radi to zvedo, hočejo 510 diploinatiškim potu odgovora iskati ; to je prestrašilo ru-sovske ovaduhe in precej raztrosijo, de bolgarski škof. oslabljen z malo poprejšnjim popotvanjem v Rim, je v Odesi berž po svojim dohodu umeri. Turška vlada, ki imu ze dosti zaderg z Rusijo, in ktere vradniki so prav nerodni, kakor je znano, jc bila zadovoljna s tem uazuauilam in ui te reči dalje gnala: jest pa sim zvedil od poročnika protestanške vlade, ki ima ze več let sede/, v Odesi, de so bili uboziga škofa oudi v neki samostan vtaknili, iz kteriga so ga kmali potem ponoči v drug samostan blizo Kicva odpravili. Ondi je bil še pred tremi tedni. Rad bi bolj na-auko popisal ta čudni rop. pa nc morem, de bi človeka, ki mi ,ic to naznanil, hudo ne zapletel. Ni druziga [»-»-močka. rešiti nesrečniga >okolskiga. ra/.un de se njegova -užnosi zunaj dežele razglasi. Znano je, de rusovska v lada se ničesar tako ne boji. kakor tacih razglasil." — Tako potuhnjeno samosilstvo ne more v drugo služiti, kakor de sc razkolništvo zmiraj bolj razodene za to. kat res je. za laz iu trinoštvo. in de se bo povracaujc zapeljanih grekov a svoji pravi materi le še bolj muozilo. Ž liaribaldaiii imajo laški časniki toliko opraviti, de ni ne konca ne kraja. Ga bodo li zamotali v pravdo * .. A r m o n i a** meni. tle pravda zoper Garibalda je pravda /.oper laško rovarstvo, in pravi, tle jc Garibaldi bolj nedol-žin kakor pa njegovi toživci, iu tle se ne more obsoditi, tle h i nc bilo obsojeno tudi ministerstvo in deržavni zbor, ker Garibaldi ni nič druziga kakor program ministerstva ..in persona." — Zmiraj se sliši, dc bi utegnila Garibaldova rana vender le nevarna biti in tle svinčeukc še niso dobili iz noge. Ta laški malik bo zdaj vidil. de zoper namestnika Kristusoviga se vojskovati vender le niso igrače. Kakor pa jc ou papeža zalezval, de bi ga oropal, tako jc njega samiga dvojno izdajstvo pogreznilo, če je res, dc je Kmanvel bil v začetku z njim enih misel. dokler ga Napoleon ni pritisnil. Neki dopisnik iz Pariza v rN. P. Z." zanesljivo terdi. dc general Cugia, prejden je po ministrovim povelji šel zoper Garibalda v Sicilijo. je Emarivela spoštljivo pa rezilo vprašal . če je to res njegova volja. in kralj de je z dlanjo obraz pokril 111 skoz perste pogledal, pa generala molče odpravil. — Sicer je pa smešno, kako sardinski vladni časniki dvojezično vlado iz mlake vlečejo. Ministerstvo je namreč po svojih časnikih trosilo, kako nezmerno se Avstrija in Rim (!!) veselita Garibaldoviga rovarstva. To pa zato. de bi občinstvu pristudilo Garibaldovo poče-njanje. priljubilo pa poslednje ojstre vladine naredbe zoper Garibalda. Pa kaj se zgodi ? ^Moruiug Post"1 kar nepre-vidama razglasi, de Garibaldov padec jc napravil nezmerno veselje na Dunaji in v Rimu. ..\e vemo**, pravi Armonia, „pa nas tudi ne (iši vediti. ce je Garibaldov padec na Dunaji napravil brilkost ali veselje; vender pa časniki nazna-nujejo, dc naznanilo Garibaldoviga potolčenja jc vzdignilo veljave na dunajski denarnici ali banki . .. Resnica jc pa. de pij se ne smeja in ue joka za tako malo reč .. . V Rimu se ue gleda t.diko ua otiigu. ki velik hrup dela. ampak nanj. kdor ga veleva ... Sicer se Pij l\. joka zavolj raz-tljanja uboge Italije, razbol|ene. lerpiučcne . raztergauc od rovarslcv. černe vojske, spaccuc s krivimi nauki . .. Milanski l»o:;oloYci. letaš posvečeni, so pripravili \ spominek svojiga razhoda sreberu kelih. ki ga bodo zrocili sv. Očetu za Bolgare, ki se povracajo v katoliško Cerkev. Napis ua keliliu je: ..Noli tiuiere. «|Uia ego tecum >uui: ah Oriente adducam semen tiium. et ah Occidente c-Migicgaho te;" to je: ..Nikar sc ne boj. ker jest situ s teboj; od Jutra bom pripeljal tvoje seme. in od Večera te bom zbral." I Iz. 43, .».) Po uatori ol»lai;rcita dežela Cile iChilc) v južni Ameriki je nekako pol manjši od \vstrijc in ima poldrugi milijon prebivavcov. izmed kterih jc { milijona zamureov. veči del katoličanov. Po tem takim je tudi med amerikan-skiini zamurci katoliška vera ze hcmiio razširjena, iu ak» k marsikteriui dobrim znamujem. k: «1110 f i Ii zastran sprco-bračanja zamureov ze naznanili. se priv/.aiueiiio. de je mladi zamurski kralj ua otoku Madagaskatu t« a t gorecuiši katoličan. kakor je sam nedavno papežu pisal, se zopet poter-j 11 j c upanje, de cas za sprciberujciije ccrnih se vender res le bliža, če ravno so zader/ki p» nekterih krajih veliki. — Iz llartllllia piše ni. i namestili provikar tast. O Kabian Pfeifer 21. rožn. *. I. na TimUko med drugim: ..Konec prosenca sini iz llui^uma odrinil in v 1"» dni mii" bili pri Silukih, ki so ncurii. v-i svitlo ccitu ljudje. Prosili so nas. naj pri njih os«atiuuo in jih vaiujeiuo zopci njih sovražnike. Ilotli <1110 os'a;i. a i neprcvidcni zaderžki >u nas primorali cez nekiere dni veruiti. I> i II. majnika smo ostali pri Mahumedaijih: k<» nam je pa de/, živež iu obleko skazil, ko so nam kiiui sotoi je razjcdli. iu jc imelo vsakoletno dezevanje terperi sC »J\a :«dna mesca. «111» se mogli v llartum verniti. kam »r <1110 21. uiajiiika piisli. dc bi ondi ostali. I tiidan sim neko Viktoik«*isiil; zdaj pripravljam 2 odrašcui deklici k ^v. ker«:u. Pravijo, de jc tukaj v llartumu zlo nezdravo. je-t pa vender ostanem Mikaj, dokler lic iiom od t»d poklican. Tukaj v VlViki. k<« bi imel človek čas. bi !»il » prav veliko zverine streljati, zajcov. divjih koz. hijen, levov, bivolnv. slonov. storkel;. nenasitov (pelikanov), niarabutov. rac. pegatov. žerjavov, golobov je »lokaj. Povodnjih konj sim vidil enkrat čez sto skupaj: to so strašne zveri. Krokodilov se vidi dostikra' brez števila skupaj; marsikteri cez 20 čevljev dolgi. Tudi strupenih žival, škorpjonov. ka<- se nc manjka...." V Algieril mislijo škofijo v vikši škofijo povzdignit; in v Oron-u iu Konštaiitini novi školii napraviti. Perva škofija je bila 1839 po papežu Gregorji XVI. vslanovljcna: I. 1812 je šlo tje 21 usmiljenih sester, iu ravno tisto let«> red l.azaristov iz Krancoskiga. Naglo je potem ondi na-predvalo katoličanstvo: ko jc bil pobožni duhoven Adoll Duptich škof v Algieru postavljen, so bile v vsi deželi se le 4 misijonske seliša : tri leta pozneje je biio 21 cerkev •/ duhovni po vsi deželi. Algier je dobil na prizadevanje sk»-- fovo vse novo lice. kar je škofa veliko pritežnost stalo, pori kterimi je tudi omagal. Vlada mu je namreč veliko obetala, tode poddružene vradniške trume, sovražne veri in njeuimu razširjanju, ho vse zaterle, ali pa na dolgo in široko zaderževale, pravijo „Kat. BI. a. Tir.u; tako ni inogel škof dane besede o pravim času spolnovati, in to ga je v veliko zadrego spravilo. Pomanjkanje 300.000 fr., ki mu jih je vlada obljubila, pa ne dala, je bilo vzrok, de je mogel odstopiti. I.. 1842 je bila desna roka sv. Avguština iz Pavije v Algier prenesena z velikimi slovestnostmi, sedem škofov je spremljalo to predrago svetinjo. Kavno tiHtiga leta so prevzeli del silne pustote Trapisti. ktero jim je kralj le za vžitek zračil, ne pa v lastino: in h to pogodbo, dc so mogli vsako leto peti del obdelati. K temu druzih naselnikov niso zavezali in nasledik je bil, de so ti naseluiki lenobo pasli in pohujšanje razširjali; sinovi sv. Bernarda pa ho opatijo .Stavveli povzdignili k nar lep.šimu cvetu, de se čez 100 mladih ljudi ondi uči poljodelstva. Jfabetk«v in tesni Ua. Grozovitna gnjusoba je oskrunila mesto Torin v mali Šmaren, l.j.. 8. t. m. Vse mesto je v žalosti in stermenji, pravi AriMouia. Ob enajHtih dopoldne so bile v stoljni cerkvi zbrane razne bratovšine in društva z veliko množico ljudstva in duhovstvam k procesu, ki se po deržavni zapovedi vsako leto la dan obhaja v spomin na leto 1706, ko je bil Bog Torin na prošnjo Marije Device rešil francoske obsede, ko se sveti obhod začne, se neki človek kar neprevidama vu.skne na tron podobe presv. Marije Device, ki se jc imela v procesij nesli, potegne sekiro spod obleke, in — groza nas je pisati — začne togotno mahati po podobi M. D. in po Detetu v naročji Matere Božje. Podoba je iz pozlačenima kupra, vender pa je božjeropni razbojnik o silnim mahanjem odbil Detetu glavo in eno roko. Obsedeni hudodeluik je nadaljeval božjeropno djanje nad podobo Matere Božje, dokler ni priletel neki karabinar k temu straš-uimu pogledu, ki ga je s sabljo po glavi mahnil, de se je na tla zveruil. Nemogoče jc popisati vpelje, jok. zmešnjavo po obširni cerkvi, napolnjeni z ljudstvain vsih stanov in starost. Prestrašene gospe in žene so derle iz cerkve, moški pa so lišali h kervovečimu početniku tega strašniga pohujšanja, in ko so ga karabiuarji iti policaji iz cerkve vlekli, je ljudstvo germelo na kup, dc bi na kosce ster-galo tega nesrečniga divjaka, iu ne bil bi živ prišel iz cerkve. ako bi ga ue bila straža ubranila, ktera pa vender ni mogla odverniti. de bi ne bil hudo /.delovali, s pestmi butan iu z nogami ceban. Kdo je bil ta grozovitnež ? Hočejo ga imeti norca in poslali so ga v norišnico, iu želeti je, de bi bilo res. pravi .Arinonia; ali milovali je, de se tukaj ne kaže primerljej no rije. Dandanašnji sc vse pečati z norijo, kar rovarstvo s sramoto pokriva ; norci so kraljemorci, norci samomorci. norci svetiš skruuivci, iu s tem se hoče «»d\zeti gnjušeujc, s kterim po uatori take djanja serca napol-nujejo. Sicer pa se terdi, dc sta razbojniku dva druga pomagala na troti Matere Božje sc povzdigniti; tedaj bi tudi una bila norca ? Iu tako imenovani norec se je precej izgovarjal: ..Me lo liano fatlo fare; mi hano pagato .... So me najel:; so mi plačali" ... V spravo Božje pravice so Toriiici obhajali tridnevno pobožnost v stoljni cerkvi in potem še pu druzih cerkvah. — Kdo bo dvomil, de tudi to je sad nesrečniga rovarstva iu razbojnstva na Laškim ? Vidi sc pa tudi, de ljudstvo sploh v vsih stanovih je še verno in dobro, samo de ga hudobni strahujejo, kakor sploh tropa roparjev celo okrajino v derhtanje pripravi. Tode kakor tatovi in razbojniki le memgredočo — ponočnjaško moč imajo, tako tudi rovarstvo beži, in nima stanovitne moči. — V Teluici pri Kulma na Češkim je neka 25letna plesavka, kakor marsikterikrat, kar naglo svoje življenje zaplesala. Pri plesu močno pregreta gre v klet po ola, in ondi jo od mertuda zadeto mertvo najdejo. — Msgr. Mib. Kaputo, edini vikši pastir na Laškim, kije terdil politiko Viktor-Emanvelovo, je umeri, kakor Armonia piše, in 22 kompanij narodne straže ga je k pogrebu spremljalo, ker umeri je, kakor berzopis pravi: „nelle sue liberali convin-zioni." Tako sodba precej hitro napredva : Kavur je plačal, in v tem ko Garibaldi plačuje je plačal tudi Kapcto. — Pravijo, de se je Napoleon lil. poslednji čas pri tolikih skerbeh močno postaral in de nima več veselja do tolikanj priljubljenih snovanj ali študij. Na svetu je vse minljivo, tudi Napoleoni. — Kar se od katoliške Cerkve loči, ni več zdrav sad, je grinta. To pojasnuje luteranska pravda zastran katekizma na Hanoveranskim. Kako ima luteranstvo samo v sebi seme razpora in razpada, se je tudi ondi pokazalo, ker ljudstvo je tako zalezlo v novo nevero (racionalizem), de ne zasluži več tudi luteranskiga imena. Bogoslovna luteranska stran pa je hotla ljudstvo zopet k starimu lute-ranstvu zaverniti in dala je v ta namen na svitlo mali katekizem v staroiuteranskim duhu, kteriinu se pa po mestu in vaseh vse z nar veči razdraženostjo ustavlja, zlasti ker neuglajeno lice uniga katekizma tudi leposlovnimu ( estetič-niinu) čutilu ne streže. Nekoliko pojasniti bi se ta reč utegnila, ako beremo iz dunajskiga „Botschafter"-ja pesem iz luteranskiga spevnika, ki ga je ravno tisti luteranski konzistorij ljudstvu zapovedal (oktroiralj; take-le nežno-čutne verstice so: ..Hetz' Du mich armc Siindensau .Hit Deiner gnade Huoden ! Wuhl* mir mit Deineni Sundenkamm Die Siiodenliius herunten. Zeuch mir Dein Gnadenvvammes an. Dainit ich selig sterben kann !u Prava mati svojim otročičem ne daje jedi v taki posodi, ne lepih naukov v takem oblačilu; pa tudi v slovenskim katoliškim slovstvu ne najdeš take grinte, ko bi ti tudi vsi napihnjeni „lichtfreundii4> svoje svetilke posodili. — V Londonu je družba, ki si jc postavila nalogo, ptujce „evangelizirati", to je, jih hočeš poprotestančiti. Ta zala družbavtlja se baba v svojim poslednjem naznanilu, de je že nad 500 tujih otrok katoliških staršev v protestantizmu odredila. Večidel so ubogi Irci, ki so jim starši pomerli, ali so v nar hujši revšini, ali ki jih zalezejo beračiti, ki jih ta družba v kremplje dobi in jim poropa vero njih očetov. Tako se mašuje protestantizem zavolj obilnih spreobračanj učenih mož in gospa h katoliški veri. (Kat. BI. a. Tir.) — „Persev> 13. t. m. piše, de Garibaldi iu njegovi veliki so-deležniki, kacih 10 oseb, pridejo pred porotno sodnijo, beguni pa pred vojaško sodnijo, vsi drugi bodo pomilosteni. Govori se pa neki, de Garibaldova rana je toliko nevarna, de mu bodo mogli nogo odrezati. — V spomin pomorskiga poveljnika Protet-a, ki je padel v boji zoper kitajske rovarje, bo dala kitajska vlada na svoje stroške dve katoliški cerkvi zidati, eno v Sangaju, eno pa na mestu, kjer je admiral smert storil. JDuitovstie spremembe. V ljubljanski škofii. Gosp. Janez Gostiša (povernivši se zavolj bolehnosti iz Sentandreja) pride za duh; pom. k sv. Petru v Ljubljani; gosp. Sim. Ha bič iz Košane v Borovnico ; gosp. Mih. S k u b i c iz Borovnice v Koša no. Dobrotni ftarori. Za Bolgare. Nektere pobožne slovenske duše iz Gorice 20 gold. — Za afrik. m i s. Uršula Ks. 1 gold.