List
24

MT
1 • r
r • r • • /


Tečaj XLI

P
i
■ , • «f
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 13. junija 1883.
, . C r,.
Obseg: Avstrijska trgovinska zadruga za mlekarske izdelke. (Dalje.)
Prešičem frišne vode !
Karbolska kislina pre
žene garje pri ovcah.
Trgovinske in obrtnijske zadeve.
1881. (Dalje.)
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta
V spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteniškega. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
na priliko prodaja surovega masla in sira.
Odločevali
Avstrijska trgovinska zadruga za mle
karske izdelke.
(Dalje.)
Po izvršilnem odseku osnovalnega odbora imeno
vane mlekarske zadruge razposlan tako-le :
J7
progled
u
pa so še marsikateri razlogi, najprej v roke vzeti trgovino s surovim maslom:
Vedno in neposredno občenje med izdelovalcem in pa zadružinskimi zbirališči in prodajališči, katerih je pri surovem maslu treba, kaže se posebno pripravno, urno vpeljati razumno in enakomerno izdelovanje surovega masla.
Priprava za izdelovanje surovega masla je laglje glasi se in ceneje priskrbeti. Dalje je veliko menj težavno iz-
izučiti osobje sposobno za izdelovanje surovega masla
Podvzetj e, čegar pravila so priložene, namerava : kakor bo pa to mogoče pri sirarijah , za katere ne za-izdelovanje in prodajo vsake vrste mlekarskih iz- dostuje samo znanje ravnanja, temveč treba velikih sku-
delkov, in vsled tega
povzdigo mlekarstva sploh.
Koristi, katere ima podvzetje dajati, obetajo se bistveno sledeče :
za pridelovalca: Zagotovila prodaje njegovih
šenj, da se ogne težkih zgub.
Odločilne pomenljivosti pa je to, da so tržne razmere za prodajo surovega masla mnogo ugodnejše.
— jL-----_„-0--------Med tem, ko so namreč za sir, kakor pričajo vse-
izdelkov za cene kolikor moč dobre, tako da se stržijo stranske tožbe o padanji cene, prav temni izgledi
za pridelovalca najugodnejše
II
, opravičujejo pa statistične številke mnenje, da povživanje
t/ v^/	t/	T A ^ u 1/	X	^	VA^ VI V U	UVV f JLJLiA V JUU XX V l^J V ^	UUI	\J T /JI f U/ 1 11 1
Za povživalca: Zagotovilo, da dobiva nepo- surovega masla neprimeroma bolj narašča kakor dejan
pačeno, vredno in enakomerno blago
. Zadruga mogla bode zmiraj prodajo vspeš-neje preskrbovati, kakor posamezni pridelovalec. Ona
ima na
sko izdelavanje.
Ono mnenje potrjuje se tudi po tem, ker se je izdelovanje umetnega surovega masla v zadnjih desetletjih polaganje sredstva ,^ po katerih je v stanu nastalo, izredno razširilo, vendar pa na cene naravnega
kar kažejo sledeče
surovega masla nikakor ni vplivalo
zmiraj podučena biti o splošnih razmerah na trgu. Ona	,,aiu,
bo tedaj, kakor bo kazalo, blago na one kraje obračala, hamburške poprečne cene večih let:
v katerih se tisti trenutek najboljše spečava. Konečno 50 kil surovega masla veljalo je poprek 1857. 1. 96 mark
bo zadruga, ker bo prekupovanje večidel odveč, stroške za prekupce (posrednike) na najnižo mero skrčila in s
tem svojim družbenikom dosegla najvišo kupnino
II. Enako bode pa tudi povživalcu primerna korist, ker mu bode zadruga, kateri bo na razpolaganje veliko blaga, zahtevane izdelke, kolikor in kakoršno bo jene prodaje surovega masla.
1867. 1877. 1880. 1881.
103 132
131
132
n
55
55
* * -».^m „
Smemo tedaj še za mnogo časa pričakovati neome-
želel, prodajala nepokvarjene in po vrednosti
Pri vredbi podvzetja, kolikor zadeva promet
med
Tudi na ves poljedelski razvitek vplivala bode za- družbeniki (kot izdelovalci) in pa zadrugo, merodajen druga koristno, ker po gladki prodaji mlekarskih izdel- je po eni strani zadrugi dani nalog, da skrbi za gladko
kov povzdignilo se bode število ž
tem
t
se
d
za povzdigo pridelovanj
jvažnejših pogoj
mljiškeg
in s prodajo, po drugi strani pa posebna lastnost izdelka
katerem govorimo.
?
o
Da bode zadrugi mogoče, avstrijske mlekarske iz
Kakor začetkom omenjeno, pečala se bode zadruga delke vpeljati na domače in tuje trge, je neobhodno po s prodajo vseh mlekarskih izdelkov, začetkom pa bode trebno, dà se ji izdelki v taki obliki dajo na razpola
----------"iuviuv ' J ^«v^tivvm ir ^v^v, UUUUU, UU OU JI X^UOIIYI V L<X
njeno delovanje omejeno na prodajo surovega masla ganje, da so res blago za trg.
(putra) jenje
Ptaznoteri so razlogi, ki priporočajo ono ome Pred vsem morali so se vzdigniti pomisliki pri
to je treba:
Primernih množin, to je takih množin, da so
w	v	<; 1 ---—---------jr------^ -	Vf A MAM JLUM VUAM y vi v/ j w vwAibXU III UL K/ MUX JLX ^ Vitv U V
velikem razširjenji, za katero je podvzetje namenjeno, velike dosti, ako treba, popolnem zadostovati onim kra-
ob
m snovati več vrst različnih kupčij, kakor je jem, v katere se je blagu pot odprla
5
t
188
brezpogojno zanesljiva dobrota
enakost tudi po vnanjem, Strajnost v oddajanji.
»
in s tem je narastel letni narodni dohodek za kupnino
od 6,020.00 kil surovega masla (okoli 9 milijonov
cr
o
old.).
M
Akoravno bi bilo napak, iz tega izgleda sklepati na
in
strajnost oddajanja more se množine, katere se bodo v prihodnje izvažale pri nas, samo s tem zagotoviti, da je zadrugi na razpolaganje vendar pa je spodbudljiv dokaz za to, koliko vspeha kolikor moč mnogih in obširnih okrajev
Brezpogojno
nam obeta delovanje, s katerim se vodi umno premiš-ljiva dobrota je najime- Ijeno napredovanje. Toliko bolj smemo pričakovati onim
nitnejša in najpotrebnejša lastnost. Da se ta doseže, ne	podobnih vspehov, ker so tudi na Danskem oni go-
zadostuje, kar prej prestopiti k enotnemu tovarniškemu	spodje, ki so se trudili za zboljšanje mlekarstva, z vsta-
ravnanju, poleg tega treba bo izdelke podvreči gledé	novitvijo podvzetij za izvažanje posredovali prodajo zbolj-
dobrote skrbni uvrstitvi.	šanih izdelkov, prav tako, kakor to namerava naša za-
Prav dobro vemo , da se bodo izdelovalci sem ter	druga za Avstrijsko.
e spodtikali nad presojevanjem njihovega dela, vendar pa podvzetje v tej zadevi ne more odjenjati z ozirom
na korist stavljenega mu naloga.
Da bode mogoče uvrštenje in razvrstenje primerno izvrševati, treba bo ustanoviti zbirališča za blago, Kamor se bode moralo surovo maslo oddajati koj, ko bo vme-
deno.
Po zlaganji enakovrednih vrst so se ustanovili
poprečni izdelki
brote
, kateri vsled tega ne bodo zgubili do-nasproti pa bodo pridobili s poravnavo malih razlik v okusu, po zanesljivosti in obstanku, tedaj bodo imeli za trgovino tudi večo vrednost.
Taka zbirališča se morajo sčasoma ustanoviti povsod, kjer se bode pokazala potreba. Začetkom je zarad premalega števila osobja, katero bi dajalo poroštvo za enakomerno razsojevanje in ravnanje, omejiti se na eno zbirališče na Dunaji, sedežu zadruge in to enako v korist posameznega izdelovalca, kakor tudi vsega pod-vzetja.
Dunaj ni samo mesto najbolj pomenljivo za povži-vanje v vsi državi, ampak se tudi najlaglje doseže iz vseh delov države in ima neposrednje zveze z najpo-menljivejšimi trgi ob morji, tako, da se na Dunaji ne-
Gospodarske izkušnje.
Prešičem frisne vode! '
Navadno sicer prešiči rajši jemljejo redko, zeló zeló redko pičo, kakor gosto, pa vse eno hrepené in to posebno v gorkem poletnem času, po frišni vodi. Nekateri sicer mislijo, da je prešičem ljubša grda in umazana mlaka, pa to je velika pomota; v sili se ve da se zadovoli prešič tudi z lužo, toda zdrava mu je samo frišna in čista voda, in kdor bo poskusil prešičem dajati vsak dan frišne in čiste vode, prepričal se bode, kolikokrat jo bodo hodili pit, kako bodo okrepčani in, kar je poglavitno , zdravi. — Še boljše se ve da je, prešiče večkrat spuščati na vodo , kjer se sprehodijo, skopljejo in shladé. Vse to pa je najboljši pripomoček, da se prešiči dobro redé in da se ohranijo zdravi.
Karbolska kislina prežene garje pri ovcah.
Po skušnjah pomaga karbolska kislina zoper garje ravno tako zanesljivo in stalno, kakor mazila z živim srebrom. Vzame se 0*12 kil karbolske kisline, pa raz-
.—.,. ^—. ® ---Ti • —---y T- J--- srenrom. vzame se iriz kh JiarnoisKe Kisline, pa raz-
povžito surovo maslo od tod takoj more spečati na vse ; puščeíie iřl kolikor se dá močúe in se zmeša z 0'37 kil
strani. — V zbirališče na Dunaj došlo surovo maslo se bode koj tehtalo (vagalo) in v dotično dobrotno vrsto uvrstilo.
Za vsako vrsto odločile se bodo cenilne vrednosti na priliko :
repnega olja.
tem se namažejo garjevi deli po tem,
»
gld. 20 kr
gld.
90 kr. 80 kr
70 kr
ko je odpraskano garjevje. To mazilo pomaga zanesljivo in konča tudi pozneje izlezle garjevnice. Videti je, da na koži in volni ostalo olje tudi še osem do deset dni po mazanji pokončuje iz jajčkov izvaljene garjevnice, kar se pri samem umivanji s karbolsko kislino ne
IV
III
cena za blago postavljeno na Dunaj.
Te cene so spremenljive po okoliščinah trga in služijo v to, da se preračunajo mesečna ali tedenska na-plačila družbenikom za doposlano surovo maslo. Dobiček, ki se še dalje pokaže pri sklepu leta od prodaje surovega masla, razdeli se po sklepu rednega občnega zbora med družbenike.
Glavno opravništvo bo tem bolj v stanu, za ugodno prodajo skrbeti, kolikor bolj je podučeno o vsestranskih tržnih razmerah, zanesljiva in večkratna poročila druž-
zgodi.
tem mazilom je posebno po striži pastirjem
prav lahko, pri čedah pregnati to grdo bolezen.
Trgovinske in obrtnijske zadeve
Nov volilni red.
Trgovinska zbornica kranjska zborovala
dan junija zvečer v mestni dvorani in imela je v ob
ravnavi izredno važen predmet
lil
benikov o cenah ali novo nastajajočih potih za prodajQ morejo pri tem veliko koristiti.
Zbornica čutila je uže zdavnej živo potrebo, pre-narediti sedanji voliini red, skrpan po Vesteneckovih načelih po prejšnji večini v vsakem oziru žalostnega
-vse
spomina prav nalašč v ta namen
da bi bili za
slovenski narodni trgovci in obrtniki izključeni
Po povedanem bo posebno zanimivo nekoliko pre- £ iskavati, koliko vpliva zamore pospeševanje mlekarstva [z trgovinske zbornice in da~bi bila s tem ob enem za-
gotovlj zboru.
nemškutarjem večina v kranjskem deželnem
na narodno blagostanje imeti, in zdi se nam v ta namen najbolj primeren dejanski izgled.
Dansko izvažalo je leta 1870. še 5,670.000 kil surovega masla; bilo je to ob času, ko je bilo še ne pokazale, da nobeni napravi ni
Dogodbe zadnjih volitev
v trgovinsko
mogoče
zbornico so pota narave
zdavnej iznajdeno tako imenovano „Schwarz-ovo posto- preobrniti, da so bile prazne sanjarije Vesteneckove,
in katero je veliko pozornost izbudilo med mle- ker kljub krivičnemu volilnemu redu izvoljeni so bili v Prej kakor je bilo to ravnanje še prav znano, trgovinsko zbornico z ogromno večino
Panje",	_
karji. Prej kakor je bilo to ravnanje še prav znano, trgovinsko zbornico z ogromno večino samo narodni dosegli so na Danskem nekateri razumni posestniki, vso odborniki, in enaka se tudi kaže pri volitvah v deželni
deželo obrniti na enotno vredbo izdelovanja in s tem se
zbor
j
kakor hitro in ked
kol
smejo volilci res grof Taaffe-ovo
je véliki trgovini odprl bogat vir stalno enakomernega voliti, to se pravi, p r o s t o izbirati blaga.
L 11 wV/ liUl V/UMl 1 UV/UU)t f AJL IJtUlJULV ViltVJJLV U~l \J L HvwlV	▼ V/ 1 1 L 1 ^ UV wv	l	|y i v u u v iti vvi ivvii	«	" w ^ ' —
Nasledek tega bila je nepričakovana povzdiga, vlado nastopile so proste volitve, vsak voli po lastnem
ker uže leta 1875. izvažala je Danska po 11,690.000 kil prepričanji trgovec
J
obrtnik, kmet in uradnik
da pa
/
189
res prosta volitev ostane tudi odvisnejim krogom, pa	Gosp. Lukmann pričel je s tem, da mu ni bilo mo-
sedanja vlada ne dopušča zlorabiti uradniške oblasti,	goče vdeležiti se posvetovanja v odseku, da ni podučen
ne dopušča, da bi se uradniki drugače vtikali v volitve,	o predloženem volilnem redu, da ne zapopade, kam se
kot z glasovanjem. In s tem se prav zavaruje postavno	s tem predlogom tako mudi, da je videti, kakor bi zbor-
zagotovljena volilna prostost.	niška večina hotela v politične svoje namene skleniti
K samo po sebi nujni potrebi po temeljiti prena-	predlog na vrat na nos, tako , da njegovim pristašem
redbi volilnega reda prišel pa je še tudi ukaz ministra	celó ni mogoče sprevideti, ali so predlogi vtemeljeni ali
za trgovino, v katerem navaja načela, po katerih morajo	ne, in zato se on ne more pridružiti sklepom odsekovim.
biti na podlagi postave in dosedanjih skušenj osnovani	Potem je dokazoval, da ni različnosti koristi med
volilni redi gledé nekaterih zadev pa, katere se morajo	trgovci in obrtniki, da pa vendar ne gre primerjati ru-
osnovati v vsaki deželi, posebnim razmeram primerno	dokopa z malim obrtnikom, ki plačuje po 2 gld 10 kr.
prepušča pa trgovinskim zbornicam popolno prostost.	davka.
Ker je tudi po trgovinskem ministru stavljeni obrok	Najdalje se je mudil g. Lukmann pri svojih poli-
uže pretekel, bil je tedaj skrajni čas to imenitno vpra-	tičnih pomislikih, rekši, da si hoče narodna stranka s
sanje konečno rešiti.	tem volilnim redom zagotoviti večino v zbornici, kar je
Se predpretekli teden bilo je predposvetovanje vo-	pa po eni strani odveč, ker je narodna stranka zma-
lilnega reda v zborniškem odseku in vdeležil se je tega	gala tudi po sedanjem volilnem redu, po drugi strani
tudi g. Bamberg.	pa ne pomaga noben volilni red tudi narodni stranki
Poročevalec o volilnem redu bil je dr. P o kl u k ar	ne, kedar nastopi zopet enkrat avstrijska stranka,
in razprava v odseku bila je pri vsaki točki temeljita	ker volilci so nezreli in večina bo zmiraj taka, kakoršno
in deloma tudi obširna, enega vodila pa se je držala	bo hotela imeti dotična vlada. Smešno je, da se razširi
zbornica pri vseh obravnavah : v o 1 i 1 n i r e d postaviti	volilna pravica tudi na one, ki plačujejo po 2 gold,
na naravno podlago, kakor jo podaja statistika.	10 kr. letnega davka, in se ti devajo v eno vrsto z ve-
Na tej podlagi sklenilo seje:	čimi pravimi trgovci. Mali trgovci gotovo tudi sami
1.	obdržati število 24 udov za zbornico;	tega ne želé in so veseli, ako se jim prizanesejo sit-
2.	izmed teh odločiti za obrtnijski oddelek 16 udov,	nosti volitev.
za trgovinski oddelek pa 8 udov;	Trgovinska zbornica sicer tako ne more veliko ko-
3.	v obrtnijskem oddelku volijo:	ristiti in celó njemu samemu, ki si veliko prizadeva, s
a)	veliki obrtniki in rudokopi, ki plačujejo vsaj 100	čem bi kaj pripomogel volilcem, redko kdaj pride kaj goldinarjev pridobninskega davka, tri odbornike;	na misel. — Sedanja večina se v prvi vrsti ozira na
b)	vsi drugi obrtniki pa trinajst odbornikov;	narodno vprašanje, njemu pa jezik ni mar, slovensko
4.	trgovinskega oddelka pa volijo vsi oni trgovci:	ali nemško mu je vse eno, samo zaslužka hoče imeti in
a)	ki plačujejo vsaj po 5 gold. 25 kr. pridobnin-	materijalno blagostanje mu je vse.
skega davka, šest odbornikov;	Pri nadrobni obravnavi nasvetoval je g. Lukmann
b)	vsi drugi trgovci, ki plačujejo vsaj po 2 gold,	poseben oddelek za rudokope v obrtnijskem oddelku, 10 kr. tega davka, pa volijo dva odbornika.	pri trgovcih pa: da naj volijo šest odbornikov oni tr-
Pri vsem tem oziralo se je pa bolj na trgovce, ker	govci, ki plačujejo vsaj po 20 gold, davka. — Gospod
po davku spadalo bi obrtnijskemu oddelku 17 odborni-	Lukmannu odgovoril je na kratko gosp. Horak; bolj
kov, trgovinskemu pa samo 7, in enako se je bolj ozi-	obširno pa poročevalec dr. P o klu k ar, ki je odgovoril
ralo na veče trgovce, ki plačujejo vsaj 5 gold. 25 kr.	blizo tako-le:
davka, kakor na manjše, ker v razmeri davka odločiti	„Gospod predgovornik Lukmann pritožuje se, da ni
bi se morali večim 4, manjšim pa 3 odborniki.	imel prilike, podučiti se o predloženem volilnem redu,
Posebni oddelek rudokopov moral se je izpustiti,	nadalje o naglici, in potem mu še to in uno ni po volji,
ker oni plačujejo samo nekaj nad 2000 gold, davka, ker	marsikaj celó prav nevšeč. — Meni je prav žal. ako je
jih je zeló malo število in ker so vsi veči rudokopi	vse to tako, toda prisiljen sem, marsikaj onega, kar je
razun dveh tako in tako opravičeni voliti med véli-	g. Lukmann ugovarjal, pojasniti, marsikaj pa tudi od-
kimi obrtniki, manjši pa volijo z malimi obrtniki, s	ločno zavrniti. Ako govornik misli in ugiblje, da je
katerimi imajo tudi varovati najbolj podobne si koristi,	morala večina zbornice o predloženem volilnem redu
Volilni red dalje po moči natanko meji med pod-	biti poprej dogovorjena in posebej podučena, potem
vzetji, obrtnijami iu trgovinskimi strogo po ministerskih	se gotovo zeló moti, ker resnica je, da so vsi gospodje
izkazih.	večine, pa tudi eden od manjšine, prvič razgovarjali se
V vseh drugih določbah varovala se je po vsi moči	o predlogu pri posvetovanji v odseku, samo jaz sem si
prava prostost volitve, tako da bi se mogla pri1 vseh	kot poročevalec malo poprej naročil dotične spise in
volitvah izražati prava volja volilcev. Pri davku, po ka-	statistično gradivo, da mi je bilo potem mogoče v od-
terem naj bi se priznavala volilna pravica, zdelo se je	seku staviti predloge, kjer smo jih temeljito pa prosto
zbornici na času, segati doli do najniže svote, kar se	razpravljali in ničesar prikrivali, ker naši nasveti opi-
gotovo strinja z načeli, ki veljajo za volitve v državni	rajo se na rečne podlage obstoječih razmer in štatistič-
zbor.	nih številk.
Tudi za glasovanje sprejela je zbornica določila,	Ako govornik sumi, da bi bili mi imeli skrivna po-
katera dajejo poroštvo za največo prostost in v tem tudi	svetovanja in si belili glave, kako bi zavarovali trgo-
poroštvo zoper nerednosti, nepostavnosti ali celó golju-	vinski zbornici narodno večino za prihodnost, se prav
fije. — Razun druzih razlogov in pa številk o davku,	popolnem moti in skoraj se mi dozdeva, da mu je na-
katerega plačujejo posamezni oddelki volilcev, navedel	rekovala ta sum slaba vest iz onih preteklih časov, ko
je poročevalec dr. Poklukar tudi spredaj omenjene raz-	so pristaši njegovi kovali in konečno tudi skovali se-
mere in konečno priporočal sprejeti predloge odsekove	danji nenaravni volilni red.
nespremenjene.	Nam vsega tega ni bilo treba, ker ne iščemo nena-
Izmed protinarodnih odbornikov prišli so samo go-	ravnosti, temveč hočemo trgovcem in obrtnikom in vsa-
spodje C. Lukmann, Kordin in Zenari, v boj šel	kemu pododdelku pripoznati in pustiti pravice, ki se
pa je za prejšnjo večino sam C. Lukmann, izprosivši si	vjemajo z njihovimi dolžnostmi izraženimi v predpisanem
besedo uže pri splošnem razgovoru.	jim davku.
*
Odsek zavrgel je oddelek rudokopov, samo zato, zionale". Svet je letod zeló prijazen
odprt
zračen ;
imeli
smo prav lep razgled na zelene vrtove. Posrečilo
ker je predpisan jim davek nepomenljiv, in ker spadajo
ali tako in tako v vrsto velikih obrtnikov (razun dveh),	se nam je bilo, priti ondi v prav hvalevredno gostilno
ali pa se še z malimi obrtniki ne morejo primerjati,	(hiš. št. 309 in 310), kjer se nam je za mali denar s
ker samo čakajo, kdaj jim od kod prileti dober kupec,	prav dobro jedjo in pijačo postreglo, in bili so vsi oštir-
uvrstili so se tedaj popolnem po pravici deloma v vrsto	jevi zoper italijansko navado proti nam tako prijazni.
velikih obrtnikov, in volijo ž njimi skupaj tri odbornike, da smo v resnici obžalovali, ker nismo koj deloma pa med male obrtnike, kjer volijo 13 odbornikov, našli tako dobrih ljudi.
prve
dni
Enako ravnalo se je pri trgovinskem oddelku, velikih trgovcev, ki plačujejo po 100 gold, davka
več kot trije
za tri vendar
Tu
, ni
gre odločevati posebni
odsek
Po obedu napotili smo se po ulicah k levi roki
?
pospenjali se polagoma kvišku, in
kmalu
stali na
trgu, zvanem „Piazza di monte Cavallo", ter pred
pa-
lačo kvirinalsko (vrh višine enacega imena). „Kvirinal" Î
volilni oddelek, druge trgovce pa predlagal razdeliti v dve vrsti samo zato, da se dela razloček med ime slavno in ponosno za čase papeževega vladařstva, večimi trgovci bolj pomenljivimi samo na sebi, pa tudi zdaj pa zgradba, zbudijoča v srcih katolikov, ki jo ogle-
gledé višine druzega naloženega jim davka, in pa med trgovci najniže vrste, in odločilo se je za veče trgovce šest odbornikov, za manjše pa samo dva.
Zavrniti imam še nekaj sumičenj gosp. Lukmanna: On je govoril, kakor bi se nam s sklepanjem volilnega
dujejo
9
otožnost in žalna čutja. Celó njeni sedanji
reda nenavadno mudilo, zato da bi on in njegovi tova riši ne imeli priložnosti nasprotovati nam. Toda tako očitanje je popolnem ničevo, ker vladin načrt volilnega reda bil je po časnikih razglašen in obširno razpravljan uže preteklo zimo, in sprememb oziroma izpolnitev onega načrta odsek predlaga tako malo, da se je lahko podučiti o njih v prav kratkem času,
posiljeni vlastnik se v njej menda nič kaj ne čuti „po
domače", ker pogostno biva zunaj Rima.
Pred Kvirinalom dviguje se ponosno pod oblake eden onih dveh obeliskov, ki sta nekdaj stala pred grobom cesarja Avgusta. Postavljen je med dva sloveča
stara kamnita kipa,
tako zvana „konjska
vkrotitelja".
tako
?
da obravnava
v odseku in pa danes popolnem zadostuje, in je, kakor je pričalo ugovarjanje g. Lukmanna, tudi dane zadosti
t
prilike in časa za vsakovrstno ugovarjanje.
Konečno imam pa z vso odločnostjo zavrni še posebno en izraz gosp. Lukmanna; rekel je namreč, da nam tudi ta volilni red ne bo nič pomagal, kedar
^ UCb JUL U; 111 VJ UU1 UlAi TVAii
zopet pride na krmilo
trijska strank
Dolženje, ki se skriva za te besede, kakor da bi
a avstrijska,
Kinčala sta ta orjaška kipa nekdaj kopališče Konštan-tinovo, ter predstavljata paganska pol-bogova Kastor-a in Pollux-a, učeča svoja drzovita, na zadnjih nogah stoječa in kvišku silijoča uporna konja pokorščine. Boljše bi se ne dala z lepo vpodobiti zmaga človeška zoper upornost in neukrotljivost živalsko, kakor jo kažeta ta kipa. Napisi na postamentih sicer prisojujejo izdelovanje teh orjaških kipov dvojici najslavnejših dveh grških umetnikov (Phidias-u in Praxiteles-u) ; novejša kritika je sicer to misel nekako ovrgla; rada pa prizna, da sta po grških izdelkih izvrstno posneta. Na sprednji strani obeliska in med ravno popisanima kipoma nahaja se velika skalnata medenica, v katero prijetno šumljaje pada bistra studenčnina precej visocega vodometa. Papež Sikst V. dal je vso to postavit pred kvirinalsko pa-
stranka zdaj na krmilu stoječa ne bila avs moram odločno zavrniti kot najhujše žaljenje našega
patrijotičnega čutstva; dostavljam pa še, da se tako su-	pač ne vedši, da se bodo tudi nad to zgradbo ne-
mičenje še najmanj podaja možu, čegar politični somiš-
ljenci tako ravnajo, kakor smo nedavno čuli pri shodu
seje
in drugi
nemškega „Schul vereina" v Lincu
Pri današnjem predmetu razpravljati narodno vprašanje se mi vendar ne zdi na pravem mestu; gosp. govornika bi samo opozoril, da dandanes narodna zavest v Evropi daje podlago za nove države pa tudi za razpad
kljub temu gosp. Lukmannu zdi, da narod-
držav
ako
nost ni nič, rad mu prepuščam to mnenje, vem pa somišljenci njegovi niso njegovega mnenja.
Priporočam tedaj sklepe odsekove
9
da
kdaj spolnile evangeljske besede: „Drugi žanje".
Po načrtu Rima, ki sem ga imel razgrnjenega pred saboj, in po pripovedovanji onih, ki so videli Kvirinal od znotraj, je on ogromno in prekrasno poslopje s prelepimi vrtovi v ozadji. Tudi jaz in posestnik Smid hotela sva vstopiti saj nekoliko v njegove znotranje prostore, in v to vabila tudi g. Peterlin-a; toda djal je, da nikakor ne prestopi praga papežu oropane lastnine. Zadovolila sva se toraj tudi midva le s tem, da sva
Kmalu potem vzdignil se je med glasovanjem o
Lukmann in ž njim vred oba njegova pristaša,
videla Kvirinal od zunaj.
njegovi zgodovini naj po-
in ko se je po kratkem pretrganji seje obravnava zopet nadaljevala, bil je sprejet volilni red nespremenjen po nasvetu odsekovem.
vem memogredé toliko, da so si ga papeži pred 300
leti postavili ter izvolili ga za stanovanje o poletnem času. papeža
tej palači dal je Napoleon I. vjeti papeža Pija VII.
tudi rajni Pij IX. bivali so v njej kot jetnik puntarsko
njem so se kardinali shajali k volit vi novega konklave), kedar so prejšnji papež umrli.
m
leto 1848.
Kaj se bo godilo zanaprej še vse v Kvi-
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881
Spisuje Jos. Levi čni k.
rinalu, vé najbolje On, ki piše „Véliko pratiko*.
Od letod naprej podali smo se
proti cerkvi „sv. An-
(DaJje.)
dreja pri grmu" (S. Andrea delle frate), ki je ena izmed 52 rimskih farnih cerkvá. Na vso moč gnalo me je videti svetišče, kjer se je pač po očitnem čudežu spreobrnil slavni Ratisbone.
Do pičice natančno mi dogodba Ratisbonova sicer
Za popoldan tega dne (4. julija) imeli smo obisko- ni več znana, ker je uže precéj dolgo, kar sem jo čul; vanje še mnogih rimskih znamenitost postavljenih v naš vendar mislim, da se veliko ne motim, ako povem, kakor program. Ker je šla ura uže na
ko smo zapustili sledi: Bil je on zeló bogat in imeniten jud, kristijanom cerkev „Maria Loretto", čutili smo se vsi potrebni ka- pa skoz in skoz sovražen. Zbral si je bil mlado zalo kega okrepčanja. Pospěli smo se po ulici, ki koj tik deklico svojega rodu za nevesto ; zarad šibkosti njene
cerkve pelje precéj strmo navkreber, in kmalu prišli v sklenil je bil vendar, odložiti poroko za ene mesece, eno najznamenitnejših cest vsega Rima, zvano „Via Na- in potovati med tem po Italijanskem. Prišel je v Rim
191
Sprehajaje se dne 20. februarija 1842. 1. z nekim prijateljem po rimskih ulicah, prideta do ravno omenjene cerkve sv. Andreja. Prijatel imel je v neki bližni hiši posel, toraj prosi Ratisbona, naj ga nekoliko počaka. Ta mu to obljubi ; ker pa vendar prijatla ni bilo precéj časa nazaj, vstopi (Ratisbone) iz radovednosti v cerkev,
tretji stranski kapeli tega sve-
Slovstvene stvari.
je stala odprta, tišča od glavnih vrat gori (na evangeljski strani) nahaja se altar Marije brez madeža Spočete. Ratisbonu bila je dobra prijatlica (Kristijanske vere) o neki priliki podarila, ali bolje reči: vsilila malo svetinjico brezmadežne Matere Božje z nadležno prošnjo: naj jo včasih poljubi. Nekako nehotoma se je Ratisbone tej prošnji vdal.
spomin
dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteníškega
Spisal Jos. Cimperman.
è
(Dalje.)
III.
Častiti gospod!
In
Preš
je izvrsten pesnik slovenski
kaj se zgodi? Marij a prikaže se mu v tej cerkvi v vidni podobi. Prijatelj njegov pride med tem iz hiše, in ker Ratisbona nikjer ne zapazi, pač pa vidi odprto cerkev, kamor je on morda vstopil, podá se
s katerim se smemo po pravici ponašati in ga v obli
kah
pesniških vsem drugim v izgled staviti
Ali njega
toraj tudi on v njo. Kaj pa vgleda? je pred Marijnim altarjem, in ko začudeni prijatelj bliže pristopi, vidi, da plavajo njegove oči v solzah. „Videl sem jo", reče Ratisbone; iz zagrizenega Savla postane goreč Pavel ; zapusti na veliko nevoljo svojih sorodnikov mlado nevesto, premoženje, rod in vero ; se pokristi-
cultus ne sme pristransk biti, da ne postane — pretiran.
Kolikrát sem se jaz ž njim in Kastelcem zadnji
Ratisbone klečal cas pravdal zagovarjaje potrebo in sposobnost sloven-
skega jezika za uradne pisár
?
kar sta ona
obá
n
Kanzeleimànner
odbijala. Obá sta bila
nika in nič druzega več, kakor je Rieger po pravici Miklošiča imenoval „Slavista" a ne Slovana. Pisma
v
zapuščini" njegovi
«
5
ki
so v „letopisu
u
Matičnem
*
»
jani; vstopi v jezuitski red; postane mašnik; gre v Jeruzalem; vstanovi red „Sijonskih hčer", katerih glavni namen je, moliti in delati za spreobrnenje judov in
pričajo marsikaj
resničnim spoštovanjem
Vam udani
sploh nejevernikov k kristijanski veri. Kakor je znano, živi Ratisbone še zdaj, in dela prav z apostoljsko gorečnostjo za zgoraj navedeni namen. (Ko je bil pred nekimi leti moj prijatelj gosp. Peterlin obiskal sv. deželo, maševal je en dan tudi v cerkvi Ratisbonovega vstava v Jeruzalemu; in ker je bil cerkovnik ravno odšel po opravilih v mesto, priredil je vse potrebno za sv. mašo gosp. P. Ratisbone sam z lastno roko. Kakor je znano, nabira tudi naša „Zg. Danica" milodare za Ratisbonovi vstav.)
Dr. Jan. Bleiweis.
IV.
Dragi gospod!
Jako milo mi bode obletnice, kar nam je
»
da
11
Novicam" pošljete spomin
kar je meni
nemila smrt
Ko smo prišli s prijatelji do cerkve sv. Andreja, njega mesto.
vzela dr. Costo, s katerim sva si bila najsrčnejša brata. Se ga od onih, ki so ga neprenehoma psovali in mu v obraz bljuvali, nikdo ni namestil, in eno leto bilo je dosti časa, pokazati, če je kdo onih zmožen stopiti na
Mino
kateri je prizidan velik samostan (menda čč. ritov), bilo je ravno o času, ko so rimske cerkve na vadno zaprte, in si privošči prebivalstvo kratek popol
Prosim tedaj, da mi pošljete dotični spis o pravem
času.
danski počitek. Tiho je bilo po samostanu, kakor v
srčnim pozdravom
Vam udani
Dr.
Bleiweis.
grobu.
Nikjer ni bilo žive duše. Po naključji našli
smo v nadstropji odprta vrata oratorija, ki je nad zakristijo, in od le-tod videli smo v cerkev. Nepopisljiva čutja napolnovala so mi srce, ko sem pregledoval svetišče, v katerem se je vršila zgor omenjena dogodba. Ker znotranja prošnja ni nikomur prepovedana, zapisal sem tudi jaz natihoma naslednje besede v svojo malo na| rabi le
ogibljem besedi
V.
Častiti gospod Cimperman!
Memogredé le omenim, da jaz se težko
»
armada
u
1
čeravno vem, da naši bratje
na jugu imajo namesto

armade
u
ročno knjižico: „O Marija čudodelna, skaži tudi meni svojo spremogočno pomoč za dušni in telesni zdravi vid; za vse moje dušne in telesne potrebe; prosi za me in za vse moje ljube, žive in mrtve. Amen!"
Zapustivšim oratorij in pridšim zopet v zdolna hodišča, prišel nam je cerkovnik nasprot, ki nam je rade volje
armada
u
^ui „čmuchá, — za „Kri eg " pa lliui vj u xi c rv.ua
vojska". Saj bratje nam na jugu našo mizo zo
vojsko, ker narod
tudi od nekdaj

vejo stol
ko bi mi stol za mizo pisali, včinili bi
mnogo zmešnjav.
Na
ogled mi poslana pesem za Janežiča bode lepa kantata, **) če jej skladatelj dober napev izmisli.
Jaz
le o njej le-to omenil, da tu in tam bi
odprl cerkev, ki je zeló lepa, snažna, in ima mnogo kakošna beseda se predrugačila, na priliko
lepih slik in kipov. A, nas gnalo je le pred Marijni
i->
svobode
dan
u
ker Janežič ni se nikoli prikazal na poli
altar, da bi si ga ogledali v neposredni bližavi, in se tičnem polji, temveč je z dušo in telesom le delal za vnovič priporočili v njeno premogočno pomoč. Na steni napredek literature naše.
episteljske strani naslikana je na presni zid čudovita
Nikar pa ne mislite, da mislim, da
dogodba Ratisbonovega spreobrnenja; pod njo so po- kazi čestitko Janežičevo.
li
svoboda
u
itd.
stavljene letne številke. (Posrečilo se mi je uže pozneje,
Čudim se pa Vam naprednemu slovenskemu pi
dobiti v last fotografično posneto sliko Ratisbonovega satelju, da se še vedno ne morete odkrižati nepotreb spreobrnenja.)
saj
sem v „Novicah"
r
(Dalje prihodnjič.)
nemu e v persih, serci itd., kot samoglasnik uže davno vpeljal in tudi v tem stopil v kolo Jugoslavenov. Potem bi ne bilo treba pisati pèrsih, sèrci itd., kajti tisti akcenti v obče kazijo tisek,
*
**
Gledi letopis „Matičin" 1875. 1. str. 153
Zložil sem jo bil
179.
po naroČili „Glasbene Matice"
193
in delajo naj se
ondu
»
kjer so res potrebni.
Tako
na pr. se v poslednjem
gled bohinjske hiše), ter podobo
(prednji
>5
toliko tistih
î?
strel
vem, ali je to ker
(dál zarad
v neki pesmi nahaja hleva) potezo za potezo, črto za črto iz mojih vis.
? »
Vrtci"
dolžnost, podàj itd.), da ne ministerstvu izročenih načrtov zvesto posnel, lepšega"
pogled
vsaj potrebno ni
»
dal" bo vsak bral „dal" itd.
A to so le „unmassgebliche" opazke. Naslov kantati naj bi po mojih mislih bil
>
kratek
»
Opiraje se le na to od mene doposlano delo je po tem gospod Kramer v svojem spisu poročilo dalje raz pravljal. Da se resnica moje trditve izpozna, bodi ob činstvu v dokaz (ki naj bi ga gosp. Kramer vis-à-vis
kakor je tudi Prešérin take napise na kratko delal. moji osobi ne bil imel tirjati) moja prva izjava, kakor
Toliko v naglici od
2/7. 76.
Vam udanega
Dr.
Blei weisa.
VI.
Dragi gospod Cimperman!
V prilogi pošiljam Vam za „Naznanila kmetijske
družbe" nekaj, kar prosim prestaviti lahko umevno vsa-cemu kmetovalcu in brez tistih novotarij, ki nam hočejo zdaj na pr. zatajiti še naš starodavni, v narodu
etc. etc.
Tako naj pišejo taki, ki sicer malo delajo, pa se radi guncajo po specijalitetah. Meni je Metelkova slovnica sveta slovnica, katere še nikdo ni prekosil.
živeči „med" s pisavo „mej"
tudi ondi imenovani gospodje Janez Mesar, Ernst Faber, Anton Homač in Gvajec; dalje vis. ministerstva za poljedelstvo delo „Plane landwirthschaftlicher Bauten des Kleingrundbesitzes in Oesterreich 1878" stran 14, s tabelo št. 12 (Krain mit den Bauplànen) ; isto tako stran 10 navedenega dela , kjer je gosp. c. kr. sekcijski načelnik baron Arthur pl. Hohenbruck z raztegnjenimi črkami dal tiskati: „Die Originalplàne wurden geliefert fiir Krain vom Central-Ausschuss Franz Schollmayer in Laibach".
tej reči je to moja zadnja beseda mojemu nekdanjemu varovancu, gospodu Ernstu Kramerju.
Gorice 4. jun. (Izv. dop.
Franc Schollmayer. Konec.) Ravno ti
10'S. 77.
Srčno Vas pozdravlja
Dr. J. Bleiweis.
VII.
Predragi gospod!
Srčna zahvala za Vaš mili spomin *) v zadnjem
n
Slovenci" !
Čeravno nikdar nisem iskal in še dan danes ne iščem hvale pred svetom, in mi zadostuje dobra vest, da sem storil, kar je dolžnost moja bila, ko me je previdnost Božja izbrala leta 1843. za borilca zatirane matere Slovenije, vendar je srce vsacega človeka tako mehko, da mu dobro dé priznanje njegovega delovanja,
omahljivci pa imajo med ljudstvom veliko moč, kakor jim kaže iz posebnih vzrokov tržaška vlada posebno ljubezen do njih. Naš državni poslanec je sicer te dni objavil, kako se je grof Taaffe izrazil proti temu, da bi vlada vplivala na volitve, in proti temu, da bi kak c. kr. uradnik hotel naše ljudstvo zastopati v deželnem zboru. Pa kaj pomagajo izjave, tudi dunajske vlade, dokler pri nas nasprotni veter piha, in p o tem, ko so se na skrivnem uže vse dogovorili. Ponavljamo pa, da
vse spletke, iz katerih krogov koli
»
bi
ostale brez-
ako to izvira iz srca tako poštenega sina mile domovine, kakor ste Vi, ki dobro vé, da na polji njenem rastje več pelina kot sladkih rožic.
Se enkrat tedaj lepa hvala za prijazni Vaš spomin z zagotovilom, da Vam kakor dozdaj ostanem
vedno udani prijatelj
j
Dr. Jan. Bleiweis.
"V
Na dan vel. Šmarna 1877.
(Dalje prihodnjič.)
««• — —
Naši dopisi.
Slatina v Rumuniji 6. junija.
Na mojo izjavo v
19. štev. „Novic" je gospod Ernest Kramer v 21. štev. „Novic" odgovoril, da ni resnično, da bi bil on moje vata stalno' v Gorici.
vspešne, ko bi rodoljubi zlasti v gorenjem delu soške doline ne bili več let preveč rok križem držali. Da so bili duhovniki prepasivni, je narodni zavesti veliko škodovalo, in zeló bi se morali potruditi in zediniti ravno oni, da dobimo iz njih krajev odločniših in vsaj z a-nesljivih poslancev. Blizu enaka je tudi na Krasu, kjer pa se narod menda vendar ohrabri, kolikor iz ve-čega obližja čuti, kdo mu je pravi prijatelj in neprijatelj.
Kandidatov niso še razglasili, ker ožji volilni odbor si je vzel časa, da se sporazume s širjim volilnim odborom , to je, z rodoljubi na kmetih. Ravno zato pa ker hočejo izvedeti pravo narodno mnenje, naj bo volilni odbor kar mogoče previden, in naj nobenega kandidata sam ne vsiljuje, ako ga narod dobro ne pozna in ako ga narod sam posebno ne želi imeti za svojega zastopnika. Ker se oglaša tudi pri nas več kandidatov, je velika dolžnost, skrbeti za to, da dobimo sosebno tudi dva sposobna zastopnika za deželni odbor; odbornika morata biti pa taka, da bi-
Deželni odbor rešuje ime-
1
delo in stavbene načrte, ki se nahajajo v knjigi 1. 1878. nitne naloge, Slovencem mnogokrat na veliko škodo, če od vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo pod naslovom ni odbornikov v mestu. Posebno važnost kaže odbor-
Plàne landwirthschaftlicher Bauten des Kleingrundbe- nikovo mesto
dani, rabil
ter zahteva
sitzes in Oesterreich" na svitlo druzih dokazov.
Še enkrat izjavljam, da je gosp. Ernst Kramer v svojem izdanem spisu „Musterpláne fur landwirthschaft-
tudi zarad deželnega šolskega sveta,
liche Bauten in Krain, mit besonderer Berucksichtigung narod ne bo tudi
Slovencem gotovo neugodno sklepa, če ni navzočega deželnega odbornika, ki zastopa Slovence. Vse to grenka skušnja uči, potem naj se poslanci za ta del med seboj pogodé, kakor jim drago; samo gledajo naj, da
der Wochein,
1883
u
v bodočnosti škode trpel vso (nemško) stran 3 in začetek za ta važni del. Vsekako se nam z deželnozborskimi
dragi v hudem po-
strani mojega visokemu ministerstvu poslanega dela volitvami
od besede do besede prepisal in da je ob enem
dragi dnevi,
stavbenih načrtov podobo
s štev.
do 14,
dalje
menu, če zdaj rodoljubi ne storijo svojih dolžnosti in ne popravijo vsaj nekaj onih zamud, katere niso nepre-
podobo III (prednji pogled), podobo IV (stranski po- magljive, če hočejo. Želimo pa narodu, da bi ga škod
ljivi vodniki ne vodili več za nos, kakor se je sodila

Štev, 90. 1877. 1. neka čestitka v distihih, ki je na- vsaj po nekih krajih doslej; rodoljubom želimo pa srč
tísněna, žal! z metriškimi pogreški, katerih je krivo neznano nosti in vstrajnosti , da se jim trud Z Vspehom in na
mi okorno peró
srečo narodov obilo poplača.
103
n
Goriška ljudska posojilnica" je začela de
Za velika vprašanja odločevale bodo jutri volitve v
lovanje svoje s 1. dnem t. m
Ud
je vsak, ki plača velikem posestvu. Upajmo tudi v ti kuriji zmage
?
m
delež po 10 gold
je na tem, da dobi posojilnica pričakujemo jo, ako bode disciplina tako dobra, kakor
kmalu obilo denarne podpore; nadejati se je
»
da
ro
je stvar naša pravična.
doljubi pripomorejo, in da
»
kakor se je enkrat govo
dan volitve v selskih občinah
rilo
tudi od drugod pridobé znatnega posojila
Bog
vršile so se tako-le:
junija
daj srečo
Gorice 11. junija. (Izv. dop.)
Včeraj so vod
jema italijanskega in slovenskega oddelka kmetijske šole slovesno podelili zunanje znamenje odlikovanja, kakoršno so o gosp. Povšetu uže zadnje „Novice" omenile. Poslednjemu na čast je popoludne podporno in bralno društvo še poseben izlet napravilo v bližnji Sentpeter, kamor so došli med drugimi znanci in prijatelji gosp. Povšeta tudi deželni glavar in njegov namestnik in pa
. grof France Coronini.
predsednik kmetijske družbe, Met petjem in veteransko godbo so imenovani odličniki in drugi napili razne napitnice, to pot brezizjemno v slovenskem jeziku. Zabava je trajala do večera. Kakor so uže prej govorili, trdijo zdaj tudi naši listi, da pride k nam za nadškofa poreško-poljski škof dr. Al. Zorn. To poročilo jim prihaja iz vladnih krogov.
. Ljubljanska okolica in Vrhnika: Izmed
104 volilnih mož vdeležilo se je volitve 93, in izvoljen je bil dr. vitez Bleiweis z 88 glasovi, L. Robič z 69 glasovi. Kandidat na svojo roko, podpiran po shodu
županov, dr. Tavčar, prejel je 21 glasov.
. Kamnik, Brdo: dr. Janko Kersnik izvoljen z 42 glasovi; za neoglašenega kandidata prof. Fr. Križ-narja glasovalo je 36 volilnih mož.
. Kranj, Tržič in Loka: Karol Kl un in župan Blaž Mohar izvoljena soglasno.
. Radoljica in Kranjska Gora: dr. Jos. Poki u k a r izvoljen soglasno.
. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož in Ilirska Bistrica: izvoljena dr. Vošnjak s 73, dr. Zarnik s 60 glasovi.
Vipava, Idrija: Matej Lavrenčič izvoljen
Zadnja

Soča
u
objavlja uže nekaj kandidatov
9
katerih se zanaša „ožji in pomnoženi volilni odbor
u
Î
O
da
soglasno.
proderejo. Po poročilu domačega lista se na Krasu za enega kandidata niso mogli zediniti in se je eden teh odpovedal, predno so se vsi volilci skupno odločili, za koga da so prav za prav vneti. Za ugodno spremembo imajo neki upanje edino na Tominskem, in ves boj ostane bistveno brezvspešen, ko bi še tu spodletelo ;
Trebno, Zatičina, Žužemberk, Mokro nog, Litija in Radeče: izvoljeni L. Svetec s 143 dr. Sterbenec s 136 in dr. Papež s 114 glasovi.
9
kajti od drugod, s Krasa in z Bolškega, dobi naš dež. zbor ali iste osebe ali pa osebe iste barve, proti katerim se je uže toliko črnila in tiska porabilo. Po takem ostanemo v prejšnjem položaji, to je, mi ostanemo v onih razmerah nasproti laški stranki deželnega zbora, katero so nam lahonski listi želeli, in s tem je vse povedano. Zastonj se je slepiti s tolažbo, češ, da bodo 48 glasovi; morda tudi naši omahljivci z nami hodili; v gospodar-
Kočevje, Lašiče in Ribnica: Prim. P a ki ž in Karol Rude ž (ta sicer prvi priporočen, pa ker se je branil prevzeti kandidaturo, bil je nasvetovan trgovec Fortuna).
10.
čani sodnik D eu s 36 glasovi proti protestu 23 volilcev.
dan volitve v mestih in trgih:
Ljubljani: Župan P. Grasselli in dr. Alf. voljena sta oba soglasno vsak s 421 glasovi;
Črnomelj in Metlika: izvoljen nepriporo
Moš-é
v Idriji voljen soglasno Jos. vitez Schneid z
v Kra nji in Loki voljen soglasno Oton De
skill stvaréh, na pr. za ceste na domačih tleh, bodo go- t el j a s 149 glasovi;
tovo skupno z odločnimi zastopniki glasovali
v poli-
v Novem mestu itd. izvoljen nepriporočen prof.
tičnih ozirih pa se v najvažniših momentih na tako go- Su kije z 206 glasovi proti proštu Urhu, ki je dobil spodo ne bo zanašati. Potem naj se izgovarjajo, kakor 90 glasov ;
jim drago.
v Tržiču s Kamnikom in Radoljico izvoljen je
Vidi se, da naše ljudstvo je možno slepiti se v obili priporočeni dr. Samec s 111 glasovi proti grofu Thurnu
9
meri s pridobitvami
leče, naj
po drugih
krajih trpi ki je dobil 109 glasov;
še toliko narodno, politično in vsled te tudi gmotno
v Postojni z Vrhniko in Ložom izvoljen je dr. H.
škodo. Naše ljudstvo vozijo še za nos z obeti gmotnih Dolenc z 78 glasovi proti dr. Deu-u, ki je dobil 48 dobičkov, da potem toliko laže istemu ljudstvu spodko- glasov;
pujejo in odtegujejo pravo in mogoče blagostanje! menim, da me zrelši naši volilci dobro umejo.
Jaz
Ljubljane. (Med volitvami.) Naslednji izid dosedanjih volitev v deželni zbor kranjski navdaja nas z velikim zadostenjem, da do zdaj ni zmagal ne en nemškutar, ne en pristaš Dežman-Schrey-Schaf-ferjeve klike, ampak razun kočevskega mesta, kjer je voljen tudi po narodni stranki priporočeni Nemec Braune, skem) objavlja uradna „Laib. Zeitung
v Koče v j i z Ribnico voljen je kočevski župan Braune soglasno s 65 glasovi ; trgovinska in obrt-nijska zbornica v Ljubljani volila je svojega predsednika Jože Kuša rja z vsemi glasovi, razun njegovega lastnega, in pa svojega tajnika Ivana Mur nik a z vsemi glasovi, tedaj oba soglasno.
(K najviši navzocosti presvitlega cesarja na Kranj-
ki4\ tri	m /I n O T a i U	/-Vi ^ U rl ni^ r\ tr	it X /v
dostavek
uže
izvoljeni so do zdaj sami narodnjaki, in narodna razglašenemu programu: Presvitli cesar so na prošnjo
stranka šteje uže zdaj 24 svojih poslancev.
Kakor smo pa z izidom volitev sploh zadovoljni,
občine postojnske in pa upravništva tamošnje jame izrekli, da pridejo dne 15. julija t. 1. ob 3V4 uri
tako malo zadovoljni smo z disciplino v nekaterih popoludne v Postojno in da bodo ogledali
okrajih in to brez ozira na osebo kandidata.
Mi enako obžalujemo, da se je krušila disciplina v
t am oš njo jamo.
(Nadvojvoda Albreht) mudil se je potovaje s Kamniku, kakor v Novem mestu in v kočevsko-ribni- Stajarskega preteklo nedeljo v Kamniku, kjer ga je po-škem okraji, in moramo zdaj po storjenih napakah samo zdravil vodja tovarne za smodnik in pa mestni podžupan, želeti, da se vsem lojalnim in resnim poslan- Od tod podal se je v Bled. Vojaki in z njimi tudi vsa
modrim postopanjem zabra- dežela je zmiraj srečna, v svoji sredi videti slavnega
cem posreči, z niti
9
da se brez potrebe nastale zmešnjave porav- vojskovodjo in naklonjenega nam uda cesarske družine.
najo in ne ponovijo za ves narod pogubne dogodbe preteklih let.
(Gosp. Rud. Globočnik), sin okrajnega glavarja
postojnskega, bil je
dne
m. na graškem vseučilišči

194
promoviran za doktorja prava. Čestitamo in priporo čamo v živo posnemanje naši slovenski mladini !
Iz Gorice
Današnja dopisa obširno popisujeta
tamošnje razmere gledé predstojećih volitev. Slovenci (Javna zahvala.) V dolžnost si štejemo, izreči goriški, držite se vsi odločnih in značajnih narodnjakov, toplo zahvalo in priznanje veleštovanemu gosp. Fel. kateri bodo kos braniti z vspehom vse slovenstvo proti Stegnar-ju, prvomestniku društva „Narodna šola" ker je preskrbel tukajšnji šoli čvetere kolorirane slike, kakor enacih premore še javaljne katera šola po vsem
> >
širijočemu se lahonstvu
Iz Lvova
Slovenskem. Predstavljajo pa one v kakih 7 decime
trov visokih podobah (cela trupla) plemena človeška, Sem bra t
__V	T	/i	• •	«	\	A	mM	+ * m A _	m
Za deželnega maršala imenovan je zopet dr. Ziblikjevič v splošno zadovoljnost dežele. Za namestnika maršalovega imenovan je škof lvovski
namreč : Mongolca (Azijata), Aetiopeca (Afrikana), In dijana (Amerikana) in Malajca (Avstralca). Razvidne
so poleg kožne barve na slikah tudi narodne noše. Cast tedaj, komur čast!
Železnikih
rožnika 1883
učitelj
Dostavek vredništva.
Jos. Levičnik,
in načelnik kraj. šol. sveta
Ker mi vrlega gosp,
Stegnarja poznamo kot zmožnega in umnega risarja svetujemo mu, naj bi on enake slike zgotovil, ter pred
j
Nemška. — Poslanec Benningsen odložil je svoje
državno in deželno poslanstvo, bajé zato, ker mu je pri razgovarjanji knez Bismark očital brezozirno vse grehe liberalne stranke, in pa zato, ker je on sam gledé cerkvenih postav zeló pomirljiv, vsi pristaši njegovi pa so vsaki spravi nasprotni.
Poljedelski minister Falkenhayn prišel je dne 11. t. m. popoludne v Zurich k deželni razstavi in
Švica
ložil visocemu c
naučnému ministerstvu, naj bi jih
je bil na kclodvoru po predsedniku razstave Vigeli
prof. Landoltu pozdravlj
Takoj po prihodu podal se
ono dalo posneti, ter vvesti kot učni pripomoček za 1? minister v razstavo obrtnijsko in poljedelsko sprem vse avstrijske šole. Ako bo namreč hotel on za vsako od imenovanih dveh gospodov.
našo šolo preskrbljevati enake slike, — pomilujemo ga
Francoska
kajti
zbornici sklenila je levica inter
imel bo preveč posla
(Reklamacijshe in okrajne komisije) razpuščene Kitajskega so bolj ugodna, toda vojno ministerstvo je v
pelacijo zarad Tonkingških dogodeb. Noveja poročila s
so koncem preteklega meseca vsled razpisa finančnega
zadregi zarad vojakov, ker število pomorskih voja
ministra od dne 23. maja t. 1. štev. 1530, in pri tej zadostuje. Namerava se tedaj osnovati posebno vojno
priliki je gospod finančni minister po dokončani vredbi za kolonije. Posadki v Tonkingu došle so uže prve po zemljišnega davka naročil udom, omenjenih komisij iz- moči in nevarnosti za posadko zdaj bajé ni.
reči zahvalo.
Laška
zeló zanimiv
Izid volitev v mestni zastop Rimski je Po zadnjih telegramih uvrstujejo se zdaj
Novičar iz domačih in tujih dežel.
izvoljeni 34 mestni odborniki tako-le: S tir naj s t Ijenih priporočanih po klerikalni in zmerno liberalni
Dunaj a
stranki, osem je samo liberalnih Nagajati morajo levičarji sedanji iani samo po klerikalni stranki
štirj
pa so priporo
vladi, kedar jim to ni mogoče v državnem zboru
i
delajo
Izmed približno 10.000 volilcev združil je liberalec
to v deželnem zboru, ali mestnem zastopu ali pa pri največ 4300 glasov, klerikalni kandidat pa največ 3300 volilnih shodih. — Ko se je zadnji čas začelo govoriti, glasov, izmed radikalcev dobil je največ glasov 1277.
da Galicijani zahtevajo nekatera železniška vodstva v Ruska. — Car zahvalil se je pred svojim odhodom
Gališko, so začeli na enkrat kričati, da uže tako pešajoči iz Moskve za kronanje komisiji, zbrani v Petrovski pa Dunaj hočejo razrušiti in vničiti.
deželnem zboru
lači, za izvrstno vredbo, kateri gre hvala za to. da so
niže-avstrijskem začel je solze pretakati najprej dr. Kopp, se svečanosti vršile brez motenja. Vsak ud komisije za njim oglasil se je Granič, in v mestnem zboju pritr- dobil je dovoljenje , kot stalni vnanji spominj posluže-kavati jima je začel prepeličarski Mautner. Župan je vati se začetnih črk cesarjevega imena, dosedanjega zna-
šel prašat ministerskega predsednika, je li resnična
menja za ude komisije
Pri vrnitvi cara v Petrograd
govorica in kako hoče v tem vprašanji postopati vlada, bili so na kolodvoru navzoči uradi, dostojanstveniki vo
Minister Taaffe odgovoril
škodovala, da pa zato ni izključeno
da vlada ne bo Dunaju
da bi
se z ozirom
jaštva, častna kompanija Pavlovga polka, plemstvo, zastop mestni itd. V dragocenih skledah ponudili so caru
na potrebe prometa ne vstanovila podvodstva tudi v	kruha in soli. Mestni načelnik podal je carinji šop rož
deželah. — Pa, Dunaj je iznemirjen in levičarski kolo-	Na vhodu Kasanske stolnice sprejel je metropolit Izidor
vodje nameravajo zdaj celó iz deželnega zbora poslati	z duhovščino cara in carinjo , od tod podala sta se v
adreso do cesarja in pri tej razpravi gotovo ne bodo	Peter-Pavlovo stolnico in sta tam molila na grobu ca-
zamudili sedanji vladi in večini državnega zbora do do-	rovem. ...... " ~
brega izprašati vesti
Iz Welsa
Preteklo nedeljo vdeležilo se je tu
Nadvojvoda Karol L u clo vik vrnil seje uže tudi nazaj na Dunaj.
Svečanost je tedaj vsa minula brez nesreče.
kajšnje svečanosti gornje-avstrijskih in solnograških pev cev okoli 700 gostov, ki so zastopali 29 društev. Vi
deti je iz poročil, da so se gostje na videz dostojno vedli , toda poleg oficijelne udanosti do cesarja pa se kazali za veliko-nemce. Nek fabrikant razobesil je na svoji hiši črno-belo-rudečo (nemško) zastavo. Okrajni glavar zahteval je, da se zastava odstrani, ker so za-
Zitna cena
v Ljubljani
junija 1883.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr.
9 gold. 14 kr.
turšice o gold. 60 kr.
banaške
soršice 6 gold.
stave tujih držav dopuščene samo pri navzočnosti tujih oblastnikov. Potem je fabrikant dal sneti rudeči del zastave. — Poslanec Lienbacher vložil je zoper rogovi-leža med kmeti, Kirchmajer-ja, časti.
50 kr.
rži 5 gold. 87 kr.
ječmena 4 gold. 71 kr.
prosa 5 gold. 4 kr.
ajde 4 gold. 55 kr.
ovsa 2 gold.
92 kr.
Krompir 3 gold. 57 kr. 100 kilogramov.
tožbo zarad razžalj
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.