I' I^NO35 1-6407 hhiiiiI' J I Uradni zastopnik: I' PtramidiA 5i!ffTn^ KRONA * dru^ i mi^irav^at^ umeitu^Mh ddadoe in družb d.0.0. Ijttb^aaa THožiki JJ6 I i|/B Murska Sobota, 10. avgusta l ?05, feft XlVii, št. 32, cena 150 SIT I ■"«5. V 1 I I 'T: ■> 'S; 'Ae. s hrano in p^ačo, da se ne smo se božali z i^enuni (ssm), fotografOa: juza Čakaš sonce... I 'V ‘I .1' lS K I I I 'J . H [>| '■ '- 2.029,40 Srr/kom . m,7fi srr/kom 4hh444Bd4 + hd + hh44P*' ... 2.566,30 srr/kom ,.. 234,80 srr/kom .... 7.815,00 srr/kom £ENE veljajo do razprodaje ZALOG! J. VOTEK mobitel VI H VW v Rakičanu btfonttadje: 061/264 382 ? •J^V^KVEsj iixxy ■■ 80,00 srr/kom 47,70 srr/kom . 467,60 srr/kom . 172,20 srr/kom 4.662,90 srr/kom »spoilovan}« si ne boste popravili ali zapravili svojega položaja, pa tudi na vašo ali našo Mladinska S, Murska Sobota 06^31.^53,0609-613-572 mive. Pa pustimo sedaj uboge »pare* in »vole- BURUNDUEC TIHOTAPIL 1.700 GRAMOV KOKAINA -Pod tem nask^m objaTliamo na 20. strani poročilo o novem posknsu tihotapstva mamila čez mejni prebod v Hodoša. Pred tem - r juniju - so prijeli tihotapko heroina. Mar to pomeni, da poslej vodi tihotapska pot z Bl^pjega Vzhoda čez naše kraje? Kok^, ki so ga našli pri državijann afriške države Burundi, je bil v vrečki (oblepljeni s plastično maso), vsit v dno nahrbtnik. - Fotografija: J. Z. VREME Ob koncu tedna bo vreme vetHnoma Vabljeni k vpisu delnic II, emisije! (ta Sbai^ikiT □Ikiv Minki Soboti; CREOnANSTALT Banka uspešnih_ M. Sobota, Lendavska 11, tol.: 21780 I I buriuje in dajmo pod drobnogled jaro gospo- revščino se bodo požvižgali, sko, ki je sedaj mimogrede na zasluženem eončiro in postopno tž^leje. ' Vestnikov koledar 10. avgutt četrtek, LnrsM ll.ivistt, petek, tCreuilu 12. evguet, ubiila, Janez 13. avgstLnedella, umana ‘ 14. avgntL penadellek, MlOa 15. avgust, torek, Harlllno . nebonetle is. ngsit, sreda. Hoj I Pregovor 6e stjuna mtartmbi, mma ia dolga trpi. veke; kako smo bežali z roko po usločenem teku Bjenega semena in kako so se nam lepile roke. Joj, sončnica, kako si srečna! Še vedno veŠ za konec žetve in za začetek božjih poti. Joj, sončnica, kako si razsipna! Še vedno imaš čas, da z vsako zoro AH i, Pred nekaj dnevi je bil objavljen podatek, da letnem počitku. Da ne bo pomote: za poslance je ta naša ljuba država primerljiva z Evropo gre. rudi po revščini. Po teh podatkih naj bi živeto Ko sem po krajšem času v nedeljo prihajal v revščini okrog 13 odstotkov prebivtdcev, kar v Pomurje in se peljal po petanjskem mostu čez nekako ustreza tudi evropskim podatkom. Ob reko Muro, rne je zbodel v oči plakat, ki je tem je grozljivo morda to, da praga revščine vabil na morske ribe in bograč. Priznati mo-niso prestopile marginalne socialne skupine, ram, da sem vožnjo močno upočasnil, pa ne kamor nemalokrat Štejemo klošarje, slumarje zaradi rib ali bograča; zaradi jare gospode sem in podobne, ampak so v tej skupini siromakov namreč pričakoval, da bo kateri od obuboža-tudi aktivni torej zaposleni prebivalci. Pripad- nih poslancev s tega ali onega brega Mure stal niki skupine »revnih* naj bi v svoj letni družin- v zavetju Senčne marele. No, pa ni bito nobe-ski proračun pospravili le tiekaj več kot 300 nega. A ne bojte se, po barvanju polti bo do tisoč tolarjev (natančneje 318 tisoč tolarjev), konca meseca še dovolj časa, da jih najdete na S svojo vedrino znajo razveseliti ali vse bliže cvetlicam na polju in pticam na nebu. O tem na str. 8 Sovraštvo do konoplje se je razraslo kot konoplja. Ali pomeni nedavna pohcuska žetev hektarskega nasada zgolj aUbi oiganov pregona zaradi neuspešnosti pri iskapju ^eijev« trde droge? O tem na str. 21 NKVESTHIIEVES^ vestnik VESTHII vestnik VE| ''ESTNIKVEMB VESTNIK VES > vestnik vestnik Več? času mogoče povedati I*®iapan ob trdno steblo sončnice ---------------------------_______ --------------------------"-------------- posipavali z rumenim vokrsijj *Eako smo ji gledali v ši-Vaz in odstirali pjene rumene medtem ko skupina ekstra bogatih na leto »po- tej alt oni pasji veselici. Ne bodite presenečeni, spravi« nekaj čez tri milijone tolarjev. Škarje če se bodo pripeljali mimo vas kar na kočiji, sreče in nesreče se potemtakem zmeraj bolj Pa nič zato. Volilci jim moramo izkazati spo-raztegujejo. Ob vsem tem pa jara gospoda nič. štovanje, kajti njihov rok trajanja se izteka in V kapitalizmu seveda ne pričakujem, da bi prihaja čas, ko jim ga boste morali podaljšati, bilo nekaj od boga dano in da bi se ponovno šli pa četudi vam bodo še naprej metali mivko lažno socialo ali veliko koalicijo med delav- v oči. Po velikem siromaštvu, ki so si ga stvom in partijo na oblasti, kot je definirat privoščiti ob znižanju oziroma ohranitvi lanske zavezništvo med oblastjo in delavstvom v času ravni plač, so si tako skozi šivankino uho komunizma znani sociolog Josip Županov, poplačati delo v komisijah s I5-odstotnimi do-Ob tem bodejo v oči nekatere sistemske ano- datki za delo v posameznih komisijah. No, pa matije, ki so dovolile ta razkorak na nerealnih četudi jim roka trajanja ne boste podaljšali, jim torej nekapitalističnih osnovah. V prvi vrsti so ob njihovem mimohodu v kočiji kaže privzdig-tu malverzacije pri lastninjenju, ki so jo odo- niti klobuk, kajti po počitku si bodo verjetno bravale vse barve oblasti po osamosvojitvi, in potrdili solidne pokojnine in visoke odprav-to iz enega samega razloga - da so si zagotovile nine, ki jih bodo takole brez večjih težav posta-vzvode politične moči iz gospodarskega sek- vile vštric s prej omenjeno buržuazno elito, tor ja. In ravno tem odklonom lahko pripišemo Zato si zapomnite: klobuke dol, ko se bo novo elito bogatašev. V kolikor pa se te moči mimo vas po naključju ali na povabilo tega ali ni dalo zagotoviti iz lastniških malverzacij, pa onega pasjega veljaka privalil kateri od jare so in še dodovoljujejo malverzacije novonasta- gosposke! Kajti, najsi ostanejo oblastniki ali Um buržujem, ki jim pravimo podjetniki. Med- novi bogatini, tem se je zmeraj klanjalo; to tem ko uboge pare niso za nikogar več zani- nam je navsezadnje v krvi. S tovrstnim izrazom Bt r ^^ISKONTNI CENTER >>BAVrA« v AS VABI! u .......... :'«ke. 6 kosov............. .......-................ ' beln^L7.®*' horesterola, 1/1.... an .............. \ HN) v \ 2 vestnik, 10. avgugtg. d ll .s- A gg ' •?' n 1^- t , “ Na mednarodnem mladinskem srečanju, ki ga vsaka tri leta v ingoišSsni e:"??5!?ira tamk^šitja krovna mladinska orga- nizacija Stadt-Jugend-Ring, !?’’! hld' frije dijakl/nje rakičanske zdravstvene šole in sedem soboških gimnažijvvV oziroma gimnazijk. Vodili sta jih prolesorici Mira Vaupotič in Brigita Štumpf. Težiščna tema srečapja je bila Mir in vojna, prišli pa so še, razen domačinov in domačink ter Slovenk in Slovencev, Madžari/ke, Izraelci/ke, Francozi/i|je in Škoti/qje. Delali so v mnogih vvorkshopih, delavnici, eni so plezali, drugi slikali na majice, tretji so se urili v žongliranju, četrti SO se spuščali po rekah, peti so obiskovali mesta, šesti so kolesarili, (šsm) foto: Schneevveis aktualno okoli nas l Vojna na Hrvaškem Zločin in kazen I' rialni obrambi {imenuj® s**, mobranstvo) so zlasti begunci in pregnancU'’; skupaj z gardisti osvobajat’: J Turistična sezona je splavala po vodi, z njo pa tudi velika pričakovanja, da si bo s prihodki od turizma opomogel državni proračun, ki mu šivi pokajo podolgoma in počez. sedena območja, , „ Toda na območjih. kF. bila pred vojno visoka strpnosti med srbskim'"j vaškim življem, o čemet®* pisali v prejšnjem Vestfflkjf. osvoboditvi ni II I ljudi. Šiite": samega začetka vojne v 1991 se ponavlja, razlilt^i'^ .. . . . J . . J.; v tem, da so sedaj beguni bi, čeprav jim hrvaška a?* PO SLOVENIJI ■ KREDARICA - Pred sto leti, natančneje 7. avgusta, je domoljub in alpinist Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil kovinski stolp kot znamenje slovenstva. Zaradi slabega vremena so stoletnico proslavili na Kredarici, kamor se je povzpel tudi predsednik Milan Kučan in imel kratek govor. ■ LJUBLJANA - V začetku tedna so končno objavili rezultate izbirnih postopkov na slovenskih fakultetah, akademijah in visokih strokovnih šolah, LJV5WANA - Na vojaško vajo v ZDA, imenovano Coo-■ perative Nugget '9o, j£ tudi Sl-Članska enota slovenske vojske. Vaja bo potekala v okviru Partn6fs;:ti iBjr. na njej pa bodo sodelovali predstavniki iz 14 držav članic Partnerstva za mir in še ZDA, Velika Britanija in Kanada, PO SLOVENIJI ■ HRVAŠKA, KNIN - Hrvaška vojska je v akciji Nevihta osvobodila Krajino in jo priključila k Hrvaški. Spopadi na tem območju so z domov pognali okrog 150.000 beguncev. Srbi iz Bosne so kot maščevanje poslali bombnike iz Banja Luke nad tovarne in mesta. Bombardirali so tudi kemično tovarno v Kutini, Stanje se zaostruje na območju Baranje, vzhodne Slavonije in zahodnega Srema. ■ SARAJEVO, BIHAČ - Enote Fikreta Abdiča so prenehale napadati Bihač in se predale enotam bosanske vladne vojske, ■ HANOI - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je po več kot 20 letih obiskal Vietnam. Odprl je ameriško veleposlaništvo v Hanoju, ZDA in Vietnam pa sta izmenjala doku-menze o normalizaciji odnosov med tema državama. ■ PEKING - Kitajski znanstveniki so v rezervatu Fuping v provinci Shaanxi v notranjosti Kitajske odkrili pande, ki so skoraj v celoti bele, in pande, ki so skoraj čisto sive, ■ HIROŠIMA - Po petdesetih letih so v Hirošimi zaznamovali obletnico eksplozije atomske bombe, kije pomenila vstop v atomski vek. Bomba je povzročila smrt skoraj 250.000 ljudi. Slovesnost je minila v znamenju protestov proti nameravanim jedrskim poskusom Francije in Kitajske. Da bi se nikoli ne ponovilo. ■ GOTEBORG - V soboto se je začelo peto svetovno prvenstvo v atletiki, kraljici športov. Tokratno svetovno prvenstvo je rekordno po številu nastopajočih držav, saj jih bo blizu 200. Pričakovati je tudi nekaj novih svetovnih rekordov, saj je v Gdteborgu zbrana skoraj vsa svetovna elita. PODGORICA - 18 ljudi je že umrlo, več sto ljudi pa je okuženih z mišjo mrzlico. Na območju Črne gore in Kosova se epidemija Še širi. Miši je letos v planinskih krajih ogromno, statve pa še poslabšujejo ljudje, ki gredo k zdravniku zelo pozno. AS r VESTNIK Izdaja Podjetje za Informlraide Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Štefan Ct-gut, Zlatko Erlih. mag. Dalibor Geder, Cilka Žakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. I V okoliščinah, ko država samo upokojencem dolguje 18 pokojnin, povprečna pokojnina pa je okoli 200 nemških mark, da omenimo le to, je vsaka politika, Id je na oblasti, obsojena na propad. Konec koncev se vse dogaja pred novim krogom parlamentarnih volitev, od katerih je najmočnejši del pariamentame opozicije (liberalci, kmetje, bivši hadezejevci, pravaši) pričakoval vsaj delitev oblasti s hadezejevci, če že ne popolno zmago. Hrvaški pregnanci, ki šG postali svojevrsten jeziček na tehtnici hrvaške politike, najmočnejša neformalna stranka z okoli 350,000 člani in 2,5 milijona simpatizerjev, pa so oblasti jasno dali vedeti, da se bodo na volitvah odločali v skladu z razmerami. Če se jih bo do volitev večina lahko vrnila domov, bodo svoje glasove oddali HDZ-ju, drugače pa tistim, ki v vsakdanjem življenju najbolj zagovarjajo njihove interese. Obenem pa tudi ne gre prezreti močnega vpliva hrvaškega iz-seljeništva, ki ga cenijo na več kot 3,5 milijona ljudi. Razen peščice nekdanje skrajne politične emigracije so drugi vzgojeni v duhu zahodnih demokracij, kjer varstvo človekovih pravic iz svoboščin predstavlja temelj vsakega političnega de- Čanje pogajanj z Zagrebom itd. Ko sem ob koučJ Yg”Sta Tudman, je prineslo drugačne učinke. Srbi so ga razumeli kot vrhunec hrvaškega nacionalizma, čeprav je tudi res. da v takih razmerah sovraštvo do pripadnikov drugega naroda posebej prihaja do izraza: Srbi so postali samo še četniki, Hrvati pa ustaši. Prvi so po razv- obljublja normalno življe® razen vojnim ziočinceni. 1.^ i4£CH VUJlLltn ZIUVIU«*"- ‘ v t. i. Krajini pa je pred''*^ij v nekdanjih enajstih obcuia*. živelo več Srbov kot iov^ji v hrvaški javnosti pri- hajajo do izraza resda tisti dejavniki v emigraciji, ki jim nacionalni simboli pomenijo vrhunec vsakršnega doživetja, vsi drugi, ki so prispevali veliko denarja za hrvaško obrambo -neuradno se govori o okoli 5 milijard ameriških dolarjev zahtevajo rezultate: osvoboditev zasedenih območij, delovanje pravne države, denacionalizacijo, resnične možnosti za oploditev težko prigaranega kapitala na tujem, normalne mednacionalne odnose in še marsikaj drugega. Bliskovit napad Krajine To je nemara splošni okvir, da se je dr. Franjo Tudman v zgodnjih urah minulega petka odločil bliskovito osvoboditi dosedanjo Krajino. V javnosti prevladujejo drugi razlogi, ki jih v resnici tudi ne gre podcenjevati: napadi bosanskih in krajinskih Srbov na Bihač, osvojitev varovanih območij Srebrenice in Žepe, nemoč mednarodne skupnosti, ki je precenjevala moč srbskega orožja in vojske, kninsko zavra- Urednlitva; Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe. Feri Maučec. Štefan Smej, StefantSobočan (novinaiji). Nataša JuJinov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šotnen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. Jt,: 31 998 (naročniška služba). n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, 5t. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IJ. trimesečje 1995 je 1.850.00 SIT, pollema naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM ietno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota; 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana; 50100-620-00112-5049512. Tislt: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za in-fonniranje It, 16/IB z drie 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik tned proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3. za katere se plačuje pet-od-stotni davek od prometa proizvodov. Pred lovskim praznikom v Ljutomeru Lovska družina Ljutomer se pripravlja na praznovanje 50. obletnice ustanovitve. Odbor za proslavitev tega visokega jubileja je v ta namen sestavil pester program praznovanja. Osrednja prireditev pa bo 18. avgusta, ko bodo člani zelene bratovščine razvili nov lovski prapor in podelili priznanja najzaslužnejšim lovcem. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo, s katero bodo prikazali bogastvo narave v Prlekiji in vlogo lovske družine. Naslednji dan bodo izvedli strelsko tekmovanje na glinaste golobe za pokal LD Ljutomer in pokroviteljev, popoldne pa bodo na vrsti šaljiva tekmovanja na hipodromu v Ljutomeru, kjer bo tudi prava lovska veselica, K. sodelovanju so povabili kul tu r- ne in športne skupine. J. G. 1990 povprašal hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana, kako se bo Hrvaška lotila reševanja srbskega vprašanja, ki ga je narekovala oborožena vstaja krajinskih Srbov (17. avgusta 1990), je rekel, da bodo uporniške Srbe tako ekonomsko izčrpali, da bodo nato v splošni bedi in pomanjkanju prišli k pameti in Zagreb zaprosili za pomoč, »Če pa bodo izzvali vojno, potem se iz srbskega upora lahko izcimi marsikaj, na rešitev pa bo prav gotovo treba počakati nekaj let,* je izjavil Tudman. V minulih petih letih se je bivša Krajina resda ekonomsko povsem izčrpala, z njo pa tudi center srbske vstaje - Beograd. Toda izčrpavanje, o katerem govori “ 1^ Diše piti javi Slobodana Miloše- vica (»Srbi nismo za deic, STH'? pa za boj«) bili slepo zaverovani, da so nepremagljivi, drugi pa so se dolga štiri leta pripravljali na protiudarec in s svojo sodobno vojsko po dvakratnem Blisku (v zahodni Slavoniji in jugozahodni Bosni) v operaciji Nevihta nekaj dneh pometli s paradržavo Krajina, na površini, ki meri okoli 7.000 kvadratnih kilometrov. Prisotni Američani Povprečna starost v elitnih enotah Hrvaške vojske, to pa so gardijske brigade, je 24 let, sestavljajo jih 30.000 prekaljenih borcev, ki sojih usposabljali tudi ameriški vojaški inštruktorji in legionarji, v terito-' v Donjem Lapcu je hilo 90 odstotkov vsega stva Srbov! Se bodo tedjt ■ bo na Balkanu zares utio . orožje, vrnili na svoje ali pa jih bodo sedaj jHrvair;' V obeh primerih ni idgovofij kdo ii^ a 11; dati pritrdilnega o( _ liko vprašanje je. kd*’ hrvaš^h pregnancev sU , pravljen vrniti domov. [JT ki so se vživeli v novo aU . To prav gotovo ne tudi .1^ nije, ki jo je Hrvaška osv®^ la l.in 2. maja bodo pravi problemi, ki^ našajo na nesmiselnost pojavili šele sedaj, io t® j reči, kdo bo za svoje "J iH boJp druge zločine bolj poraženci ali zmagov^<^’(^ katerimi bo prej ali slej z* na ostra ločnica. PETER POTO^, •• Anarholiberalna opcifi Avstrijci me čedalje bolj presenečajo. Predstava nekoliko zategnjene Jodlarske državice, kjer velika večina državljanov plačuje cerkveni davek ter v času volitev hodi najprej k Jutranji nedeljski maši, popoldne pa potem voli socialdemokrate, to predstavo v zadnjem času kazi nekaj, recimo temu »izpadov posameznikov«. Pojdimo lepo po (kronološkem) vrstnem redu. Po zadnjih zamenjavah na socildemokratski strani avstrijske koalicijske vlade pred nekaj meseci je na mesto notranjega ministra prišel mladi pravnik po imenu Caspar Einem. Na tem mestu je Einem zamenjal v Javnosti vse bolj nepriljubljenega I tvorca najnovejših, v določenih primerih tudi nehumanih odredb o bivanju tujcev v Avstriji, Franza Loescknaeka. Fo lej zamenjavi naj bi v avstrijski notranji politiki zavele nekoliko liberalnejše sapice, svobodnjaškemu vodji Joergu Haiderju pa naj bi to nekoliko prikrajšalo peruti, saj je Haider Loesch-nacka že imenoval kar z v moj človek v Vrani-tzkpjevi vladir. Na prvi pogled torej nič vznemirljivega; še en policaj na mestu notranjega ministra. Še eden, ki bo pač kvazil o »spreminjajočih se nalogah represivnega aparata v demokratični družbir. Nekaj dni pozneje sta v poskusu miniranja daljnovoda na Spodnjeavstrijskem podlegla za poskusom lastnih bombaških nespretnosti dva moška. Že kmalu zatem se je izvedelo, da moška nista pripadala avstrijski desničarski neonacistični sceni, ki Že dve teti pustoši s svojimi pisemskimi bombami med pripadniki manjšin in predstavniki do tujcev naklonjeni politiki, marveč sta izhajala iz skrajno levičarskih grupacij. Naslednja informacija je bila še bolj osupljiva: notranji minister Caspar Einem naj bi enega od umrlih »bombaževe celo poznal ter že v času, ko se Je šele vsedel v ministrski stolček, anarhistični reviji »TaTblatte za nakup novega tiskalnega stroja podaril določeno vsoto denarja. Vsako anarho-liberalno srce začne nekoliko hitreje biti, ko se spomni posnetkov »revolucionarnih bojeve iz sedemdesetih in osemdesetih let; tako zasedbe nenaseljenih hiš, katerih lastniki so špekulirali z višjimi cenami stanovanj in gradbenih parcel, s strani mladih brez stanovanj, kakor tudi njihovo praznjenje ob pomoči organov pregona, fn ravno Caspar Einem je bil tisti, kije na Dunaju takrat nastopal v vlogi nekakšnega posrednika med policijo in mladimi zasedenih hišah. Ob velikem razburjenju v policijskih vrstah in odobravanju v javnosti, je Einem - brez nepotrebnega ovinkarjenja -vse, kar somu »očitali«, tudi priznal ter še dodat, da Je kariero začet kot socialni delavec p dunajskih zaporih in da so mu njegovi varovanci, nekdanji zaporniki, zaradi njegove naivnosti nekajkat demo- lirah stanovanje, ki jim ga je brezplačno Korak do interpretacije vsega opisanega 'iid’’' j da je Avstrija dobila anarho-liberalističnega P stojnika vseh policistov, je bi enostaven. Da W ne dnžl. Je drugotnega pomena, pomembno •i s#*" itif I senetljivo pa je, da sedaj spada Avstrija med \ države sveta, ki ima sako izrazito liberalno 1^ skega notranjega ministra. Visoko politični ravni anarho-liberaliztti^.^ii sirijske politične scene pa uspešno parira tudi , anarhistična predstava - ob nekaterih tor^i^^ > no zvečer predvajana tudi po avstrijski dtitzdv . viziji - z naslovom »Netie Leit Shovv« prijaznimi ljudmi). Vodja tega »showa«. »anti-Gotschalke, jih šteje 43, tehta nekaj L kilogramov, nosi daleč čez zaobljena seče kodre, ki mu neprestano silijo v oči in 1- pojavi prilagojeno - umetniško ime jugo-nostalgijo zabeljen prevod bi bil »bzdo 0 ter nesramežljivo hudomuši čez svojo suainost. Pogovori na odru nekdanjega I nekdanje KP A vstrije se vrtijo okrog elementF vprašanj, kot na primer, zakaj raketa ledf^,' nanim avstrijskim profesorjem Jizike, o I bomb z urednico že zgoraj omenjenega nega časopisa ali o pomembnosti okraševahl^j novanj s plastičnimi vrečkami, z nekim I plastike. ft Na presenečenje predstavnikov državne zije, ki so s Phett^rgovim režiserjem godbo za izdelavo zgolj nekaj oddaj, nekonvencionalno zabavo, ki traja tja čez tudi do 250 000 gledalcev. Pbettberg, kije ae^ nepričakovanega uspeha živel od invalidska nine (5000 šilingov) in se Je v glavnem postavljanjem svetovnega rekorda v izogiboPr,^ ul sualmh odnosov s somišljeniki (pravi, da io pel let ni imel priložnosti začutiti bližine ga mesa), je naenkrat postat - predvsem * pojave - Šokantna zvezda na avstrijsket"^^^ dijskem nebu. Anarhist iz prepričanja na o bajnih denatjih zgolj skomigne z rameni »Po tej oddaji nič več ne bo tako, kot Je bila-mi do novega leta res ne bo več treba razmi^v‘^jf; denarju za hrano.« In že v naprej vas ko vas bodo ob gledanju šokirata njegova flpt/ KUJ uu gKUUfiju nekoliko potrpite; lenobna bistrost in j lega pojava sta primerljivi kvečjemu z rkusom Montyja Pytona«. Ali je torej res »nekaj gnilega v trijski«? Nikakor ne! Ob dveh opisanih pbP namreč lahko zopet z upanjem ozremo ee^' J I I avgusta 1995 3 aktualno doma d* □ k 1 /■ op#? ipH* fitf' tal ib« jjtii spremembo pokojninskega zavarovanja Solidarnost med KOMENTAR__________ Hvvaško-slovenska | zavarovanci m za jutri N' ct? k* ? ■ IK# 5 Spremembe bodo zadele predvsem ^J^nike in kmete ‘'*Bktca 1T ’ državi pripravlja celovita reforma pokoj-Da za zahteven projekt, Pkj^ * pripravo reforme vk^učena pomoč programa spremembam pokojninskega sistema pa že tahab brad zakon o Spremembah in dopob Hb so ® pokojninskem in invalidskem zavarovanju, V zako-*^®*Hlene določene zelo pomembne vsebinske sremembe. ^•aejitev izbire ^^^arovalnih tr tl» (ti }■* fli* ji! (( Kil ^‘^^asebniki osnov e kitietjc in člani lovaoci i^^ltodarstev ter d-ii* > ' se DfnsfnvAiitizv zava- i i !■ I |l i J v r /i ti I* d I ( i! d I I I meja na Muri Za zdaj se teza pojavlja kot nekakašna prilika h komentarjem z balkanskih bojišč. Ta teza pravi, da bodo po menju analitikov zadnji dogodki na Hrvaškem, zdaj, ko so Hrvati zbrisali večstoletno srbsko Vojno krajino, pripomogli k rešitvi bosanske krize. Za povprečnega Slovenca, za počitniško razpoloženega pa še posebej, je ta teza protipolitična in nekulturna. Kako naj nasilje prispeva k rešitvi neke morije? Ali se ni ves čas govorilo, da je potrebno bosansko krizo rešiti po mirni poti? Kje je zdaj tukaj mirna pot? Slovenec je v politiki pač kompromisar in drobtinčar. Izkustvo kratktkotrajne desetdnevne vojne, ko je bila slovenska politika najučinkovitejša, je tukaj skoraj popolnoma pozabljeno. Vsaj pri večini. Kakor da Heraklti ne bi nikoli izrekel tististih znamenitih stavkov, da je »vojna oče vseh stvari in kralj vseh, ene naredi za bogove, druge za ljudi, ene za sužnje, druge za svobodne«. Po nekem zanimivem spletu vzgoje, slovenske malodušnosti in pomanjkanje lastne zgodovine se Klau-sewitzev stavek, daje vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi tukaj jemlje kvečjemu kot mrzek sarkazem. V najboljši veri, da ga bo neka mednarodna instanca že najbolj ostro obsodila! Dejstva pa so seveda drugačna. Analiza sprevmjenenga smisla za vitalno politiko bi nas privedla do diagnosticiranja standardnih slovenskih notranjepolitičnih razmer, do tistega trajnega spora med državotvornimi in nedrža-votvomimi politiki in strankami. Ker so parlamenntame počitnice, predvsem pa zato, ker je zdaj pomemebnejše neko zunanjepolitično vprašanje, se tej analizi izognimo. Dogodki, ki se nam obetajo so že takšni, da bo potrebno biti enoten. Preidimo torej k vprašanju ali bolj tezi, ki se glasi takole: bo ureditev. Če uporabimo hrvaški notranjepolitični me- Povprečna starostna pokojnina za junij je znašala za pomurske starostne upokojence nekaj več koz 36 tisoč tolarjev (slovenska povprečna starostna pokojnina pa nekaj matu kot 49 tisoč tolarjev). Starostno pokojnino je prejemalo 13325 upokojencev, varstveni dodatek pa 1273. Povprečni znesek le tega je bil nekaj več kot osem tisočakov. Invalidskih upokojencev je 4565., povprečna invalidska pokojnina za naše upokojence pa je znašala za junij nekaj več kot 36 tisoč tolarjev (slovensko povprečje 40 tisoč). Varstveni dodatek je imelo 907 invalidskih upokojencev v povprečnem znesku nekaj manj kot 8 tisočakov. Družinskih upokojencev je bilo v juniju 4384, ki so v povprečju prejeli nekaj več kot 30 tisoč tolarjev pokojnine (podatek za Slovenijo 34 tisoč). Varstveni dodatek jih je prejelo 1501 v povprečnem znesku 10 tisoč tolarjev. Pokojnino iz naslova starostnega zavarovanja kmetov je v Pomurju prejemalo 3917 kmetov, 92 pa je preužitkaijev. 13.3 odstotka za zaposlenega in toliko tudi kot prispevek delodajalca ( za kmete se prispevek delodajalca plača iz državnega proračuna). Zavarovanci, ki so del zavarovalne osnove prebili v zavarovanju za vse pravice, del pa v zavarovanju za ožji obseg pravic, imajo ravno tako vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Torej so v ugodnejšem položaju na račun solidarnosti ostalih zavarovancev. Predlog zakona zato predvideva izločitev zasebnikov iz kroga zavarovancev, ki se lahko Prostovoljno vktju- Ijbini; tahko pro-t!jim katerih prispevki kaj I® plačeval do-•^'BiZavSi^^^-P^^^l^^vdeset-^dneiiik kajti le naju- Da ifc« .P^koJciitic. ostala itainižje zavarovalne l^kojnin«^* ružJ® ki Zatn i prispe- *aiicev ki ■ .1^ ^e^ina zavaro-^1"*^ to možnost, ^***rovai* ^8jnižje možne °®'’o'^e. Tako je toesečni prispevek vi';'* zavarovanega ^>jev ll*' znašal 3313 SlmL ’ zavarovan^^ sto ifl nima nižje zapo-h»L^^"'ku ter delo-kot 11 tiso-znesek pri-tla ^tovanca in delo-Pa ie ~ P^^nieznega dela-kj j ^*>‘adi tega je v : toceduri parlamentam ?®jali kj li omeji- osnov v.. »ksin, bhi® omogoča, prosto to osnove Za ožji 4, osnove / ‘ povedan.e Dejstvo je. d L/cjatTvj«’ ^e tje veliko škode naredi^ rajevanjem njiv - želeli zaščititi I ti I Janško pa so p-,-. --več škode sosednjim ter prekinili naravne ; Aktualen je tudi puščicami; v Sloveniji primer, ko je zasebnik ral lov na takšen ograjenega prostora sprotju z zakonom tu 1.* -rt. IZ ■ protestiranju moin tv* ■ Lovske^^<^ asv -venije, ki zagovarja J! škimi. Menda je bolj manj boleč za živali ko^^*^ r^l s puščicami. Okolje'^,. A' in humanisti bi bili če bi se tudi lovci f« VV v* 1?V IV » v* J- mehko varianto lovtt utr' ____. .. ...______elrOJl’ vanje živali zgolj g no delo ter Zavoda za zaposlovanje, tako dogovorili župani občin. Število javnih del bo v prihodnje odvisno predvsem od interesa v lokalni skupnosti. Prav zato na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje načrtujejo še pred koncem leta pogovor z vsemi župani občin, da 'jim podrobneje predstavijo namen ter možnosti za javna dela. Zanimanje in pripravljenost delati v javnih delih, vsaj med Razpis za prijavo javnih del je ietos odprt, kar pomeni, da je programe mogoče prijavljati vse leto, odbor za odobravanje programov v Ljubljani pa sc sestra mesečno. Novo je tudi to, da denar, ki ga brezposelni sprejmejo kot plačilo za delo v programih javnih de), ni obdavčen. letos zadostila pričakovanju, da se vanje vključujejo nezaposleni, ki čakajo na delo že dlje časa. Več kot polovica delavcev javnih del ima končano prvo in drugo stopnjo izobrazbe, s Četrto in petao jih je bilo nekaj manj kot 38 odstotkov, ostali pa so imeli samo eden tretjo ter deset šesto in sedmo stopnjo izobrazbe. Moški iskalci dela so večinoma vključeni v ekološke, komunalne in kmetijske programe javnih del, ki tudi prevladujejo, zato je tudi njihova stopnja izobrazbe nižja. Socialnovarstvene programe ter programe v izobraževanju, kulturi in turizmu opravljajo predvsem ženske, za ta dela pa se tega višja stopnja izobrazbe. Programe javnih del, ki jih imamo ali smo jih v prvem polletju imeli v naši pokrajini, je opravljalo 21 odstotkov brezposelnih, starih nad štirideset let. Javna dela naj bi bila pisana tudi za starejše iskalce zaposlitve, MAJDA HORVAT gled in fotografski obP kaj še vedno nimam'? < _ turistične zanimivost* * ski lov za štorkljo, ali drugimi pticami*' Doslej smo v Pom**.^švj li le lov na veliko ki so ga organizirale 4 4M av VI — žine v okviru lovsko-Š'''^(^. načrtov, ter lov na unt^^di jene fazane, jerebi«^ q.< tace (Kompas, , možnost velikega iov je ena od takih če se strelja s puško se pojavijo številni * ^4^ zahteve. Beer je o •»Interesi so res, •»Interesi so res, vena^' aktualni takrat, ko jilJJ odškodnina alizako^^^^^ višča. Takrat bo divjadi narastel, lovskih organizacija^. . ne bodo zmogle tisto ti Iz tekočega bodo želele povečati strela). Naša nalogdfi^^Jj to ne bi razširilo na - Lovci bodo morali td ■ iz svojih prispevkov.^ BERNARDJ^’’ 1^ I 1 10. avgusta 1995 5 gospodarstvo I lili jr-P (lit. ■Zi [4; m J lorf- bdip Lendava Pogodbe pod težo bolniških izostankov Opekama Dolga vas Včeraj in danes Tre^ega okuAra bo minilo leto od uvedbe stečajnega postopka za dtdgovaško opekamo, toda novega lastnika zanjo še ni. Dražbe so bile po vrsti neuspešne, kajti 280 milijonov na prvi dražbi zapjo ni bil pri-pravijen dati nibfc; in tuffi na nasletbph ter ves ta čas ni bOo lu^ca, Id bi-dal, kar bi dal. r "Tl Sr izvoznikom določata skupni (neugodni) okvir za poslovanje neustrezna tečajna Wika ter prevelika obremenitev z davki in prispevki. Morda pa se splača počakati, da bo propadlo še tisto, kar je ostalo celega. I I I i*! »J ri'1 I .h’ if)‘ (d !?l '1^ A-* k/ iH . iH ./■■f' e'' s** To • jarma, ki bremenita izvoznike, kajti svoje In, našim izvoznim puijetjem postavlja še z»n«Ji H, kiicri belj stiska in bremeni, domači ali zuuuiii ^kih pa je pomemtmo vprašanje za ekonomiste, R^^™***** *****’^”’ zunanji tig, ol^šati domačna. ^8'0 na uspeli dogovoriti, da je ce- ' na dela za določeno blago ena- ka, toda nižja. Tujec je za minuto dela, ki so ga opravili v Indipu pred dvema letoma, plačal 24 pfenigov, vendar se je zaradi konkurence delo pocenilo pod dvajset pfenigov za minuto, Koliko pod dvajset? Po izjavah nekaterih je to menda osemnajst pfenigov za minuto šivanja zahtevnejše modne konfekcije. Izvozniki, predvsem pa konfekcionarji so zaradi primeža zunanjih in notranjih okvirjev primorani narediti dvoje; znižati stroške po enoti dela ter se z vlado pogoditi za raz-rahlanje domačega primeža. Vlada in izvozniki so se pogodili za določene ugodnosti, vprašanje pa je, koliko jih bo katero podjetje lahko izkoristilo. »Indip se je odločil, glede na to, da je neto devizni učinek ugodnejši v drugi polovici leta, da bo z zahtevkom za refunda- ^cionarji se mo z vse *V začetku Madžarske, državah ve-Dio. N,- več n*, vr - "I14- Več ne vidi- 'Jša konkurenca ih ^rrike, Jz Tuni' •»h5** * ^iz- videnju raz- Podjetja je treba n konkurente, zahodna tr-f^rvaške, in v 'udustriji močne ^^nije ' ^a- kon-Borili-slovanska tek-®ama zbije povM^i“ prodajajo? med njimi še ®®daj pa aeiajo za istega kup- . je cijo prispevkov zajelo drugo polletje. Kar pa se tiče refundi-ranja obrestnib mer, moram povedati, da smo pri LB Pomurski banki najeli triletno posojilo za uvoz opreme. Obrestna mera posojila je 11 odstotkov, računamo pa na refundacijo za 7 odstotkov. «(Ernest Horvat) V Indipu so opravili tudi notranjo prilagoditev predvsem z zmanjšanjem števila režijskih delavcev. Zaposlenih je 156 delavcev, 136 za nedoločen čas. 24 pa jih je na poizkusnem delu, od tega jih je v upravi 6 za nedoločen in 2 za določen čas. »To je tisto, kar ti daje prostor zmanjšanja stroškov. Norme? Postavljene so bile na samem začetku in so ostale nespremenjene. So pa odstopanja. Norme so znižane za 5 do 10 odstotkov, ko delamo za enega zahtevnega kupca; v primerih, ko se dela po petnajst tisoč kosov enega modela, pa se norme povečajo,« je povedal direktor Indipa. V letu ’92 so v Indipu začeli s Šivanjem konfekcije za prvega domačega if ■^1 iC ž >, tl i li-t Z H* f i ■F F ‘-end Prodajni center Mercator- mi p Ptuj lovska ulica 29 b, za podjetjem Elektro v Murski Soboti NA1300m2 Lahko izbirate „ MED 4000 IZDELKI, KOT SO: ■s.?; Ji, S. J' 't 1 VELEPRODAJA IZDELKOV ZA obrtnike, SAMOSTOJNE ^tTNlKE, TRGOVCE IN GOSTINCE. VELIK PARKIRNI PROSTOR 'MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO PLAČILO NA OBROKE -ŽIVILA -RAZNOVRSTNE PIJAČE -MLEKO IN MLEČNI JZOELKI -KONZERVIRANI IN GLOBOKO ZAMRZNJENI IZDELKI -GALANTERIJA -KOZMETIKA ZA DNEVNO UPORABO -ČISTILA -PRALNA SREDSTVA... kupca Univerzale Domžale ter na^jevall z delom za nemškega naročnika. Takrat so sešili tri tisoč ženskih hlač, danes pa jih za stalnega kupca ter še za novih pet, ki so si jih pridobili, sešijejo osemnajst tisoč. Za dosego takega rezultata so se mo-raU kadrovsko okrepiti ter tehnološko posodobiti, za kar so namenili milijon in dvesto tisoč mark. »Mi računamo s tem, da bomo v septembru na dopustu, kajti zadnji rok za odpošiljko nam je osemnajsti september. Regres bomo izplačali takrat, ko bodo dopusti. Sedaj delamo vse sobote in vse sobote so tudi plačane. Glede podaljšanega delovnega časa pa: v konfekciji sedaj delamo dalj časa vsi. To je tempo, ki ga narekuje sezon-skost dela. Na dve sezoni, šivanje kolekcije jesen-zima ter pomiad-poletje, se bomo pač morali prilagoditi. Proizvodnjo imamo prodano, ampak od 132 zaposlenih jih imamo danes na bolniškem 20, to je 15-odstotni izpad zaradi bolniških dopustov. Načrtovano pa imamo le 8,1 odstotka izostanka, kar je izračunano iz lanskoletnega povprečja, Kaj se pojavlja! Petindvajset dni jc delavec na bolniškem dopustu, trideseti dan pa ga zdravnik pošlje delat. Ta delavec je bolan in ne more delati, zato mora spet na bolniški dopust, Toda vse to gre v breme podjetja. Problem pa so tudi bolnišk izostanki, ki trajajo po tri dni. Mi pa smo pogodbe podpisali, ki jih sedaj, zaradi bolniških izostankov oziroma nedoseganja produktivnosti, ne bomo jnogli realizirati. Kaj sedaj? Sklenili smo pogodbe z drobnim gospodarstvom, tako da za nas sedaj že dela 25 zunanjih kooperantov in kmalu Jih bo še 20, Tako bo za uveljavitev (plasma) Indipo-vih izdelkov delalo okoli dvesto ljudi,« je povedal Ernest Horvat, direktor Indipa, MAJDA HORVAT ■ I 1. ; ■ El - II ' 'J l|T^ ■I ^SggASAJTE PO Merkatorjevi PLAČILNI KARTICI! | i^rcator - najboljši sosed ■f .S K- M .■.J". ■j.-. - , "T ■% Plevel pred pisarnami se je razcvetel, vrtnice skrite v njem pa bo moral opleti novi. Že tretji lastnik v petih letih. Prvi je bil Sklad za razvoj, ki je opekarno prodal zasebnemu podjetju Facig, le-to pa ga je spet vrnilo Skladu. ! i Z nočnih obiskov, ali morda že prej, k« so zapirali vrata opekarne, so odnesli vse, kar se Je odnesti dalo. Še žarnica ni ostala na svojem mestu. Novemu lastniku pa so ostali neporavnani milijoBski računi in avstrijski črni prah. I. opekama propada. Toda še pred dobrimi tremi leti je bilo danih za njeno posodobitev trideset mil^onov tolaijev. Deset Je dala kot posojilo banka, toliko Koržetov sklad, ki je '91 leta postal prvi lastnik opekarne, deset pa je primaknil še Lek, saj so v dolgovaški opekami takrat še vpekali odpadni micelti. MH Konfekcija Velika Polana Korak med boljše Marca letos je mesto direktoija podjetja Konfekcija Velika Potaaa prevzel Jože Nerad. Nekateri pravijo, da je od direktorja odvisno vse ati skoraj vse, novi direktor velikopolanskega podjetja, kjer je zaposlenih 130 delavcev, pa pravi, da it danes dober direktor tisti, ki sklene posel ter zna dohiti denar. Toda direktorja podjetja, ki se je potem, ko je »zapustilo« Delozo iu so ara nekateri zaradi težav v poslovanju napovedovali celo stečaj, čakajo še druge naloge. Najpomembnejša je preusmeritev od šivanja zaščitnih oblačil v ši-vaaje zahtevnejše modne konfekcije. Danes Še vedno šivajo 70 odstotkov zaščitnih oblek ter 30 odstotkov modne konfekcije. »Za to preusmeritev pa je bilo treba postaviti likalnico, ki je doslej nismo imeli ter smo jo ravno v tem mesecu dokončali. Čakamo samo še na tehnični prevzem. Upam, da bomo s tem lahko nastopali navzven tudi kot proizvajalec modne konfekcije,« je povedal direktor Kolekcije VeUka Polana Jože Nerad. Za investicijo, postavitev kotlovnice in likalnice, so namenili 24 milijonov tolarjev. EJobiti vet poslov za šivanje modne konfekcije namreč pomeni pridobili si bolje plačano delo, kot je ii-vanje zaščitnih oblačil. Manj zahtevna konfekcijska dela se selijo v vzhodnoevropske države, slovenskim tekstilcem pa se odpira možnost za prodajo svojega dela na tujem trgu z zahtevnimi modnimi izdelki. Možnosti na trgu se je treba prilagoditi, pa četudi se je cena dela na tujem pomembno znižala. Kajti druga pot je lahko samo pustiti ter zapreti vrata. Konfekcija dela za dva tuja partnerja - Eurodress in Otscer - ter enega domačega. »Rezerve pa iščemo tudi v podjetju samem. Tu gre predvsem za reorganizacijo v proizvodnji. Moja ocena je, da imamo še notranje re- žetve od deset do dvajset odstotkov. Naša velika želja je tudi preiti na enoizmensko delo, ki po izkušnjah drugih spet pomeni lO-odstotno rezervo. K boljšim poslovnim rezultatom pa bi naj prispevala tudi privatizacija. Upamo, da bomo tako postali dovolj konkurenčni, da bi lahko preživeli ter da bo podjetje zdržalo pod bremenom posojil in jih postopoma začelo zniževati.« (Jože Nerad). Breme kreditov malo velikopo-lansko podjetje teži, toda svoje obveznosti poravnava, in kar je najpomembneje, novih dolgov ne dela. Direktor pa si lahko šteje v poslovni uspeh tudi znižanje obrestne mere posojila z R + 24 na R + 13 odstotkov. Drugo-breme podjetja na vasi, ki opravlja sezonsko delo za tujca, pa so tudi bolniški izostanki. Zaradi bolezni ne deta več kol 15 odstotkov zaposlenih. »Jasno pa moram povedati, da bodo tisti, ki so neupravičeno prevečkrat na bolniškem dopustu, in tisti, ki ne dosegajo norme, s sabo nekaj pač morali narediti.* je izjavil direktor velikopolanske Konfekcije Jože Nerad. MAJDA HORVAT 6 vestnik, 10- avgusta J turizem ■a B © .S I © 9 g s © Radenci kot slovenski projekt Zdravilišče Radenci je edino slovensko zdravilišče, kije vključeno v projekt Sistem vodenja podjetja z vidika varovanja okolja Razgovor ob pomoči vprašalnika na temo varovanja okolja v Zdravilišču Radenci je bil glede na vse prejšnje razgovore v hotelih in gostilnah presenetljivo optimističen in aktualen. Kakor nam je odločno povedal direktor zdravilišča* ki spada v sistem Zdravilišče Radenska s tremi srci, Jože Duh, je v Radenski prevladujoča marketinška odločitev, da bo dan v priko- A dnje velik poudarek skrbi za ekologijo na področja hrane, či-> stil in osebja. Zato ni čudno, 4a smo prvič naleteli na primer, M da imajo v podjetju določeno posebno skupino strokovnjakov, ki bodo skrbeli za varovanje okolja, in da je radensko zdravi- © lišče edino zdravilišče v Sloveniji, ki je vključeno v projekt Sistem vodenja podjetja z vidika varovanja okolja. Do sedaj o v Radencih smo prvič naleteli na odgovor, da uporabljajo okolju prijazen pisarniški material in sicer neškodljivi korekturni lak, kemične svinčnike s ponovnim polnjenjem ter okolju prijazne računske trakove in flomastre. Vsa čistilna sredstva kupujejo v velikih pakiranjih (pretežno), ločeno pa zbirajo odpadke, kot so papir, snovi za kompostiranje, steklo in ostale odpadke. Sogovornika sta omenila, da so problemi z odvozom in odkupom zbranega, da pa so kot edini (kolikor je nam poznano) pred kratkim kupili razne odpadke (igle in drugo) iz zdravstva pa odvaža Ekoplus Celje. V kuhinji sta dve fritezi za cvrtje, na mesec pa zberejo okrog 200 litrov maščobe in drugih odpadnih olj; odvaža jih Helios Domžale. Plin in geotermalna energija Objekte Radenske v Radencih ogrevajo v celoti s pomočjo plina - priključeni so na širše plinovodno omrežje. Fizioterapijo, pokriti prav zares nimamo še nobenib uradnih kriterijev (narejen v © slovenskem gostinstvu, zdraviliščih), niti izračunov, zakaj 43 ta ali oni ekološki ukrep izplača. V Zdravilišču Radenci, kjer imajo hotele Radin, Terma!, Ter^ijo in Zdraviliški dom, smo se pogovarjali z že omenjenim direktorjem Jožetom Duhom in vodjo kuhinje Janezom Gergjekom. Na vprašanje, ali se izogibajo odvečnim odpadkom tako, da ponujajo gostom pri zajtrkih živila v odprti ponudbi (rinfuzi), smo dobili odgovor, da takšen ukrep načrtujejo, saj bodo s tem močno zmanjšali količino odpadkov, manjša pa bo tudi poraba živil; vendar pa morajo pred realizacijo ukrepa goste pripraviti. Zaenkrat še ne ponujajo v odprti ponudbi marmelade, meda, masla, jogurtov in sladkoija. Mila in šamponi v hotelskih sobah so tudi v tem radenskinem hotelu pakirana v posamične embalaže zaradi reklamiranja oziroma celostne podobe. že tri leta pa Imajo kot edini pomurski hotel jia hodniku stroj za čiščenje čevljev. Izdelke, ki jih v velikih količinah uporabljajo v kuhinji, kot so meso, ribe, pekarski izdelki, sveže sadje in solata, nabavljajo v glavnem v povratni embalaži (leseni, kovinsb, plastični), le smetano za kuhinjo nabavijo v enkratni tetra- pak embalaži. Vso pijačo, brezalkoholno, vina ter piva nudijo v povratnih steklenicah ali iz šanko-matov, poleg tega pa še colo in limonado v plastenkah (Radenska je polnilec brezalkoholne pijače v plastenke). Tudi tukaj so nastali zapleti pri odgovoru na vprašanje Ali nudite živila iz ekoloških območij, saj nobeno območje še ni razglašeno za zdravo ali ekološko območje; vseeno pa lahko omenimo, da v Radinu pečejo kruh iz zdrave moke Natura ter da sc oskrbujejo s sadjem in solato z vrtov, kjer gnojijo le z naravnim gnojem. Uporabljajo serviete iz blaga in navadnega papirja, medtem ko so toaletni papir, kuhinjske role, propagandni material in drugi pisarniški material iz recikliranega papirja. Jedilni pribor in kozarci so vsi namenjeni večkratni uporabi, le ob posebnih priložnostih (piknikih) uporabljajo tudi plastične ali papirne pribor in kozarce. Takšen mlin za odpadke, ki so ga pred kratkim montirali pod umivalnikom kuhinje v Radinu, Je v tujini obvezen v vseh hotelih, ki kaj dajo na varstvo okolja. mlin za mletje ostankov hrane, da lahko gre naprej po kanalizaciji na centralni čistilno napravo. V tujini bi za to dobili kar precej točk. Posebnih odpadkov sami ne zbirajo, Varčevanje z vodo našim turističnim delavcem še ni prišlo povsem pod kožo', WC-ji so opremljeni s splakovalnild z zaporo, vendar brez ustreznega spremljajočega pojasnila. Nalepke na stenah nad obešalniki pa so v vseh hotelskih sobah, na iyih je opozorilo za ■ T*’ gradnji ali obnovi uvedli ekološke izboljšave, sta sogovornika nas» la: vgrajevanje norih splskm nikov, nakup posebnega flU« odpadke, pamotonvekriJslKpP kuhinji, zamenjava kopalmn ■ Tndeioi* za tuše, zameuj*^^ ki^i pip, čiščenje s parni«/* pip, VI9ii:i;ilJV » |a»aa-— - DIto in de«™' ne energije po sobah. , Ob obnovi so izboliš^J^J cijo zunanjih sten, razmii^ r o pozelenitvi strehe in more bazen in sanitarno vodo ogrevajo s pomočjo sončne energije. V kratkem bodo v Radinu vgradili računalniško vodeno av* tomatsko regulacijo temperature v vsakem prostoru, Zanimivo je tudi, da v zdravilišču ponovno uporabljajo pri pre-zračevalnikih proizvedeno toploto, na takšen način pa bo zgrajen tudi celoten novi bazenski kompleks. Za varčevanje z energijo skrbijo tudi s pomočjo energetsko varčnih žarnic v avlah in restavracijah, pa tudi tako, da v kuhinji kuhajo in pripravljao jedi zgolj ob pomoči plina; veliko izboljšav so že opravili v kotlarni, pozimi pa zapirajo prazna nadstropja hotela. Vsak« leto znižajo porabo energije za 5 odstotkov. So tudi med redkimi, ki so v okviru projekta Ministrstva za gospodarstvo prejeli sredstva za svetovanje o varčevanju z energijo v okviru celovitega svetovanja o varstvu okolja. Med žerjavico in ogljem Pozneje se mi je posvetilo, da je pravi naziv vseeno Romski tabor. Ciganski tabor se sme reči samo tistemu čudovitemu pojavu, ki ga poznamo iz filmov in pesmi. In iz pripovedovanj. Ljudje plamenečih in kalnih pogledov pridejo s svojimi konji, psi in vozori ter postavijo šotore. Stalni naseljenci so vznemirjeni, zdramljeni in nezaupljivi. Po eni strani ljudem v taboru zavidajo svobodo, ki jo čutijo kot svojo izgu-biJeno prapravico, po drugi se jih bojijo. Ko se ciganski tabor dvigne, ostane vsakdanja zaspanost, moški pomnijo poglede cigank, ženske krotijo otroke z zgodbami o vrnitvi temnih ljudi, kijih bodo odpeljali. »vLemerju in Čemelavcih vsi otroci hodijo v šolo ...e To je necigansko? »Hočem reči, da v teh dveh naseljih nisem opazila ohranjene ciganske kulture, razen seveda jezika. V Beltincih in na Pušči, kjer imajo svoj KUD, pa je največ tako rekoč umetno gojijo svojo kulturo. Ciganska identiteta se veliko bolj kaže z dejavnostmi, kot so krpanje loncev, popravljanje dežnikov, brušenje nožev ,„ »Tega nisem nikjer več opazila. Očitno bodo prejkoslej izgubili svojo ide n ti te to. e T ? :.■ ■' I Sodobni čistilci za čevlje na hodnikih namesto posameznih Čisd**® krem po hotelskih sobah. goste, da lahko sami odločajo o pogostosti menjavanja brisač. Največkrat uporabljajo tista pralna in čistilna sredstva, ki ne vsebujejo fosfatov in ne belil na bazi klora (vse to mora biti označeno na embalaži); uporabljajo kolekcijo Henkel Zlatorog - Ecolap. Tudi v pralnico so (in Še bodo) uvedli številne okoljevarstvene izboljšave; del vroče vode iz velikega pralnega stroja segreva vodo, ki gre ponovno v pralni stroj; ta Čas proučujejo ponovno uporabo lugo za predprauJe, Pozelenitev strehe Zdravilišče Radenci že nekaj let načrtno skrbi za varstvo okolja in zmanjšanje porabe energije. Pri vseh obnovah in gradnjah, ki so jih izvedli v zadnjem času, so bili pozorni tudi na ekološke izboljšave - takšno navodilo so dobili že arhitekti. Na vprašanje, če so pri ureditvi mini golfa na strehi tela. Nove talne obloge so Nove talne odiobv " -jt okolju bolj VA.V11U uTvij 1**-,»’’- ,«■ * rtrl novi pomivalni stroji la p ! f 1 posode in kozarcev, ,jin i; Tudi pri transporte bl^ prometu skrbijo za ijpj vsa živila nabavljajo v do , krajini, službena vozila sodobnim i/ gostov pa imajo lastni hotelskih prospektih so^fl^^ obvestila o voznem J pj bievozuih p«1s(cv, v kw bodo izdali tudi z obvestili o posebnosti pokrajine, živalstva Ul ■ T-v________*I.AMei rtibdr-r hM». in F Da so nekateri jgmi! zorni na varstvo okolji tudi primer, ko se je gos F «] ker so mu za kosilo pos žabjimi kraki. BERNARDA 51 Fo Fanah je iz Sierra Leone. Ninke je belka, mlada moža sta temne polti. Kaj mislijo o imenovanju, Cigan in Rom? Nienke: »Mislim, da je razlog za različno poimenovanje v občutju. Cigani hočejo biti med slovenskimi ljudmi i; M p spoštovani. V s*;- Naj torej ime ciganski tabor ostane za ciganski tabor. V organizaciji Društva za prostovoljno delo Most pa je bil s sedežem na Pušči pred kratkim 4. mednarodni raziskovalni Romski tabor. Vodila ga je DantJana Žišt, novinarka, sicer pa socialna pedagoginja in višja delovna terapevtka, Damjana s poimenovanjem tabora * Romski« ni mislila na to. da bi bil ciganski tabor rezerviran za romantiko. »Oni hočejo, da so Romi, Ker spoštujemo te ljudi, je naslov tabora take Njihovi glasbi pa pravimo ciganska! »Meni osebno je tudi bližje ime Cigan, ne Rom. Ker za to besedo ne vidim nič žaljivega. Govorim o ciganski kulturi. Že štiri leta hodim sem in še vedno-ne vem, zakaj eni hočejo biti Cigani, drugi pa ne. Včeraj sem govorila z nekim dekletom, ki Študira v Ljubljani; dejala je, da je ponosna na to, kar je, da hoče biti Ciganka, e Romski mednarodni raziskovalni tabor je trajal od 24, julija do 4. avgusta. Sedež je imel v Čemelavcih, obiskovali in proučevali pa so tudi Se v ciganskih naseljih v Lemerju, Beltincih in na Pušči. Udeleženci so »< (i- h ■a| ■ H I L’ tem je tudi razlog, da študenti, ki imajo dobro identifikacijo, ki bodo imeli dobro delo in ugled, hočejo biti Cigani. Njim ni potrebno zakrivati svoje identitete, e Jean-Claude: »Takšno razlikovanje se Je pojavi- f ■ ?5 ■< M •rfs a 'fS . Mi 1 >*■ 7 (Vr 1 Od leve proti desni, od najbolj temnega do najbolj svetie; Mohamed Fo Fanah (Sierra Leone), Jean-Gaude Mullens (Belgija), Franci Močilar (Slovenija), Nienke Manderveld (Nizozemska). bili iz šestih držav, vsega skupaj dvajset oseb, iz Sierra Leone, Belgije, Nizozemske, Irske, Španije in Slovenije. Kje od omenjenih Štirih ciganskih naselij je ciganska istovetnost najmanj izrazita? ohranjene ciganske kulture. F Beltincih imajo svojo glasbeno bando.e Govorim ti o ciganski identiteti, ti pa mi naštevaš ciganske naselbinske skupnosti s svojimi kultumoumetniškimi društvi, ki »Lahko si Rom in živiš kot Cigan...« Nienke Manderveld je doma z Nizozemske, Jean-Claude Mullens je iz Belgije. Mohamed ' v ' j Damjana Žišt Je bila prva glavna, bili še Franci Močilar, Majda MU«*** Brinar. lo tudi v Afriki po drugi svetovni vojni, ko so mnogi pisatelji začeli poudarjati svoje črnstvo. Postati so ponosni na svojo kulturo. Beseda cigan pomeni tukaj očitno nekaj takega kot v francoščini »negroe. Študentje hočejo, da se Jih prepozna kot Cigane, drugi pa ne. e Mohamed; »Ime Cigan ni pomembno, pomemben je človek. Ni važno, kaj nosiš, važno Ja, kaj sl. Zdi se ml neumno ločevati med Romi in Cigani. Lahko sem Rom in živim kot cigan ali obratno. Etnična pripadnost učinkuje, ko Cigani pridejo skupaj, učinkujejo kot skupina s svojo identiteto. Vsekakor pa je njihovo žlv-IJenjč napornejše, ker morajo živeti dvojnega, kot Romi in kot Cigani.« Črnci med belci so manjšina, pogosto tudi robna skupina. ,nii" to sorodnost? Mohaif* Claude? .. .jerebi »Bili so prijaznej , gjeb Mohamed, Cezčas.po.pr«ldajj: ).• fr' fj, * 1. .w l.fl” pritrdil tudi Jean-U^ u je P Franci Močila^® na taboru zadolz®^ .1*,^ i J' bojne odnose!"«,^, »K, _________:afive». fajn ujeti. varjali In plesali da dobimo v nekomunikativen, fajn ujeii. *r» u|^| Vsi smo bili srečni i K5/ PJ« jre*''**' .Hy ri ni bilo žerjavica tabor K je shladila, Caš oglja, za kot se reče, m nap* /ij trebno rt I f 1 I 1 P""^'sTtFAl^ a 0. avgusta 1995 7 kmetijska panorama JMdelovalci pšenice nezadovoljni z odkupno ceno Pomurci oškodovani za več Spremljanje dozorevanja grozdja v letu 1995 * kot 200 milijonov tolarjev j^iinopeku doslej odkupili 46 tisoč ton pridelka 5* vi ko«« maja sprejela tržni red za pšenico ter z lajim ^0* 300 mi-hed _______________________________ m v Povprečju okoli 7 Žit letos e zveze s vlade in čeprav odkupna cena tudi v letu 1994 ni pokrivala pridelovalnih stroškov, pa je bila za pridelovalce sprejemljiva. Letos se z njo nikakor ne morejo sprijazniti, saj je realno nižja kot v lanskem letu, to pa pomeni nadaljnje siromašenje kmetijskih območij. Sporno je zlasti to. ker vlada pri določanju odkupne cene ni iz- kičan, ki je največji slovenski pridelovalec pšenice in tudi pri njem pridelovalni stroški presegajo 30 tolarjev po kilogramu. Ker po uradni KlS-ovi kalkulaciji znašajo stroški pridelave kilograma pšenice 30,90 tolarja, v sindikatu Slovenske kmečke zveze pravijo, da bodo vztrajali, da odkupna cena pšenice standardne kakovosti letos doseže vsaj 28,50 tolarja. Če njihova zahteva ne bo uresničena, bodo zahtevali odstop kmetijskega ministra, njegov odstop pa bodo zahtevali tudi v primeru, če do jeseni ne bodo sprejeti pogoji za setev ozimnih žit. Zaradi neustrezne kakovost bo letos precej pšenice, ki ne bo presegla cene 18 tolarjev za kilogram, saj je v odkupnih pogojih določeno, da se pšenica, ki ne bajala iz kalkulacij, ki jih je pri- dosega 10 odstotkov beljakovin, pravil Kmetijski inštitut Slovenije, pač pa je upoštevala nepreverjen predlog »revidirane kalkulacije«. ki je sporen, saj ne upošteva vseh stroškov. Po tej revidirani kalkulaciji celo najbolj produktivni pridelovalci ne morejo pokriti stroškov pridelave. V kmečki zvezi to utemeljujejo s kalkulacijo, ki so jo pripravili v Kmetijskem gospodarstvu Ra- ne prevzema oziroma se jo plača po 18 tolarjev. V kmetijskem ministrstvu so obljubili, da bodo analize o vsebnosti beljakovin opravili takoj ob prevzemu in bodo takšno pšenico odklanjali, vendar obljube niso izpolnili. Pridelovalci so tako šele po določenem času izvedeli, da kakovost pšenice ne ustreza, zato zahtevajo, da se jim ta pšenica vrne. Kot so povedali na novinarski konferenci, je v Pomurju okoli 10 odstotkov takšne pšenice. V sindikatu kmečke zveze pa opozarjajo tudi na nekatere druge težave, ki se javljajo v kmetijstvu. Tako obsojajo zahtevo Zveze svobodnih sindikatov o ločitvi delavskega in kmečkega zavarovanja, saj trdijo, da gre pri tem za povračilne ukrepe delavcev. Zahteva o ločitvi zavarovanj se je namreč po njihovem pojavila istočasno z zahtevo razlaščenih kmetov po vračanju odvzetega premoženja. Pa tudi sicer kmetije! zahtevajo, da se tej panogi gospodarstva v prihodnje nameni več pozornosti in več sredstev. Od 14 milijard tolarjev, kolikor je letos v proračunu namenjeno za kmetijstvo, se namreč kar polovica denarja porabi za funkcioniranje ministrstva in ustreznih služb, za intervencije v kmetijstvo pa se namenja le 7 milijard tolarjev. V proračunu za leto 1996 bodo zato v Slovenski ljudski stranki predlagali, da država zagotovi določen delež za naložbe v kmetijstvu. Po njihovem predlogu naj bi tam, kjer bodo občine zagotovile 30-od-stotni delež za naložbe, 70- odstotni delež zagotovila še država. LUDVIK KOVAČ Ugotavljanje gibanja pokazateljev zrelosti grozdja (sladkorja, titracijske kisline, pH vrednosti vinske kisline, jabolčne kisline in mase grozdja) v določenem časovnem obdobju ter primerjava s predhodnimi letniki je lahko podlaga za prr^ozo kakovosti vinskega letnika in podlaga za določitev optimalnega časa trgatve glede na tehnološko zrelost posameznih sort v posameznih agroekoloških sredinah. S spremljanjem zrelosti grozdja lahko ugotovimo najprimernejši čas trgatve za posamezne tehnološke zrelosti grozdja, ki jih zahteva tehnologija pridelave penečih vin, mirnih vin normalne trgatve in vin posebnih kakovosti, kot so: pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Na osnovi teh pokazateljev se tudi lažje in strokovno pravilno odločimo za tehnologijo nege mošta in vina (žveplanje, bi-strenje, čas prvega pretoka itd ). Dozorevanje grozdja v Sloveniji spremljajo tri pooblaščene institucije. Kmetijsko-veterinarski zavod iz Nove Gorice na bo-močju primorskega vmorodnega rajona. Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane na območju treh okolišev (bizcljsko-sremiški, dolenjski in belokranjski) posavskega rajona ter Kmetijski zavod iz Maribora na območju podravskega rajona (mariborski okoliš, Srednje Slovenske gorice in Prekmurske gorice) in Šmar-sko-virštanjskega okoliša posavskega rajona. Spremljanje dozorevanja grozdja, ki ga izvaja Kmetijski zavod Maribor, obsega tedensko jemanje vzorcev po 100 jagod pri posameznih sortah v vseh okohših. V laboratoriju se opravijo potrebna tehtanja in analize, da dobimo podatke o gibanju pokazateljev zrelosti grozdja, kot so masa (teža) jagod, sladkor, titra-cijska kislina, pH-vrednost, vinska kislina in jabolčna kislina. Tako pridemo do okvirnih podatkov o dozorevanju grozdja za celotno vinorodno območje, ki ga pokriva specialistična vinarska svetovalna služba, od Lendave do Bistrice ob Sotli (podravski vinorodni rajon in Šmarsko - virštajnski okoliš). Dobljene podatke izvrednotimo, opremimo s primernim komentarjem in jih tedensko pošiljamo zainteresiranim naročnikom kot obvestila. Po programu bomo letos opravili prve meritve 16. avgusta in nadaljevali v tedenskih presledkih. Tega dela ne bi uspeti (praviti, če ne bi tako dobro sodelovali s kmetijsko svetovalno službo na terenu. Za F^ekmurske gorice pridemo do navedenih podatkov z dobrim sodelovanjem z dipl. inž. Ernestom Novakom in inž. Ma-riko Feher z ŽVZ Murska Sobota, ANTON VODOVNIK, Kmetijski zavod Maribor T '\ Napake in priporočila Pn varstvu vinske trte Številne bolezni, zato jo lahko primemo zašči-MCdflvL Škropljeitje oziroma pršepje je v vinogra-katerega ni intenzivne pridelave. Izbiramo lahko ***MLtft odločitvama, da obvarujfjuit vlitsko trto ali da Ufe ’ rij. *ihograd za................ Pf* tnalo precej ve- •"»Or"!"«” letn lemn od (1951- '-im fl-kd »baiv in- •».Shok, P"- nekati vremena, ifopct ere 44rE težave. kljub — UjMitEVmO Le- Imncga pa so sc ta izredno ugo- Itk. £ OlrlktaM ooo izredno ugo- oidijem. M I it^U.ro2Jl $o jopo Nckateri vinogradniki so se pri uporabi sistemičnih fungicidov proti peronospori preveč zanašali na 14-dnevne razmake med škropljenji, kar pa seje mnogim maščevalo zaradi zelo intenzivne rasti. Prirast vinske trte v juliju je bil zelo velik, zato seje koncentracija aktivne snovi v mladicah zmanjšala. Nekateri vinogradniki torej niso upoštevali dejstva, da je v obdobju zelo intenzivne rasti potrebno razmake med škropljenji s sistemiki nekoliko skrajšati. Z uporabo sistemičnih fungicidov je postalo varstvo vinske trte nekoliko preprostejše, vendar sc je zopet pokazalo, da imajo tudi slabe strani. Višja cena Sc ni najhujša, saj zmanjšamo število škropljenj, s tem pa je povrnjen dražji nakup. Največja težava sistemikov je. da lahko postanejo različne rase glivic zelo hitro odporne in po nekaj škropljenjih sredstva ne učinkujejo več. Ukrepi ki zmanjšujejo učinkovitost sistemikov Večino sistemičnih fungicidov bi lahko v eni sezoni uporabili največ dva ali trikrat. Pripravke moramo menjavati oziroma izbirati pripravke z različno aktivno snovjo, kar zmanjšuje možnost, da bi nastale odporne rase glivi. Za zdaj ni znana le odpornost proti pripravku mikal (aluminijev fosetil + folpet). ki v zadnjih letih kaže zelo dober učinek in ga moramo zaradi posebnega načina delovanja uporabiti vsaj trikrat zaporedoma. Sistemične pripravke uporabljamo v obdobju pred cveten jem in v obdobju največje vegetativne rasti. Njihova uporaba pa je zaželena tudi za ukrepanje po toči. Ko preidemo s sistemičnega fungicida na dotikalnega, presledek ne sme biti daljši od 10 dni. Priporočljivo je, da se kombinira škropljenje sistemi-ka z do tika In im fungicidom, če le-ta ni že vključen v sistemič-nem fungicidu. Pred škropljenjem se posvetujemo s sosedi, da vsi prevečkrat ne uporabljamo istih pripravkov, kar lahko povzroči zelo hitro odpornost, saj nam veter lahko prinese zoospore tudi iz sosednjih vinogradov. To je posebej pomembno, če imamo vinograd v večjem vinogradniškem kompleksu, kjer je več lastnikov. Za zaključna škropljenja proti peronospori je priporočljivo uporabiti pripravke na osnovi bakra ali kombinacije dotikalnega fungicida z bakrom. Baker zaustavlja rast, pospešuje dozo 7/N 2o^J>oi^Lf]IA ]£ ro /764m/ revanje lesa in utrjuje jagodno kožico ter s tem zmanjšuje občutljivost za oidij in botritis. Letos seje ponekod tudi zelo močno pojavil oidij, predvsem zaradi toplega vremena v juliju. Ponekod se pojavlja celo na samorodnicah, S sistemi kom je priporočljivo škropiti le v obdobju največje nevarnosti oidija (poleti) in v primeru, če se nam je oidij že pojavil. Sicer pa je smotrneje uporabljati žveplene pripravke. Prevelika uporaba sistemikov proti oidiju ima za posledico tudi precejšen pojav akarinoze, predvsem na laškem in renskem rizlingu. Žvepleni pripravki in dotikalni fungicid karathane imajo namreč zaviralni učinek proti pršicam. Posebej moramo paziti pri uporabi pripravkov proti botri-tisu, kajti na vse pripravke iz skupine dikarboksimidov (roni-lan, rovral, sumilez) je znana odpornost. Zaradi tega se nekateri vinogradniki zopet vračajo na uporabo cuparena, bakrenega euparena. enovita-M in fol-peta, ki pa v manjši meri preprečujejo botritis, vendar lahko te pripravke zaradi zaviralnega vpliva na vrenje mošta uporabimo pri prvem škropljenju proti botritisu (preden se jagode v grozdu strnejo). Za drugo škropljenje, ko se jagode začno mehčati, pa je veliko bolje uporabiti pripravke iz skupine dikarboksimidov. Nekateri vinogradniki posvečajo kakovosti škropljenja oziroma pršenja premajhno pozornost. Ugotovili so, daje fitote-rapevtski učinek kar 70 % odvisen od aplikacije, ostalih 30 % pripada koncentraciji, pripravku, rezistenci itd. Škropiti je potrebno temeljito in pri uporabi dotikalnih fungicidov zajeti tudi spodnje listne strani, kar je zlasti pomembno v vinogradih na terasah, ko moramo s spodnje terase poškropiti zunanjo stran višje ležeče terase. Obvezno testiranje in umerjanje pršilnikov je pri nas Sele v uvajanju. postati pa bo moral reden ukrep, kajti le s kakovostnimi pršilniki bomo v prihodnje lahko uspešno konkurirali pri pridelavi zdravega grozdja in ohranitvi čistejšega okolja. Tržišče nam danes ponuja velik izbor pršilnikov, zato se moramo ob nakupu odločiti za najprimernejšega. Pri tem ne sme biti odločilna samo cena, ampak predvsem zadovoljiva tehnična opremljenost in ekološka usmerjenost. Vse glivične bolezni vinske trte bomo veliko lažje preprečevali, če bomo pravočasno opravili tudi vsa zelena dela (pletev, razporejanje mladic, vršičkanje in trganje listov v coni grozdja). Zavedam se, da so nekatera navedena opozorila za letošnje leto že prepozna, vendar bi rad opozoril predvsem na napake in na večjo pazljivost vinogradnikov v naslednjem letu. Vinogradniki lahko nekatera navedena priporočila prenesjo v lasten vinograd in ugotovijo, kje so napake, kajti na napad bolezni v veliki meri vplivajo mikroklima vinograda, lega, smer vrst, intenzivnost osončenja, potencial glive, stopnja okužbe v preteklem letu itd. S tem pa pridobijo tudi bogate in neprecenljive lastne izkušnje, ki so velikokrat odločilne. ANDREJ KARBA, dipl. inž. agr. Kmetijska zadruga Radgona it 8 vestnik, 10. avgusta Sproščena vedrina starosti reportaža Vse bliže cvetlicam na polju m pticam na nebu Vesela sem, da sem jih lahko spoznala, S svojo vedrino in smehom znajo razveseliti, s hudomušnostjo in šalami tudi na svoj račun presenetiti, z močno voljo in zadovoljstvom so kot ogledalo, vest vsakemu, ki jih spozna, da se zagleda v vase in svoje življenje. Resnično jHcseneča, kako povsem drugačni so od Hudi, sicer mladili po letih, Id v brežcHju in brezsmislu žive življenje. S sproščeno vedrino so resnično lahko kot zdravilo za ranjeno dušo, ali kot je zapisal nekdo; naša civilizacija je bolna v tem, da prikriva vse neprijetne stvari življenja; tudi starost in vse, kar je povezano z z njo. To bolezen našega časa je moč zdraviti le z zgledom starih, ki živijo polno in pametno. Preprosto življenje, kije čedalje bliže cvetlicam na polju in pticam pod nebom, sproščena vedrina, ko je nasmeh podoben nasmehu brezzobega dojenčka, vedra sproščenost kot izraz slovesa od sveta ter mirnega opravljanja svojih zadnjih življensldh nalog - to je njihovo čudovito bogastvo. Ne zavidanja vredno, ampak naj bo dar za učepje mladih v M* J ■A 1 generacij, Justina ŠČemjavič in Jožefa Toplak sta se v svoji hudomušnosti in nagajivosti Čudovito dopolnjevali. Amalija Popit je svojo pripoved prepletala s'toliko smeha, kot ji raste rož na vrtu. Aranka Plohl je bila prijetna gostiteljica, kateri smo morali priznati, da ima domačo in zelo prijetno sobico, ki jo krasijo čudoviti izdelki njenih rok. Ivan in Marija Kerčmar živita v zaobljubi, ki sta si jo dala: v dobrem in hudem, v sreči in bolezni. Ljubezen ju je združila in v medsebojni pomoči živita tudi v novem domu, ki sta si ga izbrala. To pa je dom starejših v Rakičanu. Frančiška Zver je kot drobna ptičica zapela pesem, pa čeprav jo glas po veselem petju prejšnjega dne ter po zdravniškem pregledu ni ubogal, kot bi si sama želela. Pa je iz svoje zakladnice spominov vendar potegnila tisto bolj zabavno vižo. Zakaj bi vesela ne bila... - Kako sem? Dobro. Tu sem zadovoljna, osebje nas lepo gleda, kavalirji so tudi tukaj, zabavo imamo ... Samo to je hudič, da imam berglo. O še, še bi se zavrtela. Kakšen dunajski valček. Tako počasi bi plavala z njim. Tako bi ga držala in bi tako počasi šla. Ali pa tango ... Ne, ne. Malo se hecam, ne vzamite resno, kar govorim. Saj ne morem nič, ker sem sirota. Saj imam to palico. To je moj ljubček. - Tu nisi sirota, tu si dobro. Samo tiho bodi! - Ti tudi! - Saj te dobro poznam. Medtem ko sem jaz mrka ... - Ja, kaj si pa včeraj delala? - Včeraj sem pa pela. - Kaj pa jaz? - Ti pa zraven mene. - Si videla, kako me je gledal, tebe pa nič? - Me to ne zanima. Sem prestara. - Jaz sem pa mlada! - Časi moji so šli v pozabo. - Ja, moji tudi. Moj čas je šti-riinosemdeset let, ki jih bom dopolnila septembra. Lepo, ne! - Moja znanka jih ima sedeminosemdeset, to pa so pa lepa, ne? - Ja, pa nima nič dece, jaz pa sem jih sedem rodila, draga moja! - Kaj si? Si pač v toliko srečna, da si jih toliko lahko porodila. - Ja, kaj boš! Ti si tudi dva imela, ravno tak kot jaz. K>) boš V soboto, 19. avgusta, v Čemelavcih Sedem desetletij gasilstva Da je ogenj v nekontrolirani obliki velik sovražnik človeku, so že davno spoznali vaščani Čemelavec, saj so živeli v lesenih in s slamo kritih hišicah, pa so bili zato pogosti požari Da bi se uspešno zoperstavi; li temu večkratnemu sovražniku, so že konec prejšnjega stoletja nabavili enoosno ročno prizgalno. Leta 1914 so jo zamenjali z novo, močnejšo dvoosno brizgalno, ki še sedaj služi svojemu namenu, Samo društvo so zaradi prve svetovne vojne, ki je razblinila mar-sikak načrt, ustanovili Šele spomladi 1925, leta po neuspelem gašenju požara pri takratnem predsedniku občine. Izkazalo se je namreč, da je potrebno tudi strokovno znanje. Ustanovni občni zbor je bil 25. marca 1995. V društvo se je včlanilo 24 mož in fantov. Denar za uniforme so posamezniki dali v glavnem iz lastnega žepa. Med člani so bili tudi nadarjeni pevci in da bi si izboljšali gmotni položaj, so ustanovili pevski zbor, ki je potem nastopal na proslavah in tudi na po- grebih doma in v okoliških vaseh, Danes je društvo precej dobro opremljeno, saj ima cisterno, orodno vozilo, 2 motorni brizgalni z vso pripadajočo opremo, tako da so sposobni posredovati pri vseh požarih doma in v sosedstvu. Gasilci bodo svoj častitljivi jubilej, to je 70-letnico obstoja društva, proslavili v soboto, 19. avgusta, ob 16. uri s svečano proslavo. Upajo, da se je bo udeležilo čimveč gasilskih društev in simpatizerjev. K. L. Gasilski jubileji lOO-letnica y Murskih Petrovcih I I Prireditve so se začele že v petek, ko so na svečani seji Gasilskega društva Murski Petrovci podelili gasilska priznanja in odprli razstavo slikovnega gradiva in opreme ter položili venec v spomin na umrle gasilce. Ob jubileju so izdali knjižico, v kateri so v besedi in sliki predstavili dosedanji razvoj gasilstva v tem obmurskem kraju. Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo. Udeležili so seje gasilci iz več okoliških društev in prišli so tudi gasilci iz sosednj Avstrije, Program je bil bogat: zaigrali so lovci rogisti, pozdravni nagovor je imel predsednik GD Ivan Ciglar in povedal, da je bilo društvo ustanovljeno 22, 6. 1895, leta ter nanizal razvoj vse do današnjega časa. Zdaj je društvo ustrezno opremljeno, ima pa tudi novej- Ši gasilski dom, ki so ga povsem uredili 1991. leta, ko so ga dali tudi blagosloviti. Leta 1992 je GD Murski Petrovci nabavilo sodobno gasilsko vozilo, V nadaljevanju prireditve so se zvrstili recitatorji, pa spet rogl-sti in drugi. Na slovesnosti so podelili več različnih gasilskih odličij, ki so jih prejeli: Gasilsko društvo Murski Petrovci, Ivan Ciglar, Alojz Knofar, Anton Šinko, Drago Džuban, Robert Hojnik, Martin Klemenčič, Franc Maček, Jože Bokan, Franc Kranjec, Viktor Vrečič, Ludvik Voros, Alojz Džuban, Anica Huber in drugi. Med temi so tudi sosednja gasilska društva. Za uspešno delo in visok jubilej je petrovskim gasilcem čestital tudi predsednik slovenskih gasilcev Ernest pravila! - To je čisto drugače, oprosti, - Ja, ja, Nisi hotela. Žena mora možu podložna biti. Ha, ha! - Ja .... mora ga vse ubogati. - V slabem pa dobrem. Ha, ha. - Ah. saj nisem imela nič dobrega v življenju. Do zdaj ne, zdaj uživam, tu na stara leta. Veste, kako je doma. Hiša sameva, zakljepjena je. Šest otrok, potem jih študirati. Pa zidala sem. Trpela sem kot mula. Vsa blažena sem tu v domu, zelo sem zadovoljna. Hvala bogu. Ti tudi, saj ti nič ne manjka ! Jesti imaš, oblečena si, - Bodi tiho! Jaz že vem, kako je! Imam dom, pa me vleče domov, samo kaj, ko nimam nikogar doma. Doma je vse zaklenjeno, - Pri meni tudi, - Verjemite, rajši bi delala doma kot ne vem kaj. Če pa ne morem, - Potem pa bodi srečna, da si tu in te drugi gledajo in strežejo. Bodi vesela. Jaz sem zadovoljna. - Danes sem tam zunaj pri Frančku že pela: Zakaj bi vesela ne bila... zakaj bi ne pela glasno. Kako je pa včeraj meni pel, si ga čula? Ne, morem se spomniti, katero mi je pel. Ušlo mi je iz spomina. Rekel mi je, da imam plave oči... Pa kaj mi je še drugo rekel, si čula? - Jaz ne vem. Ne vem nič. Ne poslušam. - Draga Sonja, če bi vi to slišali, kako smo peli! Pa harmoniko je imel s sabo. To je nič, kar v cerkvi pojejo, kako smo mi včeraj peli. Od dveh popoldne pa do šestih. Tako je igral, da bi ga poslušala noč pa dan. Harmoniko je raztegnil kot čreva, Ti nisi čula, kako je meni pel? - Ne, to nisem čula. - Oči tvoje kaj so sirile, da srečen več ne bom, je pel. - Ja, pa ravno tebi je igral! - Ja, meni, takšni tnladi deklici, - Nekaj bi rekla, pa ne bom, - Ti kar reci. - Nc, ne bom, ker je to posluh, pa se bo tu notri slišalo. - Dosti pojem. Ja, k^ se bom pa jokala? Doma imam osem sob pa sve zaklepjeno, Kaj bom zidom pela? Jaz moram ven, na luštno. Ne morem biti notri pa čupiii in čakati, če se bo kateri pokazal domov. Veste, da se te pesmi, ki mi jo je pel, nc morem spomniti. Pa bi vam jo rada zapela. Hecna je. Pa sem mu rekla, gospod Milan, ...vse, kar smo mu rekle, je znal zapeti. Peli smo, da se je balkon tresel, Ta muzikant bi moral iti z nami v Maribor, tako lepo je pel kot grlica. mi precej ovenele. Imela sem pet vrst narcis, potem sem imela ... ne morem se spomniti, kako sc že imenujejo. Jih imam pa stotrideset vrst, Samo sedaj je suša in se pozna. V domu sem zelo zadovoljna. Po domače sem si uredila sobico, tako da se v njej dobro počutim, Dosti čitam. Prej sem se ukvarjala z ročnim delom, sedaj pa ne gre več, saj je sladkor previsok, Tako da mi niti minuta ni dolgčas, Nikoli ne. Vedno gledam na uro, pa pravim: Joj, že spet je ura pet. Meni je vse prekratko. Nekateri, ki ves dan takole sedijo in premišljujejo, zanje je že ... jaz pa tega še ne poznam. Še ne. Dokler me Se noge nosijo, pa da imam roke zdrave, gre. Najrajši sem zunaj. Če ne bi bilo tako visokega sladkorja, bi šla še na vrt, veste. Sem hodila prvo leto in je bilo krasno. Potem pa je sladkor poskočil, pa sem ga hodila v Ormož ponujat, Z ženski ca mi tukaj se prav razumemo in potem imam je pogovore, O rožah. P® j kaj se dela, druga spet pn kakšno novico, Če bo bolj hladno, bom F Sačila, Zjutraj telovadim, * den vstanem, in to je *. ste, to me drži pokonci, liko ne mislim na svoje Jaz sem vzela svojo boie^'. mi je rekla zdravnica v 1111 JV iUMu tvii«’*'*'- amiSl ru: Tu ni pomoči, ampak san lahko pomagate. Kaj na) vem, povejte Sonja? Tudi vam bi skuhala kav - . • »k hladilo': imam vse tukaj. loiam 1^--.gj pa štedilnik. Vse to E6ry, F. KUHAR Teme nima rada, ampak sonce Sama sem največ časa pri rožah. Zjutraj vstanem, grem na vrt in zalivam, potem presajam in da imamo zmeraj nekaj cvetočega, Ob pol osmih grem na injekcijo, potem na zajtrk, včasih na sprehod ali pogledam, če kaj manjka rožam, da so zadovoljne. jaz pa z njimi. Sedaj so ampak ga niso hoteli vzeti. Tako sem ga morala obdržati in dostikrat mi je poskočil tudi na osemnajst. Sedaj ga imam trinajst. To še nekako gre, glavno je, da se ne počutim slabo, veste, Samo trebušček malo raste, To pa že gledam, da ne preveč. Zato sem zgodaj vstajala in oblekla trenirko ter tekla. Sedaj ne tečem, ker me bole noge od hrbtenice, veste. Hrbtenica mi malo dela težave, toda jo bom že strenj-rala. Počasi. Pri vsem moraš pokazati dobro voljo. Te pa imam. Če bi imela moči toliko, kot imam dobre volje, bi Se marsikaj naredila, Zadovoljna sem tako. Nimam nobenih težav, nič, da bi me kje kaj tiščali. Tako da je sonce ved n a pred mano. Teme nimam rada, ampak sonce, veste’ Tu ni pomoči, ampak sami si lahko pomagate Prej sem hodila malo na morje, v planine, ko pa me je bolezen bolj napadla, sem sc odločila, da pridem sem. Lani sem bila v Zdravilišču TopolSčica. Lepo je bilo, toda sedaj sama več tako ne upam. V jesen, ko več ne bo vročine, pa si bom z nekom dogovorila. Ne vem Se. kam bom Šla. Ali v Izolo, rada bi Sla tudi na Pohorje. ■Veste, jaz ne morem biti brez dela. Ko ne kvačkam, vezem ali si vzame v roke knjigo, časopis, čepravno sem strašno pozabljiva. To me drži pokonci. Voljo pa imam. Voljo za delo, pa karkoli je. Rada grem ven, pa na vrt. Nobeno delo mi ni težko, kljub temu da več nisem zmožna toliko kot prej, z veseljem pa delam vse. Rada pridem dol, v delavnico, samo veste, kako je, niti šivanje mi ne gre več tako. I^da grem v družbo in v delavnici se nas zbere Sest, osem, deset. Tu sem že leto in pol in v svoji sobici se počitim zelo domače. hotela . J-."*' in od tega se nisem hoteia Da, domače in Prijetno sem se tudi lažje vživela. nihče ni silil, sama ,ui|’. ločila. Nikomur nisem ll hotel*!' na glavo, ker je meni tu Ustanovili hc4!^ smo pevski zbof Za zabavo so tu vrata tako da starejšim Hudem gočasno. Ustanovili smo^ zbor. Pokazal vatli bom 1^ fijo z našega piknika, peli. Sin je slikal. Na smo se imeli res zelo lef^ Vsi smo se imeli res zciv pravijo, da je bilo zelo mo novinarjem Vestnika m povedati kritiko, da zapisali niti vrstice. - ' pevski zbor med , njt' še naša direktorica, dravlja ...Sedaj je tudi (jjn za kratek čas na pa se bomo kakšno novo pesem, jemo naše starinske .jgvt pesmi. Vsi jih imamo “ ^51, Tu nam je lu namjc da si starejši človek ne išče. Družba je. '10 X ivif’ konju^-/J‘: spodaj v bife ali v zraven. Gremo b1| ft*" vsedemo in pokramljdu^ mo na sprehod po raj je kaj novega. deš nekaj, s čimer si .hi prosti čas. Ja, pa karte I 1 4 »-4^ •r T* Ji? Al vak^dnv...i hobi. sem rekel: Mama, ® potem bom pa jaz ti si * tam malo pokramll^ vsakodnevni potem bom pa jaj, . malo vlegla. proti a i bo vroče, pa bova hod. w O naših dopustih-Hodili smo na mori®’ ’ ni več za nas.Mi<^ jp«^ pa ne preživeli. Sedaj ^va .it, T' ■eli, scaaj _____lepšega zavetij želeti. Opremila sv d* mače, tako daje vek si tna. .. Imava hladilh'!^’ ' HO"'* vse, kar stari čJovelk MAJDA \ i 1 J i 1 1 I 1 ( 1 t f 1 1 t 1 I 1 ! I ( ! 1 1 i 9 kulturna obzorja Enoletni spomini kulturni koledar •3 ■r učiteljice začetnice ^slovenskem pedagoškem slovstvu domala ni knjige z memoarsko vsebino, ki bi , bralcu mnogoplastnost psihološko-pedagoških silnic, s kakršnimi se ^njema učitelj začetnik ob vstopu v dolgoletno areno učiteljevanja. slovstvu _ JHM^h b kJ L : 3 _ J ■ subtiinj slovstvu je nekaj takih del, ki so jih napisali Buti omogočili vpogled v njihovo »učno delav- Prusvetoe krknjižnih del ni zanimivo in pomembno le za taninigu pedagoške delavce, marveč tudi za druge bralce, ki K ^iunlhiL^ šolskega in vzgojnega dela. založba Enotnost v Ljubljani izdala knjigo Cilke in ljubezni«. Knjiga obsega 173 strani in izvodih. Spremne besede je napisal dr. Martin VhIh il-., r-JlT,- r,? _.______L _____ ■_______■ ^■ Vestnika Cilke Di-Potrebno pose- 'lilnini IB ? P®‘^asoSkim, so-zavzetim Radgoni, v šir-If V sloven- -.««■ lota 1956, današnjo OŠ * Gornji Rad-UnnLr,::,... - ,A, itt. •’‘jiti '»Jt v ■ IS od leta 1956, začetnica prebila v neki osnovni I I I I i F 4^' dolgo jHl'“*“tvo p- - -= 31:tivna v več I ''lesih’ republiš- v prizade-ji je bila 1 ■ rt L ^'^'7' j® Dimeč - Žer-f lu^ pisala v stro-'‘S"*' revijalnem m"** PodnL!?*’*®*'*’ Lnjige je vrsto let ■----a za poseb-D F Zavoda za .. . -t nagrada, natisnjeno delo S čimer je av- posebno h^^^vodi, natančno in že prava nr. Sa,;‘^ynevnik Mi Jc luijižni pr- prvega 63 je učiteljica šoli v svetu ob Muri. Mejnika v dnevniku sta 27. avgust in 24. junij v šolskem letu 1952/53, vmes pa je posejana bogata vsebina osebnih spoznanj, izrisane podobe posameznih in najbolj markantnih učencev, družbena klima tistega časa, notranje iskanje pedagoških poti. stiske, upanja in ljubezen. Dr. Kramar je zapisal, da je »dnevnik napisan zelo skrbno in dosledno (vsak dan). V njem mlada učiteljica opisuje svoje iskanje, kako »šolsko« znanje uporabiti v konkretnih realnih razmerah v Šoli. Te so bile zelo zahtevne in za mlado učiteljico težke. Tako je zelo pogosto bila vpeta med pedagoškim optimizmom, vero v človeka, upanjem na uspeh in konkretnimi razmerami, ki so bile zelo težke in v strokovnem (pedagoškem) pogledu problematične ter zahtevne... V dnevniške zapise so vpletena določena spoznanja, ki so koristno sporočilo bralcu, predvsem mlademu učitelju, ki sam išče svojo pot in si oblikuje svojo profesionalno podobo v realni praksi«. V predgovoru je avtorica posebej poudarila, daje »dnevnik nastal pred več kot štiridesetimi leti... (in je)... veren dokument dela in razmišljanja neke mlade učiteljice na začetku odgovornega pedagoškega poslanstva. Zato ga 2 razumevanjem sprejmite.« V moto knjige je zapisala: »To delo posvečam vsem pedagoškim delavcem in staršem, ki te naše nadvse dragocene »temelje« vsak po svoje z vso odgovornostjo oblikujejo.« Življenjsko pot in delovno uspešnost Cilke Dimeč - Žerdin zelo dobro m podrobno poznam, kar mi omogoča tehtnejšo sodbo o osnovni vsebini knjige kot tudi o dodatku na straneh 151 do 168. V dnevniški obliki in krono. loško zamejeno je avtorica dvignila na površje svet in Čas pri nas, ko je na razvalinah in pogorišču druge svetovne vojne nastajala nova družba in novi me-dljudski odnosi. Pogumno, z voljo in strokovno pripravljena seje vključila med učitelje pionirje, ki so bili pripravljeni spreminjati svet, še posebej medčloveške 11. MIDNUOIMI UMUU MALI HAtriNF ii> umuuTMMi iMHNiu or uuu KtiLmm 30.6.-18.9.1995 GAl E MUPS KA M P I J A SOBOTA odnose v šoli in šolskem okolju. »Zaznamovana« je stopila na težko in dolgo učiteljsko pot, v vseh letih učiteljevanja je klesala like svojih učencev in jih dvigala iz dna družbene lestvice. Na koncu prehojene učiteljske poti ji je ostala bogata žetev, stotero poplačan trud in osebno zadovoljstvo ob pogledih na dolgo vrsto bivših učencev, ki so v življenju uspeli in postali koristni ljudje. Knjiga je zanimivo in poučno branje, v njej se zrcalijo čas, mnoga protislovja, takratne šolske razmere, pedagoška doktrina in funkcija podeželske šole. Bralcu ostane, da se sprehodi po vsebini, ki je pisana preprosto, realno in sporočilno tudi za današnji čas. _ Predstavitev knjige je bila v Žižkih, rojstnem kraju avtorice. Doslej sem bil na mnogih predstavitvah knjig, vendar nobena ni tako svečano, praznično In spoštljivo izzvenela kot ta. V veliki dvorani je bilo premalo prostora za vse, ki so od blizu in daleč prišli, da bi sodoživljali z avtorico kulturno bogat in pester večer, ki so ga je pripravili domače kulturnoumetniško društvo, pevski zbor in godba iz Velenja. Skrbno sestavljen in bogat kulturni program je trajal polne tri ure, a bilje vseskozi na visoki ravni. Zato ne preseneča, da je knjiga tako hitro našla pot med ljudi in da je domala že razprodana. Cilki Dimeč - Žerdin je to lahko v osebno zadovoljstvo, hkrati pa spodbuda za nova pisanja. MLADEN TANCER I Mednarodni arhivski '^^^iskovalni tabor S. ^štitut arhivarskih znanosti pri Pokrajinskem ..................... ‘ ’ - E,^’*Bers2eg tnedn; pripravlja v sodelovanju z Arhivom Žalske in Zavoda za kulturo madžarske narod- 5l mednarodni arhivski raziskovalni tabor v obei- ip .. Jc povedala strokovna delavka na lendavskem Fvvcaaia strokovna oeiavka na lenaavskem p 'ttfo madžarske narodnosti Ana Danč, je na- f; ie ■* ’potekal od 14, do 19. avgusta) zbiranje, So bir'^ evidentiranje zbranega gradiva po letu 1950. tir '' Krajih Pince, Pince-Marof, Benica, Do- ’ Lendava in Petišovci. Pokazali so, daje na tere-bito treba zbrati in obdelati, pre-dvojezičnih krajev lendavske občine. Po precej pomembnih dokumentov, ki I sa finega 5’^- Otvoritev 5. mednarodnega arhivskega ra-■ v ponedeljek, 14. avgusta, ob 10, uri v sredniii Lendava. 12 mladih raziskovalcev, pre-Prih^*^^'^ (pomagal jim bo strokovni tim razisko-bih tabor iz Dvojezične srednje šole Lendava, ■ "•vvi Ji, k^TkJJVtJviJv JlVUllJv dVJv v ^ltx raziskovalca iz Slovenske Vesi v Pora- II' >- Osrinvrb-^ _____ J_ _______ ! h*!"' vaeBk^''°'^tio vodilo tabora, da I ena' ^ifvenskem in Mad; i “'^tedno 1 območju občine Lendava in županije ! Od - J* ei bodo na Madžarskem, predvsem v okolici ' v ^''^'^eljka, 14. avgusta, do četrtka, 17. avgusta. ■ drii^ 'Pjevaii a***'**'" ^^eeli raziskovati teren, kjer bodo Gent reformo, življenje v mešanih zakonih in Dolgi vasi. V petek bo njihovo delo ^rhi • i s svoV*^-starem in novem Mostju. Doslej rf-i" pripomogli k razvijanju varovanja ohranitvi gradiva v izvirnikih ali kopijah, 'šli?"'d Praks v ** terenu in populariziranju arhivske d * sobotr,^ zbrano gradivo bodo raziskovalci obde- .. _____, _ i se raziščejo stari doku- na Slovenskem in Madžarskem. Raziskovalni organiziran na obeh straneh slovensko- pripomogli k razvijanju varovanja ’ ^obotn k Morano gradivo bodo raziskovalci obde-1 ^sk^^Stadu pripravili razstavo v galeriji lenda- sodila v sklop grajskih večerov na Icnda-■ J. 2. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko do 18, septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA V razstavnih prostorih galerije Triglav je na ogled razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D. Birsa, I. Brunec, M. Danč - Roth, J. Denko, Š. Galič, Z. Gnezda, M. Gumilar, E, Gonter, Š. Hauko, Z. Huzjan, S. Kiralv - Moss, V, Potočnik, I. Premeša in M. Rajnar. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate izbor likovnih del iz stalne zbirke galerije Ante Trstenjaka. Razstava je na ogled do 14. avgusta. LJUTOMER: V galeriji Mesine hiše je prodajna razstava Vladimirja Potočnika ml. MORAVSKE TOPLICE; V galeriji si lahko ogledate razstavo tekstilnih slik Terezije Bastel. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 10. avgusta, bo na grajsken dvorišču v okviru Okarina Etno festivala večer Skandinavske bele noči, kjer bosta nastopili finska skupina Folkkarit in skupina V3sen s pevko Kersti Štabi iz Švedske. MOTVARJEVCI: V soboto, 12. avgusta, sc bo ob 20. uri v vaškem domu začela Molierjeva glasbena komedija Srca in rogovi. V nedeljo, 13. avgusta, ob 14. uri bo ista predstava v vaškem domu na Dolini, ob 17. uri v vaškem domu v Rad-možancih ter ob 20. uri v kulturnem domu v Dobrovniku. Danes zvečer bo na soboškem grajskem dvorišču zadnji soboški nastop v okviru letošnjega Okarina etno festivala. Večer ima naslov Polama Skandinavija, nastopili bosta skupina Vas en in pevka Kersti Štabi iz Švedske. Na fotografiji je španska skupina La Musgana, kije nastopila na prvem večeru, ki je imel naslov Sončna Iberlj. Sredin večer je bil posvečen Prostrani Panoniji. *K pojasnitvi imena Okarina etno festivala piše etnolog dr. Janez Bogataj, kako se morda marsikdo še spominja gosi, ki so hodile po vasi z dolgimi pozibavajočimi vratovi. Inštrument okarina, glinasta piščal, je dobila ime po svoji podobnosti z gosjim vratom. Italijanska beseda »oca« pomeni gosko. Piščal okarino Je izumil Italijan Donad, v letih 1860- S80. (šsm) Nasa najlepša knjiga o živalih Nekatera književna dela so čisto posebna, tako zaradi njihovega pomena v času nastanka, kot zaradi njihove trajne vrednosti, ki se z leti samo še veča. Med njih gotovo sodi tudi znamenito delo našega velikega zoologa in pisate^a Frana Erjavca Domače in tuje živali v podobah, ki je, v novi izdaji in prvič v eni knjigi, izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Prva izdaja tega Erjavčevega delaje izšla pri celovški Mohorjevi družbi, in sicer v petih zvezkih, ki so v letih 1868-1873 izšli v zbirki Slovenske večernice. Ti ilustrirani zvezki, vsak je pokrival določeno skupino živali oziroma vretenčarjev, ki so bili namenjeni predvsem »sloven-skej mladini v poduk in kratek čas«, so se priljubili najširšemu krogu bralcev. Na njihov račun si je založba, ki je te knjige prodajala v naročniških paketih skupaj z drugimi deli, pridobilla tudi veliko novih naročnikov. Razlog za uspeh je bil, poleg zanimivosti tematike, Erjavčev poljudni pripovedni slog, kije obravnavane živali iz naših in tujih krajev predstavljal precej drugače, veliko bolj sproščeno, kot pa njegovi takratni tuji kolegi, ki so se izražali v precej bolj suhoparnem jeziku. Ti tuji kolegi (najbolj znana sta Francoz Buffon in Nemec Brehm) in njihova velika dela, izdana le nekaj let pred Erjavčevim, so našemu zoologu gotovo služili kot zgled, a pogumno seje uprl skušnjavi. da bi jih preprosto prevedel v slovenščino, kot so mu nekateri predlagali. Raje seje lotil težaškega opravila in napisal izvirno delo ter si z njim pridobil zasluženo priljubljenost med bralci in hvaležnost mnogih rodov Slovencev. Pričujoča nova izdaja, ki vsebuje čez 700 strani, ni veren po- snetek izvirnih zvezkov, ki so bili izdani v precej neuglednem formatu, slabo natisnjeni in ilustrirani 2 ne preveč kvalitetnimi ilustracijami in so kot takšni za ponatis neprimerni, pač pa gre za veliko lepšo in bogatejšo izdajo. Vanjo so, poleg neznatno posodobljenih Erjavčevih tekstov, vključene številne barvne in čmo-bele ilustracije iz različnih tovrstnih izdaj tistega časa, dodane pa so še »življenjepisne črtice« o avtorjevem življenju, ki jih je ob njegovi smrti spisal Simon Gregorčič. Glede na to, da je zadnji ponatis Erjavčevih del izšel v letih 1934-1939 in da so njegovi zvezki o živalih, kljub visokim nakladam, danes praktično nedobljivi (niti centralna slovenska knjižnica, ljubljanski NUK, nima vseh petih zvezkov), je pričujočo izdajo tega velikega, a žal nedokončanega dela (zvezek o ribah zaradi spleta okoliščin ni bil dokončan, gradivo zanj pa se je pozneje izgubilo), seveda treba toplo pozdraviti. Gre za eno od tistih temeljnih del, na katerih počivata naša kultura in samozavest. D. ŠTEFANEC I Novici iz kulture Kiparji v petišovski koloniji Lendavski kipar Ferenc Kiral.v gosti kot domačin v PetEo-vcih na kiparski dva madžarska kiparja Andrijo Tonraija in Ferenca Verga ter kiparja iz Hrvaške Iva Gašperšiča. Kolonija se je začela 6. avgusta, trajata pa bo do 30. avgusta. Umetniki bodo obdelovali granit, njihova udejanjanja bodo prikazana na razstavi novembra, odtlej pa bodo na ogled v galeriji lendavskega gradu. Srebrni brejg Srebrni brejg je naslov knjige kratkih zgodb za otroke, ki bo predstavljena nekie septembra, izšla pa je junija v Monštru -pri Zvezi Slovencev na Madžarskem. Avtorji: Feri Lainšček, Miki Roš in Milan Vincetič. ll vsak četrtek z vami in za vas! 10 vestnik, 10. avgusta1^ ne zgodi se vsak dan Ji I I I i i zvezde vam kažejo OVEN Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponu-- dila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco moli. ’ On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. BIK Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in . doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso — ravno takšni, kot pa si jih predstavljamo, V začetku — tedna pa se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove. On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak poglej raje v sebe in kaj hitro boš videl pravo resnico. Je že tako, da se ne koncu izkaže, da je človek sam sebi n^bojjši prijatelj. ■ dvojčka 7 L, Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih do- 1 živetij. prav tako pa st boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: Nima smisla, da porabljaš svojo energuo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, kar ti bo v dobršni meri popestrilo dolgočasen vsakdanjik. I RAK Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar temu ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se ■ boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. LEV Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne sekiraj zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar pa se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati, DEVICA Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki so mu že dalj časa tm v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te ljubezensko presenečenje. TEHTNICA Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar pa je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti sc občutku in prav lahko ti uspe... On: Spoznal boš. da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda, To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, daje tudi druga varianta zate kar se da ugodna. Mogoče celo bolj ■■ ŠKORPIJON Ona: Nikar ne pričakuj spremembo preko noči, ampak sc še bolj zagrizi v uresničitev svojih želja. Ob koncu tedna se ti bo nenadejano nasmehnila sreča 1 in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče Ijubezen- skih reči. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obvezpostim, saj bo dragah vlak odpeljal brez tebe. - STRELEC Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato ši je ne razla- gaj kot... On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar pa nikar ne poskusni tega izrabiti v napačne namene. In predvsem ne pozabi, da je dobra prijateljica veliko boljša, kot pa občasna ljubica. Obeta se ti zanimiv konec tedna. KOZOROG Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, pa se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo to precej zamerila, kar se ti utegne še zelo otepati. Boš pa drugič raje dvakrat premislil ... 'VODNAR Ona: Bodi pozorna na dognanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil v tvojo zvestobo, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj Časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen, - RIBI Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na nek način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poizkus. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti sc ti bodo začeli končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa. I Zuša je edini nilski konj na svetu, ki nastopa v cirkusu. Te dni je 13 let stara samica prišla na gostovanje v Honkong skupaj s kolegi iz znamenitega moskovskega cirkusa. Tehta dve toni in pol in je največja zanimivost v pisani dniščini sto artistov in 87 eksotičnih živali. I m iki t rani brez n stara želva V vodnjaku v neki vasi na jugu Kitajske so pred kratkim ujeli redek primer velike sladkovodne želve, ki tehta 46 kilogramov. Gre za zaščiteno vrsto, strokovnjaki pa menijo, daje stara približno 500 let, torej 200 let starejša od želve v muzeju v Na-njingu. Zanjo sedaj skrbi muzej v Hainanu, za svoja leta pa je živahna in ima dober tek. K. t?. ia^zJiievg^ m VI t- I ne I :e hiše in ne javno poslopje. In tako so se delavci lotili tudi čiščenja Big Beana, ure s štirimi številčiticami na vzhodnem stolpu parlamenta v Londonu. To uro po vsem svetu poznajo kot Big Ben, Ime pa je dobila po enem izmed zvonov v stolpu. Zmagal na 2000 procesih Števen Welchons, 32, je imel v dveh letih kar 2000 razprav in je bil strah in trepet vseh tožilcev. Kolegi so ga zelo spoštovali in mu po nekem televizijskem odvetniku dali vzdevek Matlock. Toda Števen nikoli ni Študiral prava niti maturiral. Kljub temu je bila večina njegovih strank navdušena, češ da je najboljši odvetnik, kar si jih imeli do tedaj. Lažnega odvetnika so razkrinkali po pritožbi prve nezadovoljne stranke. TF ------------1" ----------- I z l! I I U H V ton časi, ka so armaški, od poslanci, končno doubili čas |i' H,,. dela napou cEknj«’'^ za dopustniške dili ton Bela cejli čaa premiSlavle, _________ , Blovenake Sume lipou pomali dale propadajo, ker se tej poslanci nej mogli dokončno odločiti. Sto V z njimi upr a vi o. No, pa tak se n jami misri ° enotnosti Slovenskoga tnaloga naroda, jako pogousto spreobračajo v verze, ponavadi na kakžo pozMto slovensko narodno nouto: . i kak v Gozdič je že zelen, slovenski rod razdeljen, možje v parlamentu vrtijo z glavo. Poslanei jaz vprašam vae^ delitve je pravi čaa? Gozdove naj Bog ima al' kdo izmed nas? Božji od nekdaj so, upravlja le naj jih kdo; lubadar ne čaka, požrl jih bo. Požreti zna tudi nas zlobe prepoln ta čas, drug drugemu jemljemo čast in oblast. Brat Džouii Gates - najbogatejši I T I a H I .1- Po podatkih vplivne ameriške poslovne revije Foftss jfl j-j ni ameriški računalniški podjetnik, lastnik družbe Microsn Gates najbogatejši človek na svetu. , ■- r d' na sv«®' Revija vsako leto sestavi seznam najbogatejših Ijooi^^j! vendar ne upošteva državnih poglavarjev in vladarjev, Lc*^-^ na vrhu seznama prvič znašel Gates, čigar osebno revija ocenika na slabih 13 milijard dolarjev. Na drugem prav tako Američan finančnik Warren Buffett s lijardami dolarjev osebnega bogatstva. Šele tretji je tretji med najbogniepi« I J JAia/«'--'.- šiaki Tsutsumi, mož, ki je kar osem let vodil L- - . Njegovega osebnega bogastva je za devet milijard dol .F seznamu 388 svetovnih milijarderjev je 129 Amerh^^J' ' Nemcev in 37 Japoncev. Opustošeoe jordanske oaze velike afr^ Odkar so vwi*y "ktoni antilope pred d®***^, os-prepustili jordanskim zam so se ti koščki oi- narave. se tl KOSVr.^ - , vjnnlniem Z'^-* vjem in napolnjeni ceno vodo, spremi prave puščave, lenju ni več ne ha. Živali so pac nekako preživeti. i' slW' le I i 'i ■J T efl e t, že? L^jz. S/ l-S 7 s 9 I ■ t/ ^^OiiSjO- avgusta 1 995 11 ne zgodi se vsak dan 1 I Previdnost pri nakupu 0 kupujete otroška oblačila, bodite še posebej pozorni na s n rt' pobarvana, natančno pa preberite tudi etiketo ternT r ■ ” *^.®"'***- '3ova oblačila neprijetno zaudarjajo po lahi “ j* očitno, da je tkanina obdelana s preparati, ki kost'’ alergijo. Predvsem modro obarvana oblačila po ™ vsebujejo dioksine, ki so v modrem barvilu, dodatki modre Lup t hi zelenih odtenkih. Brez skrbi pa lahko dioh' druga oblačila iz džinsa, saj v tej modri barvi ni rn ^’^v tako se ne odločite za nakup oblačil, na katerih “ da Jih morate ^ivva oblačila prati ločeno od drugega perila. Takšna obču- so za otroke neprimerna. Seveda pa morate vsa Til ’ **** UUuAv JJv|21 llJJvl lJu. JvvCUd IIILaIuLv Vad k vaH hlače, jopice, majice, zlasti pa spodnje peri- jih on preden jih otrok prvič obleče, Ce je potrebno, ^Pente tudi večkrat zapored, da odstranite iz tkanine ostanke oprati, preden jih otrok prvič obleče, Ce je potrebno. in apreture. ^***ste uši stiiijj^ zaradi svojega oklepa izredno trdovratni rali, Da zagrizejo v rastline, jih je težko odstrani- Bak; -L, v jiii jt; lezku vubtratil* v Bjiho so vsekakor potrebna sredstva, ki prodrejo (n^ J n^^^sih pomaga tudi raztopina mehkega mila fasUinn)°'^° milnico večkrat poškropimo listne uši samo postrgamo. Moč-'''ličiti V pa moramo, če je to potrebno odrezati in det; __ je najboljše da pojav listnih uši preprečimo. Vete uši rade suho podnebje. Zato je treba stliqg redno škropiti z vodo. Vsak tedem moramo ra-in ugotoviti, ali so se ščitastc uši spet naselile primem jih spet poškropimo z milnico, "“i ■ vročini, potrebujejo mehko, obutev. Včasih so takšne čevlje nosili le k leiu^ b’ nekako ni spodobilo. Danes šo linije med krepko zabrisane, postale so precej giucj iddi glede spola. Saj je vse točno določeno pri cle-zagovorniki udobja in uniseksa, pa še prav priporočamo platneno poletno obutev, ki se na pg oponko. Podplat je mehak, iz debele gume, robovi plat- haiašč nekoliko razcefrani. potrebujejo mehko. Zdravniški nasveti niD5 - sindrom clouekaue imunsko pomunjkljivosti AIDS je bolezen, ki Jo povzroča HIV - virus človekove zmanjšane odpornosti. V telesu ta virus napade celice odgovorne za odpornost telesa. Posledica tega Je večja nagnjenost k različnim boleznim in nekaterim redkim oblikam raka. Sama bolezen pa Je le končna stopnja okužbe z virusom. Od okužbe do razvoja bolezni lahko poteče več let. In na kakšen način se torej lahko okužimo? možne poti okužbe so: - med nezaščitenim spolnim odnosom z okuženim partnerjem - z okuženo krvjo in krvnimi produkti (souporaba inj. igel) - z okužene matere na otroka med nosečnostjo, porodom, dojenjem Kuhajte z nami tb»F)f t “ Bratje iz Oplotnice ? J SLOVO - Igor in ZJati zvoki S PLAZNIK - Ans Petra Finka (»T^^RASaL - Ans. Franca Polofiarja - Ans. Tonija Vtrdtrberja TVOJE IME - Slepavl ''UMi ' Ans. Braneta Klevtarji da četrtka, 17. ■v(Hti, 1995, aa nesloi: Mnrskl ni. “ Novaka 13, 69000 Morske Sabata, s pripisom »Ze ^isbtne ^U1 '‘•»Sl ‘Pon št. 32 skladbo: i 'bit In -'^zabavna ______________ Prtiiitek ter naslov: HE prenoio se HIV: - s telesnimi dotiki, kot so rokovanje, božanje, poljubljanje, objemanje, razdeljevanje hrane - kihanje, kašljanje - souporaba posode, kozarcev, jedilnega pribora, brisač - piki komarjev in drugih insektov - souporaba tušev, kopalnic, stranišč - v bazenu, savni, športu - ob darovanju krvi - pri zdravniku, ginekologu, zobozdravniku - s skupnim življenjem z okuženo osebo ob upoštevanju zgoraj navedenih poti okužbe. Veliko je že bilo povedanega o tem, kako sc pred okužbo lahko zavarujemo. Najvažnejša in najbolj varna je izbira le enega spolnega partnerja in zvestoba le-teinu. Nekateri reklamirajo vzdržnost, vsekakor pa vsem priporočam uporabo kondoma, ki varuje tudi pred okužbo z drugimi spolnimi boleznimi. In kaj storiti, v kolikor je bilo naše vedenje kljub vsemu rizično? Da bomo lažje in mirneje spali, bo najbolje, da se odločimo in izvedemo testiranje, S testom nam bodo lahko strokovnjaki dokazali prisotnost ali odsotnost virusa oz. protiteles v naši krvi. Tako bomo s pomočjo testa dobili odgovor, ali smo okuženi ali ne. Pozitiven test pomeni zanesljivo okužbo, negativen pa le-te žal ne izključuje. V primem negativnega testa in rizičnega obnašanja je potrebno test čez tri in šest mesecev ponoviti. Med samo okužbo namreč obstaja čas, ko je nemogoče dokazati prisotnost virusa oz. protiteles v krvi. Preden bi zaključili našo kratko informacijo o aidsu, bi rada opozorila, da so okuženi in oboleli zaradi te bolezni tudi ljudje. Ni prav, da jih zaradi bolezni same zaznamujemo in izoliramo, kajti to nam bo dalo lažen občutek varnosti in bomo tako zdravo mero previdnosti odrinili na stranski tir. Nenazadnje je nekje lepo zapisano: »Kdo sem jaz, da bi lahko sodil?« Za vse tiste, ki bi se želeli o bolezni ali možnostih testiranja več in podrobneje pozanimati, pa za konec našega članka naslednji naslovi: - obrnite se na svojega izbranega zdravnika, ki vam bo zagotovo priskoči! na pomoč - (062) 372 221 uit, 26 57 je tel, štev, mariborske posvetovalne ambulante za aids - Splošna bolnišnica, Oddelek za nalezljive bolezni, vsako sredo od 12.00 do 13.00, možen dogovor za testiranje, ostanete lahko anonimni - (061) 140 30 42 int. 398 je tel. štev. Mikrobiološkega inštituta v Ljubljani, ki opravlja anonimna in brezplačna testiranja po predhodnem naročilu, kije možno vsak dan med 8. in 14. uro - posvetovalnica za AIDS v Ljubljani na Infekcijski kliniki, Japljeva 2, Vsak ponedeljek med 13. in 14. uro je na voljo zdravnik, ki odgovarja na vprašanja, lahko ostaneš anonimen. RADIO HIV - MURSKI VAL UKV 94,6 MHz jdopoldne tudi SV 648 kHzl 11 Potrebujemo: 2 zelo mladi, podolgovati (kot večje kumare) jedilni bučki, 50 dag mletega mešanega mesa (govedina in svinina), 3 žlice riža, 1 jajce, 1 žlico gladke moke, 4 žlice olja, I drobno čebulo, šopek kopra (zelene lističe), 5 del kostne juhe ali juhe iz kocke, sol, poper, 2 žlici kisle smetane. Nadev; Na dveh žlicah olja rahlo popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo mleto meso, ga popražimo, da se razdrobi. Prilijemo nekaj žlic juhe in dušimo 15 minut. Riž preberemo, operemo in ga v kropu skuhamo do polovice. Odcedimo in ga primešamo k mesu. Nadev popramo in solimo ter primešamo stepeno jajce. Po želji dodamo žličko rdeče paprike. Bučke operemo in obrišemo. Ker so zelo mlade, jih ne lupimo. Po dolgem jih prerežemo na polovico. Z žlico rahlo postrgamo del sredice (semena so še komaj vidna), ki je še zelo rahla, tako da dobimo na bučki podolgovato vdolbino. Ta del sredice sesekljamo ali zdrobimo z vilico in primešamo k nadevu. Bučke solimo in napolnimo z nadevom, ki ga z žlico nekoliko stisnemo. Zložimo jih v primemo pomaščeno posodo (pekač, jenska skleda) in spečemo, da se popolnoma zmehčajo. Prilijemo omako, počakamo, da prevre in se zmeša s sokom, ki so ga spustile bučke. Zraven ponudimo krompirjev pire ali krompir v kosih. Omaka: Na preostali maščobi svetlo popražimo žlico moke, jo zalijemo s skodelico ohlajene kostne juhe, dodamo sesekljan koper, prevremo in dodarno kislo smetano. Po potrebi solimo in popramo. Črnilo ERIKA ZELKO, dr, med. Madeže od črnila zdrgnite z limoninim sokom, citronsko ali vinsko kislino, ali pa jih čez noč-namočite v tekočini, ki se je naredila na kisli smetani, in jih sperite z blago milnico. Lahko pa madeže potresete tudi s soljo, pustite delovati kratek čas in sperete z glicerinom. Če imate madeže od črnila na usnju jih zdrgnite s citronsko kislino. Madežev od črnila na platnu se znebite tako, da jih najprej sperete v mrzlem mleku, omočite z limoninim sokom in nanesete nanje kašo iz limoninega soka ali soli. Potem pustite učinkovati nekaj ur, vendar se kaša ne sme posušiti, potem pa sperite z mrzlo, čisto vodo. Madežev od črnila na preprogi se znebite tako, da jih omočite s surovim polma-stnim mlekom. Postopek večkrat ponovite in pri tem položite na madeže kos vate. Na koncu sperite s toplo milnico in zdrgnite do suhega. CILKA SUKIC Smo v času, ko nam vreme omogoča najrazličnejše aktivnosti na prostem. Posebej otroci so v tem času veliko v naravi, pri igri pa se pogosto tudi poškodujejo. Običajno se manjše rane hitro zacelijo, to pa seveda ne pomeni da Jih lahko zanemarimo - tudi praska od trna je lahko nevarna. Kadar je koža poškodovana, zdravniki svetujejo, da posušimo rano s sterilno gazo ali zlikanim robčkom. Potem jo očistimo z medicinskim alko h o lorn in položimo nanjo plastični obliž. Če rana zelo krvavi, povežemo sterilno podlago s povojem. Zelo pomembno je tudi, da smo cepljeni proti tetanusu. Trne in druge tujke previdno odstranimo s pinceto, Če nam to ne uspe, moramo k zdravniku, saj se lahko rana zagnoji. Petek - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 In-fomiacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.00 Poročila - 10.30 Kinoventilatot - 11.15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17,30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Sipli mi - 22.00 Lahko noč Sobota - 5.40 Prebujajte seznami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8,00 Poročila - 8.10 Do poldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12 00 Poročila BBC-ja- 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna -IS.OONajlcpšc želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Lahko noč Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zatnurjcnci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10,25 Obvestila - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -«12.30 Minute za kmetovalce - 13,00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč Ponedellek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutiarua kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Koln-sto zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S trščakon, cetton paz marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19 30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo-8.00 Poročila - S, 10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18,00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžaiščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.M Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v ). osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila -16.30 Poročila ■ 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni ttnevnik - 19.30 Mursko-morski val - 12.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem vebča sinih - 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 1 l.tS Mali oglasi -12.00 Potočila BBC-ja - 11.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč SESTAVIL MARKO MAPAST K0N6L0-UElUt DAMSKA VEČERNA OBLEKA POPULARNA AM. FKAt IGRALKA (JUUAI SVFR SIK ■ PRI STARIH EGIPČANIH VEZN« (AKO) angleSb PISATUJ WAUACE VUKAN NA HAVAJKI (UAUNAl KAR JE vklesano Am GLAVNO MESTO KBOE RBA ZNANA PO KAVIAfUU STOKVA-mATHH tcmn NASLOV DRAME ANTONA P ČEHOVA DEStflr dnojKTTi- iBra iLE ZA ZRAK I JUDIH iTNI (lA- SLOTUCE-KHKOli VEČJE MESTO V JUGOZAH. NIGERIJI 1 ZUPAN POD FRANCOa OPATUA NA SAVANSKEM VASE ZAPRTA DRUŽBENA FTAST f 'l “vEH” DOANA FRANC HA TEMAT« komponist zao (SATKO ZEH90O nm) ARABSKI ŽREBEC VRSTA FR PREPROGE AESrO VAVSTRU OGMURI OBODI OKROG SUK OlEG w REKA VGANI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: mušnica, uredniki, reforma, SD, Lie, Kina, TT, ato. Mor, sestava, OV, Ines, B, Ivica, Odkop, toaleta, akrilat. 12 vestnik, 10. avgusta 19jj I podlistki Osem pogledov 14 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja [ Jerneja Katona Drago Pintarič ^POTOVANJE ■i' , o s* ' 9 J l i II Druga podobnost z zahodnim znanjem se nanaša na misel, da je vesolje vsej svoji brezmejnosti in brezdaljnosti navkljub v matematičnem smislu končno. Naj to vsaj približno pojasni fenomen neskončnega časa, ki pa doseže na obzorju črne luknje točko singularnosti, kar v resnici pomeni konec časa. V indijski filozofiji tvorijo prej omenjene štiri yuga mahe ciklus, ki se še naprej združujejo v kalpe (1000 maha yug), te pa so samo trenutki v življenju brahme. S tem opisom smo spoznali osnovno načelo, po katerem se uravnava vzhodni (indijski) tok razvoja: notranjo evolucijo civilizacij pogojujejo iste zakonitosti, kakršne veljajo za slehernega posameznika. Na ta način dobi slehernik svojo veljavo tudi v odnosu do uni-verzuma: skozi idejo karme, ki ni povsem enaka pojmu usode, saj vključuje trenutek svobodne volje, katere vloga se veča z evolucijo zavesti konkretnega posameznika. Človekov duh (atman), ki je nosilec božanskega v človeku, se skozi reinkarnacije v različnih formah vrača k vesoljni zavesti (brah-man). Civilizacije in kulture ter njihove specifične različnosti so okolja, ki interaktivno prispevajo k izkušnjam, kakršne posameznik in človeški rod kakor tudi stvarstvo v celoti potrebujejo za duhovno evolucijo. Ciklizem neskončnih krogov je torej le zunanji videz, saj so njihovi nosilci podvrženi prej opisani dinamiki duhovnega razvoja in so zategadelj zmeraj drugi in drugačni. V resnici se takšno kroženje zdi še najbolj podobno spirali, v kateri (psihološki) čas teče vse hitreje, da bi v končni fazi mogel doseči osvoboditev v večnem »zdaj«; tako namreč smisel svobode opisuje hindujska filozofija, stanje večne sedanjosti pa v resnici zelo spominja na konec časa v zahodni fizikalni teoriji o singularnosti črne luknje. Kar vabljiva je misel, da bi poglavje o zgodovini končali s koncem časa, večnim zdaj in celo s srkom črne luknje, a vrnimo se raje v sedanjost in uživajmo bogastvo soočenja duhovnih kultur. Združene stopajo na novo pot, kije krivulja, kakišno po industrijski in računalniški revoluciji na diagramu razvoja za prihodnost utira revolucija duha. Spoznali smo osnovno shemo in terminologijo indijskega pojmovanja (zgodovinskega) časa, če pa to skušamo prevesti ne le v naš jezik, ampak - kar je bistvenejše - v naš pojmovni sistem, lahko podobno teorijo spirale zasledujemo vsaj od Vica naprej tudi na zahodu. Osnovna in najbrž edina ugotovitev, ki se ob koncu poglavja o zgodovini ponuja, je, daje teorija cikli zrna kompleksen fenomen, ki sc razvija v nekaj različnih smereh: od morda neprijetne in tudi precej enostavne misli o nenehnem ponavljanju zmeraj istega že videnega sveta, ki ji je v 20. stol, nekaj mistične globine uspe- lo pričarati magu Borghesu s skrivnostno dimenzijo besede, do kompleksnejšega spiralnega valovanja v časovni dimenziji, ki jo človek (zgodovinar) 20. stol, težko opiše, ker mu zanjo včasih kar zmanjkuje znanih zornih kotov in besed. Prav slednje se zdijo kot postarane senilne dame, ki so izčrpale svoje zgodbe in ne morejo povedati ničesar novega več, še huje: pripovedkam o njihovih kavalirjih, velikih (zgodovinskih) zmagovalcih in praporščakih resnice niti ne verjamemo več, saj smo glavne (zgodovinske) junake spregledali v njihovi častihlepnosti in obsedenosti z močjo in oblastjo, svet pa mimo vseh njih živi svoje pestro in neulovljivo dogajanje. Drugi del Za nami je nekaj poglavij, ki so govorila o svetu, kakršnega poznamo. Govorila so z jezikom, ki ga razumemo, in tudi vsebine so znane, čeprav mestoma morda na novo osvetljene. Govorila so o znanem - o preteklosti. Naše radovednosti o prihajajočem jim zato ni uspelo potešiti. Spraševali smo se o podobi sveta, ki prihaja, pa nam niti o današnjem ne povedo dovolj. Nekoliko preveč okostenelo so se držala svojega plotu, prek ograde pa so si upala le s pogledi. Kar neprijetno je, ko je treba priznati, da si je ideologija edina med njimi upala prestopiti razne meje ter s tem privzela nase sloves univerzalne gospodarice. Nezadovoljstvo v nas pa samo še narašča, ker znanosti, na katere smo se zanašali (bili smo celo ponosni nanje) v resnici niso sposobne opraviti naloge, ki jo od njih pričakujemo. Podobni smo Musilovemu mladeniču, gojencu Tdrlesau, ki »si sploh ni mogel misliti nič dzugega, kot da je Kant dokončno rešil probleme filozofije in da je le-ta odtlej opravilo brez smotra, kakor je tudi mislil, da se po Goetheju in Schilleju ne splača več pesniti. Doma so stale te knjige v omari z zelenimi šipami v očetovi delovni sobi in Torlese je vedel, da te omare niso nikdar odpirali, razen zato, da bi jo pokazali kakemu obiskovalcu. Bilo je kot svetišče božanstva, ki se mu človek ne bliža rad in ga samo časti, ker je vesel, da se mu zaradi njegovega obstoja ni več treba brigali za nekatere stvari.« Še nedavno je sodobni slehernik brezbrižno verjel, da v laboratorijih, kabinetih in delovnih sobah množica znanetvenikov marljivo zapolnjuje prazna mesta velike (babilonske) knjižnice vseh knjig. Bor-ghesovski labirint vedenja v zamotano prepletenem prostoru mu ni bil najbolj znan, a zaupal je tem »knjižničarjem* znanja, ki so mu tam zmeraj na razpolago, da ga vsak hip popeljejo v njemu potreben majhen kotiček ter mu nemudoma odgovore. kar mora vedeti. (Nadaljevanje prihodnjič) Razpoloženje je res pristno in piratsko življenje ti skoraj postane všeč. Vožnja se konča v mesečini na obalah Karibskega morja in ob luči številnih sveč, ki te vabijo v objem restavracij. K ambientu prispevajo temperamentna muzika in različne dišave iz kuhinj. Mislim, da otroku le stežka dopoveš, da si doma pripravil sendviče za potešitev lakote. Ob izhodu se le s težavo navadiš na dnevno svetlobo in si v programu izbereš naslednjo atrakcijo. Zame je bila to vožnja v hlodu prek ogromnega hriba v deželi Frontierland. Vrsta je bila obupna. V začetku tega nisem opazila. saj se je vila tako, da je bila deloma skrita mojim očem, in ko sem že skoraj pol ure stala v vrsti, ki se je počasi pomikala napej. je bilo že prepozno, da bi izstopila, Tu je bilo veselje ljudi neizmerno in vsak spust lesenega kanuja po skoraj navpičnem slapu so spremljali vriski groze in smeha. Pred spustom v neznano so dvignili roke in spuščali obupne zvoke. Menda je to način sprostitve, so mi pojasnili kasneje, ko sem vprašala, čemu ob preteči grozi dvignejo roke. Tudi sama sem se znašla na vrhu hriba v kanuju, in to natančno uro potem, ko sem se postavila v vrsto. Srce je razbijalo kot pred izpitom in dopovedovala sem si, da moram gledati, vendar meje strah premagal. Oči sem odprla, ko sem začutila, da smo pristali v mirnih vodah. Iz čolna sem izstopila mokra do vratu. Ni bil kriv strah, ampak voda, kije ob vožnji po reki prihajala z vseh strani. Posušila sem se na otoku Toma Sawyerja. kamor sem prišla z lesenim splavom. Sonce je močno grelo tudi sredi oktobra in kar hitro je bila obleka suha, tako da sem lahko nadaljevala potep, tokrat po deželi Fantasyland. Zavrtela sem se v čajnih skodelicah, kar meje spominjalo na divje vožnje z avtomobili v cirkusu, ko sem bila še otrok. Nad deželo Tomorrowland seje že spustila noč, ko smo se s podmornico spustih v nižine Antartike. Ob prijetni zgodbi o morski deklici sem se nekaj naučila o življenju pod morjem in spoznala, kako je mogoče na lep način posredovati znanje otrokom pa tudi odraslim. Ura je bila nekaj čez polnoč, ko sem prispela domov. Las Angeles je mlado mesto, staro približno eno stoletje. V njem se mešata dve kulturi, in sicer kultura belih ameriških priseljencev in bogatih mehiških rančerjev. Ob sprehodu po ulicah v središču mesta imaš celo občutek, da si nekje na španskem govornem območju in ne v Ameriki, Srečaš mnogo ljudi, ki so rojeni v tej deželi, a ne obvladajo angleškega jezika, tako da se le s težavo sporazumevaš z njimi. V središču mesta so celo napisi v dveh jezikih, prav tako v mestnih avtobusih. Razvoj mesta je omogočila leta 1880 čezcelinska železnica in število prebivalcev se je vsakih deset let podvojilo. 1911. leta seje sem preselila filmska industrija, da bi izkoristila podnebje in zemljo, ki je bila takrat poceni in v izobilju, za zgraditev velikih studiov, Hol-lywood je bil mesto številnih studiov in je od takrat postal središče zabavne industrije. Mesto je eksplodiralo po drugi svetovni vojni s prihodom vojnih veteranov, ki so kupovali hiše in zemljo, kar je subvencionirala vlada. Dobro plačano delo pa so našli v vojaški industriji. Danes je mesto tudi finančno središče na poti med Ameriko in Daljnim vzhodom. Poleg blišča pa ima tudi senčne strani kot vsako ameriško mesto, To je kriminal, pred katerim nisi varen niti ob belem dnevu, kaj šele ponoči, saj množice brezdomcev presegajo številko 50,000. Srečaš jih največ v centru mesta. Barva kož» pa ne govori o statusnem simbolu. Ljudje brez doma in premoženja so bele, črne ali rumene barve. Še najmanj je bilo med njimi aziatov. Pomembnost ras sem spoznala tudi ob delu v bolnišnici, kjer je bil to pomemben podatek. Podnevi so brezdomci v središču mesta prespali, oživeli pa so proti večeru. Spali so na žimnicah, nekateri kar na tleh, srečal pa si tudi take, ki so si postavili kar šotore. Priljubljeno mesto za spanje so tudi grmovja ali žive meje. Usoda teh ljudi je nez- nana, prav tako nesreča, kiji J pripeljala do takega načina Ijenja, Zanimivo je, da so ra IJeni na teritorije, Tiste,J* srečuješ v središču mesta, oc*t J ne najdeš v BeverlyHillsu ali ta Monici, Tudi po oblekijihi*^. ločiš, le smrad Je enak pn , Nekateri med njimi si lahkorn ščjio vožnjo z mestnim a som, plačilo pa je odvisno o brote šoferjev. Raznolikost tike recimo predstavlja raz^ ca brezdomca v obleki vojnin^ cabrezdomcaVuvivn^.--ranov, ki prosjači vedno na mestu, in to pred v nakupovalnem centru be Hillsa. Kot meje brižnost Američanov do domcev, meje navdihtulaj ljudi na invalidskem vozičku bres- I imeli omogočen dostop do sfcor^; 1, F" vseh zgradb, celo v avtob ■ Chatyjinih besedah take skr) bili deležni niti v daljni AvstJ. Absurdno pa je bilo, otežen pristop v najvecji m ski center UCLA. in to nap- lakos" popravljali ravno ob ntojet” ku. Kriminal v mestu je zase. Rekord v številu m: noč do konca oktobra je obis- irtvih"* je bil 2^^ 7 str«" di. Večinoma so bili žrtv Ijanja in obračunavanja mi. Zanimivo je. da po^ največkrat dajalci organov noma so glavni darovalci riki žrtve kriminala, v to žrtve pometnih nesreč- . pa lahko dobijo ljudje, ki P' transplantacijo, saj ena zam jeter stane 300.000 dolarje ■ sih imaš občutek, da gleda nalko. Jetra da Mehičan, a črnec, dobi pa jih lahko / -- -- pred nedavnim n *>nkn«rnk I I ftl palcem. Ko zmanjkačlo*^^^^ ganov, si za poskus in po^ zo. da rešujejo človeško transplantacijo, saj ena je se t , val na zabavah, le da in*® sposodijo tudi opičja jetra--T’_ iC To je Amerika, kjer J« sveta vladar. Biti zdravn ik v Anierikii ■ ‘ lahko, ti pa omogoča statusf bol in daje jamstvo za Ijenje. if dobro i' (Nadaljevanje prih**^"*^ Dr. Fronr Zibrik Prodor kuantno modionE Kvantno zdravljenje je bilo uvedeno v zdravniško prakso v ZDAc v prejšnjem desetlletju. Konvencionalna (šolska, ortodoksna) medicina Zahoda seje soočila z večti-stočletnimi izkušnjami specifične mentalne tehnike Maharisi ayur-vede, katere vodilni princip delovanja je spoznanje, da človekova duševna moč in volja odločilno vplivala na celotno njegovo lelo: na telesno presnovo, delovanje tkiv in organov - in tako tudi na njegovo zdravje, S pomočjo vzpostavljanja duševnega ravnovesja uspeva ayurve-dska medicina ustvariti tudi telesno ravnovesje v delovanju celic, izgradnji tkiv in organov - krepi odpomostno moč človekovega telesa in pogojuje »popravljanje* okvarjenih delov (s smotrom) za popolnejše telesno in duševno zdravje. Ameriški zdravnik dr, Deepak Chopra (specialist internist, endo-krinolog) je spojil večtisočletne izkušnje indijskih modrecev s principi modeme zahodne medicine ter jih naslonil in obrazložil s pomočjo kvantne teorije, ki jo je obelodanil Nobelov nagrajenec -fizik Planck leta 1918. Kvantna teorija je pomenila pravo revolucijo v dotedanjem pojmovanju fizike in znanju o njej. S fizikom Einsteinom - dobil je Nobelovo nagrado za »relativnostno teorijo« - in njegovimi kolegi, sodobniki, je kvantna revolucija vnesla nove poglede v pojmovanje deljivosti snovi s pojmom o kvantu kot najmanjši enoti svetlobe, elektrike ali druge obstoječe energije v neomejenem kvantnem polju. V kvantnem polju se po tej teoriji neprenehoma izmenjujeta materija in energija v obliki vibracij. Kvant je 10- do 100-miliJonkrat manjši od najmanjšega atoma obstoječe snovi. S pojmovanjem nenehnega spreminjanja snovi v energijo in obratno se postavlja teorija kvanta v nasprotje prej ukoreninjeni miselnosti o materialnem obstoju sveta. Kvantno pojmovartje fizike je vodilo do praktičnih rezultatov v vsakdanjem življenju Človeka, do odkritja superprevodni kov. laserskih žarkov, tranzistorjev ... da omenim le nekaj novejših iznajdb. Kakšno vlogo naj ima teorija snovi-energije pri preprečevanju obolevanja pri človeku in zdravljenju že obolelih? Razlaga se nam ponuja kot na dlani: s stalnim spreminjanjem snovi v energijo in obratno je podana tudi kvantna stvarnost pri človekovem telesu, kar pogojuje vpliv človekovega duha (duševnosti) na njego- vo telo in obratno; nihče ne more danes zanikati spremembo duševnega stanja pri obolevanju (strah, panika, depresija, sprememba razpoloženja itd.), kot tudi ne vpliva spremenjenega duševnega stanja na delovanje notranjih organov telesa. Od duševnega ravnovesja z ravnovesjem delovanja organov je odvisno sozvočje duha s telesom, njegovo počutje in njegovo zdravje. Z izkoriščanjem potencialne energije, ki obstaja na naj-subtllnejših nivojih kvantnega polja, je podana ob razgradnji (in propadanju) tudi možnost novotvorbe celic in tkiv v človekovem telesu. Na takšnih postavkah in razlagi temelji kvantno zdravljenje ayurvedske medicine. Dr. Deepak Chopra je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj napisal tudi knjigo o svoji metodi z naslovom Popolno zdravje (v originalu »Perfect health*), kjer razlaga, kako si človek lahko ohrani svoje zdravje in kako se bolan lahko pozdravi. S kolegi specialisti ayurvedske medicine j e. ustanovil že več klinik, ki sprejemajo telesno in duševno prizadete bolnike na zdravljenje. Pri zdravlje- nju se držijo naslednjih vodilnih principov; 1. z umirjenjem bolnikove duševnosti se odpravi njegova stresna situacija: panika, strah in druga negativna čustva, ki spremljajo njegovo obolenje; 2. s pomočjo autogenega treninga in meditacije (dirigiranega razmišljanja) se bodri bolnikova ' zavest in krepi volja, vedri njegovo razpoloženje, vzpodbuja odpornost telesa in obnavljanje že prizadetih delov; 3. s pomočjo preizkušene in bolnikovi osebnosti in bolezni prilagojene prehrane se oskrbuje prizadeti organizem s snovmi potrebnimi za njegovo delovanje in zdravljenje; 4. s posebnim režimom življenja in telesnimi vajami (dihalnimi in razgibalnimi, ki imajo več tisočletno tradicijo in izkustvo) se krepi duševnost in telo obolelega ter vedri njegovo razpoloženje. Dosedanji dosežki izvajanja kvantne medicine na ayurvedskih klinikah v ZDA potrjujejo pozitivno učinke združenja filozofske empirike o življenju tisočletij in- dijskih modrecev z ■ rezultati zahodne nekaterih pogledih zadnJ*’ znatno presegajo. Sodobne življenjske Sodobne živijenjsKe ' ju«-nas nenehno silijo v sne situacije in razpf živimo v stehnizicaneit* vse bolj in Ijenjskem prostoru. bolj nezdrave*" kulte'’ Tudi stanovanjska ku danjosti nas preveč doth® uklepa med Štiri stene. vse se mafl P uklepa med stin stene, r' gibljemo aktivno na sv neokrnjenem zraku, razvadam. Zahodna rne dolga stoletja zapostaVU vno ozadje bolezenske^ .[ d* pri bolniku; osredotočil® simptomatologijo (t>" Jrjvill' znake) in zdravljenje z jjjt plod moderne tehnolog*! velikanskim uspehom * dku naše medicine v zadhl j v stoletjih, se znajdemo še 1 I r GARANCIJA lespers, nezia); 3 teta ali 100.000 prevoženih km od 16.990 DEM ... slepi ulici. Tehnika ni sposobri' la tehnika m sposuv-ševati duševnih težajf i uu&cvnni mov; še tako bleščeče 'P ne JV, se taKu uicavv*- 'hp '^ zadovoljujejo duš®'''''” j človeka... Na pomoč pr** vedska medicina. daritni bon SSO - avlo peru9 0602 / 83 328 ■ emona merkur pe volan 082 / 771 3SS - moblx 0609 .' 70 550 • AVTO HIT 068 / 26 077 ■ avto-dom 0606 / 70 ISO • avto kleparstvo krmelj 068 i 44 373 • hevreka 0608 / 62 644 - h.o.r.d. 061 / 851 384 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 38 511 ■ avtoservis maurer 063/857 730 • KOMPAS HERTZ 061 / 15 92 007 • armič 061 853 746 • Izvir 061 /777 852 • mobil Impei 061 / 722 879 - MEČA AVTO 061 /264 087 • eurotrade 086/23 392 - POLIET 0801 / 64 667 • a finiš 081 / 447 883 • VABEX, G. M,C. 064 /331 013 MEx:iys. SsooDElt^ nH 10.267 DEM ... Od 19.267 DEM ... ESRERO y GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER, LJUBLJANA, CELOVŠKA 206, TEL.: 061 / 15 91 332 od 24.990 DEM ... za kupce v 1 I I I II l I I ( t 1 I I ) ( 1 ( i t t s II t V ii 13 reportaža Občina Odranci Zemljišča za drobno gospodarstvo ^'inisUte.daje J v največji pomurski vasi več rojstev kot smrti, v zmoti. Berite dalje! čišči. Vse to bo na površini več kot 800 kvadratnih metrov. Pridobitev je koristna tudi zaradi nekaj novih zaposlitev. V Odrancih so imeli težave s pitno vodo, saj je analiza pokazala, da je oporečna. Potem so dali zvrtati novo vrtino in izkazalo se Je, da so Naftarji v globini 31 metrov naleteli na zdravo podtalnico. Kmalu bodo vodo črpali le še iz tega novega vira. Štrk tour Slovenija 1995 Keeebranje y Pomuiju 1 b"*=’ I u * jau jisii h r L?*' I I Odranci Ivan **•> ohH..- podatkov o "Htre^trL toliko tli ** fcom nuiizal, bi «wličeii. predal It Iti pravzaprav T^čanov? «1 r- ’ " - v -"f o številu prepričan, da izrazito kato- 1^ vedno velik otro- - ‘‘h tihn-hj p® hladen tuš: * I?'/' J' skoraj dvakrat v iv,_.i SteVilo mictA.,. a a rojstev; lani se ■ mili ? kar ?s P»erebov pa '"etaSA i' Piati zvona pa rij 11 ili___ „ . . l. leta so v ’ prebival- eh 11.^77'" ‘ fUJ preb ‘ ^rnti se vSlo-so popi- '^jSr^^^lOu-di.Spod-i'* ****' podatki s kon-'■'h tiveu*?^’ je tedaj v tem ^J”’>odicj!®J'^e(157)jcbilo ’ zasleduje večje sta- i?X30^‘?*®‘<*39),2O-241et i &tfko^^^^'35-39(133). 1 S^S0.s7;^j«(126).5-9Iet U N Prev, .’e^il05)in takona-I ‘»rej vendarle t '“jjetakih. kisosta- t 'Sini I IA 4^ . ■ A A A bilo Gradnja Petrolovega bencinskega servisa in Mobkovega motela $ samopostrežno restavracijo (na območju odranske katastrske občine) gre h koncu. Pridobitev je pomembna tudi zato, ker se bo nanovo zaposlilo nekaj iskalcev dela. - Fotografija: Š. S. M Konec tedna je bilo na letališču v Rakičanu drugo mednarodno srečanje VW-hroščev in ostalih volksvagnovih avtov na zračno hlajenje, ki ga Je pripravil klub Keeeber. Sedemdeset hroščev se je pripeljalo iz 12 klubov, od tega štirih Slovenskih - poleg soboškega še iz Ljubljane, Atomskih Toplic in Kozine. Iz tujine pa so bili: iz Graza, Budinipešte, Mohaesa, Voralberga, Kahlerhoffa, Fiirsten-felda, Jenersdorfa in Oirana. Od najdlje so prišli hrošči iz Voralberga, kar 650 kilometrov, nekaj kilometrov mau) pa je prevozil italijanski hrošč, ki se je pripeljal iz Ceirana. ■ z ' -X-< H J iiuuii. - torej vendarle 1« r rakih, ki so sta-'■ i 310^* ^P*»h kaka sta-50 let pa je po iei Človeka, ki ej castitliivi letnici '=T'< častitljivi letnici I;: sS: ‘h=- ■t-p. — i ?^li I« lOn?:?" I Ihn »vem šetam Mnrkuja mijc '"'•jo 400 redno '*** itb nekaj čez le S '' ,17- iskalcev zapo- 'Obt, ----zapo- J«, da sc nekako 'tir ■ tl Ivt,?**’''' ‘akih, ki bi bili manj. Vir-aktivnega 1^ pMieA Kot take so mili ;frzati,?*®^»s‘‘»dl8do65 ^1 f|l tlM* Vi - . A A A htof .‘'adin./.' *' »e obiskujejo hidi'ženici f' to one, ki Se niso ■ da ljudje). Je pa ojao odpiše kmetijstva. So? 1- ^^"0 iz te pano-ttai? torej niso lostno zaposlo- ' ''•i izr^ samostojni t velikih kmečkih J' M, ima kmetija V F, Akterja obdeloval” pred kratkim so obdelovali '.'’tb, n? svojega bi-Salb,.?? kcclo v okolici Lendave), zdaj A kosilc ni, **** rridclaTA dvhu-Todi reja J“^**«*, da seje v 7rii4-»l <,+,vl<,.* j®po-'*«’u * "^ictianjih 2.000 je ^ne- Občina ■hj nnariCnlli mož- nt pridelava doho* ”0 znižal stalež i Odobrava ■ rOiJto se stalež ne bi premije im" ** katere prebi-enega hiome- Sosto •'sseljetii, pa je zaz- nati nova gibanja; vse večji razmah obrtništva oziroma samostojnega podjetništva. Sicer prevledujejo avtoprevozniki (6), dobro je razvito tudi gostinstvo (5), a zanemarjene tudi niso druge dejavnosti: 4 zidarski samostojni podjetniki, 3 mizarji, 3 ključavničarji, 2 kovača, 2 zasebni trgovini, 1 žagar, 1 tkalka, i šivilja, 1 tesar... Odranci ne bi bili več Odranci, ko ne bi imeli predelovalca ajdove in prosene kaše. Torej tudi 1 takega samostojnega podjetnika boste našli tam. Zasebniki seveda niso zaposleni sami. ampak zaposlujejo (vsi skupaj) lepo število sodelavcev. Odranskega župana pa čudi, le zakaj niso še bolj podjetni. Že nekaj časa občina reklamira na internem televizijskem kanalu lep znesek denarja za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, a zazdaj se še ni nihče oglasil, ki bi se potegoval za tako finančno »injekcijo«, h kateri bi denar dodata še banka in tako bi lahko zainteresirani najel tudi večje posojilo. Mar ljudje ne upajo poslovno tvegati ali pa imajo dovolj lastnega denarja in tega obračajo v svojem poslovanju? Sicer pa je župan na to temo Sc dodal, da Občina Odranci želi drobno gospodarstvo še spodbujati na ta način, da bo skušala komunalno urediti kakih 6 občinskih parcel, ki so v bližini potoka Črnca, in jih bo ponudila zainteresiranim samostojnim podjetnikom oziroma obrtnikom. Marsikateri, ki zdaj dejavnosti ne more širiti, ker ima pre-male poslovne prostore, bi na prostrani točki prav gotovo lažje zadihal. Kaj zadihal, dejavnost bi širil, zaposloval ljudi, od tega pa bi imela korist tudi občina. občini 37.500.000 tolarjev. Mar to pomeni, da bodo sami zbrali za proračun le 12.500.000 tolarjev? Nikakor ne, kajti bivša krajevna skupnost, ki je prenehala delovati, vse njene funkcije pa je prevzela Občina Odranci, ima Se poseben vir - krajevni samoprispevek, s katerim bodo zbrali 9.000.000 tolarjev. In zbirali ga bodo vsaj tja do konca 1997. leta. Glavnino denarja namenjajo za kanalizacijo. Omrežje so že zgradili, zdaj gospodinjstva in druge porabnike (vseh bo čez 350) priključujejo na kanalizacijske ceri, proti koncu gredo tudi dela na čistilni napravi in predvidoma 15. septembra tega leta bo začela poskusno obratovali. Upajmo, da bo vse v redu in da bodo do 10.,novembra 1995, kot Je povedal župan. začeli z rednim odvajanjem in čiščenjem odplak. Gradnja pa seveda ni bila poceni. Skupni stroški po enem priključku znašajo 8.000 mark v tolarski protivrednosti, a gospodirjstva so neposredno plačala manj kot četrtino (maj kot 2.000 mark v tolarski protivredno-sti)pziroma 23 odstotkov, ko pa so 11 odstotkov potrebnga denarja zbrali s krajevnim samoprispevkom, 29 odstotkov so ga dobili iz proračuna občine in kar 37 odstotkov iz republike, približno polovico od tega na račun demografsko ogroženega območja in polorico iz postavke financiranje javnih lokalnih služb. Lahko iznajdljivim Odrančanom, bo tekel kak hubosumnež. Bo pa tudi držalo: če je (bila) kanalizacija kje potrebna, potem je bila potrebna prav v tem nižinskem in gosto naseljenem kraju! Kaj pa organizirano kulturno življenje v vaški občini Odranci? Amataresko (laično) kulturno društvo že nekaj časa ne deluje, so pa kar pogoste prireditve, ki jih organizira župnija. Tudi šolarji (OŠ Odranci obiskuje okrog 250 otrok) ne zaostajajo. Ondan so se podvizali celo cicibani iz vrtca s 3 oddelki. Bilo je takrat, ko so praznovali 20-letni-co te varstvene ustanove, ki so jo pred jubilejem prenovili, nabavili so nekaj novih igral, uredili parkirišče in tako dalje. Kako so zakrpali občinski proračun? Proračun Občine Odranci predvideva za IctoSinc leto 54.000.000 tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. V občini seveda sami ne bodo zbrali toliko denarja (na račun dela dohodnine, davkov od prometa proizvodov in storitev, davkov na premoženje, taks, kazni .,.), zato bo letošnja tako imenovana republiška izravnava prinesla Petrol in Mobix sta si podala roke Urejeno odvajanje odplak in drugega pa je bilo koristno tudi za veliko naložbo Petrola Ljubljana in zasebnega podjetja Mobiz iz CrenSovec, Marsikdo, ki se vozi po magistralni cesti med Črcnšovci in Odranci, se ozira na gradnjo najsodobnejšega bencinskega servisa, avtopralnice in motela s samopostrežno restavracijo in preno- Županje bil in ostaja še podjetnik Ko bi v tem poročilu ne omenil odranskih športnikov, bi me najbrž za ušesa. Imajo kar dva nogometna kluba: za veliki in mali nogomet. Prvi Je zelo uspešen, saj se je uvrstil v 3. slovensko ligo. To. kar ste prebrati, je le del o tistega, o čemer mi Je pripovedoval odranski župan Ivan Markoja, ki pa je že od prej podjetnik. Kmalu po volitvah mi je v nekem pogovoru dejal, da si je funkcijo župana predstavljal za lažje delo, kot se je potem izkazalo; ob sedanjem pogovoru pa je kar žarel od navdušenja, ko pa ne le da so občino ustanovili, ampak Je začela delati s polno paro. Pa nikar ne mislite, da bo imela množico zaposlenih, ampak le 2,5 delavca. Konkretno: 2 uslužbenca bosta zaposlena poln delovni Čas, župan pa le dnevno 4 ure, Te dni so lepo obnovili del vaškega doma, v katerem so: sedež županstva oziroma občinske uprave, poročna dvorana, knjižnica in dvorana za kulturne prireditve. Komajda bodo v Odrancih sklenili gradnjo kanalizacije, že snujejo novo večjo naložbo. Imenovali so odbor za gradnjo večje pokopališke veže, ki naj bi jo začeli graditi še letos. Na vidiku je tudi gradnja zdravstvene ambulante. Radi bi imeli še banko, morda pa bo Občina Odranci kdaj tudi imela svojo pošto. Zazdaj spadajo pod pošto CrenSovd. ŠTEFAN SOBOČAN J K ■;Si '3= I Hrošči so se v koloni zapeljali po Pomurju, se ustavili na mapjšem prigrizku in kozarčku vina ter $1 v Kapelskih goricah ogledali največjo prešo in poskusili najboljše, kar iz nje priteče. Hroščaip pa SO čas izkoristili tudi za zabavo in pogovore o svojih hroščih, o itjihovih delih, izboljšavah, dodelavah ... in iz sončnega Pomurja so dohajali z mislijo, da se kmalu spet vidijo, nekateri še letos na srečanjih, vsi pa prihodnje leto v Pomurju. 1 J -* . ® s sa-.”"! i Pred nekaj maid kot petdesetimi leti je bila ideja in nastal je prvi hrošč. Potem je bilo vedno več. Prvi hrošč je v davnih časih pripeljal tudi v Slovenijo. In vsi, ki so ga imeli, so ga vzljubili. Kljub njegovi vzdržljivosti in popularnosti so ga v Evropi prenehali delati. To pa ni žalosten konec zgodbe o hroščih, tu se pravljica o njem šele začenja. Tako so po celi Evropi, Južni Ameriki, Japonski in tudi drugod začeli nastajati klubi, ki združujejo ljubitelje teh avtomobilov in vsako leto pripravljajo tudi svoja srečanja. Tudi Klub Keeeber vsako leto povabi te čudovite, danes večinoma predelane jeklene konjičke v svojo pokrajino, da pokaže, kakšni hrošči se danes vozijo po cestah m da hro-ščarjem predstavi^ našo pokrajino in vzdušje, ki ga znajo ljudje tukaj narediti. Tekst in fotografija: Aleksandra Nana Rituper 14 vestnik, 10. avg usta ' Šport Prva državna nogometna liga Maribor Branik : Mura 1:2 (0:2) Maribor - Igrišče Maribora Branika, gledalcev 5500. Sodnik: Kukovič (Velenje). Strelci: 0:1 Chlebalin (12), 0:2 Kokol (37), 1:2 Šimundža (84). Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek, (Cifer), Breznik, Poljšak, Kardoš, Alihodžič, Stampfer. (Rous), Kokol, (Brezič), Bakula, Chlebalin. Beltinci: Primorje 0:3 (0:1) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 0:1 Vončina (18), 0:2 Vončina (64), 0:3 B. Lučič (70). Beltinci: Mojovič, Godina, (Tratnjek), Pešič, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko, Nejman, Baranja, M, Zver, (Cener), Herceg. Pokal pokalnih zmagovalcev Mura drugič na evrovski sceni I —s. Nogometaši Mure iz Murske Sobote, pokalni prvak Slovenije, igrajo L SNL Rezitati - 2. kolo Maribor Branik : Mura 1:2 Beltinci: Primorje 0:3 Izola. Rudar 0:1 Hit Gorica : SCT Olimpija 2:1 N. Operna : Publikum 3:2 Gorica 2 Nova Oprema 2 MURA Rudar (V) Primorje Publikum 2 2 2 2 Maribor Branik 2 Olimpija BELTINCI Izola 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 o o o o 1 1 o 1 1 1 1 o 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 6:2 5:2 3:2 2:1 4:4 5:6 4:5 2.3 1:4 0:3 6 6 4 4 3 1 1 1 1 0 Anton Slavic - podpredsednik NK Mara. danes v Vilniusu v Litvi prvo tekmo predtekmovanja evropskih pokalnih prvakov z domačim Žalgirisom, pokalnim prvakom Litve, To je drugi nastop soboškega prvoligaša na evropski sceni. Nogometaši Mure so lani prvič igrali v predtekmovanju za evropski pokal UEFE s švicarskim prvoligašem Aaraum in dvakrat tesno z 0:1 izgubili ter izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Kaj lahko pričakujemo od drugega nastopa Sobočanov v evropskem pokalu? Žalgiris je močan nasprotnik, saj ima v svojih vrstah kar sedem državnih reprezentantov. Ima pa tudi več izkušenj, saj je moštvo igralo kar pet- krat v tekmovanju za pokal UEFE. Pa vendar Sobočani niso brez možnosti za uspeh, zlasti če zaigrajo tako, kot znajo in zmorejo, Čeprav tokrat zaradi rumenih kartonov ne bo igral Poljšak. In kaj meni o srečanju Žalgiris: Mura podpredsednik NK Mura Anton Slavic; »Moštvo Mure je lani prestalo ognjeni krst na evropski sceni s precejšnjim rešpektom do nasprotnika. Tokrat je ekipa stabilnejša, saj igra skoraj v istem sestavu že dve leti in je tudi močnejša. Žalgiris je sicer spoštovanja vreden nasprotnik z bogatimi izkušnjami, vendar mislim, da ni močnejši od Mure. Mi smo v tem času precej pridobili in zato upravičeno lahko pričakujemo uspeh. Mura bo nastopila brez Poljška, ki kot dirigent obrambe igra letos zelo solidno, vendar mislim, da bo znal trener Marin Kovačič nadoknaditi njegovo odsotnost. Računam, da se bo Mura iz Vilniusa vrnila neporažena, kar bila dobra iztočnica za povratno srečanje v Murski Soboti.« Nogometaši Mure so na srečanje z Žalgirisom v Litvo odpotovali z letalom iz Dunaja včeraj prek Kobenhagna, Po dvanajstih urah potovanja bodo v Vilniusu opravili rahli trening. Iz Litve pa se vračajo v petek z direktnim letalom do Dunaja, Vodja potovanja je predsednik kluba Milan Moreč. Tekmo bo dirketno prenašal Radio Murski val. Povratna tekma pa bo v četrtek 24. avgusta v Murski Soboti. Feri Maučec Z Mali nogomet —— Popolnitev lige Tekmovanje v novi sezoni v vseh petih ligah malega nogometa, ki ga organizira Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota, se bo začelo 27. avgusta 1995. Ker pa peta liga še ni popolna, vabijo nove klube, ki sc želijo vključiti v tekmovanje, da se prijavijo, in sicer najpozneje do 20. avgusta 1995 pri omenjeni zvezi. V ŠPORTNA NAPOVED IV v športni napovedi Št. 4, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura, Je naš gost Janez Boj-nec iz Dobrovnika, bivši vratar Dobrovnika in Nafte. Prognozi-ral je takole ______________________________________ Pari Nap. NOGOMETNI KOMENTAR Mura zmagala v Mariboru, nepričakovan poraz Beltince rdrugem kolu tekmovanja v prvi državni nogometni ligi sta pomurska Ugaša dosegla polovičen uspeli. Prijetno so presenetili nogometaši Mure, ki so r Mariboru premagali domači Maribor Branik in tako osvojili dragocene tri točke. Sobočani, ki so zopet nastopiti s Kokolom in Bakulo, so v prvem polčasu zaigrali taktično zelo dobro, dosegli dva zadetka, kar Je bilo dovolj za zmago. V drugem polčasu so bili Mariborčani boljše moštvo, nenehno napadali in nevarno ogrožati vratarja Černjaviča, ki Je branil odlično in je najzaslužnejši za uspeh Mure. Bilje tudi proglašen za najboljšega igralca tekme. Uspeh Mure v Mariboru Je gotovo tudi velika spodbuda za današnje srečanje z Žalgirisom v Litvi. Nogometaši Beltinec pa so tokrat razočarati zveste privržence. Po dolgem času so namreč nepričakovanio izgubiti na domačem igrišču. Tokrat jih je premagalo Primorje iz Ajdovščine, in to prepričljivo. Beltinčani so sicer imeli večji det tekme pobudo in napa- dali, vendar pa so biti napadalci izredno neučinkoviti. V moštvu Beltinec se je vseksK^' poznala odsotnost petih igralcev: Š^kapcrjtt- U rkvenčiča, Džafiča, Šabjan a in Je reja. Skčt'^ nerazumljivo se zdi, da so lahko Beltinčani ■ vili toliko idealnih priložnosti za gol, kot je tokrat, saj niti s treh metrov niso znali zatttt^ mreže gostov. Pri Beltincih je tokrat prvič nastop Pešič, prej igralec Olimpije, Maribora Braniittt in Rudarja iz Velenja, ki je bil med boljšimi stiteljih. Sicer pa se Je kot veliki borec tudi toktdt izkazal Črnko, solidna pa sta bila tudi vrat^ Mojovič in Šarkezi. Poleg neučinkovitosti napt^ dalcev pa so tokrat odpovedali tudi rtekat^^ obrambni igralci. Upejmo pa, da je bil to k nutni spodrsljaj BeliinČanov in da bodo Že * deljo razveselili na tekmi z Olimpijo v Pbihodnjo nedejo pa štartajo tudi drugoHi^ Lendavska Nafta v prvem kolu gostuje datju v Trbovljah. Feri Mouk- J Druga državna nogometna liga Nafta računa na vrh lestvice kovci), Žižek (Mostje), KOVCIJ, Z.1ZCK J J dijaS (Beltrans), f t i K; Stanislav Vugrinec, trener Nafte iz Lendave. Prihodnjo nedeljo se bo začelo tek-movartie v drugi državni nogometni ligi, kjer ima Pomurje le enega predstvanika - Nafto iz Lendave. Za novo tekmovalno sezono šestnajstina nogometnega pokala V osmini fmala Mura Bakovci in Čentiba so sc Lendavčani vestno pripra- vljali pod strokovnim vodstom trenerja Stanislava Vugrinca in pomočnika Stanka Preradoviča, vodstvo kluba pa sta prevzela Mlivoj SakaČ kot predsednik in JanoS Banotai kot športni direktor, Program priprav so v glavnem uresničili, odigrali več prijateljskih tekem (Odranci 5:0, Črenšovci 1:1, Olimpija 5:0, Bakovci 0:0, Nedelica 6:0) in pokalno tekmo z Mariborom Branikom (2:6). Klub so zapustili Kukič, Šabjan in Vickovič. Prišli pa so: Magdič in Tompa (Ren- DCllriHla/i ivv’* ■ |’ ničar, Ljubljana) in PjJTk (Mura). Najbolj so L- zočarani z odhodom h i s katerim so se Se naprej ouoni '""1,1 dogovoril, igral, vendatj« ’ j lulku odšel naturi dnjem trenutku odšel Ulij cm LTCIIUIKU UUOVi Zato načrtujejo, da bodo * vrste Se pritegnili enega okrep*** igralca iz tujine ter . . dalno vrsto. Tako se lani® uailiv VIOIM. i..- .- .. di, da na prvih prvenstvei^. mah še ne bodo kompl®'j,jj[j novi tekmovalni sezoni pn novi tekmovaim sezo«* merijo na vrh lestvice, nijo, da je moštvo, ki j® kvalifikacijah za prvo ligo, z nekaterimi okrepin” tudi sposobno doseči. I 1. 2, 3, 4, 5. 6, 7. 8, 9, BELTINCI: Rudar (V) Publikum : MURA Maribor: Olimpija Izola: Gorica N, Oprema: Primorje o 2 1 2 1 NAFTA ; Železničar (Mb) 1 Pohorje: BAKOVCI Zreče: TURNIŠČE ODRANCI: Kungota 0 2 1 10. BELTRANS : Dravograd 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 4 1. BELTINCI: Rudar (V) 2. Publikum: MURA 3, Maribor; Olimpija 4, Izola: Gorica 5. N, Oprema ; Primorje 6. NAFTA : Železničar (Mb) 7. Pohorje: BAKOVCI 8. Zreče: TURNIŠČE 9. ODRANCI: Kungota 10, BELTRANS: Dravograd Napoved Odigrane so bile tekme šestnajstine slovenskega nogometnega pokala. Od pomurskih predstavnikov je bila uspešna le soboška Mura, kije po streljanju enajstmetrovk premagala Izolo v Dekanih s 5:3. V regularnem času in po podaljških se je tekma končala brez golov. Mura je nastopila oslabljena, brez Baku-Ic, Kokola in Belca, Strelci iz enajstmetrovke za Muro so bili: Breznik, Stampfer, Gajser, Poljšak in Alihodžič. Nogometaši Beltinec so gostovali pri Rudarju v Velenju in izgubili s tesnim rezultatom 1:0. Beltinčani so bili enakovredne tekmec gostiteljem, edini gol pa so prejeli devet mi- nut pred koncem tekme. Sedem minut pred koncem je bil izključen igralec Beltinec Skaper. Nogometaši Nafte so gostili Maribor Branik in izgubili z 2:6. Gola za Nafto sta dosegla Hranilovič in Kelenc. Nogometaši Čentibe Wreng so premagali Savo iz Kranja s 3:1. Gole za Čentibo sta doseglaPodgoreiec 2 in Bogar. Šentjurje na Cankovi premagal domače moštvo z visokim rezultatom 8:0, Bakovci pa so tekmo dobili brez igre s 3:0, ker nogometaši Jadrana iz Dekanov niso prišli na tekmo. Tako so se v osmino pokalnega tekmovanja uvrstili Mura, Čentiba Wreng in Bakovci. Pogovor z Martinom Burjanom 1^0 odprto DP v akrobatskem letenju '■ |N J: . J' J Izpolmene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 18. avgusta 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali S pravilnih tipov. Ime in priimek ter naslov; I I I I I I I I I I i V pori e d e -Ijek, 14. avgusta, se bo na letališču v Raki-č a n u začelo prvo odprto dr- li Klub malega nogometa v Norsincih je deljo pripravil priložnostno slovesnost ob otvoritvi pf*^^ vljenega igrišča, ki predstavlja za kraj pomembno pnoo pri nadaljnji športno-re kreacij s ki dejavnosti. S tem P® gometaš! tudi ustvarili pogoje za tekmovanje v malega nogometa Murska Sobota. Doslej so namreč m igrati tekme v Nemčavcih. Obnovitev tega lepega objel^®'^j katerem naj bi v prihodnje zgradili še nekatere druge, J® ’ okrog 6(K).(MX) SIT, večino del pa so opravili prostovoljh*’'^^ tej priložnosti so pripravili tudi turnir v malem nog*’ Med osmimi ekipami so zmagali Mlajtinci pred Noršinci, Fotografija; Jure r Tudi dnigo kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi ni minilo brez presenečenj. Tako tudi tokrat naši reševalci športne napovedi št. 2 niso imeli sreče. Pravilna rešitev športne napovedi št. 2; Beltinci; Primrnje 2, Maribor; Mura 2, Izola: Rudar 2, Gorica ; Olimpija 1 in N. Oprema : Publikum 1. žavno prvenstvo motornih pilotov v akrobatskem letenju ARKO ’95, ki ga organizira Aeroklub Murska Sobota. Za prireditev, na katero se Sobočani že dalj časa intenzivno pripravljajo, vlada veliko zanimanje. Kako tudi ne, saj gre za prvo tovrstno športno prireditev pri nas. Več o pripravah, tekmovanju in vzporednih prireditvah, smo se pogovarjali z direktorjem Martinom Burjanom. izkušenim motornim pilotom, ki je na mednarodnem tekmovanju na Češkem v akrobatskem letenju osvojil prvo mesto, - Zakaj prvo DP v akrobatskem letemu v Murski Soboti? »Čeprav sem zaposlen v general štabu slovenske vojske, sem bil kot Pomurec (rojen v Apačah, žena iz Nuskove) in član Aerokluba Murska Sobota zainteresiran, da bo prvo tovrstno tekmovanje v Rakičanu, To pa tudi zato, ker je rakičansko letališče zelo primemo in ker je organizacijski odbor prireditve enkraten. Ideja o organizaciji prireditve pa sc mi je porodila lani na Češkoslovaškem, kjer je bilo tekmovanje v akrobatskem letenju tovarne Žlin.* - Kako pa ste zadovoljni z dosedanjim potekom priprav? »Vedel sem, da imamo pri nas nekaj motornih pilotov, ki se ukvarjajo z akrobatskim letenjem in tudi nekaj akrobatskih letal. Največji problem so bili sodniki, ki pa jih nimamo. Zato sem se začel o tem pogovaijati s predstavniki Zlinove letalske šole na Češkem, kjer sem dobil vso podporo. Bili so celo navdušeni nad tem, ker vidijo tudi svoj interes. Tako smo se tudi dogovorili, da pride k nam štiri ali pet sodnikov, poleg tega pa bodo od tam tudi tri letala tovarne Žlin. Dogovorili smo se tudi za nadaljnje sodelovanje, saj naj bi postalo tekmovanje tradicionalno,« - Kakšno udeležbo pa pričakujete na tekmovanju? »Pričakujemo 12 do 15 domačih ter 5 do 8 tujih tekmovalcev. Na tekmovanju bi lahko nastopila tudi midva z Vaupotičem, vendar pa sva preveč angažirana s prireditvijo in ne bova nastopila. Vsa sredstva s prireditve nameravamo vložiti v nabavo novega akrobatskega letala, šolamo pa tudi mladega tekmovalca Podlun-ška.« - Kakšen pa bo progi^"* it^ »Tekmovalci bodeč i Mursko Soboto v P°"®T^ ' avgusta. Otvoritev tek^^ jp? v sredo, 16. avgusta, letališču v Rakičanu. Tet^ bodo trajala do nedelj®' sta, ko bo ob 17. uri reditev. Sicer pa se boda d???*’*«« nivoju. i lepimi razpolaga ie tak Soboški teniški sniirt ludi eden ''“'''nskeoi ^"■S^njzatorjev sa- ■JOvu “ja-Zato sc radi '^“rsko Soboto tako :t. domači kot tuji tekmovalci, kakor tudi gostje. Zahvalil bi se TK Murska Sobota na čelu s predsednikom Dušanom Lanščakom za dobro sodelovanje in jim zaželel še veliko uspehov.* S ' Zoltan Na-gy, fina- list iz ij D u -šan Lan-šč ak,-predsed-nik TK Murska Sobota: »S tumi-r j 'e m sem iz- Iztok Božič, polfina- list iz M a d -žarske: »Tretji teniški turnir iz serije p ro f e-sional- n ih slovenskih satelitskih turnirjev v Murski Soboti mi je zelo ugajal. Zadovoljen sem bil z organizacijo turnirja, saj je bil to eden izmed boljše organiziranih tovrstnih turnirjev. Tudi igrišča so precej kvalitetna, tako da se da igrati dober tenis. Če k temu-dodam, da sem zadovoljen tudi z mojimi rezultati in uvrstitvijo, potem je bilo zares vse v najbolj- redno zadovoljen, saj so prvič prišli k nam tekmovalci z vsega sveta, pa tudi gledalcev je bilo tokrat precej več kot na prejšnjih tumi-ijih. Potrudili smo se, da smo začetek tekem premaknili na 17,30 uro, kar gledalcem najbolj odgovarja. Veseli nas tudi, da je bilo vclB:o slovenskih tekmovalcev z Iztokom Božičem, ki je z igro dokazal, da lahko pride še višje. Razočaral nas tudi ni domači tekmovalec Peter Skraban, ki je prvič nastopil in nudi) močan odpor Madžaru Tanasu Gy6r-gyu, Ker bomo organizatorji tovrstnih turnirjev še naslednja tri leta, sem prepričan, da se bodo gledalci in ljubitelji tenisa navduševali tudi v prihodnje in da jih Slovenije: »Z organizacij o turnirja v Murski So- boti sem zadovoljen, saj so vse delali v korist igralcev. Za turnir je značilno, da nekoliko odstopajo trije ali štirje igralci od ostalih in da se je igral dokaj kakovosten tenis. S svojo igro na teh turnirjih sem le deloma zadovoljen, saj imam problem z roko, ker občutim bolečine. Zaradi tega sem na prvem turnirju tudi odstopil. V Murski Soboti sem se brez posebnih težav uvrstil v polfinale, kjer sem se srečal s prvim nosilcem Falentijem. Računal sem na zmago, vendar sc mi je ta zopet izmuznila iz rok.« L u -dvik Ve-reš, gle-d alec: »Sem veiik ljubitelj tenisa in sem tudi ši z 4 ^5?^ od tu in tam ntiT*^ riE»i_ -rntoi ribolov - Pri Treh rib-wkih Ljutometu je bilo dt; prvenstvo v športnem n- Ua je organiziralo Dm-paraplegikov pomursite te-Sodelovalo je 33 tekmoval-, * leltmovalk iz šestih dru-Med osmimi eltipami je , prva ekipa Pomurja ., ? '^higo ekipo Pomurja, Mari-■>toin a\ Celjem. Med posamez-5*»« ie bila Matija ’ ■'^raurjej draga. Vri mošlub pa Silvo Križanič, je bil tretji, (vsi Por -Tekaška »tlnAja V«- a« 3* * ivtofeuiom v soboto ha «kiiki maratori Matjaža v Č mo na Koro-5«tn. Vsi_ v,i želijo potovati v ^■^.aaUhko prijavijo ptiP^ Radenska »ei s-ie športnem ri- pr- MagdiČ ■Jlil —anič, Slavko ^«ska, tel. 65 ša h - Na petem državnem ženskem Šahovskem prvenstvu v Ljubljani sodelujeta tudi Števa-nečeva. Članica SD Pomurje-Pomgrad iz Murske Sobote, in Štumbergerjeva, članica ŠD Ro-kada iz Lendave. Pomurski Sahistki sta dobro startali, saj je Števanečeva v prvem kolu premagala Krmeljevo, v drugem pa remizirala z Vo-špernikovo. Štumbergerjeva je v prvem kolu izgubila z Mihevce-vo, v drugem pa premagala Krmeljevo. Nogomet - V eni od zadnjih preizkušenj pred novo tekmovalno sezono v drugi državni ligi je lendavska Nafta premagala Rudarja iz Murskega Središča s 3:0. Strelci so bili: Tadič. Novak (11 Ul) in Dominko. V prijateljski tekmi so Črenšovci premagali čriszentpeter iz Madžarske s 13:0, Opel Horst Lakoš pa Turnišče z 2:1. (F. H.) Koijj.ske dirke v Ljutomeru Dori Lobell (M. Slavič) prvak med triletniki Na hipodromu v Ljutomeru so bile v nedeljo kasaške dirke, ki jih je ob občinskem prazniku pripravil domači konjeniški klub. V osmih dirkah se je pomerilo 82 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, prireditev pa si je ogledalo okrog 1500 ljubiteljev kasaškega športa. V središču zanimanja obiskovalcev je bilo državno prvenstvo za triletnikc. Po pričakovanju je na 2200 m dolgi progi zmagal Marko Slavič, mlajši (z Dori Lobellom) s kilometrskim časom 1:18,7 in osvojil naslov državnega prvaka. Sicer pa so tudi tokrat Ljutomerčani osvojili največ prvih mest. Prva mesta so osvojili Patricia Lobell (F. JureS) 1:24,5 v prvi dirki. Fcnda (J, Seršen) 1:23,0 v drugi dirki. Sena (M. Seršen) 1:19,2 v peti dirki in Albatros (M, Slavič) v osmi dirki uvoženih kasačev. Druga mesta so zasedli: Lord Lobell (S. Jureš) v prvi dirki, Lariosa (Žnidarič) v drugi dirki, Amila MS (J, Sagaj) v peti dirki in Leona 11 (Makovec) v osmi dirki. Tretji so bili: Vister II (J, Sagaj) v prvi dirki, Ven Hill (M, Slavič, ml.) v drugi dirki. Koran Kevstone (B. Špindler) v tretji dirki, Finta AS (S. Slavič) v četrti dirki. Četrta mesta pa so zasedli: Amita (F. Jureš) v prvi dirki, Aldea (Sonaja) v tretji dirki, Lex (Jureš) v sedmi di- rkl in Duras (Sagaj) v osmi dirki. (NŠ) z* Košarkarski klub Radenci —— Radenci v državni Gligi V Murski Soboti se je končal tretji (od skupno štirih) satelitski profesionalni moški teniški turnir Slovenija I, ki ga je vzorno organiziral TK Murske Sobote. Na glavnem turnirju je sodelovalo 32 tekmovalcev, med njimi tudi prvič domačin Peter Skraban, kije upravičil svoj nastop, čeprav je izpadel v prvem kolu. Zmagal je prvi nosilec Falenti iz Avstrije, ki je v finalu premagal Madžara Nagya, v polfinalu pa najboljšega slovenskega igralca Iztoka Božiča. V dvojicah sta zmagala Nagy-Čatar. Prireditev, ki je lepo uspela, si je ogledalo precej ljubiteljev tenisa. Na posnetku Peter Skraban v akciji. veseljem ogledal turnir v Murski Soboti. Mislim, da je turnir potekal v najlepšem redu in da so z njim zadovoljni tudi igralci. Prvič smo lahko na profesionalnem turnirju videli tudi domačina Petra Škrabana in mislim, daje igral izredno dobro, čeprav je srečanje izgubil. Tekma je pokazala, daje pomurski tenis zelo napredoval in da ni več velike razlike med pomurskim in slovenskim tenisom. Da bi lahko še hitreje napredovali, mislim, da bi v Murski Soboti morali ustvariti tudi primerne razmere za zimsko vadbo.« Feri Maučec Košarkarji Radence, ki so v prejšnji tekmovalni sezoni uspešno nastopali v državni D-ligi, so se uvrstili v državno C-ligo. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli prvega avgusta pod strokovnim vodstvom novega trenerja iz Maribora, v svoje vrste pa so pritegnili tudi tri nove igralce iz SateM oziroma Starš. Želja kluba je, da bi uspešno tekmovali in se uvrstili v državno B-ligo. Od 7. do 13, avgusta bodo imeli skupne priprave v Dolenjskih Toplicah, 15. avgusta pa bodo igrali prvo pokalno tekmo, Do začetka tekmovanja, ki se bo pričelo 23. septembra, se bodo pripravljali doma v dvorani in na zunanjih igriščih. Predvidevajo pa tudi nekaj prijateljskih tekem z močnejšimi ekipami, ki bodo prišle na priprave v Radence. V Radencih vlada velik ine-ters za košarko, zato bodo septembra začeli s pripravami vseh kategorij, kar predstavlja precejšnje finančno breme. Zato bodo veseli vsake podpore pokroviteljev. Vse tekme bodo snemali in Fotografija: Jure Zaimek er Namizni tenis Atletika Grabar zmagal v Avstriji v Celovcu v Avstriji je bil tradicionalni mednarodni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Geza Grabar, ki je zmagal pri članih v teku na 3.000 m z rezultatom 9:01,75. Druga mesta so osvojili: Marija Števa-nec v teku na 800 m s solidnim časom 2:09,74, Dejan Obal med učenci (2:21,00) in Cveto Cvetko v teku na 100 m (11,59). Tretja je bila Nina Jakopec v teku na 100 m z osebnim rekordom 14,95, četrta pa Mojca Meglič v treku na 800 m. (G. G.) Sobočani z Nord Doneskom V Haagu na Nizozemskem se je končalo evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo v namiznem tenisu. V reprezentanci Slovenije sta nastopila igralca Moravskih Toplic-Sobote Mitja Horvat (mladinci) in Gregor Kocuvan (kadeti). Slovenska mladinsJca reprezenatn-ca je zasedla zelo dobro deseto mesto, kar je za petnajst mest boljše kot lani v Parizu. To je tudi doslej najboljša uvrstitev [Slovenije na evropskih prvenstvih v ekipni mladinski konkurenci. Kadetska reprezenatnea pa je pristala na sedemindvajse-Item mestu, kar je za pet mest Klabše kot lani. V posamični konkurenci se je Horvat prebil iz kvalifikacij v prvo kolo, kjer je izpadel, v dvojicah pa je izpadel v drugem kolu. Kocuvan se je po dveh zmagal prebil v tret- je kolo in med dvaintrideset najboljših, s tem pa je bil tudi najbolje uvrščeni slovenski igralec med kadeti. Lep uspeh je dosegel Kocuvan v dvojicah skupaj s Kogojem, saj seje uvrstil med šestnajst najboljših. Nastop obeh Sobočanov lahko ocenimo kot uspešen. V Haagu je bilo tudi žrebanje prvega kola evropskega pokala Nancy Evans, kjer igra tudi ekipa Moravskih Toplic-So-bote. Sobočani niso imeli sreče, saj morajo na gostovanje k ukrajinski ekipi Nord Donesk. Prvo kolo bo na sporedu 29. septembra. M. U. posnetke predvajali na lokalnem TV-kanalu, B. Gaber J Nogometaši Nafta iz Lendave, prekmurski drugoligaš. Stojijo od leve: Sakač (predsednik), Banotai (športni direktor), Preradovič (pom, trenerja), Novak, Berendijaš, Ulen, Dominko, Koveš, Drvarič, Vugrinec (trener). Gaševič, Starovasnik in Magdič; čepijo: Kelenc, Hranilovič, Hozjan, Gabor, Prekazi, Slavic, Tompa, Žižek. Baša in Lukič (fizioterapevt). Fotografija: Feri Maučec Razpored tekem L MNLMS I. kolo-27, a, ‘95 Serdica: Les Lipa: Rakičan Bratonci: Čarda Tromejnik: Apače Kerna: Emal Vesna: Goričanka II. kolo-3. 9. '95 Les; Goričanka Emal: Vesna Apače: Kem a Čarda: Tromejnik Rakičan : Bratonci Serdica : Lipa III. kolo-10. 9. '95 Lipa: Les Bratonci: Serdica Tromejnik: Rakičan Kerna; Čarda Vesna: Apače Goričanka: Emal IV. kolo-17. 9, '95 Les: Emal Apače: Goričanka Čarda: Vesna Rakičan: Kerna Serdica: Tromejnik Lipa: Bratonci V. kolo-24. 9. '95 Bratonci: Les Tromejnik: Upa Kerna; Serdica Vesna: Rakičan Goričanka: čarda Emal: Apače VI. kolo-1. 10. '95 Les : Apače čarda; Emal Rakičan; Goričanka Serdica: Vesna Lipa: Kerna Bratonci: Tromejnik VIL kolo-8. 10. '95 Tromejnik: Les Kerna: Bratonci Vesna: Ljutomer Goričanka: Serdica Emal: Rakičan Apače: Čarda Vlil, kolo -15. 10. '95 Les: Čarda Rakičan : Apače Serdica: Emal Lipa: Goričanka Bratonci: Vesna Tramejnik; Kerna IX. kolo-22, 10, ’95 Kerna: Les Vesna: Tromejnik Goričanka: Bratonci Emal; Lipa Apače: Serdica Čarda: Rakičan X. kolo-29.10. '95 Les: Rakičan Serdica: Čarda Lipa: Apače Bratonci: Emal Tromejnik: Goričanka Kerna: Vesna XI. kolo - S. 11.'95 Vesna: Les Goričanka: Kerna E tnal: Tromejnik Apače: Bratonci čarda: Lipa Rakičan : Serdica 10 vestnik, 10. avgusta 1'^ i!. 'N 1 ■t' '1 :.)■ I Turistično društvo Dokležovje ima že 40 članov. Velika večina se jih je udeležila kolesarskega izleta na Kapelo. Prijetno potovanje 50 združili s koristnim. Sešli so se namreč s kapelskimi turističnimi delavci in tako izmenjali izkušnje pri svojih prizadevanjih za čimlepšo urejenost krajev, Dokležovčani, čeprav so šele začetniki, .se že laJtico pohvalijo z nekgj akcijami, ki prispevajo k urejnosti, na primer ureditev gramoznice v Šibju, kjer bo moč loviti ribe in čolnariti. - J, Ž, ■ CRENŠOVCJ - Občina ČrenŠovci se poteguje za denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. Denar bi radi dobili za sofinanciranje preostalih makadamskih cestnih odsekov v Veliki Polani in Trnju, za projekt skupnega vodovodnega omrežja in za ureditev razsvetljave na Srednji Bistrici. Vse bolj v ospredju je tudi težnja po ureditvi odvodnjavanja v središču Velike Polane in delu Žižkov ter drugo. (J, Ž.) ■ BANKOVCI - Sektroske vaje tišinskega območja so bile tokrat v Rankovcih. Pomerili so se v suhem tridelnem napadu, štafetnem teku, metanju vrvi, pionirji pa v vaji z vedrovko. Sodelovalo je 20 društev. Med člani so na prvem mestu pristali tekmovalci s Krajne. izmed članic so bile najboljše Sodišinčanke, izmed mladink pa so se najbolje odrezala dekleta s Krajne. No, v tem mesecu pa bo novo tekmovanje. Tedaj si bodo gasilci prizadevali osvojiti pokal očine Cankova - Tišina. Le kdo ga bo dobil? (F. Ku.) ■ PODGRAD - v tem kraju, tik ob magistralni cesti, je bunker, ki je bil še kako pomemben za obrambo mostu v Gornji Radgoni med zadnjo vojno za Slovenijo, saj so pred njim postavili kovinske ježe, ki so zadržali tanke. Nekateri se sicer spotikajo ob ta betonski objekt, sam pa menim, naj kaj ostane. Kot spomin! (J. Ka.) ■ POLICE - Predvidoma v začetku septembra bodo začeli s pri-pravijalnimi deli za asfaltiranje 2.100 metrov dolge ceste med Policami in Spodnjo Ščavnico. Predvidevajo, da bodo stala 31.000.000 tolaijev. Dobro pa kaže tudi v prizadevanjih za reševanja problemov zdrave pitne. Občina Gornja Radgona je objavila javni razpis za gradnjo več primarnih vodovodov, na primer med Lešana-mi in Nasovo ter med Radmošci in Ivanjševskim Vrhom. Za dela bo treba odšteti 50,000.000 tolarjev, (G. G.) iz naših krajev Mlinarski dnevi na Bistricah I Tudi mlinarske gibke Za lončeno pečjo je sedel starejši mož, verjetno nekdanji mlinar, in na kovinski । plošči pekel mlinarske gibice, ki so bile velike kot palačinke in približno tako tudi debele, a recept zanje je sila preprost: moka, voda in sol. ____ Gibke so šle kot za med, četudi je ena stala SO tolarjev. Bik so poslastica. Omislile so sijih ženske, ki so se vgnezdile v kučko, nad katero je bil napis Pevski zbor. Glej ga, spretneža, moški je bil tudi oni, ki je testo valjal. Iz zaupnega pogovora sem zvedel, da se prireditev ni niti dobro začela, že so prodali več kot 100 gibk, Te so, preden so jih zvili (in pri tem so se lomile), nadeli z žlico zaseke. - s posebnim omenjanjem izdelave in prodaje g/izc hočem povedati, kako malo iznajdljivosti je potrebno, da dosežeš dva namena: ljudem potešiš željo po nečem novem in pri tem zaslužiš. Seveda pa bi bil krivičen, ko bi prezrl še druge ponudnike domačih dobrot. Letošnji Mlinarski dnevi so bili vsebinsko zelo bogati, ko pa je na prireditvi nastopilo več folklornih (plesnih) skupin, obiskovalci so opazovali ali pa se sami preizkusili v veselih igrah, na primer v vlečenju vrvi, lahko so Šli lovit ribe, četudi s pripomočki, s ka- terimi drugače lovijo črni ribiči (kržalr, prtnjak itd.), pomerili pa so se lahko tudi v žaganju hloda, ki je bil postavljen poševno na zadnjih kolesih kmečkega voza. Videli sipo tudi tekmovanje gasilcev. Pa ne na travniku. tudi ne pri pitju brizgancev, ampak v tekmovanju s čolni na nemimi (in nevarni) reki Muri. Na njej je stal tudi en kump Kol en ko vega mlina, katerega kolo sc je tudi vrtelo, čeprav ni bilo tipično rečno, ampak bojda sposojeno od novopečenega potočnega mlinar- Hotel Lipa praznuje letos 15-letnico poslovanja Lipa v znamenju Golje Najbolj zvesti gost lendavskega zdravilišča ob 15. rojstnem dnevu nagradil kolektiv Hotel Lipa je prav gotovo eden izmed najmlajšlh hotelov v Sloveniji in Pomurju. Odprli so ga tik pred novim letom 1980, tako da letos praznuje 15-letnico delovanja. To res ni vebka obletnica, vendar sta hotel in zdravilišče v minulih letih doživela tako velike spremembe kot le malokateri turistični objekt. Najpomembnejša izboljšava je prav gotovo gradnja prizidka hotela, prostorov za terapijo in novih bazenov, sicer pa je bila v minulih letih najpomembnejša pridobitev naziva naravno zdravilišče. Tudi lastništvo se je krepko spremenilo. Večinski lastnik Term Lendava je danes Radenska, drugi največji pa Nafta Lendava. 15. obletnica odprtja hotela Lipa v Lendavi zato mineva bolj v znamenju načrtovanja, družabne in kulturne prireditve pa se vrsbjo čez vse leto. Obletnice so se najprej spomnih že ob silvestrovanju, najbolj učinkovito pa je pisanje čestitk vsem gostom, ki so kdaj blvab v hotelu Lipa. Ker imajo na voljo podatke gostov, kdaj je kateri rojen, jim čez vse leto pošiljajo čestitke in jih hkrati spomnijo, da letos praznuje tudi Lipa. Med prvinii gosti v hotelu Lipa je bil tudi profesor Bojan Golja, ki seje nato vračal vsako leto, tudi po dvakrat ali trikrat letno. Razlog niso bile le zdravstvene težave, ampak prijaznost hotelskega osebja, ki je ugodilo vsaki njegovi prošnji, ter zaljubljenost v pokrajino. Za Goljo bi lahko tekli, da je z risbam ustvaril takšno, podobo o Prektnuiju kakor pisatelj Miško Kranjec s pisano besedo. Kakor je sam povedal ob otvoritvi njegove razstave v prostorih hotela Lipa, mu je bilo Prekmurje v preteklosti še velika neznanka: ko je bit majhen, so od tam prihajali cigani, ko je končal s šolanjem, so se vsi bali določitve službenega mesta v Prekmurju. Prvič seje srečat s Prekmurjem 1949. leta, ko Je nehaj dni preživel v Prosenjakovcih, kjer Je pomagal dve ied mlajšemu kolegu Ladislavu DanČn, hi se je pripravljal za sprejemne Izpite. Risbe prof. Bojana Golje, na katerih je prikazano Prekmurje Miška Kranjca, bodo poslej krasile prostore hotela Lipa, ki letos praznuje 15-letnico poslovanja Profesorja Goljo je ob otvoritvi predstavila kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Marjeta Ciglence ki, kije takoj v uvodu poudarila, da je profesor dolga leta zanemarjal risbo na račun grafike: kako ne bi, ko pa je prof- Golja v petdesetih letih študiral grafiko pri največjem slovenskem mojstru grafike Božidarju Jakcu, nato pa še na Japonskem, kjer je dosegel svojevrstno pretanjenost in občutljivost za detajle. Kot ustvaija- ie bistriSt«^^ prava, a no stoji na 0 veseli^' ves^ : la- plesala tudi Slavica picaaia tuui . se je še posebej zavze > š. stitamo! doživetje. Seveda pa s« J* gram nadaljeval (in skic ’ ' .... . ... rl 11 LAŽ" Tudio^^,. ponItO’ dač je to pač običaj) z Recimo ji: mlinarsko co. Najbrž je vsaj en P' prireditev uspela. krofona se ni ločila vec 'il vur;’*" leč risb seje začel oblikovati šele z delom na terenu v okviru Pokrajinskega muzeja Maribor, ko je začel spoznavati vedno bolj propadajočo dediščino na podeželju in je marsikaj. česar danes ni več. tudi dokumentiral, Risbe, ki bodo poslej krasile prostore hotela Lipa v Lendavi, so nastale v minulih petnajstih letih na območju lendavske občine, predvsem Lendavskih goric, V njih je čutiti nadih nostalgične pokrajine, nastale so na osnovi fotografij s terena in so všeč predvsem eeinimekerjem, tistim ja. Moka, ki jo je nar prodajal, pajebiia , mletavmhtiu.^ . ■- SOP^ dnevi, na katere je VL-jevna skupnost Bismea, tegnili množico domačinov in pak tudi turiste. Med videl tudi goste z Zanje naj bi bilo to nen ■ ljubiteljem pristnega, ki radi gledajo taksno podeželje (kakor ga predstavlja Golja), nočejo pa v (na) njem sodelovati. Bojan Golja, profesor risbe in grafične tehnike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je članom koletiva Terme Lendave podaril grafične liste v zahvalo za dolgoletno sodelovanje tako pri njegovem zdravljenju in pri ruegovem umetniškem ustvarjanju. BBP. foto.; JZ ■ ČAKOVA - Krajani te vasi blizu Vidma ob Ščavnici bi radi obnovili avtobusno postajališče. ob njem pa nameravajo postaviti Se tablo za plakatiranje. Delali bodo sami, saj so v tem izurjeni, od občine pa bi radi dobili vsaj denar za nakup potrebnega materiala. (F, KI.) ■ LENDAVA - Vzgojnovarstveni zavod Lendava vključuje 9 dvojezičnih in 8 slovenskih vrtcev v občinah Lendava. ČrenŠovci, Odranci, Turnišče in Kobilje. Varstvene in tudi vzgojne ustanove obiskuje 856 malčkov, zanje pa skrbi 53 vzgojiteljic in 24 varuhinj. Vseh zaposlenih v VVZ-ju Lendava je sicer 105. Otroci pa se sploh ne dolgočasijo, saj se ne le igrajo, ampak tudi udejstvujejo v likovni, glasbeni, gjbalno-ritmični in dramski dejavnosti. V te oblike se vključujejo tudi posamezni starši. Pred kratkim so imeli Cicidan (pogostitev in igrice) ob Bukovniškem jezeru. Še bi lahko nizal. Morda le še to, da v VVZ-ju lepo uresničujejko ciljne naloge iz projekta Zdrav vrtec. (J. Ž. ) RADENCI - Letošnji, tokrat že 42. gostinsko-turistični zbor bo med 24. in 26. oktobrom v Radencih. Tako so se odločili (potem ko so prejeli štiri ponudbe) na seji odbora Združenja za gostinstvo in turizem, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za predsednika organizacijskega odbora so medtem že izbrali Franca Hubetja. (G, G.) Tega ni več moč poimenovati z Joi* pač pa z znanjem. To še toliko hoUi/V^(01^ Osterc, ki je sicer policist na jjjfl dnevu ujel kar osem približno takšnih skupaj »potegnile« kar 128 kUoSta^^j jf M* na fotografiji Je bil najtežji, saj je pol kilograma, v dolžino pa je meril metrov. Takšni »komadi« so zrasli * c) pri Veržeju; da je Jože zgolj ž* pa potrjuje tudi to, da je kar pet ¥ ¥odo. Pa od nobene ni zahteval P' vsaj ene želje. r flfc'« J"- V™; od* S* j p* I b 1 1 j^rilk, 10 avgusta 1995 iz naših krajev Kratek postanek pri Sv. Trojici 1 Romarji prihajajo z avtomobili I ^^0 je na god sv. Ane in jaz, grešnik, tedaj nisem šel v nobeno ? p^^rkva, posvečenih tej svetnici, ampak me je pot pripeljala t p, Trojici. ^ko •ta P^®dstavi] in izmenjal nekaj besed s trojiškim mla- sv, An •■'rančem Kovšetom, sem izvedet, da je tistega dne praz-” 'Cnh N* ™ g nanje v sosednji fari pri Sv. Ani v Slovenskih ojnpji P® M nm vendarle ni mudilo tja, da bi me kar nj-7^. P*č pa ing je postregel z nekaterimi zgodovinskimi in no- lil S«icah. N, Ulo v kateri župnikiije že šest« leto, doma I I I I 'i I I Skrivnostne ‘tteke na hribu »Hrib, Tift katerem danes stojita satnnstgn in cerkev Svete tro-je prvotno imenoval F®' ]ice, (tam inti leti 1636-1640 tari postavili cerkev Svete Lvjr so začeu jmj imenovati Sveta Trojica v slovenskih goricah, •a tem hribu so namreč že l«fa ‘631 post3id>i leseno kapelo v Sv. ijium, ki so jo ljudje množično obiskavali,« sem prebral Kta9ui,kj tni ga je dal župnik, vira sem t"''t kal’• 'ftdJetl 1636-1640 troji- namreč že leta v Dl 1-.I- .^Jeliudi * sem prebral sem tudi zvedel, '^Wino ■Mio vabilo ^«tde Vide'' na M n ----------• ”3 to '•nvoii, svetlobe, zato Pndaril cmure-Stubenberg, j® obsegala dana-tadio'3y'""’* in nekoliko . južno kapelo ter s strešnim *odil (sc-“•h’ katerim tukaj f*^taarjev seje števi- I« Dfa.; jnžno kapelo ter so se tukaj >663^^**** •Htro večalo. *^5^Kev zato prevzc-169 3 jc bila *:aprin'’‘v‘'J' prizidana negovskega papež Ifto- Kapelo so zgra- po- ne- 'ijinega roj- Vatnia- Draško- Po*; ! 73 s ■ * J® cerkev fcl J® tako. povsem Ko, 'ncB. stara la- 1(7.. '= je stara la- Im-'^ mi| v prezbi- Ic VZaU '"S vzela ne.^0W,S*’ P^^b^alše »Gl J notranjšči-ir^Ti j* leta t7SK m tt 1756 Je f«. fnedtem lit pozlačeni. itpa svetnike pa svetnike J««*®« Fakur. as Binm FsKun-7^ - Utt 1759 so dokonča-oltanef ‘m kip« oč«Hw,ki so na Avtorji nito znani. l« je sedaj zvon tz t ’ ■snu ga je P«« iL' Le« 1487 je w kterf 1.000 kilogramov l«. '•ovil zvon iz težak zvon, ki ga je kasneje vzela prva svetovna vojna. Stropne freske v ladji in prezbiteriju so delo Jakoba Brolla ter Osvalda in Egi-dija Biertija iz Humina pri Čedadu. Naslikali sojih 1884. leta.« Ob trojiški cerkvi, pravzaprav neposredno ob njej, je samostanski kompleks, ki so ga začeli gra- avguštinski samostan pa so razpustili, Avguštinci pa so to cerkev nehali upravljati 1811. leta, cerkev in samostan pa so prevzeli v upravo svetni duhovniki. Zaradi velikega števila romarjev (tudi po 100.000 na leto!) so leta 1854 prevzeli cerkev Svete trojice frančiškani in jo upravljajo še danes. Romarji tudi iz Prekmuija Frančiškan je tudi sedanji trojiški župnik Franc Kovše. Zatr- individualno in s sodobnimi prevoznimi sredstvi, prihajajo pa. Tradicija pač ne izumre. Tako tudi ne obiskovanje božje službe ob nedeljah, ko cerkveni prag prestopi okrog 650 »nedeljnikov«, kar je po župnikovem mnenju kar lepo število. Čeprav je na območju župnije kakih 2.200 prebivalcev. Ti žive pri Sv. Trojici, v Zgornjem Porčiču, Oseku, Spodnjih Veijanah, Zgornjih Ve-rjanah. Spodnji Senarski, Zgornji Senarski, Gočovi, Brengovi in v Obratu. Ljudje po svojih gmotnih možnostih prispevajo denar in drugo za obnavljanje in vzdrževanje cerkve, župnišča in tudi frančiškanskega samostana, v katerem pa ni več množice zao-bljubljencev, zato ga zdaj uporabljajo predvsem za duhovne vaje. Doslej so obnovili le tretjino vseh cerkvenih in samostanskih objektov. Na ureditev čaka tudi s knjigami bogato založena samostanska knjižnica, v kateri naj bi bilo okrog 6.000 knjig. 1992. leta so slovesno zaznamovali 300-letnico trojiškega samostana. V trojiških zvonikih je od lanskega leta spet 5 zvonov. Ta, ki so ga namestili v preteklem letu, tehta rekordnih 2.700 kilogramov. Čeprav je bil čas, odmegen za pogovor, kratek, sem kar precej zvedel o preteklem in sedanjem *r4- : ■ - JI If « I I s «) 3 I I i'i •'l « f .1 1 4 I. r' f 4 S »' a« ff B ii t J Pomurci na 18. svetovnem skavtskem zletu na Nizozemskem Prihodnost je sedaj 270 tabornikov in skavtov iz ZTS in ZSKSS, starih od 16 do 20 let, predstavlja Slovenijo na 18. svetovnem jamboreeju v bližini Drontna v pokrajini Flevoland na Nizozemskem. Od 1. do 11. avgusta se jim je pridružilo okoli 25.000 skavtov iz vsega sveta, Nina Behek, Igor Odar, Miha Pirher, Damir Poljski, Boštjan Lačen, Vladimir a Mrkšič in Petra Skalič predstavljajo Pomurje. Pri predstavitvi Slovenije na zletu pa sodeluje Metka Behek iz Murske Sobote. Dolgo pot na Nizozemsko so začeli v M, Soboti. Program jamboreeja obsega izlete, jadranja, globalno razvojno vas - vsak del vasi predstavlja značilnosti določene države, ekološki projekti, pot okoli sveta, progo preživetja, kreativne programe, festivale in športne aktivnosti; skavti pa se bodo trudili, da bi pridobili zletno nagrado prijateljstva. ASAM ULIA lIH^ia VSLOVOOMOAH » L .1 f- -+ #22 Pogled na cerkev Svete trojice v kraju Sveta Trojica v Slovenskih goricah, nekdanjem Gradišču. - Fotografija: M. Gorjanc diti po letu 1663, ko so Sveto trojico prevzeli avguštinci. S pomočjo grofa Trautmanndosrfa so leta 1692 dozidali obsežno samostansko poslopje. 15. aprila 1786. leta je pod Jožefom 11. Sveta Trojica postala župnija. dil mi je, da je ta cerkev še dandanašnji romarska, saj na poletna in jesenska žegnanja (pro-ščenja) prihaja veliko romarjev, tudi iz Prekmurja. Današnji romarji seveda ne hodijo več pretežno peš in v procesijah, ampak življenju trojiške župnije. Tudi to, da so uspeli ohraniti nedeljske procesije okrog cerkve. Okrog te so štiri kapelice in ob vsaki preberejo priložnostni evangelij. Š, SOBOČAN Kar 52 potnikov, večinoma krvodajicev, iz Ključarovec se je udeležilo enodnevnega izleta. V pivovarni v Laškem, kjer so se najprej ustavili, so jim razkazali moderno opremljeno polnilnico in seveda postregli s pivom in drugimi pijačami. V Laškem so $i ogledali tudi cerkev. Pot so potem nadaljevali v Medijske toplice, od tam pa v idilično vasico Koč- no na Koroškem, Ustavili so se na turistični kmetiji Keršičev!, kjer so jim postregli z | obilnim kosilom. K dobri volji je doprinesel harmonikar, pa so nekateri še zapeli in zaplesali. Avtobus je izletnike pripeljal domov, ko je bila že tema. Spoznali so nov svet naše lepe dežele in preživeli nekaj prijetnih uric. . (Fotografka; Melita Filipič, zapisal: Franjo Blažič) r/; t ■ r 1 au ■ GORNJA RADGONA - Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni je od 1991. leta do konca letošnjega polletja obravnaval 16.840 zadev, od tega 2.023 zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov - vožnja pod vplivom alkohola, a jih jc 1.393 preizkus odklonilo, kar jc prav tako prekršek, zaradi katerega so morali k sodniku. Kljub množici avtošol, so Še ljudje, ki vozijo brez izpita. Radgonski sodnik za prekrške jc kaznoval 1.260 takih voznikov. Tudi s potrdilom o poznavanju cestnoprometnih predpisov se ne morejo pohvaliti vsi mopedisti, sicer jih ne bi moralo 1.141 na zagovor k sodniku. Bo letos kaj boljše? V šestih mesecih je prišlo 2.510 prijav, v lanskem letu pa 4.100. Ker dvomimo, da bo druga polovica leta kaj boljša (sejem, trgatev, Silvestrovo in tako naprej), se utegne zgoditi, da bo letošnjo »pripad« čez 5.000 zadev. Jih bo uspel rešiti? (F. KI.) V Ljutomeru zapleti v zvezi z novo OMW-jevo bencinsko Črpalko Črpalka bo, otvoritev pa... a Ljutomerčani naj bi v kratkem dobili še eno (pre)potrebno bencinsko črpalko. Svoje obrise je že dobila na zemljišču med železniško postajo in Kmetovalcem. Celotni postopek pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. Tako je moralo biti po črki zakona, ker je zmogljivost rezervoarjev večja ob 100 m3. Po mnenju občinske upravne organizacije za prostorsko planiranje pa je ministrstvo te postopke vodilo zelo klavrno. Pri poenostavitvi postopka je spregledalo druge stranke, brez soglasja katerih bencinska Črpalka skoraj ne more ugledati luči sveta. Med prvimi sta to Vesna in Petrol, Problem je nastal z izdajo lokacijskega dovoljenja za uredi- nad dejstvom, da se občinski svet postavlja v vlogo gasilca. Vseeno pa so podprli nadaljevanje del, s tem da mora vse stroške nositi investitor, le zgraditev pločnika in avtobusne postaje lahko sofinancira Sklad stavbnih zemljišč. S tev prometnega režima. Nova črpalih ne bo mogla poslovati, dokler ne rešijo vprašanja »priklopa« Rabinske ceste na regionalno cesto Ljutomer-M. Sobota, tako da bo nasproti vhoda na bencinsko črpalko. To je zahteva Direkcije za ceste in Uprave za notranje zadeve, zemljišče, na katerem naj bi bil opravljen »priklop«, pa pripada TP Vesna. Nastali položaj so na predzadnji seji obravnavali tudi svetniki, ki so bili ogorčeni '«!Š "i >■ ' 'i*: „ J Dela pri gradnji nove bencinske črpalke v Ljutomeru gredo h koncu, toda avgusta ne bo otvoritve, kot je bilo predvideno. Vesna ne bo delala težav, ker ji je Sklad stavbnih zemljišč obljubil zamenjavo parcele, na kateri bo grajen cestni »priklop«, s parcelo v mestu ob gostinskem lokalu Jagoda. Ne strinjajo pa se s prednostnimi obravnavami, ne da se upoštevajo interesi lastnikov sosednjih zemljišč. Vesna postavlja tudi svoje pogoje - ureditev dovozne ceste in novega parkirišča ob nakupnem centru, poračun razlike med vrednostjo obeh parcel in povračilo finančne izgube v času gradnje cestnega »priklopa«. S tem pa se težave še ne končajo. Ob robu obstoječe ceste potekata plinovod in optični PTT-kabel. Za spremembe bo potrebno tudi tu soglasje. Petrol je bil zanj zaprošen že pred časom, a do danes ni odgovoril. Mudi se mu prav gotovo-ne, saj gre za problem konkurenčnega podjetja. Vse skupaj bo predvideni začetek obratovanja nove bencinske Črpalke (z minimarketom, bifejem in avtopralnico) zavleklo za nedoločen čas. To, da otvoritve v avgustu ne bo, pa OMW Istra lahko pripiše predvsem svojemu »površnemu* (po bližnjici) pristopu, ki naj bi ji omogočil »hitrejše« odprtje servisa. GO 18 vestnik, 10. avgusta f ■ I A li veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M, Sobota) Najprej odgovor na 45. vprašanje: Skif je čoln za enega veslača. Tako je napisala tudi Sandra Vogrinčič iz Tropovec, ki je današnja izžrebanka. Čestitamo! KUPON št, 47 - ALI VESTE Ali veste, katero jezero je največje v Srednji Evropi? Če želite sodelovati pri žrebanju knjižnih nagrad, izrežite kupon št. 47 in ga skupaj z odgovorom (na dopisnici ali v pismu) pošljite na naš naslov najkasneje do 16. avgusta. L -i Rada poslušam ptičje petje Ko se ptice vrnejo v naše kraje, je zelo lepo. Poiščejo si svoja gnezda, jih uredijo in se namestijo. Letajo naokrog in si iščejo hrano. Zelo lepo pojejo, zato jih rada poslušam. Nekateri jim naredijo vali- Inice in krmilnice. SONJA SOČIC, 2. b, OŠ Tišina odsevi mladosti Vspominu si Kakor ptica brez peruti je človek brez ljubezni, Z ljubeznijo odleti v višave in ima voljo do življenja. Spominjam sc deklice po imenu Nina, Bila je prijazna in lepa. Imela je dolge rjave lase in zelene oči. Hodila je v prvi razred, jaz pa v drugega. Vsi fantje so bili zaljubljeni vanjo. Vedno, kadar je šla domov, so ji »nagajali«. Seveda tudi v šoli, vendar so se tam bali učiteljev. Nekega dne sem s sošolci stal na hodniku in naenkrat je prišla mimo Nina. Matevž ji je podstavil nogo in padla je. Vsi so zbežati, le jaz sem ostal. Pomagal sem ji vstati in tako sva sc spoznala. Potem pa sem moral k učitelju, saj je domneval, da sem ji jaz nastavil nogo. Vendar je Nina povedala resnico. Od takrat sem jo vedno opazoval in se »plazil« za njo, To je trajalo nekaj dni, potem pa naenkrat - »bum«! Imela je fanta in jaz sem »padel vstran«. Priznam, bilo mi je hudo. Tisti dan sem hodil kot mesečnik. Mami me je hotela peljati k zobozdravniku; pravzaprav bi moral iti sam k njemu, vendar sem prepozno prišel domov. Zato sem jih dobil po zadnji plati, Bilje res grozen dan. Sedaj sem brez dekleta, a to me ne skrbi. Časa imam na pretek, naš planet pa je poln deklet. BOŠTJAN TURZA, 8, a, OŠ Sveti Jurij Pri babici Rada hodim k babici. Doma je v Radencih. Ko pridem k njej, mi da najprej Kinder jajčko. Potem se igrava. Imam jo rada. KATARINA MIR, 1. raz, OŠ Tišina Moja soba I Jaz sem Moj«. I®*® sobo. Na polici jev«' novo Svvv. - ■— r . liko igrač. Ponoči m« muca Taca. Sobo 51®“” Kom bom velik(-a) Ko bom velik, bom kmetijski inženir - tako kot moj oče. Govoril bom kmetom, kako naj sejejo, sadijo, škropijo... Povedal jim bom, kako naj krmijo krave in prašiče. TOMAŽ GOMBOC Ko bom velika, bom prodajalka. Imela bom veliko trgovino, v kateri bom prodajala živila, pijačo, obleke, obutev, kozmetiko, sladkarije in igrače. Imela bom tudi računalnik, Ta poklic me zelo veseh, zato že zdaj rada hodim v trgovino. LEA GOMBOC *** Jaz pa bi rada postala frizerka, saj zelo rada češem svoje bar bike. Delam jim tudi različne frizure. Češem tudi sestro in ji delam čopek, To delo mc zelo veseli* KATJA lAKOVUEVIČ, 1. a OŠ Cankova 'i ,t f trHca-z. a J«* izttf '..u crt Tucnci UNOREZ - ORANŽA Alenka Cor 6 b OŠ Puconci Ježev rojstni dan Neko soboto je imel jež rojstni dan. Na praznovanje je povabil vse živali. Zvečer so se zbrali v veliki dvorani. Godci so igrali. Lisica je začela peti. Pari so zaplesali in začelo se je praznovanje. Potem je vsak dal ježu svoje darilo in mu čestital. Nato so sedli za mizo in začeli piti, jesti... Lisica je doma pustila otroka, ki je medtem odšel globoko v gozd. Ko je minila polnoč, so odšli domov. Lisica je pogledala v zibko, otroka pa ni bilo. Poklicala je vse živali. Iskali so, a ga niso našli. Tako je lisica ostala sama. ANDREIA FICKO, 2. a OŠ Grad Sanjam Sanjam, da sem muca. Lovim miši. Gospodinja mi nosi mleko in drugo hrano. Pri njej mi ni preveč všeč. Moj očka in mamica živita v Menda leju. Ga ne poznate? To je že staro mesto, Kot otrok sem bivala tam. Prišla je histerična gospa, ki me je želela kupiti in me tudi Je. Zelo pogrešam očka in mamico. A ne morem si pomagati. Takšno je življenje. Mačka sem pač. No, nisem omenila, da je očetu ime Krik, mami pa Muca-Maca-Mica. Enako ime ima moja babica, dedku pa je ime Fifi. Pa spet nekaj o mojem novem domu. Gospodinja me je Moj pes Timi in pospravljam sajni MOJCA KOVAClC,^ OSKn««' peljala na trg. Vpr«*™ »No, Micica, kaj bova k-, , tujilK alNO, MIC1C4, Koj - ,, Nisem odgovorila, prepustila, naj P repu vil Ja* iimJ . J volji. Kupila jc nekaj , J - za io^'f za družino, pa ■ Toda čez čas sva odšli _ . t: IL no po mačje k-onzervfc -prišli domov, je gos^ gnal mačka Vilija. [ sen’ Ravno Pozneje sva se po«« ustvarila družino. deklico z imenom — _ cica. Ko je odrasla, sv , dedek in babica. So vam všeč moj« Škoda, da sem se zbud« • MANUELAMARK^^, Pregovor pravi, da jc pes najboljši človekov prijatelj- ■ hišo, tebe in tvojo družino. Vedno, ko ga potrebuj«®’ J li. JI J*'. voljo, . Tudi jaz imam psa in res je moj najboljši prijajevf priden, Rad se igra z mucami, le ena mu ni pri srcu, lik muc, ki ima daljšo dlako, zato ga ne mara. srečata, se podita drug za drugim in sc praskata. Psa 1 piU v GanČanih. mri**® Je rjavo-čme-bcie barve. Večkrat, ko ga jJ slišati. Ko pa pridem iz šole, me vedno pozdravi, tak da tačko. Imam ga zelo rada. Kupili smo mu hrano 2 ■ ______Tl _2^2 2 _.1— __2_ _l___L. .n 40 H GftV' , o I je ne mara. Rajši je whiskas in drugo hrano za mačke. Vesele in prijetne počitnice! J skregam, vedno zbeži k moji mami, saj ve, da ga bo ona la po hrbtu, sijni”* Želim si. da bi Timi še dolgo živci, mc bolj ubog skrbno čuval. «4 NATALIJA LOPERT, 7, a. OŠ f 1 Novice od tu... Skupina DemoUtion Group je pred kratkim posnela dva videospota You Never Cry in U tvojim očima. Sedaj pa se že pripravlja na svoj velik tradicionalni piknik DemoUtion Group Piknik, ki bo v 12. avgusta, nanj pa vabijo vse svoje oboževalke in oboževalec. *** Dalja Švajger je za svojo evrovizijsko skladbo Prisluhni mi posnela videospot, ki ga je režiral Peter Bratuša. Sedaj pa že trdo dela v studiu, saj namerava jeseni izdati svojo novo kompaktno ploščo, ob njeni promociji pa bodo nastali tudi videospoti za njene nove skladbe. ... in tam šestintridesetletni Roger Nelson, znani kot Prince, bo v kratkem znova spremenil svoje ime, v zadnjem času najraje sliši na ime His Royal Highness. Vse to pa je zaradi njegovih stalnih nesoglasij z diskografsko hišo, od katerih bi želel izvleči kar največ. Iron Maiden, včasih ena izmed najbolj popularnih heavy metal skupin, je pred kratkim posnela material za svoj nov album, ki pa še ne bo izšel tako kmalu. Fantje želijo, da bi bil čim bolje dodelan, njihovi najbližji sodelavci pa trdijo, da je trši, kot kdaj koli prej. t^/p Kid Joe Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER UPCT^ I« <1 ip' .iJr- ■-S ■'C .Jr LBj II Namesto na Bahame, v studio, rezultat tega je nova kompaktna plošča - Kontrola za aids Skupino scstavljjao pevec Whitficld Crane, basist Cordell Crockett, kitarista Klaus Eichsta-dt in Dave Fortman ter bobnar Shannen Larkin. V takšni postavi so tudi izdali svoj nov album Mc-nace To Sobricty. Ta album so posneli v osami haciende nekje v južni Kaliforniji, ki stoji tam že od leta 1920, pred tem pa bi jo naj uporabljal Dean Martin. Takšna izoliranost jim je tudi najbolje vplivala na ustvarjalnost. Tam so lahko nekaj mesecev delali, kar so želeli, ne da bi jih kdo motil, prepustili so se ustvarjanju in študiranju novih komadov. Šest dni v tednu so trdo delali, sedmi dan pa so si vzeli za žur. Takrat 50 uživali v dobrem kalifornijskem rdečem vinu ah pa so v nedeljo šli v cerkev. Glede na to, da fantje veliko potujejo, deklet pa se ravno ne branijo, veliko govorijo o aidsu. Whit pravi, da abstinenca pri njih ne pride v poštev, zato strogo uporabljajo kondome. Dave pravi, da bi bilo škoda izgubiti življenje za petnajst minut užitka. Ostali pa se na to samo sme- jijo in dodajajo, da laže in da on porabi samo kakšno minuto. Pri tem pa jih dopolni, da ta minuta traja celo večnost. Večkrat grejo tudi na kontrolo za aids. Nekoč, ko so bili resno zaskrbljeni, so rekli, da če Robbie na samostojni pota Po tem ko so oboževalke izvedele, da se je Robbie Wil-liams, najbolj priljubljen član skupine Take That, odločil za samostojno kariero, je izbruhnila prava histerija. Na tisoče oboževalk seje zbralo na najbolj prometnih cestah v večjih mestih po Italiji, v Nemčiji pa so uvedli posebno vročo linijo, ki komaj uspeva potolažiti vsa obupana dekleta. Ena izmed punc je želela narediti samomor. Vse oboževalke pa si želijo samo eno, naj Robbie prekliče J 7)' C/ 'd' I ,1 ]■ niso več zdravi, potem grejo na Bahame in tam preživijo zadnje dni svojega življenja. Izvidi so bili v redu, Bahami pa so padli v vodo, zato pa so morali znova vzeti v roke kitare, bobne, mešalne mize... Potovanje pa so nadomestili s turnejo po Evropi in se priključili skupinama Bon Jovi in Van Halen. AUDIO-VIDEO-CD /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 svojo odločitev. in mladinske po tem dogodku umiku odtočil za IRobbia. Sa'® saj, kot pravi, avi, sc ; terc di na nekatere J pa Se noče jdVof jitr^F razlikujejo od skupine. Kaj bo skupino, pa Se ne i Mursko-morska lestvica 1. LATINO - Ne tražim ljubav 2. PRLJAVO KAZALIŠTE - KiSe jesenje 3, BORIS NOVKOVIC - Odkad nišam tvoj 4. SANDI - Ni na sjever ni na jug 5. TONI CETINSKI - Plamen ljubavi PREDLOG: SEVERINA - Vatra i led GLASUJEM ZA:,--------------- k 'l !95 1 e- 1 11 7 »i 0*1 s* J 1 P tl* ij s*. * 1: ^slnik, 10 avgusta 1995 nasveti I^ogajanje na ljubljanski borzi ®Mlnrd»t bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na ■JJIJtotki borzi oz, trgu vrednostih papirjev zajemalo obdobje med ■k«, 1,8., in ponedeljkom, 7, 8. 1995. ®®rzna kotacija A -delnice ngovaio prvič v tem tednu z delnico LEK-a, promet je bil sliiomen, le 46 tisoč tolarjev, niec eT,otni tečaj pa je porasel 0,9 odstotka, in sicer z '1300 na 11400. torkovem borznem ic ---------- ®lronien, k men “"'delnb J® porasel scs- enotni tečaj rc- -icc Ptobankc s 13376 M 13400, ko je bilo le za 134 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na j 3628 ob 3,1 ®iio tolarjev prometa, v četrtek ?s zdrsnil »a ' ’ fl c J3628 ob 3,1 (1,6 Uho Petek je 19 Morske počitnice Tam, kjer morje valovi, kjer vroče sonce pripeka in hladno pivo odteka 9323 na 9412, kojebiloza 1,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 9591 ob 1,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 9628, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9698 ob 3,5 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je porasel enotni tečaj delnice Nika s 3247 na 3358, ko je bilo le za 202 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel za 2 tolarja na 3356 ob 3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 3388 (5,3 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 3373, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 355) ob 4 mio tolarjev prometa. V sredo je porasel enotni tečaj delnice Terme Čatež s 718,2 na 725,1, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 738,9 ob prometu 686 tisoč SuSarJev« v ponedeljek pa na 762,7 (1 mio tolarjev prometa). Za 0,5 odstotne točke na 95,5 je padel v sredo enotni tečaj obveznice RSL I I, prometa pa je bilo za kar 26,6 mio tolarjev. Na torkovem borznem sestanku je bil prijavljen aplikacijski posel z obveznico RS O I z izkoriščeno davčno olajšavo v vrednosti 440 tisoč tolarjev po tečaju 100,0, kar predstavlja porast tečaja za 0.2 odstotni točki. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 99.7 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 145 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSO 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je padel v sredo s 106.0 na 105,3, ko je bilo za 354 tisoč tolarjev prometa in se na tem starši sedijo v senci in se hladijo ob kozarčku hladnega piva, mi pa smo se odločili, da bomo postali Bratovščina Sinjega galeba. Sami bomo razprli jadra in prepluli morja širnega sveta. Poiskali si bomo svoj otok, kjer se ne bomo umivali, jedli bomo samo sladoled in delali, kar bomo hoteli. Nihče nam ne po poveljeval - ne starši ne tršice v Šoli in vrtcih samo morje in sonce nas bosta vodila. t. 1 17 3 tolarje na'f362Š tolarjev prometa). V , pora- 5,3 mio tolar- 1 Poletni meseci so porezani z morjem in takrat si zaželiš sonca in morja, slane vode, vonja po soli in rahle morske sapice, ki ti mrši lase. In ko se s čolnom zapelješ sredi morja in se obda vidi le v meglenih obrisih, se prepustiš valov in pozabiš na vse, tudi na to, da se boš čez nekaj dni ‘ moral vrniti v navadno življenje, v službo, v šolo... Tako je tudi J* prometa, _________ ^®kučil na 14346. ko je bilo Ijck ob cnaKcu. ».k—- -mio tolarjev prometa. _ notni tečaj Salnsove delni- * ponedei Ljci nn nivoju zadržal tudi v po ned e- je porasel v torek z 19220 19300, ko je bitozi 193 ti tolarjev prometa, naslcd-dne na 19466 ob 5,8 mio lolarjev prometa, v četrtek pa Pidel na 19069 (3,2 mio to-,<‘’oineta). V petek je njen IH ^'4ni tečaj poApčii na 19474, I ie bito la 6.8 mio tolarjev 1 ’ ponedeljek pa rahlo “ ■ na 19400 ob 6.8 mio to- 1, s Pidt' Isrjev je bilo za 193 ti- Aplikacijski posli so bili prijavljeni v sredo z obveznico SKB 1 po tečaju 99,5 v vrednosti 1,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 100,2 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija B -prednostne delnice Enotni tečaj delnice KBTP S 70,0 na 70,5 je porasel v je v torek zdrsnil za 300 tolar- sredo enotni tečaj obveznice jev na 25300, ko je bilo za 506 Sklada za razvoj (SKR I), ko je tisoč tolarjev prometa, naslc- PrnmRU. '“01 ettfltni tečaj redne deV-SKBR jc v torek porasel, Wsicer s 71353 na 27400, to i*5baoia7i4 - ?Ma, ta 27, '1^ tolarjev pro- dne na bilo za 174 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 811 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B - -.....- redne delnice 1 'Ufrij y ■’|tnio tolarjev -- j-,- *l n J ni Pe>ek pro- Jc njen enotni Enotni tečaj delnice BTBR * *®larie» ’ Ul hizum— Pl “ «-6 mio je porasel v torek za 10 tolarjev na 11000, ko je bilo za 10 tisoč dnjega dne pa porasel na 25532 ob 1,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 24721, ko je bilo za 455 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 26002 ob 3,4 mio tolarjev prometa. S 24314 je v sredo porasel enotni tečaj delnice Primofin, ko je bilo za 170 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na tolarjev paslcdniega 25800 ob skromnem prometu 26 (išOČ tolarjev, v petek je * ponedeljek dne pa padel za 20 tolarjev na ***10980 ob še skromnejšem pro-metu (22 tisoč tolarjev). V pe- ’ A - <*tlVi l ?bv, Banke uit bil prljBvljcit 1^2 7 iredo v vrednosti 9% 4 tolarjev po tečaju 'L 1 ■’ ran ””0ev l> s?.« «*«. 10n?“'ni dne pa je na I ”'iavli, ^beta V r ki ^P 843 tisoč petek je bil posel v tolarjev po “^48 tisoč to- Inii Z« 0,1 od- enotni 11 ko je tolarjev pro-pa prav ^r,na idnv Lr fijen ** Ptome,, ^.3 mio “jen*,, ■-'omnip Vi • " prometa in cn zi ; .'^16 ti; tudi v po- prav, $0 počitnice prekratke, da bi se ocitnice prekratke, a se obremertjevali. R r S'«“ obveznice R<:i znice RSL tiio 11* ’07 odstotne »Jega^fJevbilo 14 ■? n* n*^ ob Ifi mirs 16 mio * četrtek pa tolarjev I, ii.'i”'’ P*-'*®! * ^6 v ^bUkacjjski posli ' kot t udi v četrtek, 47 P«rtlKAn«k4 ca«t|» J-S. «2000 MaH^r trose 2».4€O TdafBi)* O« 79-4SO delnice v sredo je padel enotni tečaj delnice GEA College z 2500 na 2401, ko je bilo za 288 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 289 tisoč tolarjev po lečaju 2890. Enotni tečaj delnice Rogaška je rahlo padel v četrtek, in sicer s 380.0 na 378,1 ob prometu 151 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa nekoliko porasel na 381,3 (214 tisoč tolarjev prometa). TONČKA BOŽINOVIČ f I I P, k k'' b'. I I Gneča na plaži, v morju, gostilni, trgovini, gneča povsod. Ampak to je del počitnic in ravno tega si vsako leto znova zaželimo. Tudi turistični delavci raje vidijo gnečo kot prazno Primorje. Podatki za prvo polletje pa kažejo, da je bilo v našem primorju letos turistov za pet odstotkov maitj, kot v istem obdobju lani, K(jub temu pa si moraš na plaži priboriti svoj prostor pod soncem. Gotovo ste si kdaj zaželili odkrivati podvodni svet morja, občudovati ribe, rake, školjke, alge, sončne žarke, ki se igrajo pod morsko gladino. Ko tako plavaš na blazini z masko, si včasih zaželiš, da bi odkril gusarski zaklad, ki že stoletja leži na dnu morja. Ne zavedaš pa se, da zaklad že imaš -počitnice, čudovito moije, lepo vreme in dobro družbo. Fotografija: Jure Zuneker Besedilo: Aleksandra Nana Rituper »I fi s 1 i K t j V kampih Čez počitnice nastanejo prava nomadska naselja. Prikolice, igluji in drugi šototji zrasejo kot gobe po dei^u. Pravo srečo moraš imeti, če želiš imeti dober prostor; blizu morja, v senci, ne predaleč od sanitarij. V takšnem načinu življenja nikogar ne moti, če so skupne kopalnice, če skupaj pomivajo posodo, če ti sredi kosila hodijo mimo mize, če sosedova žoga pade v tvoj šotor. Vseeno ti je, kajti to so počitnice. 20 vestnik, 10. kronika Prometna nesreča med Trimlmi in Dolnjim Lakošem V zemljo izteklo čez 20.000 litrov bencina Novo odkritje na mejnem prehodu v Hodušu Burundijec tihotapil 3 Kam so odpeljali 800 kubikov zemlje, ki je )>dišala« po bencinu? 1.700 gramov kokaina Predzadnji torek ob 17.40 uri se je zgodila na magistralni cesti med Trimlini in Dolnjim Lakošem prometna nesreča, v kateri sicer ni bil nihče poškodovan, pač pa Je nastala velika gmotna škoda in še kaj. Po tej cesti je Radivoje Sarič peljal iz Nafte Lendava z vlečnim vozilom s polprildopnikom bencin in dizel gorivo ter na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka zapeljal na desno bankino, po kateri je vozil še okrog 30 metrov, nato pa je zapeljal v obcestni jarek, kjer se je pol-priklopnik (cisterna) odpel od vlečnega vozila, se prevrnil na njivo Marije Vučko in obstal obrnjen s kolesi navzgor. Iz prevrnjenaga polprildopnika, v katerem Je bilo 14.138 litrov neosvinčenega bencina in 15.188 litrov dizel goriva, je začela iztekati nevarna tekočina. Izteklo ju je kar precej, kajti četudi so takoj posredovali poklicni gasi-ki iz Nafte, jun je uspelo prečrpati le 2.009 litrov neosvinčenega bencina, kar pomeni, da gaje 12.129 litrov izteklo v zemljo. Od že omenje količine dizel goriva so prečrpali le 4.941 litrov, zato ga je 10.247 litrov izteklo in »napojilo« zemljo. Prečrpavali so iz Jame, ki SO Jo v ta namen izkopali, in se Je vanj stekala nevarna tekočina. Prav gotovo bi iz cisterne izteklo veliko manj goriva, ko bi jo lahko čimprej postavili nazaj »na noge«. Ustreznega avtodvigala v Pomuiju niso naslit pač pa jc drugi daii> v sredo, ob 2. uri ponoči (skoraj sedem ur po raziihnj pnSpeio zasebno dvigalo iz Maribora. avtocistemo, ki so jo potem odvlekli na dvorišče Integrala. Magistralna cesta je bila iz preventivnih razlogov zaprta skoraj 20 ur. ^ali so se namreč, da bi utegnil kdo odvreči cigaretni ogorek ali pa da bi sc bencin, ki je sicer prepojil zemljo, vnel zaradi avtomobilskih izpušnih snovi. Pozneje je padla odločitev o izkopu zemlje, ki seje žX'' f*j ■jL- r 4 * - J 'i /■ -;;Š i • I Na njivi Mire Vučko ob magistralni cesti Trimlini-Dolnji Lakoš so izkopali okrog 800 kubičnih metrov zemlje, prepojene z bencinom dizelskim gorivom, in jo odpeljali na komunalno odlagališče; iz jame pa so zmes vode in bencina ter blata odvažaU v Nidtino čistilno napravo. Stroški »sanacije« bojda znašajo 10.000.000 tolaijev. - Fotografija; S. S. medtem »napila« bencina oziroma dizelskega goriva. Na zemljišču, prepojenem z vnetljivo snovjo, se je kmalu zatem pojavil delovni stroj lendavskega Gradbenika, ki jel zemljo nalagati na tovornjake. Ti so v nekaj dneh na komunalno odlagalališčc v Dolgi vasi odpeljali okrog 800 kubičnih metrov zemlje, hkrati pa so delavci Nafte iz jame, velike 20 krat 10 metrov in globoke 4,5 metra, v katero seje stekala voda, pomešana z bencinom, prečrpavali zmes oziroma »emulzijo* ter je več kot 1,800 litrov prepeljali v Naftino čistilno napravo. Potem, ko bodo inšpektorji prepričam, da na mestu, kjer sta se razlila bencin in dizel gorivo, ni več nevarnih snovi, ki bi utegnite ogroziti vodo podtalnico, bodo jamo zasuli s čisto zemljo. Ocenjujejo, da bo »sanacija« stala okrog 10.000.000 tolaijev. Plačalo naj bi jo Avto Kočevje, saj sta bencin in dizel gorivo iztekla iz njegovega vozila. To naj bi bilo staro. Sreča v nesreči je, da se avtocisterna z vnetljivo snovjo ni prevrnila kje drugje, denimo v gosto naseljenih bližnjih vaseh ali pa v nekoliko oddaljenem Gaberju, kjer jc črpališče lendavskega vodovoda. Nevarnost pa lebdi seveda še naprej, ko pa je magistralna cesta polna tovornih vozil. Janez Bošnak, svetovalec za zaščito in reševanje pri Upravi za obrambo v Murski Soboti, izpostava Lendava, nam je povedal, da iz rafinerije Nafta Lendava vsak dan odpelje 50 kamionov, natovorjenih z bencinom in dizelskim gorivom. Izredno gost je tudi drug tovorni promet, saj so v lanskem letu na mejnem prehodu v Dolgi vasi našteli 166-000 tovornjakov »v tranzitu«, med katerimi je bilo najmanj 1.000 takih, ki so prevažali nevarne snovi. Prav toliko naj bi takih ogroževalcev našteli že v letošnjem prvem polletju! Š. soboCan 2 L junija so na mejnem prehodu v Hodošu odkrili pri romunski državljanki 2.514 gramov mamila vrste heroin, 3. avgusta pa pri burundijskem državljanu 1.700 gramov kokakina. Mar tihotapske poti poslej vodijo čez ta prehod? v četrtek, 3, avgusta, okrog 18. ure Je na mednarodni mejni prehod z Republiko Madžarsko na Hodoš pripekal taksi z madžarsko registracijo, ki ga je vozil madžarski državljan iz Zalaegerszega. V vozilu je sedel tudi 224efni mladenič črne ptdtL Pokazal je potni list na ime Nyks Anton Charles. Na običajno vprašanje carinika, ima kaj prijaviti, je odgovoril, da ne. Cariniku se je zdel sum^v, zato se je odločil za pre^ed potnikove prtljage. Potem ko je stvari zložil iz nahrbtnika, je ugotovil, da je njegova spodnja stran debelejša kot druge. Potem so cariniki in mejni policisti nahrbtnih (s)tchtali in jeziček na tehtnici se je ustavil pri d,2 kilograma. Veliko preveč za navaden nahrbtnik! Posumili so torej, da je na dnu kaka tihotapska zade-»a. 7- ucitsi so razparali dno In naleteli na vrečko, oblepljeno s plastično maso, v kateri je bilo vSi-to, kakor so ugotovili v preliminarnih testih, 1.700 gramov mamila vrste kokain. Kokain je iskrivo bel prah grenkega okusa, ki se pridobiva -kot so pojasnili na ponedeljkovi združeni tiskovni konfemci po- Mamilo je bilo v vrečki, všiti v dno nahrbtnika. Potem ko so iz njega dali predmete in »praznega« stehtali, se jim je zdel nenavadno težek, zato so razparali dno. licije in carinikov - iz lista koka grma. V medicini se uporablja kot lokalni anestetik pri operacijah oči. Kokain sicer izziva prijetno vznemirljivost, začasno evforijo ... Kokainoman imj 23. »tiaševaine in erotske halucinacije. Najbolj značilen je občutek prisotnosti nečesa tujega in živega, nečesa, kar se premika ,„ Kokainoman ima razširjene zenice, rdeč nos, če mamilo vsmr-kuje (snifa), pogostokrat tudi perforacijo nosne pregrade... Največ koke pridelajo v Peruju (75 odstotkov), Kolumbiji, Boliviji, Indoneziji, Indiji... Tudi policisti oziroma cariniki sumijo, da kokain, ki so ga zasegli na Hodošu, izvira na najbolj razširjenem pridelovalnem območju “ iz Južne Amerike, Po odkritju tihotapca mamila na mejnem prehodu v Hodošu so potem zadevo prevzeli uslužbenci Urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota, ki so madžarskemu taksistu B. J, in tujcu s potnim listom na ime Nyks Anton Charlec odvzeli prostost, najdeno snov pa skupaj s potno listino sumljivega tujca poslali na Center za krimnilistio-no-tehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve RS v Ljubljano. Analize so potrdile, kar je sicer pokazal že test na mejnem prehodu, da gre za nevarno mamilo kokain. Iz Ljubljane pa je prišla tudi potrditev suma, da se tujec ni identificiral s svojim potnim listom, ampak ponarejenim. Ugotovili so, da je v ukraden potni list dana le njegova prava slika. Mamilo je torej tihotapil 22-letni M, R. S. iz afriške države Burundije, ki pa ima status begunca in začasno prebiva v Neaplju v Italiji, Madžarskega taksista, za katerega so ugotovili, da ni mogel vedeti, koga in kaj prevaža, so pozneje izpustili na prostost, zoper tihotapca nevarnega mamila kokaina M. R. S. pa je preiskovalni sodnik odredil pripor. Na tiskovni konferenci so četi radovednih novinarjev še povedali, da je 1,700 gramov kokaina na *ma- K*" L J I s r <1 i. ..... . Vodilni delavci kriminalistične in carinske službe so v dstavili nov rezultat budne kontrole: odkril 1.700 gram«* Fotografaija; J. Z. milskem« trgu vredno okrog 400,000 mark. Z novim odkritjem mamila na prehodu v Hodušu je prekinjena tihotapska pot. Nihče pa seveda ne more trditi, da zavedno, ko pa jc pot čez Madžarsko in Slovenijo »bližnjica« Zgodilo se ie kjer naj biloj za Italijo, kjci i“*j no nakupovalno ler ni bilo vojne na n vBosni,sotihoteps^vf, le -L Balkana iz da čez ozemlje bivše JUS g. SOBO^- Zakaj je eksplodirala bomba? v dnevni sobi občana N. N. v Segovcih v Apaški dolini Je v soboto ponoči ob 1.10 uri eksplodiral plin, ki naj bi uhajal iz plinske jeklenke. Ogenj, ki jc izbruhnil po eksploziji, je uničil pohištvo, večje razdejanje Je bilo tudi v drugih stanovanjskih prostorih, tako da naj bi bilo škode kar za 16,000.000 tolarjev. Razširitev požara so pre- = prečili segovski in apaški gasilci. Policisti in kriminalisti ter izvedenec skušajo ugotoviti, le zakaj neki je uhajal plin in plinske bombe. Vlomilec odnesel 70.00 tolarjev Na domačiji B. Š. v Strukovcih predzadnjo sredo nekaj ur nikogar ni bilo doma. V tistem času seje od nekod pritihotapil neznanec, vlomil v prostore in odnesel denar in nekaj zlatnine, s čemer je povzročil za 70,000 tolarjev škode. Še ga iščejo! Kolesar se je hudo poškodval Tibor V, se je 2. avgusta peljal s kolesom po lokalni cesti v Rad-možancih. Pred njim sc je »nana-doma pojavih parkiran avto, zato je hitro zavil na levo, kar pa je bilo usodno, saj se je za kolesarjem pripeljala z osebnim avtom Marija K Pri trčenju se je kolesar hudo poškodoval. Neznanci so ga napadli v soboto okrog 3. ure se jc Mario M. iz Lendave vračal s kolesom iz gostinskega lokala Halica-num v Lendavi. Ko se Je pripeljal do križišča Kranjčeve in Kidričeve ulice, so ga ustavili Štirje neznanci in ga prosili za vžigalice. Tisti, ki mu je potem prižigal cigareto, ga Je brž nato udaril z roko po obrazu, nakar Je Mario padel na tla. Potem so se nadenj spravili Sc drugi in ga obrcali, eden pa mu Je iz žepa izvlekel denarnico, kjer Je bilo Sc borih 1.200 tolarjev, z vra- tu pa mu je strgal srebrno verižico. Za storilci, nad katerimi se ljudje seveda zgražajo, policisti in kriminalisti še poizvedujejo. Ropar tudi v Murski Soboti v petek ob 17. uri seje 62-letni Ženski, ki je šla po ulici Stefana Kovača v Murski Soboti, izza hrbta prikradel mlajši moški in ji iz cekarja na hitro sunil denarnico z nekaj tisočaki in čekovno kartico. Občanka je seveda vpila na ves glas, a ta je izginil oziroma pobegnil v soboški park. Se dobro, da sije okradenka dobro zapomnila napadalčev obraz, kajti natančen opis je kriminaliste pripeljal do Roberta Ž., ki je medtem že zapravil 6,000 tolarjev. Seveda ga bodo pruavili tožilstvu. Naboji pod rezervnim kolesom Policisti na mejnem prehodu v Gornji Radgoni so 5. avgusta, kmalu po 12. uri, obravnavali hrvaškega državljana Željka G., kajti v prtljažniku njegovega osebnega avta so pod rezervnim kolesom odkrili 85 lovskih nabojev. Le-tc so mu zasegli in potem je moral po hitrem postopku k sodniku za prekrške. Avtomobilist se je prevrnil Na cesti TeSanovci-Moravske Toplice se je v ponedeljek navsez- godni (ob 4.25 prometna nesreča; naj bi prehitro toi* Vozilo se je Povrnilo- padel ven in se hudopoš*' Kdo je moral v treznilnico? srede če, čeprav so „.1,. in miru V V torek nihče: v ga reda in mm* ga reoa m ■•>*■« ' V lv sredo vali dvakrat s« Dih ceuick, deijo pa so polm** bili četrtek, f oeijo pa bu V''"- . pjgnr-.i, dvakrat; enkrat v neko od koder so se ni mogel .1-«! kjcrjebiltuniirv"*^?,,*^ lu, pa je policijska 1. paje poiicip"-aerepriBndoP^P^^l __... k:i1 /tvenKD'** la, sta bili dve n«! rem sta 0111 ovov— dovani. j No, odvesti paP nikogar, kajti ^e so zapisali v poroča*'’ strasti že pomiri®*' _ (jjfl Ilegalci in A7 Ifiltl V prejšnjem murskih mejn*** P —vri**® 4 :ih mejn*** [pVd'^ pd fIB . IZP'' BIT 100 tujcev, ki pogojev za vstop m J večjihJebilov^5,W^, stoljublje blike Jugoslavije^^* ilrt^ potem, ko jih j prestopijo mej^^ . * prednjačijo J tednu so v Pomu J kot 10 »iiegalcev«- Poroke I V upravni enoti Murska Sobota so se poročil*- p h diS, dipl, inženir strojništva, iz Melince in solventka tekstilnokonfekcijske tehnologoje, iz i; Žalik, prodajalec, iz Turnišča in Sandra Mertik-j tehnica, iz Beltince; Avgust Perdigal, L.L....J,, h, S,. Balažič, inženir strojništva, iz Bakovec in rka iz Bakovec; Mihael Horvat, natakar, iz Dokležovja in Darinka Balažič, natakarica, iz Lidija Hon^t, gospodirya, iz Murske Sobote, . -.rf' p* i-ldar, in Marta Lovrec, delavka, oba iz Terbee Vajs, elektrotehnik, s Stare Gore I b in Sab* y inženirka kemijske tehnologije, s Stare Gore 1 T 21 )9f I konoplja Sovraštvo do konoplje seje I i^rastlo kot konoplja Početje soboških policijskih žanjcev konoplje je značilno policijsko. Pravi se mu ' ^emplamo kaznovanje. Kar pomeni, da namlatiš, počiš, ustreliš, obesiš, obtožiš, atka kaznuješ prvega, ki ti pride pod roke. Ob najmanjšem možnem povodu. Z /^^i t>esedami in z druge strani: skušaš se oprati za nazaj. Narediti vtis, da si .,^^čevalen in buden. Seveda zato, ker si bistveno spregledal. bivanbje celuloze, Du Pont se je bal za monopol v kemijski industriji, ki je temeljila in še temelji na naftnih derivatih. Zato sta začela medijsko in politično vojno proti konoplji. (Učinki te neumne in škodljive kampanje so se pred kratkim pokazali tudi tukaj. ) Konoplja naj bi bila predvsem mamilo, njeno kajenje dela ljudi miroljubne in lene. Združene države pa so bile takrat v vojni! Sprejeli so zakon, ki jo je v ZDA prepovedal. Druge države so Američanom sledite, kot sploh mnogim njihovim blodnjam. Razen držav takratnega vzhodnega «1 }>f iR 1*1 s *1 'Ji; rf t**- J dl d d 5 tf.l n «1 •r« ia alkoholmh pijač ter poživil, kazpasla se je torej narkoma-aekaj mladih ljudi je umrlo, '*®’leija se je počutila (upraviče-te) krivo. 7.t- gleški izvirnik je izšel prvič septembra 1993. do oktobra 1994 je bil 25-krai ponatisnjen, skupaj je knjiga izšla v 75.000 izvodih!) bi morali dodati tudi nikotinsko kajenje, pitje ->vo. Zato P9sevtt (industrijske) kotioplj®-:7.i proglasili so se Spravili na Sojih za nasade in- '■'Itokonoplj,. „ so Storm in krivico. Ta je toliko večja toliko bolj podla, ker so jim t«m bednem početju pomagali Mediji, ki ne delujejo v Eisdijskem prostoru, po ^^eji, mediji ti logiki, kot četrta ''eja oblast! in m«’*- »I- S tem so storili bdi': neodvisne Huap® konoplje ni! padli mediji? Po po-..7^ J padli ha dve 'oc- kot pred jj »i^®®^'^®torjev bujar-'^®koyec, »Indijska ko-pomeni pribli-nekdaj L,,.-ali kratkim »kapitali- »anti- *^'ailn i ljudstva*. nenadoma ni več. bo z in- Pokrajini ,.1 Pre^-^ ime. Prilog,*^!’ številki na ''’?'4nKU o tram f/.^^rafijg željo objavljena konoplje. To je /®‘«erafije u/’'"' »hui' fotografijo n»K •Pače- Preprosto Pl;?''straho- konoNfi'-"a sredini pa ,i ob in rastlini Icono^ Vestnikove '' članku o trdih Konopljo so začeli gojili v tretjem tisočletju pred Kristusom na Kitajskem. V Indiji so jo začeli gojiti v 9. stoletju pred Kistusom. Od tam je prišlo seme in njena kultura v zahodne kraje, prek Skitov, Tračanov, Grkov, Rimljanov. Zato je bila nekdaj vsa konoplja, ki je rastla zahodno od Indije, pravzaprav indijska. Tako kakor so vse marelice armenske, ker so jo v naš svet prinesli iz Armenije - čeprav je rastlina doma na Kitajskem. Češnja, na primer, pa je iz zahodne Azije. Kar tukaj zraste il semena konoplje, je vedno samo domača konoplja! Poseješ, strokovno rečeno, Čanabis itidico. zraste pa ti Canabis sativa. Natančneje: iz leta v leto je bolj domača, že po dveh letih ni sledu o indijski smolnato-sti, »Menda le podnebje odloia o tem, ali se bo - v hladnejši klimi -razvila v rastlino, ki jo odlikujejo krepka vlakna, uporabna za izdelavo vrvi, ali pa bo - v subtropskih in tropskih p^roUjih - Ženska zvrst le rastline na cvetovih izločala tisto smolasto snov...*, piše o njej v svoji knjigi Droge po svetu in pri nas največji slovenski izvedenec za droge dr. Lev Milčinski. Če bi v zadnjem času bilo več dežja, bi Renglova. Kavaševa, Mlinaričeva in druge konoplje imele še manj smolaste snovi, ki se ji pravi tudi hašiš. Dejan Rengeo, ki se gaje v javnosti prikazalo kot pridelovalca Škodljive droge oziroma »indijske konoplje«, ima potrdilo semenarne, da je v resnici kupil seme ki- Ubijajo druge, ne konoplja! z najbolj neumnimi lažmi opravimo na kratko. Alkohol in tobak ubijata, konoplja ne! Škoda zaradi teh dveh drog je velikanska, noben policijski poveljnik nikjer na svetu pa še ni pognal bagrov nad vinske gorice ali kosilnic nad nasad tobaka. Zakaj ne, bomo videli. Trditev, da uživanje konoplje, ki so jo uvrstili med tako imenovane mehke droge, navaja na uživanje trdih drog, ni dokazana! Bolj verjetni J' da od trdih drog, če bi bila legalizirana, če bi se jo lahko svobodno pridelovalo in kupovalo, celo odvračala. Zato, ker uživalci ne bi iskali močne doze z dolgotrajnejšim učinkom. Kar pa se zasvojenosti s konopljo tiče, je tako kakor z zasvojenostjo z alkoholom. Slabši mu podležejo in so pijanci, velikanske množice uživalcev alkohola pa prisegajo na kulturo pitja in zagrešujejo bolj ali manj pogoste prekoračitve čez kulturno mejo. Koristnost marihuane, kaj vse se z njo zdravi Marihuana je špansko ime za konopljo. Njena nekatera druga imena, poleg v članku že omenjenih, so še »trava«, »štof«, »kif«, »hašiš«... Marihuana vsebuje kakih 60 snovi, ki so učinkovite sestavine naravnih in umetnih zdravil. Najbolj znana med njimi je snov s Dl 'a sta za to. konop^Os ^SkStjnU'* ■la '^Pisi P® so pisali, 12. Prvi Sl viri, Nekje na Krt » prediva. «<12‘T’.''«>»)« ’>lja^^‘*'*ili m"?®''' •■•-Jc... J® prav to-tista, ftl »ertmo- nizozf Muri Pre- *'wil( vrvarjem. ■^ntenarnl - kjer i„, . —e-ii seme-, 1^“* hrano za io. uvoženo s "‘»»zemslcega uvo- Ne pravi sc zaman, za nekoga, ki hitro raste, da »raste kot konoplja*. Severnoruske sorte zrastejo v 30-35 dneh do 60 cm, vzhodnoazijske pa v 150 dneh do višine 600 centimetrov. tajske konoplje. »Če ne bi študiral v Ljubljani, bi se peljal seme kupovat v madžarski Szeged « Za kitajsko seme ima deklaracijo o analizi, a o tem v nadaljevanju. Zakaj sovražijo konopljo? Drugi razlog, zakaj »indijske kotio- Rastlina konoplja, za katero njeni nasprotniki uporabljajo osovraženo ime »indijska konoplja«, ker ima v Indiji rastoča rastlina največ narkotične smole, je zelo koristna! Nesmisla, da se iztreblja koristna stvar, je zavedeno človeštvo seveda zmožno. Tisti, ki jim je v korist, da se konopljo preganja, so si izmislili njeno škodljivost! Za svoj profit rabijo bavbav o indijski konoplji. Strahu se upiramo tako, da ga zanikamo, zalo še enkrat: »indijske konoplje« ni! Tudi če bi Rengeo in njegovi prijatelji posejati seme indijske konoplje, ne bi pred objektivnim razsodiščem pameti zagrešili ničesar. »Naposled pa medicinska literatura ne navaja niti enega samega primera zaradi Canabisa, v farmaciji ni znana smrtna doza konoplje,* piše v svoji knjigi Konoplja njen avtor Jack Hcrer. (Na-vajano po nemškem prevodu, an- kratico THC, ki povzroča dobro razpoloženje. Obenem je ta snov tudi najbolj zdravilna. Z marihuano se tako zdravi astma, siva očesna mrena, tumorji, uspešna je kot sredstvo proti bljuvanju in slabosti pri kemoterapiji raka in obolelih za IMsom, zdravi epilepsijo, multiplo sklerozo, bolečine v križu, mišične krče, artritis, herpes, odpravlja za-sluzenost pljuč, je dobro uspavalo in pomirilo, lajša pljučne emtize-me, pomaga proti migreni in pri stresih, vzbuja tek ... Koristnost marihuane; kaj vse se iz nje pridobiva Marihuna oziroma konoplja oziroma kanabis oziroma trava je več kakor samo njena snov THC. Cela rastlina je izredno uporabna, ne samo vršički njenih lističev, njena smola in semena. Iz semen se pridobiva tudi olje, predvsem olje. Kot piše Dejan Rengeo v Poslovnem načrtu za lan in konopljo, kot povzetku zgoraj omenjene knjige Jacka Hererja in mnogih agronomskih raziskav ter študij - načrt je izdelal, ko se je s prijatelji odločil za poskusno pridelavo »industrijske« konoplje - ■»konoplja po pridelku in kvaliteti 'J t ! I k* Domača konoplja ob domači sirkovi metli. Konoplja prekaša metlo in »sirko« po velikosti, »sirko« in vse druge oljarice pa tudi po o|jnatosti. prekaša* oljno ogrščico, sojo, sončnice in druge oljarice. V Romuniji selekcionirana sorta daje 4000 litrov olja na hektar, to je 12.000 kg semena. Sončnice in oljna ogrSčica dajejo največ 1900 litrov olja na hektar. Današnji ekološko gospodarski trend je, da bi čimveč goriva in drugih derivatov, ki jih danes pridobivajo jz nafte, pridobili iz obnovljivih naravnih virov, torej iz olj! V raziskavi ameriškega kmetijskega ministrstva so že leta 1916 izračunali, da se da na 0,4 hckiaija veliki njivi v 20 letih pridelati toliko celuloze za papir, kol če bi v enakem obdobju sekali les na 1,66 hektarja veliki gozdni površini. Novejše raziskave navajajo sledečo primerjavo: v 15 letih se na enakih površinah gozda in konoplje dobi 50-krat več celuloze s predelavo konoplje. Reševanje in ohranjanje gozdov ni edina ekološka prednost. Za izločevanje koristnih celuloznih vlaken iz konoplje se porabi samo četrtina do sedmina kemičnih snovi, žveplenih kislin, torej za štiri do sedemkrat manj kakor pri predelovanju lesne mase. Ce se uporablja soda, gre povsem brez kemikalij. Poznamo naše reke, recimo reko Muro, in vemo, kaj bi to pomenilo za njihovo in naše zdravje! bloka, zato so danes največji pridelovalci konoplje Romuni, Madžari, Cehi, Slovaki, Poljaki, Rusi in Kitajci. Razlika med velikimi sovražniki konoplje in med neštevilnimi majhnimi je ta, da so Hearst, Du Pont in drugi monopolisti vedeli in vedo, kako jim lahko konoplja škodi, poniglave množice pa jo sovražijo kar tako. Zato, ker... Ker sc konoplja prideluje brez kemičnega škropljenja, saj njena gosta zarast uiiičiije ves plevel, ker je potrebno zar^ zmerno gnojenje, ker iz pje izdelitjejo papir, tkanine, o|ja (od jedilnih do kurilnih ter pogonski derivati), zdravila ter koz- Če bi se policisti do maka obnašali kot do konoplje, bi ga morali vsega izruti in sežgati, ker doslej naši pridelovalci maka nišo prijavili še nobenega posevka, Čeprav bi ga po Črki zakona morah. Pohciji, ki pa se v tem primeru odreka temu, da bi bila ona »pristojni organ« (M. Farič). Zakaj torej sovražijo konopljo? Zato, ker je bila nevarna ameriškima finančnima mogočnežema in monopolistoma Heatstu in Du Pontu. Predsvem zato. Med drugo svetovno vojno so jo v Ameriki najprej zelo cenili, celo spoštovali, armada je njen pomen slavila v knjižici z naslovom Konoplja za zmago. Toda Hearst je imel nakupljenih ogromno gozdov za prido- metiko, ker je skratka vsestransko koristna in ekološka blagodejna rastlina in ker po prepičanju neka-trih ministrstev njena pridelava v državi Sloveniji ni prepovedana, so se Dejan Rengeo in prijatelji odločili, da jo bodo posejali. Vsi krivci Dejana Rengea so zdaj obtožili kaznivega dejanja. Če je kriv mladi mož. potem sem kriv tudi pisec tega članka, ker me je ta nekdanji dijak letos spomladi klical, da bi mu, kot etnolog, pomagal z nasveti o ljudskem pridelovanju konoplje, Napotil sem ga k Tineta Mlinariču, enemu od organizatojev Bujraških dni, ker so za to prireditev že lani posejali konopljo, ki jim je ni nihče uničil. Potem so krivi tudi organizatorji Blljraških dni. Krivi so tudi soboški policisti, kajti Tine Mlinarič jim je posevke prijavil. Komisar Žabkar, kije njihovo početje spremljal, je pred odhodom na dopust Rengeu rekel, da ne bo težav. Vodja kriminalistične službe Marjan Farič pa je potem, zaskrbljen, da mu ne bi, potem ko njemu in njegovim ljudem ni uspelo preprečiti razpečevanja in uživanja trdih drog, naprtili toleriranje konoplje, udaril. Krivi so tudi vsi tisti, ki jim je Dejan Rengeo poslal svoj Poslovni načrt in jih prosil za pomoč, kajti, če je šlo za prepovedano pridelovanje, bi ga morali prijavili. Poslovni načrt je poslal prekmur-sko-prleški medobčinski zbornici. SKB banki. Ministrstvu za kmetijstvo, tovarni Mura, tovarni olja Gca, poslovnemu sistemu Dadas, veletrgovini Mazimarket, mnogim profesorjem na oddelku za agronomijo. To vsekakor ni ilegalno pridelovanje konoplje. Ali pa je prepovedano? Rengeo in prijatelji so pridelovali konopljo za seme in predivo. Rengeo je projekt obenem spremljal kot temo za svojo diplomsko nalogo. Zakona, ki bi prepovedoval tovrstno pridelovanje, pri nas nimamo! Imamo pa zakon - stari jugoslovanski izleta 1978, ki prepoveduje pridelovanje konoplje za pridobivanje tetrahidrokanabinok-la (THC). Toda gospod Farič ima prav, zakon je zakon. On kot državni uslužbenec se ga mora držati. Vendar, sc ga je držal pravično? »Vedeli smo, da je lahko to, nismo pa imeli potrdila, da to je to,« je izjavil, ko sem mu očital dvojno igro, ker so vedeli za to konopljo že ves Čas, potem pa so odigrali nenadno odkritje in jo poželi ter uničili. Da »je to to«, naj bi se potrdilo s kemično analizo, ki ji Rengeo ugovarja, ker naj pri njej ne bi upoštevali snovi, ki učinek THC-ja zmanjšuje. Koliko mora biti tistega, da »je to to«, ni povsem jasno. Rengeo. njegov advokat, ki si ga je najel, in njegov mentor prof. dr. Jože Spanring bodo najbrž ugovarjali analizi. A pustimo te miligrame v ne-mar, ker niso pomembni. Tudi če bi sc pokazalo, da je THC-ja v rastlinah več, kakor je dovoljeno, iz tega Še ne sledi, da so konopljo pridelovali za uživanje kot mamilo. Pri takem početju jih niso zalotili? Kje so jim našli usnjene bur-nuse, s katerimi se v nasadu posnema hašiš? So jim odkrili kakšne destilacijske naprave? Niso! Tudi ni res. da so pri Rengeu našli posušene lističe konoplje, ker jim jih je on sam izročil! Nekaj vršičkov s semeni. Je ob celi njivi konoplje in ob množični histeriji, ki vzpodbuja radovednost, kaj je v resnici za tem, to sploh prekršek? Absolvent agronomije Rengeo v Poslovnem načrtu piše, da imajo za uporabno, industrijsko predelavo konoplje »tehnologijo že na razpolago«. »Nekaj pa najbrž lahko rečemo, da se ljudje na svetu vdajajo Številnim razvadam, ki so dosti nevarnejše od uživanja kanabisa, in tudi, da je od konoplje naivno pričakovati, da nam bo odprta vrata v raj. Pomeni, da bi energijo, ki se troši v žolčnih razpravah o ka-nabisu. bolje usmerili, če bi jo namenili plemenitejšim prizadevanjem,« piše dr Lev Milčinski v knjigi o drogah. Policisti! Točno tako! Plemcniteje bi si prizadevali pri svojem izvajanju nasilja, če bi preganjali trde droge! Kmetijski strokovnjaki pa naj bi se o siceršnji koristnosti kanabisa že enkrat zapletli v žolčne razprave. S sovražniki konoplje - in slednjič enkrat na isti strani z ekologi. ŠTEFAN SMEJ foto: Š, Smej i 22 vestnik, O.jvgustaji^ < s "ii I a Ši- 7^ rt— o > — ■'J .rt 'J . i ‘'»■N I g ' 3 .",.3 -, n _ .2, F3 cj = E S ! 43 5 * (d 3?« = .g ' = b uj <^|- ©X OH >tlJ <>0 z UJ > o J 2 ' c -, ' g 43 'G rt '; rt i > -S € § 3 c _ c 'S Sf = z5n 3 e 43 v — c s O rt ES = 2P ra (_ ' ® i u U < i televizijski spored od 11. do 17. avgusta L 5=-^ 2S.2Mgsg^-o.S'==g 5*7 0 , ve Ji 3.' ra *? ' ..J f-A 11 “ " 40 E (5 Q j. * F G 3 2 rt (A< 00 OUJ 3in ox >P ra LiJ 3 H UJ CAP. :5iij 52 CA SLU 0O >UJ 0 O (n p 3 z > Q co < z UJ § in < z LJJ > O in p s z UJ § in < Z UJ > o (f) & 5 ž ■ ■ 5' O »A fr PJ ' S = ; :i “E-ug ;; I ;= 5 " -ra., t’ c C c E o?2 5 P F Is-f.s«573f^ ^aS^-fFSFSČ^S®^ C* F O STZ-COClfVF-^I sg c’.2 “■-= Ss."=’® E ji®.S-- ca. “■« I —VI ; ■«^n'2UqH2 — laO o5 aSiSg EŽ^ F Š oe^.S5 5*55« 1 0 I 5t I; ■ G-^ S “F F-Si- ^3 Jis ='5,X goiF^, F55=I.Sti£“’=’^'Set S^F"”! E — S ■S “■ 'F' .“F “ £« S Sf F^a . 8.=®-^.b ;:=e Sv.'*’ Si _rt — 'raO*!*^’ '^»ciScM e»-'--wqeAjbra 1— ( I ^'-»A»Aj 43-GO^n’~y ■* ■■-£--S2 ?='7-g® g< 3 Ek® " |lRm2-S S « " H4 rt 1 ' ‘ .S E ■ ’y (i G-^fr -T '52 5,-3 * S I ' ' ^ 1 ® > Q S* -'S'!l šiTsihlfS t.s ir£7.hšs ■3 ai ■" s « -a a SilF F SE-isl^j v. nUO F Egi S. “.SoFseK^ljj I £ = ai i.£^ I* ' ' « J —* li'! Firt* _ Irt — WJ ?^.,|2S:Ef2 Pvi > 2 v. ® Si HO« £ o s t o oe <1 j o 2 in X .a Q Š f z C/3 C S 0 rt B '1^2 7^!=^ r ■ o g n o « Š ' TS 41 — ”■ > fr ” _ = , Jd 'A ..., c J cZi Q " " fr Si 3 = c ==■ 5 " Si" § 2 s K J ’O ■ S" 3^ 2 fr ' i^ ;s-ni5L KJ p G ' “ “ — 2 K g 7 £ S I i I o I £ " .— _■ 7^ £ CN ra o: s i 37 --------FF-- X iZ z B _ —f' rt «•- “l _ VI t? = ■» s -o ES I If^ 43 s 'C--‘se o 7 O 5 £■*=“; .J. s = ^7 o 8 Lg. »^i -1 rt = ra c 3 2:^75^53 iS < gg S-a- S?.« O. «3--^ 2 5'“’' a..^^ — -St 3 5 8 “ = S E 2 SgS ■ .12 « rA F*i ce B S sl g cc z J2 o F , _ ut«''!g2F:," ?S7.s,S7^jv>«N:g-ahg^ “■34 S2g-c5S|,i3i-g a^is^šsafr F«S^.g|^£Q = 5 = 3 3 B 5 « -s £ ‘3 1 =; |'.■§ e a c S ^E> Š SFg^tSl a F 5fiž rt j3 s“ v c c -S^ 2 ■s (rt O ”^2 * « I .. - O rt 7^25=^ - 1 — ® ' , CM 43 <§ 4> .. < e > c p o = *£? g rt 43 □ A I ' ® 1 »5 fr o "c © ^ -CZ— « 43O5 .^fr,F-5rt^ »j*»rt-*<».2 if! •« ’2 G Hfi rt i; 5 rt (Q e® u rH CM 'I ■ ? ra T I £' »rt ■= KJ f* 43 jS- 3 f C S F« .5.5 = ce £ g £ - Š ^di-tM--— dfrd.Gx-SE^aSiDiDI,; C f3 □ 3 Š2 ?> :Š^i Cu i"'ccC ij»ncAc.MO .g ra 6 C 2 T * 2 0 5 > G C n CA > = 23 t nj N ,2 (A iM*^N {J N rt ^ [. 7 ji fN « rt u z “ v 1 "5^1=”" s o 7^ 'c'— -s - S «12 s L '3 Crt v *□ 4J S S K s- --F fr T. F^ ''' 'pr u-I ESC 3 rt -1 I g ■1 i 51 ž š M rt^ Sjg od rS G S— ,9m© d=e52 > c-ls^ - c .i I,« g r J«A c Ji o o c I g.a-F-' = •'^5 C o 'T- I X d e — — Ob 2:5ag£ s ° s F ■ a 2 ga£o J S Z: F z , I = d «>. ”' ■■ a _: I d Li a e?S: H = i I g« "i Ssog 1Q-O iac O 41 O s-7:S»-“ “‘- = F sF^rc -S=S^“.ls7=®i"E«s 2:^2 = " E S " Ca S ___. ^ira.4WK E £ £ O? I o Eo 2 " S £ ■' U B <"Q « g ■ Si. .0 2 'A S I a ;r < o .s o s 5® F^^-- 3 ' 1* , g^ g w cs ra F W C .2,5 5 I ^2 ' c .' I Ipls J Jrf A ra I < rt o Ž.cra'^S'n-^j'^ * O ra G.« Forpc©^« * ' S 1 č rt 2 — ' ■§ '^S ' I G 3« rt - OOtr:* i;S»Ai(l,rt»zi.A*i i-A C — racM SG^»fr S _ S c7d^o^«.^»/d’§dS-, c g rt _ -y » I ra J g .f' 43 "S ’(M “I o ‘r '■n c t? t2 e Jitrt <“-i 2**‘’š3^;ci433.j- N 2 ssŽfziS^T^f^« “ = °T e =2 2 F s; FgzsE"-'“6F-i j s " < K ..J, »zi — fr 3 2 4) e c o ■a c _ . , ’ 2 “ fr 5 lMl|iliri3 ^3f|7S7^;s-->' ■'d ut5^' * ' iJA-fri gc/a p :27th3|hj|;^.S “■ -’Or^£!l3'^£ 'si*-A 5 ® S I iS-g 5.-^ “ ,5" , SfS F - ““llf ?gr SJIo^Sfs, LŠ| ‘ J , L g G L 43 E2 .S, ‘^S='"hl5l «g; " .2,^ g,*" , —' 030 -13 . t o > - © 43 (rt . .. ..gagsl>^?l cZ £.2.3 vi 1-3 c« I F SgeuS^-*®« F 8 b®-g=^-s 2 “ I S 2 in cc. ci < 2 O O — I .S »rt fM wa is W Fg I-!* o S7 " c ;-3 ctf * S 7 fr a -I ^22 S’S s fr s &J'5 (X (A 3 O '9 * , 'G " Ul O ra d >« 8.0 F 77“ = -s F ■^S—Egi^® — 'z:8 = F Bes -MVIV. — i-C .8„.S:i:5!i--5ug"8ST.'rSg| : - F 1 3 = = 2 2—d 2 .( ---gg=5Magg ,7!5t:'s drara^mJ^bZla ' d »J C^GM»n;GacnP ra'©43 g ■n"*" Ji " ■Sg«'''-'‘'’'Si'®'Sc.8Š-s vig^^o?. F =-Bs SS"® s S3 .s^E "?'J^.r‘=*raLrart»F.tra43F^ ■'* £ ® " « § ‘P« S fr C E .rt -P"^” rtg o eov S « 3 ? J ''" 04 I t draSNAraCA^dOu-d I ® »o ■ C - a 7 ® ‘S o -gjS !£ *3 A 'w ra ® 2 tfs 00^ frCM £2m*> d — JI,J±1^:S* .lAiiu ® rt H. Gca »<1 tes C’ en 2 S I 43 N . i 2 « ' C 0 CA 5 i S 3 G s 5 sff, U-, in .p 25 sc '2^.Sd^ 2”2 ---- Fg “»>=<53110^'ST J (2 43 »F^^^ tf t;« v rt 3 '3 rt 43 c <0 « O O <2 rt o «4 §■ ' s rt »/1 p I 43 »AK ' Krt ra » G S o « oi S N — .5 > fr 5 -5 S * 43 g I f*? '€ I 112 ■g « h a 8 ’š-2^3£ ;. ^.2, rt CM > ( < 'fr‘G od^iiSfr g^Ffr^fr^.-fiSt t. 2 ■» M> « f*i SP fr ’fr .'S L^- šS I P' ra PM o« ra e|Su®^=Sl;g '.= ® = (S^^SidJia^-g, FKg:32Ž g=a O o =50<«in o I s ,4J o := rt I »r, " "■F § d'?"" u«S— o n.= .2^ s7 S , 1" - rt J c "■ O vn 43 Q « i-| H 1^0 |i®a ■ ■ n.2 F 1^-3 s.1 $14 o «1 s I ^rtOra©-« iOc©S - 'čT-o F^ .11 CM frVtgCM S ■ fr "" I U CV .- F s ' F iSlj . tŽFE ,Šu“ H M 2 ■g s g F-, £ QSi:i;2:2 gEgfe--^-" « 5 ' 2^- I ”5 7S § - F ■? rt 'S |e7-5 g " ^:s« »A 2 S <=’ S - = u ® •= rt o -t: . © rS ■5' » > 7 “ us ■ — i—‘ d-l ' ■ ■o 5 "o l5 'G § 7^ = 7 O rt « a iJ '5 rt 43 X -rtfrt ™ " b ’c g 0 'C c & 2 ( .2 ' S ■■ - ’ ,-7i O s & ’ is Trt Si<5 2 X is » C" n „ • t: ■ 3-i I 'e e TS ■* I t" •^ > ii ert š (rt .S FfA « I ■xO 2 1|1f 5. O C = v - Pi .J * S ,M. = “ rt a«-" ;pv5 43 «3 CA i f5 7®o'=^j5.Š2 sS° ^F-S w qt, Q I*? glS"^ 2 in X ■S o < 2 L ■■ 1 = i “« ■§ F S ra"5^ifs 'aCfrS , i^C <_--fM 2 g rt s hiš^'^ 2 s c I 1C» - n ' F.-> Ofr 9 D ________v s § »2 ■SS:£S2J=|-7i ^3:8 F 7.1„gS 3 -----2 ’S-3 -j-ii F S-b ,a a^.3 F-.jiSp ' šJ=Ha€-i:’b G ' -$ofls3?- 5 »S;!®®.= 5- s s? St. g7F|2= a*i F -''TL^ ''Q > ’ « - .K, =' 7 " 2 S = § = ® o S ** o 43 fr X CM — ' If*^ I ra 0 Cb^ m »fr c o G , * 4- c <1 2! ~ ' ra Kj O « rau*! ra aS^ —>•. F* S e-cS sž® s g-A O" — QiC^Q S^fIf-IŠ , s F o 1 2'a ■F rt O 5 .J 43 9 p Ji 2 I 5 .Ž ' C: £ 5 u rt rt a s “ = ■'. a 4J ■ I iJ fr "*t '’ I ■2=^<: rt , L F rt ra PM CA I- rt s £' 3 '*-ra kJ > 43 C 4^ ?L v ■->.^ ■ I ' 2i c 5 n š " ■? " s ž-'" J ® 43 u- 2 □ I s§ (N o c — -' ■— . Sracn^rt- I fr^j-ifg ra J — > T’ E N n "^ — .arad (jA u 2. 1 C ■= i rt I .J. CA c (-- I c , ' a) s i 1 = i’ ” Š n S:«! -S ± -* T .= [; 7 dsCCd CC 43 I ra šS š E I m p X E ' o VI G t -- “ b d - S;::: a.^ g .S, £ F -.iS “S = 71^ c 7 12 -s' S e.a Q3 F I A tj -n F FJ» g V.fr^ '.V.g p ©^*4£u rtni -»o I * SdR< - = 'z c I 5 ' L :: 5;! rt C SzS E-§^!i ’ L2 E C v ■z rt £ A Ž 5 K . 43 ■fr - 'J U “■< rt 0-^ = u-ico d .E y M-iC-p-oo 1’hj - J2 rt = h;7“g2^F5j - I 5 g -šo-c gps E £ cŽ £ ' Egu-Sc-5 a,3 i.^ > g I 3 u- I- . - a fr S: illf .'5‘^'i^oi-Jl 5 vn iZj — “ s 5."*°" ' ? 5-2 ? I « ® .=; O « o co ■šli o •; 1 o p 2 —■ Q fr CM I C* U F S®-^SS s - 2 ■5 = '” 3 a , -s? J* 5 J fr :z fr — c> •“ N d ” c g i O P;?s rt S--? A - v —J o 2 “ - =i 'i « 6^ ra 3 ® F N N = I A M.s- fr , 1-1 -z J SE« 1 H,g , ti s a: J .z J fE M 2j . _ 41 .d jX rai^'‘^b-~i.0.^Z abfrq-c b !**■ M fr ■- C rt itSi 5GnG n g2 I Srn 22 «2 3 C , c o c C J« 43 X 5 Š'cO s Z»4M "i 3 ^ — " J ------1 c —!-iiN ITM ° ’ M. gra •£. d 2g ■ r c .tf rt (rt 43 00 9» -; C i S -.1^ iTM cu £ o rt 43 C -3 N 2 •='Z S 2 c f X i JC « 43 .H O CA (d ■iO Q.,’^ti O 'Ji rt rt ct - 5 F® " 7 ■§ 2 « vi.i: Ji Ou-^^isags-^^Ss 2S’7!S£|j7 '^“1^ wS.O .rr 2 ra ih-i?- 1:1^^ trt ra I « ra 3^ c g - ® - 2 "l7O--‘' I^_|-M «9cMCAKgra^fr^]3 «7E7>>p.S27-:,Sp5s«£ 2= 1=" " 5^“7 3.S2'^-'® = - F" — |£~.5"O g-FFi-^ F .-^ 5,«.g =-|jJ =“®š;?2j-ueI« 228-5= S.D®“ S:2f-§f2 £ , Q F (£ StO2Q-o §<8 18 2 o “ o 'S :2 I n-N « 2 « ' O 2 "■s =■ F c '2 1*0 ” fl - 2 O 43 “Lf j'— e C 5 -i C O uu _ - * © 5 rt F 2 c G fr - ra 5 F ra o - r- - E: 43.: in ? •43 Krt I ;z 43 rt <*1 hM Orarara,_Araoi«iM । ”■ =?.S 52 rac 5"rtc-sSs,s|ug3^.^|:2^- »■". H??J7" -31 Q ’! ' -a £ 2 -3 ji - l; 5 <) ■- _ *■ 2^® "7 Oi=iKiB"gSiŠ'f.3'So5.3 = a"™ - “ks M c rt Mrt c c , ® " ■- £ -^ .= 'S tu 5 F E « c »■ ZSm^Doa-^t 5-? F 7=-i B Jtn "rt fr- I 5 3 o CM ŠA « ».S .9 7 I ■"'T.A i ra- ■c t; I Ti > J E-:n e 3 1 " 1 Š S 8 = == 2 E 5 u «J ” - 'rt c rt C _ 43 -s , S.cS-S i ’■- &"■ ■ 3 £ 3 V ... ^'S:2-5 I I I ^|s.§ = e£,3s:;^^ ' šŠ7|SS:ss==g=2rT ■•i"'- S-^S^-tar u 2 ■w fr o o s -d ■ I c. 04 fr © (;: I so 3 I '5 i' I -. F < er I I tr E - O "■ 43 . -n - a S * -G I s CM »A 3 = (O A rt m 4i . ^^§=7-1 ,1 sg3'e-S7 'S "F 'S 3 5 s - 'C ,. - > a-F^iS|| g F ^rti- G._, i^fr— _ Z * « E 3 ■ ■g s I «IS S® i rt fs 43 * T E ' 7, .. J. ^ — _ - s = " e$t E £■§ S’7^<5[2£2: Sf5 M g o — n sz I --t — 60* ' s 4?* I ( 1 -J jL -i 3 o I MMunCFiv..—. .Mm " o if ® ® ' ^ 2....... a ® - g 7 B 5,^ -S J- ?t ,5.a o -C |.5JF-n5 i* ’"^««.JS,lj»l-g ■g S S 0t; ■ < B.5. E o — tr< i-^FF-FO-jS F.iAClZ 55“ £,“ "^?* = i. -■“ ■ la ] J '^O 43 n ■o 4 c ^ ”. 5-2" __pSrtraBii-CCFff = i a«!■ sl S'‘'a’^s Ji » E'7' ' i ij c ' ž =3 -S 2 & I B aš« £ “ z - T S" Šii Q s :2 T - j ". JF" ' _g F p g h^-gSJrJ.^ s7“ '2 « 2 » ^1^ Q ® '“F 3 £'«lsF|2£"|F?ah-gR;s.3s v,™.J — . ' r..,u c J, o J 00 :2 ■ - _-«£27 C.2I'§ > ra c c *4 s -20 3 I > 7 = 2 ■ c ■“ , 06 'jj* rt J F iZl 43 C rt O il ' ^ooT^Fp^,^* i'fi'4 ] ^f^7|S2tQ 7^S’^Fs# £ E r O b O 2 S) s " = = CM '7 *P rt^7''3 «->S s rt c o o —. -^ rt G G S - "■= 1 a- * ra = p 2, FSgFEFZSlSSgH w ■3 5 e £ 'C J i rl G ra s č^G F > ’‘-'S S.e-ri5 2p 3 s o e23.0 ' =■ ' ■n zs tu zs s 5 G O -^2 s g I 43 (rt oe *r e 'ii s -o o 0 43 '2 N ’ I .d ’' J 43 -1-;? i^S ‘2^’5 Q £ rt = ?2:o£5^| ‘ F** moTrt^rtC ' “ =1 >, G d »i! " ‘ I o J o -c o fr c -fr J m .' 3 ' ' » . t- .*-»3J c 5 a s ■a S " - 1 I 1 ? 11 v ■— ra Č 4! i7.Il.® “ =7^r^; = -SZ S E I a « 3 <= i a « ;? "Š F— 12 « I? F ® g^-2, s -5 v, c l2 CO *x 1'^ C1 < i? - tsaa I ? i B? Ih Irt 'C® c -12 = ri, ® c S. (•J fr — 'S fr O >3 .cq rttS 2 — s * © .rt F SffI® 'š S E « E ■± r3 3 2 y 05 I CM 2 '5 F e 43 © -t o s 25 -1^41 2-5^^-1 Sf4"^® - ..- ’ o lini 00 3^" “ " g 3 , 5 ■= 2 43 ** -a 43 43 CM>CA - ? I—: Č^ ■ 2o F lA 4rt O X E 43 -H ra ra »trt oc .3 - I = &ss ^St4 = Unsi ■S - (3 5 I ' I ul 8 •"'S“,3.g — sš« 43 »A 43 rt I > rt .? ‘rt rt 6^-2 I F O .fi- C rt” -fr 'A ’“ 'fr*® 2 "2S 15 = s 5 3 a J 43 C^TT ^-.2 r ” e-= 2 S^- c K E ® I F ,S o c , Mj qx, e^ X *■ 1 0 fr ' 2 ' £ ,2 _ ® ra r Mtf -iS rt s F-S 3 -r > > .3 > 3 U-F ^CMfr-*-- j.Ftr,^ua^ Ot iOŽ3ŽQa>=i;t rt rt ^ .. i31 7; 'E E rt E H 3’1^5 F i F’ s t J FJ i 5 = E y=*i'C*- ■ I **■ _frrao(>r^ "^-1' i 1 c 5 J c *9*1 rt o 4 S rt F' rt Sš, t (A Ob SP 'C rt fr — d E C I *■ ja JT '■^° = š 2 2 E > _ ' s ra — o .4. ” “ 9 X s F C — la J o — ? s ® .g. “ E _ . G S .2 ® Ž ® £ gSu.S.S s 0^1^ 5og5i;«"7“ -o 5 -S .'i.-.? O I a< n F^ ■* f 2 S.a,® e£C:5 ‘2 _ =?_--7 5Z.§7.g5 =7- 9» rt 43 (rt ° ° s d' c rt _ g 43 7 š C O I-:: s El' = E rt 4i< rt ;a a=2 ' gž a a 87=-3 "Š .a®SS2i Is S -■ ” w 3 £ Cf-S s >-'C- £ lu ,a£ g f frkjF^^offl — rt S"«c9." cj; 00 F” . " Ji P 5 43 — , I ao, 2 ' — tn S e-52 F 3 "'S ih 43 "3 CM *^«3> s 3 a " 5 a s ® g-s r~£«av.2S^.g— b e ■|7 = 775(iSŽ^ 5 CM 43 VI ■a t i=: cc t^aiS Is 8 S 1«S S 5 j:'2 7 X / =1f H S5.I S3 o « ='7223^J gSiraF-^,.«^« I .d?*; 3 5.; jZ>:'Ce s cC f«? hsl=?gl1.S;^2j = c ' u □ J 43 — li N i o I rt I 1 Š *ISt^SČ-" iŽSčfiia ■7 - Ž , « BS ■ - ' ^ - I > " I J rt rt J Ib 5 d šif ! ;S:Š^ 7 fj Sg.S'rt 5, I s 3 <- s o ISai ' S ' » 5 = ■■■ '5 -S 4 2 a« - < « ^ ?: I «aS I ra 43 5 u > If« « U F Si 8 ' -5 F 5 e7 5 .ff rti SnG^Ss^o-g^u^ &B|2*iži;2a,5 5ŽmE :5o*N"*fr'A® frr-s©cw-5 HAtAp iO"kZira’“oX43Z.© 0 — »o&.c4©? ' o A ^© I o!tSi|7=i8i7«;;rs- -’■>=“ c ■' = i '5 i G >9 ra ' d .v ** ’5 .5 F*’ ® ® rt 'rt Z 5 'S" s H “ □ m 43 3 E .<7 n 'S * •c 2 ?5 2 i-i £ J< v, š c s Ja e g e 1 rt rt ■' ‘^ 5 **- '*^ '^ ------------ SCA J ' I ■£? '2 I c a« G I e 5 s ' e s 13 p-^tn GFeB^ra"rt| i“ihs ».*'■'! ■E F;t , li '* ■= s p s s 3. jifSOsShS sSS"h7ss;s a rt fS I 1 -=?! :5 0 *N 5 1- j“ a iiS 5"-57ai'i ■5 «« E*'■ '= oiS7fe ^S7=7:2.2g“v;S 2® «^.2§.e£ 4-^; = o| '=■£1 §«.5®^ I 2 S.3g-Ž» Su = “"E2- ®- C. M ? = O 9h ' = o 43 ea ' E « ra O CLm 2 S I -v: o O o - q " A S c c ^2 I o S > J F " *ž cc X 2 CA X ■a o š I I I i I 1 S ' -1 ' - SSrf«'- saiu*’eE __ as = ®fv”5 = 5o z o s 3 « a "F fl - ■=■■ ■ = u ra $Sg;« e 7=25sI--u=- ’ |■^Jt■^S«'4J^.y s EoS 6^7 SSo "cS^^u.-g F o*S F« gF« 'g “2'^2 :> ft57’ i^-SiSiFFi ' * S a O - 7 8“ s g 'E « X 2i S SL H-, fr in — 00 k3 .1; ’rti i: A o (i S S " s.'fr z — 'fr J 5^9» s. -5,d « " s s- 2 «« Q g < 4* ' 3s js 'S.?? 1^3 g o I ra trt o e O ^n=;ol#‘=l 3 5‘ii s« s-c s VI F 3 0,55 5o S c ■_ ?■= •“ :X cA ™ _■- 43 .1 e *** lo S -S I 5? 1 g^.d ^?q .^-g 5 n © -F^ass; e'OF:^£22'"«5--- 3l , F 5® JF F 27t1;tS Jj.2 |<5777h Fsai.o loS^^S-sJa g ± s F^ .. IJ s n “ u u -5 H« !;-■ g >,fi=.i^ = A’'s J ts Bfr* Ch^CAf^ d3 /s .8- ra CA <3 t Hi ra 9h ^9 Ji ■IJ ‘(rt ra ra CA 3!.^ S o ■ fr * ^£2|;,s-E^IlSU ■■ S "S J^.S-.'d^fr'F‘A' .. !r::r5,:7|p '£- ■Sn2£5 SFŽm SJS F FŠS 3 rt 11 " I ” I—i T w Or] fr, I n S It - 7 c BIJ - >2^S,api| * o oc ' n *> i. - 17 2 Sg 1 S za 2. (rt s s ■■ u s sO - :?'^ i! 6 r.5 -fr .vi .fr Irt ~ ■ 00^ C 43 rt 9. I I rt *M Vj 43 S I o 6 Irt E 06 Jr F^ $ Ot:'' Q Zi c CA k 43 p* fr F 5 g;^ C*O oo 0-3 £22!2- 0A = -/^Oeocji.,!!) «a"^P‘F.!'£ = g .,. •- 43 fr ii -- ao 'r " 'P 2gp 3ft=- *< ra p > 00 43 72 ^^7 I =^“-5z - § T M5 00 rt G C ra trt ••- 43 £c» y P ® <7=1 ^.3^ C 3 5 = 43 CM Frt — M S I Hi I o 40 v g t I = . 4 »-'rtis s c ® 5 « H '9''’ 2 sS a <7 — JZ 430 S"^J;j2.G'TO ■ « > rt 13 ' rt I 2 I Q © 0L- T 4A ra S ** .£» fr •D CM 5? ra ; ' E<§ F H 2 _ s: a _ M rt I z: ■a 7 - ' ■3?ti O 43 rt 43 p [M ute® y 0- s CM fe CA rt = '£ '—'■ '■c^^ « CA "OI^ EŽsS £.RS = (rt rt ■□ C C s fj J, g g 'g'« J a , Jii: ■■ r ra 43 ! 1 1 ! 1 i i _ J 3 X I a S ' šl“ - e a 11J -.. i-5-33?3I ' i 7‘ F^l£sj^axs^ ' s 5.|S^.k £2’ 1=3 p. IsS F =1= ; «.Etu S 0 ČLI ctg t3t3^ŠS2^Si.|2®|S^Sl - -'“ e «1-25 č = S“ 1=^ = “ -" fr O -d 2 -.£sJ-S.S2''< ' * 1 Si .2 "5 •" ' -^S!ai®'Co ■“ 'J S " £ ji “-s ™-t“ = coE~s “ F h -2 o ® - — 5 1 mJCl.; «u ds i! I o c " ** as O (0 G F. s ?7N7S!i¥7g |."g|7St» ■ ■8 c « g „ g , S ž in ZL □ < £ u ® 3 ” S lil g 5^: - u a” »n ® li rtS '“ .<> e ,5 • 5 'I? CfO I rt p a O U 3 X Lrt 2^"« .CtmiJLZ-; I = = '^-a " - K t« fr3 * ra fr ‘f^>^.f2 2 2®S|77 -D C ra — E žsliis*?! Sq — ''■'S^® ‘^2 .1= a ■ 7*^ J: 2 si^S ^^fr*i. I F^ GfrZ *“ F F J3=--^.5-8 ® a ^iLš^^Kd! "8 S-® “ §■= F I t 1 I i I £ O 13 o Ifi g '■ “■ rt -“ m 43 3 5- - o — Q , ||Sh|;6|4i ■3 -a g S a 2,,<9 g ? F V* ? ■ '■ CA = 'O ra »o g .S rt c ■ A t '-3- «s FH. ip PiihihR 43 1*1 O s F.eLic±352cM(»i « S Si T) c S ■ “ ..irt 6 a g g e £: ra »zs . = ® T. -. ® 8 S F” -c: S n , S g F-l^*i S - 2j<2 q”- = SSpS-a I F * v - > S £■* JS g. g * S = llllsh-shsii’; < f ’ Kg S rta c .li ' I ■2 S J. S OQ .22 ^rM F I 2 e2 = 'E :g e n '“ .5 5 S -3 2 = trt m ■ tc ra — O ra a S O E I * ^-cF.- 2 S^S 2 s •. -ob d m ■- z. mf3 F ga 9 o 43 Da'g-2!’; 11 ra f-f $S-»=:2='«,5 ' 5SSFkS£e;3j F 2:5« & = S S-S 3i = „ s ,i;-'3.!i,gS55Q£Q-5 «0 = ' s 3 — iffl F c-nSS^^ ^vjp^—^e-; S®-"’®«'«® - !i F..— A« *3 !« I ŠS « N O hU « S rt O 2 ^2 g. ra ■e^so„ . 4^- ;'^»AiO'i?O'4; ■J 1.0 " © CM >43 [rt - § T ■■ 1 82 Sf^SOi 2Ž^I , Ž 7 L o Mtf C fr o N 5 ■«S .3 S 7 £ 5 rt « 9( " CM Jc - — CM CM □ 5^5 S O.S s|" U14iŽ5?^2f ra’3 43 ra — C«rt*^-«.w- t »3 E>N— ni- CtC fr. I X^.ScmX3 — O Ž^l57^'asll J I 23 95 I vestnik P v E 1 ii tž o Ib d rt 5 t k I f J t I I J J^ovač Alojz Čeh iz Odranec Parklje hodi porezat na dom ni, krav ne vpregajo, zato tudi ni dpi Hcia za podkovskega mojstra,« pravi ' izmed sicer dveh odranskih Delo pa vendarle ima! ^iMii '•Uh Iz vse* '‘i"' 'IfP- *“«rmeiai- Vedel '“‘o dj bom našel nt,, L.ko P®dje^a v zasebno tov J" zaseono kovaštvo družine ■■'^cil in obrti sem ^''^da|a|5?"*'"*Odrancih in kovaško delav- Se ’^čil lako ” Po Vrnif^ "■"7,“ popold P '^'Uh lašu/’; pa je v lem fcvoSi,’™ ""'"I' v Do -lOln- ii| - — popoldan-pa je v iem le.K kovaškega samo- kovaškega predstavi! oenajavlj*6n obis* domu. Družbo oziroma orodjarja. Seveda v očetovi delavnici pridno pomaga. Ob klasiki tudi sodobna oprema v Čehovi delavnici pa sem ob klasičnem nakovalu opazil tudi vzmetno kladivo, ki pride prav zlasti za klepanje lemežev. Seveda jih je treba prej (enako kot pri ročnem kiepanju) dati v ogenj - ožarili. Delo s strojnim kladivom je seveda lažje in hitrje gre od rok. kot pa če po »železu« (domač izraz za lemez) udarjaš s kladivom. Ker sem v kovačnici opazil električni varilni aparat in aparat za plinsko varjenje, mi je bilo jasno kot beb dan. da mojster ta dva pripomočka seveda ve uporabljati. V delavnici Alojza Čeha v Odrancih so vsi klasični kovaški pripomočki, ne maifjka pa tudi sodobnejših strojev. Sin Simon, ki je konča) kovinarsko šolo, delovne izkušnje nabira v domači kovačiji, saj bo enkrat nasledil očeta. muje delal sin Simon in kmalu zatem sem zvedel, da tudi on gre po očetovih stopinjah. No, klasični kovač sicer ne bo, ker menda nikjer več lakih ne usposablj*ajo, pač pa je konča) srednjo kovinarsko Solo in se tako tudi formalno tlPPiu Družbo usposobil za oblikovalca kovin iistojno podjetništvo — t Tz puujeinisivu — S ^Jnnosek na vasi s ---------------------- ! ^Pravii'^^^ Brezovice je uspelo: uspešno KAhk» PrCljlniv^ '7’no^in ITI TAz-\c+a1 io VdmnA. Sešiti *^aii Poizkuse znanja in postal je kamno-■^^22212 novem samostojni podjetnik ie^ ^9 itagnil proti večeru in potekel je običajni delovni Vitgj Horvatovim v Brezovici, da bi pokramljal z j* tistem hipu je bilo pri njih še najbolj '^'lolbel ploščo prerisoval napis, da bi pozneje na tej bii^® strojen, Danica in Cvetka pa sta z ročnima bm- I. ‘‘‘tzh-.r™»Eladili nronilniv Vac-a 'TnaS vAna ATimm« mama lA sv granitna kosa. Tudi žena oziroma mama je ' delovnika še ni bilo konec. Staršema je godilo, 't , -®-i*nnEt njunih hčera, kajti kje drugod so ujune vr- I pohajkovale, se z )ože- Johv-H,'ueii r.i »It »tiavadenv 'VL kamno- 'telavnlfii T 1 I ( 1 I 1 i I dejavnosti na IntitrtVom podobr-'' nato pa 1'^. n * 'ihti ' P**WfirJula. ■'‘fe^Oani gradbene ' '“bSDOSaKUo ...j: tu podobno). raz- V Brezovici 'I ceni na- ■ ga, fanta, r--*jhrton!- tl« IZ Vi. no- - --- potem fes:’;A S”- kar zvedel, nabavlja objavljalvča- .^»r^atab Itako —) nare- .t^l‘ t" it lahko sto- roko, lahko pa ''“Piše) poseben - Fotogranja; Š, S zanimalo pa meje, ali zna variti tudi po »vročem« postopku, torej tistem, ko ožariš dva konca, ju daš enega na drugega, potem pa po njima udarjaš s kladivom, dokler se ne »primeta«, Alojz je bil brž pripravljan pokazati, kako to gre, a mu ni bilo stroj, ki tekst oblikuje v žcljcni velikosti na podlagi ustreznih črkovnih šablon. Pri sestavljanju črk v besede in te v stavke pa moraš biti zbran, saj je napačno »izdolbeno* črko težko popraviti v pravo. Če to ni mogoče, potem Je treba izdelek zavreči in narediti novega. Kamnoseku na vasi Jožetu Horvatu dela ne manjka. Le kako bi mu ga. ko pa so zanj zvedeli daleč naokoli, celo v nekaterih krajih hrvaškega Medži-murja in v bližnji pokrajini na Madžarskem. Posebej meje prosil, naj ga le ne hvalim preveč. Saj nisem, je pa lahko zgled vsem, ki tuhtaj o, česa bi se lotili, a prave volje ni. Moj nekdanji znanec je dokazal, da je z vztrajnostjo mogoče doseči želj eni cilj in uspeti. Zagotovo bosta poslovno uspešni tudi dekleti. S. v-i Horvatovi dekleti - Danica, ki se za kamnoseštvo usposablja v šoli, in Cvetka, ki se usposablja kar doma - sta ponos očeta in matere. Na fotografije je še mojster Jože. - Fotogra^ja in besedilo: Š. SOBOČAN v Čepincih bi radi... Krajani Cepinec in iz okoliških vasi si vse bolj prizadevajo, da bi tamkaj (spet, kot je bil med vojno in še nekaj let po njej) odprli maloobmejni prehod, da bi lahko potovali po najbližji poti k svojim sorodnikom in znancem ali pa le po nakupih na Mad-i žarsko. Podobno željo imajo tudi ljudje na drugi strani meje na Verici, v Števanovcih, Ritkarovcih in še kje, njihova prizadevanja i pa podpira tudi Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru. Medtem jim je že uspelo, da so prehod odprli vsaj za en dan, in sicer prvo soboto v juniju, ko so pripravili tudi množično družabno srečanje v Čepincih. To soboto, 12. avgusta, pa bo skupno srečanje na Verici. Začelo sc bo med 13.00 in 14.00 uro, trajalo pa naj bi vse do večera. Povabili so tudi župane obmejnih občin in druge goste. Za to priložnost bo odprt tudi prehod, in sicer od 9.00 do 21.00. J. G. treba, saj sem mu verjel na besedo. Le kako mu ne bi, ko pa izhaja iz družine z večdesetletno kovaško tradicijo. Potem mi je nanizal dela, ki jih opravlja. Posebej je poudaril, da konj skorajda ni več, krav ne vpregajo, da bi jih bilo treba zato podkovati, živalim pa seveda rastejo parklji, in te je treba porezati. Ni jih treba prignati v kovačijo, saj kovač pride kar na dom, le povabiti gaje treba. No, v njegovo delavnico pa ljudje vendarle prihajajo - v času sezone zaradi klepanja lemežev in popravila drugih poljedelskih strojev in pripomočkov. Pred kratkim je tudi nanovo okoval del dobro o hran j ega lesenega kmečkega voza. Ker pa zgolj klasičnega kovaškega dela ni dovolj. Četudi se pri mojstru oglašajo ne le Odran-čani, ampak tudi okoličani, izdeluje še ogrodja za balkonske in druge ograje pa še kaj. V veliko korist mu je tudi stružnica. Š. SOBOČAN 11. prleški sejen po čelen Lotmerki bo ob vsakem vremenu ... gospod kaplan pa ubogi občan Turistično društvo Ljutomer je spet povabilo samostojne obrtnike, podjetja, društva, trgovce, gostince idr., naj se sodelujejo na 11. prle-šken sejna po čelen Lot merki, hi ga bodo pripravili v soboto 12, avgu- sta, in to ob vsakem vremenu. To seveda ni mišljen le sejem, na katerem bodo na voljo za obiskovalce razni izdelki oziroma blago, jedila in pijača, temveč je v programu tudi prikaz domače obrti in pester kul-turnozabavni spored. Nastopili bodo godba na pihala, Štefa-nec, harmonikarji, člani TD Pristava, Veržejci in vsi, ki bo- do hoteli povedati kaj zanimivega, zapeti... Kot je zapisano na povabilu, pa bodo zagotovo sodeliivali gospod ŽUPAN, gospod DEKAN, gospod KAPLAN pa bogi OBČAN pa kuji pa krave s Pristave s starimi mašini pa Frankovi tamburaši pa vsi župani nove Republike Prleške. J, G. PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Vlada dr. Drnovška - katastrofa za kmetijstvo že daij časa sem mislil napisati nekaj dejstev, ki so prisotna r kmetijstvu v času dr. Drnovškove vlade, in ta so katastrofalna. Posebno r letu 1994 in 1995. Pa poglejmo nekaj cen kmetijskih pridelkov in cen repromaterialov v letih 1992-1995. Pšenica 1992 1994 1995 20 SIT sept.-novenb. Krompir 15-18 SIT 27,13 SIT 25,29 SIT (25,90) S povečanja v 3 letih 25 S Koruza Mleko 4 S m. Svinje 17 SIT 24,80 SIT ISO SIT M. P.gov.310 SIT sept.-novem b. 14-16 SIT 17 SIT naj 36 SIT 210 SIT 160-170 SIT 480-500 330-450 SIT OS os 40% 10% 30% Koruza, krompir in svinje so cenejše kol v letu 1992. Povprečno povečanje cen kmetijskih pridelkov v treh letih je okrog 15%. Pa poglejmo povečanje cen repromaterialov. Nafta NPK 1992 dec. 36 SIT 2.680 SlT/kg marec 1994 nov. 61,50 SIT 1995 S povečanja Potoj.ziv. 2.158 SIT Elektrika - povečanje sept. 9.150 SIT 69 SIT 3.650 SIT marec 1 1.890 SIT 92% 36% Razna škropiva * povečanje povprečno 550 % čez 120 S 45% VoČ! najbolj bode pokojninsko zavarovanje, saj se Je povečalo 550 %, in nafta ter elektrika, za katero vlada daje dovoljenje za povišanje, od kmeta pa pričakuje, da bo prideloval poceni hrano. Tudi vsi ostali materialni stroški so se povišali za več kol 50 %. Iz zgoraj navedenega Je razvidno, da so se cenovne škarje zaprle v škodo kmeta. Pri nafti Je vlada ukinila regres, katerega dajejo vse države EGS-a. Pa bi vprašal vlado, kako Je prišlo do cene pšenice 25,29 SIT, če so se vsi materialni stroški povečali. Kmetu se ne priznajo materialni stroški in njegovo delo, naprej v predelavi pa Je vse brez kontrole. Ce vzamemo za primer ceno kruha, ki Je v letu 1992 stal od 40- 70 SIT, v letu 1995 pa od 110-200 SIT, torej je šlo povišanje za okrog 200 %. Kako je to mogoče, če se Je pa pšenica podražila samo za 25 Dostikrat se sliši od raznih novinarjev, da mora slovenski kmet poceniti svoje delo. Pa bi vprašal, za koliko bi se pocenil kruh, tudi če kmet svojega dela ne bi vračunal. (Pri letošnji ceni deio itak ni vračunano, to so obračunani samo materialni stroški.) Včeni kruha Je za leto 1994 okrog 5-7 STT kmetovega dela. Država pa za davek pobere 6-10 SIT. Se je kdo vprašal, zakaj se je kruh podražil skoraj za 200 % če se Je cena pšenico povečala samo za 25 %. Pa še kmetijsko ministrstvo je subvencioniralo žitnim organizacijam od leta 1992—993 7 SIT po kg kupljene pšenice po izjavi g. Obala. Enako Je pri drugih pridelkih. Vzemimo krompir, leta 1994 september-november ga je kmet prodal po sramotno nizki ceni 14-15 SIT za kg (izračun KISA je bil 20 SIT). Vendar Je bil ta krompir na trgu od 60-90 STT. Potrošnik je drago plačal, čeprav je kmet zastonj delal. Sta se vlada ali kmetijski minEter g. Osterc vprašala, kdo Je zaslužit 400600 % pri krompitju. Torej Je pocenitev Ekati drugje, ne pri kmetu. Pa se vrnimo k lanskemu odkupu pšenice: v Murski Soboti je Mlinopek odkupil cca 50.000 ton pšenice. Kol vemo, Je bila večina le-te plačana za kot II. razred, pa še velik odstotek primesi so odbili, marsikateremu tudi do 13.50 %. Realne primesi je lahko samo 2 %. Če gre med primes tudi drobna pšenica, tako so razlagali, je to lahko 4-5 %, kar Je bilo odbito več. Je bilo po krivici in tudi drobna pšenica se lahko zmelje za krmno moko. Tako je Mlinopek kmetom odbit cca 3.000 ton neupravičeno. Nikjer ni nikogar, ki bi nepristransko ugotavljal primesi, pa sedaj po novem beljakovine. Kmet bo spet izpostavljen na milost odkupovalcev pšenice. Ko so v drugi polovici leta 1994 živina in svinje dosegle primerno ceno, Je marsikateri kmet napolnil hlev in svinjake, toda sedaj, v letu 1995, ko bi prodal svinje. Je cena padla z 210 STT na 160-170 SIT, pa še prodati ne more. Uradno ceno 198 SIT pač nihče ne upošteva. Enako je s pitanci, katerim je padla cena iz 480-500 SIT na 380-450 SIT. Vlada pa Etočasno dovoli uvoz slabe kvalitete mesa, katero pa države izvoznice 50 % pa še več subvencionirajo. Pa še nekaj o vstopu Slovenije v Evropo. Najprej naj vlada ustvari enake pogoje, kot jih imajo kmetje v EGS-u, kjer že čez 30 let subvencionirajo kmetijstvo okrog 50 %. Nekatere države pa še veČ - Švica, Norveška, Švedska in Japonska 70-80 %. Če primerjamo Avstrijo, ki nam je najbližja in ima približno enake pogoje kmetovanja. Je le-ta dala v letih 1992 in 1993 letno za. kmetijstvo 47 milijard šilingov, kar znese 540 milijard STT. Ker pa je Avstrija štirikrat večja in ima približno štirikrat več prebivalcev, bi Slovenija morala zagotoviti 135 milijard SIT za kmetijstvo. To pa Je IDkrat več, kol daje sedaj. Mislim, da bo kmet s tako politiko postal socialni problem. G. Osterca bi vprašal, če Je to njegova strategija kmetijstva. Enako bi želel imeti izračun za pšenico, če bo plačana po 25,29 STT, pa še plačilo sušenja in vzorca analize se odbije. Koliko bo kmetu ostalo za delo? Od g. Osterca bi želel, da kmetijsko ministrstvo izračuna, koliko ostane kmetu za delo pri svinjah pri ceni 160-170 SIT za kg. Enako za pitance 450 STT za bike in 340-380 SIT za telice. Skrajni čas je, da začne g. Osterc ukrepati, da kmetijstvo ne proptadel MARTIN HORVAT Ivanci 44 Ali si (ne) želimo strokovnosti v GD? Pomagati ob elementarnih nesrečah, družiti se, tekmovati - jo je moto, ki že mlade pritegne v kroge GD, kjer naj bi začeli spoznavati tehniko, pridobivati znanja potrebna za zanesljivo deio v tej organizaciji. Napredovanje mladih gasilcev, utrjevanje znanja že Eprašanih se preverja letno s pregledi tekmovalnih enot po društvih v t. i. suhi vaji z motorno brizgalno in preverjanjem teoretičnega znanja posameznika. Uspešno opravljeni zahtevi sia pogoj za vstop na naslednje tekmovanje, kjer se med sabo pomerijo ekipe iz vseh GD. Ko danes po petnajstih letih uspešnega in strokovnega dela, z doseženimi mnogimi odmevnimi uspehi doma in v tujini, analiziramo stanje v naši GZ, se lahko vprašamo le, zakaj še vedno prihaja do nekorektnih situacij? Morda bodo naši naslednji argumenti dali delni odgovor na zgoraj za.s : Ijeno vprašanje in pojasnili tudi ključne probleme, ki v veliki meri vplivajo na (nejznanja mladih in celo že izprašanih gasilcev. Letni pregledi društev se izvajajo nestrokovno, člani GD se preverjajo ob kozarčku piva, napake, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, pa se spregledajo. Tekme postajajo srečanje za preizkušanje živcev in psihične vzdržljivosti. Gospodje sodniki oz. po novi zahtevi sto-variš!« sodniki odkrivajo napake, ki jih nekaj let nEo uspeli. Vajo lahko ponavljajo tisti, ki Gčitno niso dosegli uspeha, katerega so pričakovali skupaj z gospodi iz vrha. Se bi lahko naštevali, toda ali bodo naši gospodje iz GZ vse 10 vzeli kot pozitivno kritiko ali pa bodo še bolj stisnili zobe in ,„ Povod za članek nam je dala še ena neprijetna izkušnja z zadnjega tekmovanja, zato upamo na boljše za prihajajoče generacije. Tekmovalna ekipa GD SodEinci 24 vestnik, 10. avgusta vestnik I I I ■ MURSKA SOBOTA - Šolske počitnice so priložnost za naložbena ali vzdrževalna dela na objektih. Tako naj bi na starem traktu Srednje dvojezične šole Lendava ter na Srednji kmetijski Šoli v Rakičanu zamenjali lesena okna z bolj vzdržljivimi pla- stičnimi, na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu pa je predvidena delna ureditev kuhinje, prebarvali pa bodo tudi okna; na Gimnaziji ter Srednji družboslovni in ekonomski Šoli v Murski Soboti pa bodo opravili vzdrževalna dela na instalacijah ogrevanja in prezra- Samostojne pocUetnike ali pravne osebe vabimo k sodelovanju pri organizaciji avtomatske distribucije napitkov na območju Prekmuija. Prijave pošljite na naslov: Automatic servis d. o. o., 66310 IZOLA, Cona mestne obrti 6. št. / SPOŠTOVANI NAROČNIKI J ZVESTI BRALCI VESTNIKA! Vaš r I rihKi tudi tokrat S ni pozabil r na vas! Vsi, ki boste pravočasno poravnali I naročnino, boste lahko srečni izbranci in . J teden dni gostje v enem od slovenskih naravnih zdravilišč. O potnikih (izžrebanec bo lahko s seboj popeljal še enega dopustnika) bo žreb odločal konec avgusta, zaslužene počitnice z VECTNIKOM pa boste lahko uživali septembra ali oktobra. zavarovalnica triglavdn območna enois M Sobota Le.idavska S. te* čevanja. Za nanizana delaje Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije namenilo 17.500,000 tolarjev. (G. G.) ■ TERBEGOVCI - Svetniki občine Sveti Jurij so na nedavni seji sklenili, daje treba na divjem odlagališču odpadkov v Terbegovcih preprečiti nadaljnje odlaganje. Poklicali bodo delavce Komunale iz Gornje Radgone, ki bodo naložili in odpeljali ves naskrivaj odložen material. Potem bo do površine izravnali in postavili tablo, na kateri bo pisalo, da je prepovedano odlaganje odpadkov na tistem mestu. (F. KI.) Poletje - čas taborjenja j Skavti ob Blaguškem jezeru V Beltincih že 3 leta delujejo skavti. Skupini roveijev in popotnic (starost od 17 do 21 let) se se novembra 1994. teta pridružili še izvidniU in Kraljev«, ki sta nam pi^ino«*' REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE objavlja prosto delovno mesto za potrebe UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA: prevajalca iz madžarskega Jezika - visoka izobrazba (VII. stopnja) ustrezne smeri - aktivno znanje madžarskega jezika - zaželjeno znanje nemškega jezika - tri leta delovnih izkušenj Poleg splošnih pogojev veljajo za kandidate tudi posebni pogoji iz zakona o delavcih v državni upravi. Pisne vloge z življenjepisom In dokazili pošljite v 15 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Murska Sobota, Arhitekta Novaka 5, Murska Sobota. Informacije na tel. 069/ 225 05, vodnice (starost od 12 d« 16 let) Skupina, v kateri so osnovnošolci iz Beltinec, je bila lani celo bolj dejavna od starejših bratov ih sester in je prvo skavtsko leto sklenila z 11-dnevnim taborjenjem ob Blaguškem jezeru, na katerem je bilo 23 skavtinj in skavtov. Beltinska četa, kakor se imenuje naša skupina, pa je taborila letos. Od staršev in prijateljev smo se poslovili 16. julija po nedeljski maši. Potem smo se z avtobusom odpeljali proti Vidmu ob Ščavnici in si na travniku, kakih 300 metrov vstran od Blaguškega jezera, uredili naš tabor (8 šotorov za spanje, večji šotor za shrambo, jambor, ognjišče, oglasno desko, pralnico, stranišče in igrišče za odbojko). Na jamborju sta vsak dan viseli slovenska in skavtska zastava. Za nedeljsko mašo smo postavili oltar, križ in klopi za starše in goste. Dnevni umik na skavtskem taborjenju je bil strog in natančen. Na taborjenju se je vedno kaj dogajalo. Prve dni smo porabili za postavitev tabora, v sredo zvečer smo priredili veliko Indijsko igro, v četrtek je bil skavtski potep, ko so izvidniki in vodnice brez pomoči voditeljev prehodili pot, označeno na zemljevidu, in si med drugim ogledali cerkev na Stari Gori ter si na So-vjaku ogledali starine, ki jih zbira Jožica Tibaut... V soboto so bile priprave na nedeljsko mašo in ceremonijo skavtskih obljub. V nedeljo je bil praznik in dan odprtih vrat. Obiskali so nas starši in številni domačini. Ob 16. uri je pri maši na prostem 22 izvidnikov in vodnic izreklo skavtsko obljubo in dobilo zeleno-modro-rdečo rutico. Tako so postali člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, v katerega je povezanih že okrog 1.600 mladih iz vse Slovenije. V ponedeljek smo igrali nogometno tekmo z mladimi iz Vidma ob Ščavnici. ki pa smo jo fantje izgubili z 2:3, dekleta pa z 0:1. V torek smo novim skavtinjam in skavtom pode- lili skavtska imena, kot so: Lačni orel, Nežni orc!, Občutljiva tigrica. Odgovorna tigrica. Bistri medved. Zabavna sova itd. V sredo dopoldne smo imeli v cerkvi sv, Jurija v rjaiJCVCC, KJ »u Stopili travnik in nam nod««^ smo potrebovali, Se posebni \ tinu Topoiniku, ti nam je bil -na voljo. Hvala tudi g. i.. i ________i ».««iinase^ ju, ki je duhovni asistent na«' j 1 1- biinnilFT" t* L ne, Zahvaljujemo se iapn Jrfl Beltinec in uj rr s r I 4 .'iMj »1-1 j. 1 »Pri svoji časti obljnbljani, da bom z božjo pomočjo zvesto sližil domovini, pomagal svojemu bližnjemu ter spolnjeval skartA« ž Taka je skavstka obljuba, ki so jo na ta taborjenju ob Blaguške« r dalu tudi skavti Beltinske Čete. Vidmu ob Ščavnici svojo mašo in se Jezusu zahvalili, da nas je varoval in smo vsi srečno preživeli taborjenje. Rad bi se zahvali! družinama iz pomoč in somaševanje mvM Vi fi-ČA rt<1 rti TVTfTlHCill K “ r ' gim, ki ste nam poma^ mu skavtskemu^b^^jnjJjgjj^C Dom duhovnost Benedikt - Kaneevf Nedeljsko popoldne v okviru rednih mesečnih družinskih Bedeničkih popoldnevov so bil v nedeljo, 6. avgusta, ob 14. uri v galeriji Doma duhovnosti odprli slikarska razstava Simone in Maksa Menoni. V kulturnem programu, ki gaje obogatila kantavto-rica Simona Semen, je bila podana ocena razstavljenih del, ki si jih je ogledalo ob otvoritvi več ko 120 obiskovalcev. V drugem delu odraslim spregovoril taji^ -ske Karitas Imre Jerebic, icmo Knntii jn iljiif’ so preživljali otroci doi"® igri in spretnostih v I# pod vodstvom skavtov. V septembrskem tj ir P deničkem popo^bcvu^^^^^ ,|j]j, v septembrskem ni slil^ bra) bo po otvoritvi.-Zdravka Luketiča iž |ffrč , govoril dr. Jože Raniov : 'TJ________V dnlžini “** ‘ Zasvojenost v družim p[<'‘ IŠČEMO VEČ SODELAVCEV ZA ZASTOPNIŠKO DELO NA OBMOČJU NAŠE ENOTE. PODJETJE ZA INFORMIRANJ MURSKA SOBOTA Zasvojenost v m***'*" j zdravila za lepo družuisK- j Ul. arh. Novaka 13, 69000 Murska Sobota tel.: (069) 310960, telefaks: (069) 32 175 ČE VAS VESELI DELO Z UUDMl IN IMATE NAJMANJ SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO TER AVTOMOBIL, VAS VABIMO, DA Vd.DNEH OD OBJAVE POŠLJETE ALI ODDATE PRIJAVO V KADROVSKI SLUŽBI OBMOČNE ENOTE V MURSKI SOBOTI. NAJUSPEŠNEJŠIM BOMO PONUDILI REDNO OZ. STALNO ZAPOSLITEV. • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVANJSKE HIŠE • POSLOVNI OBJEKTI • STENE • PRENOVA OKEN V In VRAT _________ JELOVICA Zainteresirane stranke obveščamo, da dajemo v najem poslovne prostore na Slovenski ulici 41 (del bivših poslovnih prostorov podjetja). Podrobnejše informacije dobite na sedežu podjetja v Ulici arhitekta Novaka 13 ali po telefonu 31 646. lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel,: 064/61-30. faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE na Gensejmu 11.do 20. A V G U S T A v Kranju in na prodajnih nteštih: D h OKREPCEVALNI^ PRI MARJAN’ ZENKOVCI domače ZBUJTO REPO V PETEK 11.1 INNEDEUO. 13 VSOBOTOJI^S VELIKA VRTNA VSSEl^ ftHlHnoPBlS*"”' Ganiani WilinnunsW"rf llouflitiM-,1(0 jmsienDm GOTOVINSKI POPUSTI! Stavbno pohištvo i k z MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., telefaks: 069 22 921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru D hiše ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO okra^ MOTORNIH PILOTOV V AKROBATSKEM IHTENJU Z MEDNARODNO UDELEŽBO LETALSKA RAZSTAVA OD 14. DO 20. A VGUSTA, MURSKA SOB^ 5 25 1 •motorna vozila 'Oii.ftN PRIMERA SLX. letnik 1W1 iiAriiltill 2.3, krnit 1991. “S«lnoi)to(lam.Tel.;2l 795. m3126 kan.- vestnik v t- fi Ii f f 12?® m Audi radio Beta prodam. Tel.; 49 347. «,3146 irarejil tanik. regi-PtndHii. bif«. <1113150 KRAVO, visoko brejo, prodam. Pečarovci 87. m3243 MLADE KOKOŠI, nesnice, lahko naročite po tel.: 82 401. m3246 PUJSKE prodam. Žižki 57 m325! PUJSKE prodam. Tel.: 23 997. m3252 MLADE kozličke za zakol prodamo. (Po dogovoru tudi zaklane). Nedelica 145 a ali tel.: 72 125. m3270 1980^ rdeče barve. o-uumnojajiuaija 1996, prodam. ’*:7)IW.Bi3l66 ^ffilCEBES 300 D. btezhiben, letnik JMomafik, z usnjenim) ptevle-"«l.PMdM).Tel,: 32 373. m3172 ®IWDCT v celoti ali m rezervne dele 4titvalidski voziček n« ai™"'''-' posesti “Kodno FTiZi **®'**k na akumolator •»OJam-TeL: 57 433.m3190 d. o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, l&ČETE.. . VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! I f f I I / t r I " I 1 I 1 I ) ) ) 1 f t N I ! k ! - icuuit’85. registriran do ™ 36 ia enoosno prikolico, nedo-kcino, prodam. Horvat Albert. '-rotibi7<,.m3214 Samaro 1500, 5 vrat, staro 6 2*“^- ceneje od nove, pro-'taneča 37. «,3217 16 S prodam. Tel.; 22 in ennrtenr^ _ s?«* ugodno prodam, po tel,: 57 210 7**’AVA ini, iBHuk 1978,1— ptodam w 600 DEM- G^ ro-^eščics >9 M, Ljutomet- ro3247 1986, registrii®'' io ^1996 144HSiMthatmontko ter jidt^ desko z jadt®"*’ 'ntommcije po iS- vr> 0° i^batvr • ne regi- m326j h_?'"srve R, Sroodel. letnik 1985, 134 000 km. ‘'***lt *» 23- 5. 1996, ^®'53O56,m3268 ^ali JARtICE. ”1 1a gulden komet in lit .?™'--.), stare 3.5 mesecev pasu- ■ Kia -t' »i "l- dosUva to vsa potrebna prodajalec z vso Naročila M Tibija informacije; Vci 393 Nemčavci, Zidarstvo Da-Videm ob 'UL' J j -H** in Bktrn Hnt„r §5:^r ■ ^3145 Uiujii vsa potrebna Nemčavci, :, Bako- I«. ' bi Bistro Huber, •> ’ P^sme hisex. k? •'kfotlU V Lrjavitu tet. 72 ISO. ^0. » GradiSče 46. ^bi. Saiahovci 33. I ffl , Pokliči in uživaj n^ptOtVCR , ku ►'lat,.! a7B FAX-rtL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA STAREJŠO hišo v Lendavskih goricah prodamo. Hašš, Mohorjeva 3a, Lendava, m3248 DVO ali trosobno slacovj^je Murski Soboti kupim. Informacije po 16. uri po tel.: 23 288. m3249 ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, 40 m’, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 26 055, po 19. uri. m3250 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI,vseljivo do septembra 1995. do 50.000 DEM kupim. Tel.: 31 998 do 14. ure ali 23 166 po 16. uri. m3260 DVOSOBNO STANOVANJE. 55 m‘. s centralno kurjavo, priključkom za satelitsko TV. lahko se uporabi tudi kot poslovni prostor, zaradi dobre lokacije, v Lendavi, Kidričeva 3 (3. nadstropje), naprodaj. Slavica Cr-novič, Kidričeva 3, Lendava, m3261 NOVEJŠO stanovanjsko hišo, z gospodarskim poslopjem, na 9narski parceli v Kupetincih. ob asfaltni cesti, prodam ali menjam za stanovanje v Mariboru. Tel.: 062 100 234. m3265 dit. Ogled samo v soboto in nedeljo. Rajko Dežman. Videm ob Ščavnici 27. m327! Bivanje in hrana pri oskrbnuj^pvj JclSiika Smodiš, G. Petrovci 89, tel.; 56 064, po 20- uri. m3229 ★ ★ ★ razno storitve GOSTIŠČE damo v najem. Informacije po tel.; 89 164. m3l31 STANOVANJE na relaciji Ljutomer -Murska Sobota najamem. Tel.: 82 500. «13152 HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom v Andrejcih ugodno prodam. Tel.: 44 155. m3155 HIŠO z nekaj zemlje in motorno žago Stihi, skoraj novo, prodam. Dolga utica 99, Moravske Toplice. m3169 60 AROV njive, ob Noršimski cesti, prodam ali dam v najem. Lendavska 36. Murska Sobota, m3171 NOVEJŠE enosobno stanovanje v Ljutomeru ali v Murski Soboti kupim. Plačilo takoj v gotovini. Tel.: 32 472. m3173 75 AROV njive v Kupšincih prodam za 8000 DEM- Tel.: 83 270. m3176 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi dam v najem. Tel.: 45 016. m318t GARAŽO dam v najem najboljšemu ponudniku. Tel.: 23 729. m3192 POSLOVNI PROSTOR v centru Lendave, primeren za trgovino ali mimo obrt, damo v najem po ugodni ceni. Tel.: 31 392 zvečer. m32O8 VINOGRAD $ počitniško hišico, 20 arov v Lendavi, prodam za 6.500 DEM. Horvat. Brezovica 13. m32l9 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote, vseljivo takoj, ugodno prodam. Tel.; 23 261. m323O ENOSOBNO STANOVANJE. 41 m’, na Lendavski v Murski Soboti, prodam. Tel.: 21 520. m3239 STAREJŠO hišo v Veržeju prodam. Informacije po 20. uri na tel.: 22 315. m3242 SRAREJŠO kmečko hišo, s 6 ha posesti. v Vučji vasi, skupno ali posamezno, prodam. Stanislav Muhič, Bratstva in enotnosti 19, Veržej. m3245 kmetijska mehanizacija GUME ZA CISTERNO 12/18 DT 762, dve gumi s platišči 10/75/15, traktorsko gumo 16,9/28, traktorsko škropilnico 3401 in ličkalnik za koruzo prodam. Tel.: 26 122. m3141 VILIČAR EISUNGER, 2.5 tone, obnovljen in elektro viličar do 800 kg nosilnosti, ugodno prodam. Tel.: 60 516. m3l85 TRAKTOR ZETOR, 70 - 11 in traktor Tomo Vinkovič 826, prodam. Tel.: 062 714 165. m3198 OBRAČALNIK SIP 22» in slamoreznico, prodam. Te.: 87 936. m3202 TROSILKO za hlevski gnoj in nakladalec. kupim. Tel.: 77 180. m3215 KOMBANJ Neptun, enoredni, vlečni, za sladkorno peso, ugodno prodam. Tel.: 49 084. m3224 PREŠO, mehansko Gorenje, 100 I, odlično ohranjeno, prodam. Informacije Farič, Zvezna ulica 4. tel.; 21 732 v jutranjih ali večernih urah. m3227 ŠTIRIVRSTNI KORUZNI ADAI' TER za kombanj Zmaj in kom banj Klas Dominator, pripravljen za žetev koruze, prodam. Strufcovci 8. mJ234 PLUG, železni, za izkopavanje krompirja, poceni prodam. Križevci 168, tel.: 069 54 023. Goričko m3237 ADAPTER za kombanj (za koruzo) ZMAJ 142, prodam. Filovci 27 ali tel.: 47 I56,m3264 TRAKTOR STEVR 760 in 870 (4 x 4). kompletno obnovljen, prodam tudi na kredit. Tel.: 062 681 400. m3269 TRAKTOR STEVR 8080 turbo 4x4 z nakladačem in 8130 turbo 4 x 4 (40 km/h), 110 KS, prodam tudi na kre- STUDIOMASTER 2 i 350 W 20 kan., boksi Celestion 2 x 500 3 way, kitarski ojačevalec Roland ST50, kitaro Shadotv, bas kitaro Aria PRO2 s kovčkom, vse novo, ugodno prodam. Klicati od 21. do 23. ure po tel.: (069) 79 063. m3018 PREKLICUJEM veljavnost tista za vpis za mleko za junij v hranilno knjižico številka 9082 - 9, izdanega pri HKS Panonki v Murski Soboti na ime Pintarič Koloman Noršinci 19. ni3l3O VINSKE SODE 300-, 350- in 40011 trske, stare tri leta, prodam po ugodni ceni. Tel.: 46 002. m3136 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji gostinski šoli Radenci za šolsko leto 1986/ 1987 na ime Romana Matja-Šec, Stefana Kovača 91, Turnišče. m3l37 HRASTOVA drva, dobro ohranjen rovokopač (er gorilec za staro olje ugodno prodam. Tel.: 42 110. m3l56 RABLJENA garažna vrata ugodno prodam. Tel,: 75 393, m3158 BOROVE in smrekove plohe ugodno prodam. Tel.: 55 610. m3187 PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 35.000 kal., z bojlerjem. novo, 20 % ceneje, prodam. Zelko, Veščica 7, ali tel.; 26 30l.m3204 BELO VINO prodam. Stanjevci 25. m3213 STROJ za izdelavo betonskih opek in skobelni stroj, ročne izdelave, prodajo. Naslov v upravi lista. m3228 DOMAČE VINO, šmarnico, 500 I, prodam. Tel.; 79 178. m32Jl ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. Izdelava, montaža, servis. Tet: 0609 616 - 170, mJOdl Srečni izid vaše želje omogoči diskretna Origen Plotin Porfirijeva (OPP) metoda. Ime, starost, pozitivno željo in 500 SIT pošljite na Matjaž OPP54, Zaloška c, 99, 61000 Ljubljana. m3262 delo NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Tel.: 42 212. m3128 KUHARJA in delavko za pomoč v lokalu zaposlimo. RESTAVRACIJA ADRIA, tel.: 31 281. m3147 NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe zaposlim. Tel.: Sl 910. m3153 TRIČLANSKA članska družina išče mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Nudijo hrano in stanovanje. Tel.; 062 611 298. m3l68 IŠČEMO klaviaturista - vokalista. Potrebuje le osebno opremo. Informacije od S. do 15. ure na tel. : 70 762. m3199 IŠČEMO ŽENSKO za pomoč in oskrbo starejše ženske v gospodinjstvu. ZDEflEX d.o.e. EXPORT - IMPOftT Finančni inganiring 00$IXJ TUDI Ml V POMURJU. OplommllUa Oanar po ufoanlobratlnlmarUn krallioračna pnmoMItvna potollUt P. E. MURSKA SOBOTA ArtiMskta Novaka 4 Tal. - toMaka; (069) 32648 ru & sr.n^gQ097g-66S6-16gel n.. h a “ELAVNISKA IN DVORIŠČNA VRATA hlAli*"'****’*'* *** “lajjinahim upravljaojen Llmbaikac. 3Sa, tel. (O62> 101 611 - BISTRO M SEBEBORCI 13. AVGUST OD 12.00 DO 23.00 ODOJEK, BOGRAČ, PIZZE . > DVUnHV, I ^^