Sneg pa na cesto
Razen prve pošiljke snega tam nekje na samem začetku zime, ko so komunalci nekoliko zaspali, so bile naše mestne ulice kar hitro očiščene snega. Huje je bilo s pločniki. Najlaže je seveda v takem primeru zmetati sneg izpred hišnega praga na že očiščeno oesto, saj ga tam tako in tako zvozijo avtomobili, malo ga raztopi posuta sol, ostanek pa odpravi sonce.
Tako seveda misli tisti, ki meče sneg na očiščeno cesto. Malo huje je, kadar na takem nametanem snegu voznik zavre, da bi preprečil nesrečo. Seveda kolesa lepo zdrsnejo, kot bi bila cesta neočiščena. Če gre samo za to, da se voznik zaleti v spredaj vozeči avto, ko razen razbite pločevine ni posebne škode, ni hudo, huje pa je, če zavre zato, da bi neprevidnemu pešcu omogočil varen prehod čez cesto in ga zaradi nasutega snega podre. Tu ne gre več samo za pločevino, ampak tudi za rane in morda celo smrtne poškodbe pešca.
Žrtev cest in še zlasti ulic je že tako več kot preveč, da bi to število povečevala še taka lahkomiselnost.
S. K. Ljubljana