Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 26. maja 1935. Štev. 21. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806 Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: Zaklüček sv. leta na Belo nedelo. Pobožnost za mir pred njov. Veličastno katoliško bogočastje v Lurdi, več kak 300.000 romarov, od šterih je 25.000 prišlo iz Pariza, je bilo navzočih pri ceremonijah zadnji den tri dnevnice. Pontifikalno (kak püšpek) mešo je slüžo papov legat (odposlanec). Prenašani iz Vatinske države po radiji je bio blagoslov Svetoga Oče. Lurd, 28. april. (Od našega posebnoga odposlanca). Celo noč vlada v Lurdi izredna živahnost. Samo iz Pariza so vlaki včeraj pripelali 25.000 oseb. Ogromne večine so še bile v molitvi, gda sem stopo v votlino, ob 2 vüri zajtra. Ne mogoče zračunati števila lüdi, ki so Preživeli noč Odzvüna, niki okoli votline, niki na travnikaj. V zavetjaj sem vido malo deco, ki so spala zasükana v odevke ali pogrnjena s plašči, na kolenaj svojih mater. Ka se tiče hotelov, so bili prisiljeni, da so organizirali prave spalnice v shrambaj za perilo. Znam za lüdi, ki so spali v kopalnicaj i obednicaj, na stocaj ali ščista vednako poleg štofov. Obhajila so se delila v nepreračunlivom števili brez prestanka od polnoči do poldneva. Da si bote lejko mislili, kak so pritekali k Svetomi Stoli v votlini, naj zadostüje, če povem, da je ob sedmih zajtra bilo teh, ki so se nameravali prečistiti, teliko, da so morali zasegnoti prostor v dužili 800 metrov. Že rano zajtra je bilo takrekoč nemogoče, da bi se približao votlini. Francoska narodna meša. Gda se je ob 10 vüri 15 minut bližao kardinal Verdier med vzklikanjom, pokriti z rdečov mitrov (capa magna), da bi slüžo mešo, ki bi v toj tridnevnici naj bila še posebi francoska, se je pod blestečim suncom i veličastno modrim nebom zazibala neizmerna vnožina, se je zagnala, se nakopičila po bregovji, po ograjah, na drevji, v škednjaj, na travnikaj. 50.000 lüdi je bilo na küpi. General de Castelnau (Kastelno) v svečanoj uniformi, prek prsi ga je ovijao širok trak sv. Gregora Velikoga, je stao na ploščadi, obdan od francoskih parlamentarcov i članov odbora katoličanske narodne zveze. Francoski püšpeki so bili tam v cerkvenom obleči, njim na čeli kardinal Binet. Vitezje sv. Groba v belih plaščih so stali tik poleg ograje votline. Zavolo svoje fine pozornosti so blagovolili prisostvovali toj francoskoj ceremoniji kardinal — nadpüšpek iz Milana, Nj. V. vladarica Žita, nadvojvoda Oton ino člani njih casarskokralevske rodbine. Med božov slüžbov je ta neizmerna vnožina spevala pesmi i molila čüdovito goreče. Izjava burbonskoga princa Ksavera To zajtro sem srečao Nj. K. V. burbonskoga princa Ksavera, ki vodi svojo sestro vladarice Zito i ki mi je izjavo: „Šteo sem, da je francoska vladarska hiša navzoča pri toj tridnevnici, edinstvenoj v zgodovini i ki na francoskoj zemli dokončava jubilej odrešenja. To je bila dužnost potomcev sv. Ludovika, ki je znao biti zadosta močen, da je zagotovo krščanski mir v pravici i ki je s tem najviše zdigno ime i vlogo Francije, prvorojene hčerke Cerkve, pa smo se tüdi mi odezvali poživi, da so moji bratami, Orleans-Bragance istoga mišlenja. Nemamo drüge žele, kak obslüžavali naš jubilej v drüžbi teh čüdovitih vnožin, tak zbranih, ki napravijo tak naš francoski narod za najglobši krščanki narod na vsem svetiˮ. Naobračajoč se na navzočnost vladarice Zite i nadvojvode Otona je nato princ nadalüvao: „Što bi se čüdivao, če vidi na tom jubileji tisto, ki je preživela veliko bojno v deli za mir i sina tistoga, ki je zgübo svoj prestol, ar je šteo vresničiti tisti krščanski mir, od šteroga nam je kardinal poslanec v posebnom razgovori pravo, da je to veliki namen, določen od Pija XI. za tridnevnico. Mi vsi z istim srcom s papom molimo, naj se odvrnejo od sveta nevarnosti, ki njemi protijoˮ. Zadnja meša. Zadnjo mešo tridnevnice je spevao papov legat ob 3 vüri. Pravo čloče morje, več kak 300.000 oseb, na küpi stisnjenih po vseh višinaj na toj i onoj strani votline, na vseh 50 ograjah, plotaj i bregaj, je bio prizor, ki se je nüdo očam te popoudnek, gda je kardinal legat med razvnetim vzklikanjom začno vstopati v Votlino, pred njim mogočno sprevodništvo nadpüšpekov i püšpekov, od šterih je kakših 50 melo bele ali zlate mitre na glavi i plašče na plečaj. Častna straža je bila oblečena v paradno uniformo : rdečo s čarnimi i zlatimi čeladami (pokrivati). Častni hišnik je meo svojo uniformo z nabranov ovratnicov Henrika iz 16. stoletja, drügi dvorniki pa rdeče i zlate obleke. Dvajset dühovnikov je nosilo dalmatike ali bele i zlate mešne plašče. Legat je zaistino meo škofovski dvor. Kda je pa eminentissime kardinal Pacelli (Pačeli) mešüvao, oblečen v veličastni zlati ornat, si meo vtis, da si navzoči pri papovoj meši; še bole genlivi značaj te Ceremonije pa je bilo nasprotje nad bleskom i veličastvom te liturgije i med skromnostjov maloga oltara Vodine, šteroga genlivi okvir tvorijo na stotine bergel („kank“), ki tam visijo ex voto — po zaoblübi. Med tov velkov mešov sem jako opazüvao legata i ne bi znao opisati pobožnosti, dostojanstvenosti, zbranosti i nadnaravnoga značaja njegovoga obraza kak tüdi mirnost i razločnost njegovih gibov. Še bole kak nekda sem zarazmo priimek „AngeIicus“ (angelski), šteroga so njemi dali, gda je bio nuncij v Nemčiji. Trije kardinal!: milanski, besancoski i pariški pa Nj. Eksc. Mgr. Maglione (Maljone) so bili na ploščadi proti legati. Zbranost neizmerne vnožine je bila čüdovita, sijajen trenutek je bio, gda so te stotine jezer človečih glasov spevale Credo (Verjem) s punim srcom i s punimi plüčami. Papov blagoslov. Ob pol 4 vüri, gda se je meša ravno dokončala i je legat bio še oblečeni v dühovniško oblačilo i čakao na svojem prestoli, so zvočniki naznanoli, da so ravno stopili v zvezo z Vatikanom. Včasi se je zbranost, ki je bila že velka, še povečala. Nastao je popun i mogočen mir, tak da se je čülo, kak da bi tok potoka, ki izvira v Votlini, delao znaten šüm. Legat se je zdigno, kardinali so se odkrili i po nekelko trenutkaj, potrebnih za stik, se je jasno začüo v latinščini glas pape, ki je zazvao Nevtepeno poprijeto Devico, Kralico mira, nato pa dao papov blagoslov i proso obrambo Boga na Francijo i na ves svet. Vtis toga papovoga glasa, ki je prihajao, kak če bi navzoči gučao, je bio mogočen. Gda je. Pij XI. napravo ob zadnjim (ob tretjim) znamenje križa pri blagoslovi, je neizmerna vnožina z ednim samim gibom, cerkveni knezi na čeli, pokleknola i se prekrižala. Nato so naednok zadoneli številni i ponovni klici „Živeo papa!ˮ i navdüšeno vzklikanje. Zaklüčna procesija. Na konci velke meše je Nj. Exc. Mgr. Gerlier, odličen lurški püšpek, šteroga znamenite lastnosti kak prevdarnoga reditela ne bi znao zadosta pohvaliti, ki so omogočile, da se je ta tridnevnica razvijala brez vsake na- pake, brez najmenše zapreke, brez najneznatnejše nerednosti i gda si nasprotno v pogostih okolščinaj najšeo vnoge dokaze takta vlüdnosti, dvorlivosti i lübeznivosti, Mgr. Gerlier je s tistov toplov zgovornostjov, genlivov i privlačnov, ki njemi je lastna, püsto, da je zakipelo iz njegovoga srca njegovo navdüšenje i njegova zahvalnost. Zahvalnost Bogi, Devici, papi, legati, püšpekom i vnožini romarov, poniz-nih i slavnih. „Ob vöri, gda celi svet išče, Odked bi prišla rešitev, smo mi tü delali bole, kak gdekoli indri za Prihod mednarodnoga mira, ki je v nevarnosti, da ostane brezplodni sen, če ne bo Kristušov mirˮ. Govor legata. Nato je Nj. Em. kardinal legat držao majsterski zaklüčni govor, v šterom je razvio velike navuke jubileja Odrešenja i nepozabne dneve tridnevnice, ki se ravno končüje. Iz toga govora je potrebno, da povzememo dve važnivi mesti. Najprle: „Ocean (nedogledno morje) človeštva se burka. Narodi se zdigavlejo kak valovje, ki se bijejo med sebov pod pritiskom vetra socialnih i političnih strasti. Bregovje i obale mira so razrüšeni i zrastem od besnih valov. Kmica bodočnosti povekšava bojazen. V koga položimo svoje vüpanje tišine, velkoga mira? Što zapove vetri i viheri? Što vtiša njüvo sikanje i besnost? Što bo vodo srca i odločbe državnikov v strašnom prizadevanji, da bi pomirili narode v pravici? Što napravi rodovitne njüve žrtve; stanovitne napore, da bi zagotovili mir i rešili človeštvo njegove bojazni? Ne bojte se, bratje moji, na valih med viheri stopa Gospod nebes i zemle, v senci taberna-kolov. Ne, On ne bo šo brezbrižno mimo naše premetavajoče se ladje. Prišeo bo k nam i pravo bo: „Zavüpajte! Jaz sem! Ne bojte se!ˮ Proti obožavanji plemena i krvi. Nato: „Za vnoge je kriš znova postao spaka (pohüjšanje) i bedastoča. Malo pomaga, če se zgrinjajo okoli zastave socialne (drüžabne) revolucije (reberije), če se nav diha vajo s krivim mišlenjom, ka se tiče sveta i živlenja, če so obsedeni po obožavanji plemena i krvi ! Njihovo, tak enih, kak drügih modrüvanje počiva na na-čelaj, ki so bistveno nasprotna tistim, ki jih ma krsčanska vera i s takšimi načeli Cerkev za nikšo ceno nede nikdar sklepala mira. Što šče iztrgali zaročnico Kristušovo iz rok Kristušovih, jo najde pripravleno, da jezerokrat ráj stopá ž Njim krvaveč na Kalvarije, nego da bi dala kda najmenše znamenje krivoga stopaja ta, gde njoj boži zakon ne dopüsti omahüvati. Cerkev katakomb, cerkev pap, nestrašlivih i junaških püšpekov, je. ne samo preminoča zgodovina, nego je živeča istinitost. Zadostüje, da jo zahtevajo pogoji časa pa boža milost i glas včinita, da se prikaže vsikdar delavna, vsikdar močna, vsikdar nevpogibliva, ne da bi jo moglo genoti gda kakše Prilizavanje, ne da bi jo kakša grožnja spravila v trepetˮ. To namigavanje na kraje, gde je katoličanska Cerkev zdaj preganjana, bo velike važnosti i napravi živ vtis. To Ceremonijo je Zaklüčila Veličastna i neizmerna procesija z Najsvetejšim, šteromi so sledili sami laiki, nato prelatje i pred püšpeki saški princ, nadvojvoda Oton i princ Henrik d’Orleans-Bragance. Gda je legat kardinal stopo na kola, da bi se povrno v svojo rezidenco, so ga tak zazavali, da je mo- geo stanoti, da je pozdravo i blagoslovo deco, štero so proti njemi držali. Te večer je dao slüžiti Mgr. Gerlier velko goščenje kardinali legati, kardinalom, nadpüšpekom, püšpekom, civilnim i vojaškim oblastem. Mesto je razsvetleno, svetišča i grad žarijo. Pri votlini, ki se znova potdjpla v kmico, se še müdijo düše i molijo. Papa blagoslavla Francijo. Vatikanska držáva, 28. april. V molitvi, ki jo je čteo pri mikrofoni iz svoje zasebne knižnice i ki je bila po radiji prenašana v hipi, gda se je v Lurdi vršila zaklüčna pontifikalna meša svetovnoga svetoga leta, je najvišji Dühovnik trikrat „ obrambo Device, „Nevtepene Kralice miraˮ, nato pa pravo: „Ti si Mati vsega, izprosi nam v čistosti šeg, v vrednosti živlenja i v edinosti mišlenja mir narodov. — Amen". Končno je papa izgovoro molitev blagoslova: „Na vso Francijo i na ves svet ˮ. Izjava kardinala Pacelli-ja posebnomi odposlanci novin „Figaro“. Nazlük trüdave, ki je ne mogeo zakriti, me je kardinal Pacelli prijazno posebi sprijao nakonci toga sijajnoga dneva i skrajnov dobrotov je dao za „Figaroˮ sledečo posebno izjavo : Moja genjenost je neizrazna, tak je velka. Ravno smo nazoči v tej dnevaj molitve i pri tom zadnjem zmagoslavji Device, pri manifestaciji vere, vüpanja i lübezni, ki se ne da primerjati. To je gledanje i ozračje paradižoma. Na euharističnom kongresi v Buenos Airesi je ne bilo lepše, kakša gorečnost, kakša pobožnost i kakši zanos vere. Nazadnje mi je kardinal Pacelli blagovolo povedati, kak je bio zaistino genjen i kakše nepozabne spomine čuva na vnogo pozornost, štere predmet je bio med svojim bivanjom v Franciji, tak s strani francoske vlade, kak püšpekov i vnožine vernikov. Paul Lesourd. Veličastna i vesolna proslava vere končava tridnevnico v Lurdi. Iz Vatikanske države dava papa blagoslov vnožini. Velki govor kardinála Pacelli-ja. Lurd, 28. april. To zajtro se Lurd jako rano büdi. Že prve vöre odlagajo železnice i automobili nove romare, ki prihajajo iz vseh kotov Francije. Na ednom velikanskom vozi celo zapazimo karto z napisom: EssenLourdes. Zaistino je prišlo 60 nemških romarov iz Essena, da bi bili navzoči pri zaklüčki mirovne tridnevnice. Po celom mesti so zastave v farbaj Device i pape. Od kolodvora do področja Votline ideš kak po velikanski žilah i samih zastavaj i slavolokaj. Te zadnji den tridnevnice je posebi odločeni katoličanskim drüštvam možov i mladine. Pri čüdežnoj votlini, pri Rožnom venci, pri baziliki, pri različnih kapelaj se stiskava vnožina. Dühovniki delijo obhajilo. Venci rož, ki krasijo okolino votline, so obnovleni. Stopaš po raztresenom cvetji. Kakših 100 romarov Hindujov (iz Ažije, Indije) kleči i moli z genlivov gorečnostjov. Vnogi Španci so prišli ali z železnicov ali z autobusi. Kastilci se ločijo po rdečih čepicaj, ženske so pokrite z dugimi ščipkastimi robci. O 8 vöri je katoličanska mladina vseh dežel zastopana v Lurdi, prisostvüvala meši pri Rožnom venci. Nato so se zbrali pod Predsedstvom g. Durand-Dostan, predsednika katoličanske mladine z visikih Pirenejov. 2 NOVINE 26. maja 1935. Vrvenje na Lurškom kolodvori je velko. Ob štirih zajtra je prišlo 24 vlakov romarov i pripelalo 35.000 lüdi. Če toj številki dodamo potnike, ki so peški prišli, našerci presega število 50.000, štero trbej prišteti neizmernoj vnožini, ki je v Lurdi že od četrtka mao. Vse ceste pirenejskoga mesta so prenapunjene. Samo edna pot je prosta; vozila žmetno krožijo. Mgr Gerlier je izjavo, da je nikdar ne vido slične vnožine v Lurdi: „Zato smo tem bole srečniˮ je dodao „i prosimo Boga, naj poslühne vse te goreče molitveˮ. Onstran Lurda, na potaj v d’ Argdes, de Tarbes, de Bagnéus, so duge vrste vozil, ki so stavlena za celi den. Zdi se, da moremo brez zmote število oseb, ki so v tom časi v Lurdi, računati približno 250.000. (Dale pride.) NEDELA. Peta nedele po vüzmi. Prosite i dobite, da bo vaše veselje popolno; zakaj Oča sam vas lübi, ar mene lübite i verjete, aleiuja. V. Ostani z nami, Gospod, aleiuja. O. Ar se večeri, aleiuja. Molimo. O Bog, ki od tebe Prihaja vse dobro: dáj nam, prosimo, da bomo to, ka je pravo, po tvojem navdihavanji mislili i pod tvojim vodstvom tüdi spunjavali. Po Gospodi našem . . . O. Amen. * Evang. sv. Jánoša vu XVI, táb. Vu onom vremeni; Pravo je Jezuš vučenikom svojim: Zaistino, zaistino Velim vam, či kaj bodete prosili Očo vu imeni mojem, da vam. Do etimaö ste nikaj ne prosili vu imeni mojem: proste i vzemete, naj radost vaša puna bode. Eta sam po prilikaj gučao vam. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam, nego bom očivesuo vam od Očé nazviščavao, Vu onom dnevi vu imeni mojem bodete prosili: i ne Velim vam, ka bom jas proso Očo za vas, ar sam Oča lübi vas, ka ste ví mene lübili i Vervali ste, ka sam jas od Boga zišao. Zišao sam od Očé i prišao sam na ete svet: páli ostávim te svet i idem k Oči. Velijo njemi vučenicke njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš i prilike nikakše ne praviš ; zdaj Znamo, ka vsa Znáš i ne je potrebno tebi, ka bi te što pitao: po tom verjemo, ka si od Bogá zišao. * B e r i 1 o iz pisma svétoga apoštola Jakoba (1, 22—27). Prelübi! Bodite vršiteli reči i ne samo poslüšalci, ki sami sebe vkanite. Zakaj, če je što poslüšalce reči, pa ne vršiteo, je spodoben človeki, šteri svoj obraz gledao v gledali; pogledno je najmre, pa je šou i taki pozabo, kakši je bio. Što pa dobro pogledne v popolno postavo slobode i doprinaša pa ne postane pozabliv poslüšalec, nego vršiteo dela, te bo po svojem deli bláženi. Če što misli, da je Pobožen, pa nekroti svojega jezika, nego vkani svoje srce, je njegova pobožnost prazna. Čista i nevtepena pobožnost pred Bogom i Očom je to: obiskavati shote i dovice v njih stiski i se očuvati nevtepenoga od sveta. * Dvoje nam glasno pove apoštol Jakob, mimo šteroga ne moremo iti z zaprtimi vühami: »Bodite vršiteli reči i ne samo poslüšalci“. Oj, da bi to dnes mogeo što tak zakričati, ka bi ga čüo ves katoličanski svet i ne samo čüo, nego da bi tüdi mogeo zarazmiti. Toga ravno denešnji katoličani ne razmimo. Šatan se zdigavle, njegova moč se jača; katoličani se zbiramo v različnih drüštvaj, da bi se v njih pogajali v vršitele reči. Bar to bi morala naša katoličanska društva delati. Znamo, da so se inda lüdje ne dosta brigali za kakše zdrüženje, dühovščina je ne mela telko dela, kak zdaj, spovedi, obhajila so ne bila tak pogosta, kak zdaj — i denok, glejte čüdo, moč šatanova rasté, brezverstvo se širi, cerkev vsikdar bole stiskavlejo v obroč robstva; skoro že več ne bi smela glasiti niti Kristušovoga navuka. Pa što to dela? Vej smo pa katoličani tű i vse to vidimo i čüjemo. To je ravno, kak nam pravi apoštol Jakob, da smo samo poslüšalci reči, ne pa vršiteli. Ne živimo po dühi Kristušovom. Poslüšamo ešče, dokeč pač lejko poslüšamo, dokeč nam neprijateo tüdi te sloboščine ne vzeme, ka tüdi poslüšati bože reči ne bomo mogli ne v šoli ne v cerkvi. I to zavolo mlačnosti denešnjega katoličanskoga sveta, ki samo poslüša reč božo, a za njo aldüvati v svojo dobro reč bar, ali šče več, zdravje, živlenje, toga ne zmoremo. Smo poslüšalci, ne pa vršiteli. Zato nas sv. oča pozivajo h katoličanskoj akciji — k kat. dejanji, ne samo k poslüšanje Poslüšajmo glas kapetana, ki vodi svetovno ladjo — sv. Cerkev. Drügo: „Če što misli, da je Pobožen, pa ne kroti svojega jezika, je njegova pobožnost prazna. Nikaj ne bo škodilo, če si vnoge „pobožneˮ düše te svete reči vzemejo k srci. Ka pomaga vsakši den se hraniti z Naj svejejšim pri obhajilnom stoli, če pa že na poti domo vse pošinfa, ka njoj pride pod jezik. Takša pobožnost je prazna. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj ljubljanski euharistični kongres obilen sad obrodi. Naši v misijoni!:. Meolic Štefan, salezijanski misijonski brat v Macau na Kitajskom. Sin Slovenske krajine, doma iz Kroga, fara Sobota. Molimo za njega, da pridobi dosta poganov za Jezuša i tüdi v te namen, da de ga vnogo dečkov Slovenske krajine nasledüvao v tom prelepom pozvanji. Pismo na Urednika Novin. Makao, 4. aprila 1935. Prečastiti gospod! Že dugo sam se ne oglaso pri vas; nikaj posebno novoga ne sam meo poročati i zato sam tüdi ne pisao. Živlenje tű v Makaoi jako lepo mirno poteče. Bole pisano je živlenje v notrašnjo] Kitajskoj, tam gde so g. Kerec i g. Geder. Dnes so potüvali skoz Makao g. Kerec i so se poslovili od mene. Po skoro poldrügom leti so oni v lepi red postavili naše Srednje, obrtne ino osnovne šole v našem misijoni Shiu Chov. Prišli so iz Can-tona, zatém ka so tam dosegnoli pravico javnosti za vse naše šole. To je jako lepi Uspeh za naš misijon i jas sam veseli, da so oni po dugoj vojski dosegnoli to zmago. Bog nji lübi i njim tüdi rad pomaga. Dnes so se tű poslovili od nas i so šli v Hong Kong, kde si moro nekaj poskrbeti za novo dugo pot. Naša drüžba je sprejela novo misijonsko pole v Junnanskoj provinci i oni so bili imenüvani za prvoga predstojnika toga novoga mi-sijonskoga pola. Tak se bodo oni 12. aprila z dvema kierikoma odpelali z parnikom v Honkong v Ton Kin-i i od tam z železnicov v Junnan. Vüpamo, da do za Vüzemske svetke že srečno prišli na svoj novi misijon. Pot je duga i stane za vsako peršono iz Hon Konga do 100 dolarov. 2025 metrov nad morjom bodo, delali na obširnoj Junnanskoj visokoj planjavi, kde je kraj jako zdrav i kde skoro večno sunce sija. Sneg pride samo dvakrat, trikrat na leto. Narod je še jako primitiven, brez omike i vdan samo svojemi domačemi živlenji. Največ pridelajo tobaka i opija za celo Kitajsko. Tüdi tigrov i elefantov je tam dosta. Mi njim Želemo vse najbolše na to dugo pot i za njüv novi misijon. Njuva potrpežlivost z Kitajci i pa lü-beznivost z vsakim človekom, je dobro znana. Nam je Žao i vnogim tű v Kuangtungi, da ji zgübimo. Molimo vsi za nji, naj njim Bog blagoslovi novo pole i nakloni dobrotnike za pro-cvit njüvoga misijona. Preporočite jih ešče Vi, Prečastiti gospod, v molitve, da jih naj boža milost vodi i podpira; i da jih slovenski misijonski dobrotniki tüdi gmotno podprejo. V ne- znane ino težke kraje ido pa tüdi v jako siromaško pokrajino. Potrebüjejo vnogo pomoči, da bodo ležej razvili svoj novi misijon. Za zdaj majo s sebov samo dva klerika, ali vüpam, da njim bodo slovenski Salezijanci prišli na pomoč. Pravili so mi, da so pisali v Jugoslavijo i prosili na pomoč nove misijonare. Gospod Geder so stalno v svojem misijoni Tung Pi, v pokrajini Siu Chov. Oni bole redko prido esi na jüg, zato bom zdaj bole osamlen i bom šče menje prilike meo slovenski gučati. Dela mam puno. Od ranoga jütra do trde noči sem med našov mladinov, del kristjani, ali večinoma pogani. Vnogo dobroga človek lejko včini tem mladim düšam. Vsako leto mam lepo število krstov med njimi. Priporočam se vsem čtitelom Novin i Marijinoga lista v molitve, da bomo mi lejko uspešno delali med tem poganskim narodom. Jugoslovani bodete meli Eucharistični kongres; to je spravišče za Oltarsko Svestvo, ki je vretina vsega nadnaravnoga živlenja za nas vse misijonare. Od Boga lübezni v presvetom Oltarskom Svestvi črpamo naše düševne moči, da lehko delamo za spreobrnenje poganov. Misijonsko žinlenje je puno Vnogi težav i žrtev i ne bi bilo mogoče prenašati težav, žrtev i preganjanja, če ne bi vsaki den zajimali novih moči iz vretine toga Svestva. Naj bo pobožnost i gorečnost do sv. Evharistije tüdi vsem Slovencom vretina nadnaravnoga živlenje i sreče. Oklenite se okoli Krala vsej Kralov, da bo vodo vaše düše po poti čednost! i vsa naša dela v blagostanje i precvetenje sv. Cerkve ino domovine. Kda bodete prepevali lepe slavnice Krali Kristuši, priporočajte nas misijonare v dalnoj tüjini tüdi tomi Krali milosti, da bodo naši trüdi za rešenje vnogih düš, za razširjanje Njegove svete Cerkve med pogani obilno blagoslovleni. Vas Prečastiti gospod, vse Slovence i mojo ves Krog i vse moje domače pa poznance vdano pozdravlam i se Priporočam v molitev, ponizno vdani salezijanski sobrat i misijonar MEOLIC ŠTEFAN. Za te lepe reči se č. brati prav iz srca zahvalimo i ga prosimo, naj nam pri drügoj priliki pa kaj poroča. Iz cele düše pa bomo molili v njegov i vseh misijonarov namen, da se dosta, dosta düš reši. — Vrednik. — Politični pregled. Jugoslavija. Ministerskoga predsednika, Jevtiča, je obiskalo več novozvoljenih poslancov. Tem je dao izjavo, da vu vladi ne bo nikše spremembe,‘da ki to gučijo, mečejo polena pred delo vlade. Vlada šče, kak je pravo tüdi kmetijski minister Jankovič, v prvoj vrsti podignoti cene kmečkih pridelkov, zatém pa rešiti pitanje kmečkih dugov. Minister je nadale naglaso, da kmet mora priti do cenenoga (fal) posojila, kakšega davajo zadruge. I je tüdi jasno povedao, da so zadruge pomoč kmeta, kak vči zgodovina zadrug pri nas i indri. Polska žalüje. Velika slovanska držáva, Polska, je zgübila svojega očo. Maršal Pilsudski, ki je prek što let na tri kraje raztrgano Polsko znova zdrüžo, je vmro. Pokopali so ga z velikov žalnov slovestnostjov v Krakovi, v grobnici negdašnjih polskih kralov. Polski narod je stari Slovanski narod, šteri je že več kak pred jezero leti zasloveo i dao Kristušovoj cerkvi vnoge svetnike, celomi sveti pa izobrazbo s svojimi pisateli, glasbeni, umetniki. Ar pa ne bio složen, se je njegova država raztrgala na tri dele i pripadala Austriji, Rusiji i Nemčiji. Največ sloboščine so meli Polaki še pod Austrijov, kruto so je pa preganjali Nemci i Rusi. Nemci so celo z rodne zemle pregnali nešteto Polakov i to slovansko zemlo proti božemi i sveckomi zakoni dali Nemcom. Zato so se polski domolübi večkrat zdignoli za staro slobodo, a vseli so bili premagani, voditelje njihovi spostrelani, obešeni ali pregnani. Tak se je vidilo, da polski narod Zobstom čaka na svoje vstanenje. Pa proti toj malodüš-nosti se je borio pokojni maršal Pilsudski, ki je Zbirao polske legionare, da ž njimi pribori v pravom časi staro slavo nazaj razdeljenoj vničenoj Polskoj i jo znova zdrüži. Za te cio se je borio 30 let i leta 1916. je zmágao. Razpadnola je Rusija, Austrija, pogažena je bila Nemčija, beli polski Orel na zastavaj je pa zmagovito razprestero svoje peroti i drüžo pod njimi skoro 150 let raztrgano narodno i državno polsko telo. V toj borbi je trpo dosta. Rusi so ga pregnali v Sibirijo, Nemci zaprli v trdnjavo magdebursko, a oslobojen ne mirüvno, nego glasno zakričao latinski: contra spem spero, to je proti vüpanji se vüpam. I z tem nezlomlivim vüpanjom se borio dale, dokeč ne pri-borio zmage sinom i hčeram polske matere. Po zmagi je pa 17 let vračo od svetovne bojne razdrapano zemlo svoje domovine i jo podigno na višino velesile. Stara tužna Polska pesem, štera se je tüdi na Madjarskom gostokrat popevala, ar so 1. 1848. Vogrom pomagali tüdi Polaki proti Rusom, je potihnola. Ne glasi se več: „Žalüje Polák nad svojov domovinov, ar Koščinško ne vodi več bojne. Pred tvojim Svetim oltarom klečeč te prosimo, o Bog, daj nam nazaj slobodno domovino„. Ta pesem je vmrla, ar je Pilsudski zmagao i stara sloboščina se je povrnola nazaj k polskomi narodi. Pokojni Pilsudski je stvoro slobodno Polsko i jo tüdi rešo bolševiške nevarnosti z Marijinov pomočjov, štero goreče časti polski narod, v najvekšoj nevarnosti, gda je bolševiška vojska stala že pred vratmi Varšave. Zato ostane njegov spomin pri polskom narodi večen i zato žalüje za njim celi polski narod. Sočüstvüje pa ž njim v toj bolečini celi svet i posebno kat. cerkev, štere verno dete je polski narod. Sožalje so poslali vladarje od daleč i blüzi pa bili zastopani pri pokopi. Naša država je bila tüdi častno zastopana. Pokojni maršal je svoje srce dao pokopati v materin grob, naj pokaže svojo gorečo lübezen, štera ga je vezala k materi, od štere se je navčo lübiti mater domovino, možgane je pa dao zdravnikom, da je preiščejo i po poti znanstva pomagajo trpečemi človečanstvi. Mi iz srca žalüjemo z polskim narodom i v gorečo molitev naših naročnikov zročimo njihovoga velikoga sina. Laval v Moskvi. Francoskoga zvünešnjega ministra, i njegovo sprevodništvo, so bolševiki sijajno sprejeli. Niti pod ruskimi cari ne bilo teliko parade kak zdaj. Jasno se vidi, da so ruski Židovje kričali samo zato proti carom, veleposestnikom i ostalim državlanom, ki so meli kakšo vrednost, da bi do te prišli oni. Tri jezero letal se je zdignolo v zrak i delalo čüdovite vaje pred Francozi, naj tej vidijo sovjetskoga orožja moč. Jezero igralcov je nastopno v najlepših zgodovinskih oblekaj na oder i pokazalo, ka zmore ruska pamet, ruska umetnost. Goščenje, plesi, slavnostni govori so se križali med sebov, da Laval komaj prišo do sape. Vse zato, naj Francija z orožjom podpira Rusijo proti Nemčiji. Jo bo, ar je to podpisala. A tüdi bolševiki so mogli krvaveti pri svojem boljševiškom navuki, ar so njegov fundament odsekali. Stalin diktator je najmre jasno povedao vsem Rusom i celomi sveti, da njemi je povoli, naj se li močno oborožüje Francija. Glavni navuk boljševikov je bio zatreti bojno, znižati oborožavanje i zdaj oni sami kričijo za boj i kažejo Lavali najlepše junake svoje milijonske rdeče vojske. Da bi Laval samo edno reč povedao pri ruskom obiski za Kristuša, za sloboščino njegove Cerkve, njegovoga navuka, ne nam znano. Znano nam je pa, da je na jezere i desetjezere dühovnikov i vernikov ječalo v groznih temnicaj i vozaj te, gda se je Laval zabavlao z morilci milijonov. Zato nemamo i ne moremo meti vüpanja, da bi Bog blagoslovo francosko-rusko zvezo. Prle ali sledkar se bo razvezala. 26. maja 1935. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired je zdaj v nedelo, 26. maja v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Lendava. Naš g. poslanec dr. Klar, so te dni hodili v Ljubljano, da prosijo pomoč za naš kraj, šteroga je slama jako vmorila. Vsi Ponesrečenci naj se javijo na občinskom uradi i priglasijo svojo škodo. Tüdi pri gospod poslanci naj se javi nesreča potom občinskih uradov. Prenos kosti junakov. Kosti tistih junakov, šteri so spadnoli v bitki pri Radgoni, so 7. maja odkopane v Radgoni i Obranji pa odnešene v trügaj v Gornjo Radgono. Maja 30. bodo te kosti z velikov žalnov slovesnostjov pokopane v slovensko zemlo v G. Radgoni. Sovražniki slovenskoga imena so je spoklali. I spadnolo bi jih dosta več, če ne bi prinesle velike pomoči našim četam g. Kühar Mihal, žel. uradnik v Soboti i pokojni Klekl Štefan, oča vrednika Novin, z Krajne. Naj počivajo v miri! Naše düše pa naj zlevajo nad njimi svojo lübezen v gorečih molitvaj! Bistrice. Müra je znova narasla, da brod en čas ne vozo. Dež je vsem nagodo, njive so celo premokre. Pa se vüpamo, da toplina pride i vse popravi. Romanje na ljubljanski euharistični kongres. Pripravljalni odbor se je obrno na uredništvo Novin s prošnjov, naj prevzame organizacijo romanja za kongres v Ljubljano. Naznanja nam, da dobimo svojo cerkev, če želemo v domačoj, reči spevati i poslüšati predge pa dobimo tüdi svoj poseben vlak, če se priglasi 500 romarov iz Slov. krajine. Polovična voznina je dovoljena. Okroglo 50 Din. bi koštala vožnja sem i ta, strošek bi si pa z sebov nesli. Če što ma priliko, naj roma na Jezušovo slavnost i do Risalov javi svoj naslov pri svojih dühovnikaj. Na Brezje ne bo romanja, ar Marijina podoba z Brezij bo v Ljubljani na Stadioni. - Novine. Martjanci. V pokoj je stopo nekdašnji prelübleni beltinski šolski upraviteo i školnik g. Csepreghi Karol. Vnogo trpečemi gospodi, istinskomi prijateli dühovščine, pravomi krščanskomi moži i smilenomi dobrotniki siromakov, vzornomi vučiteli i odgojiteli želemo dugi, miren pokoj. Sobota. Francozki poslanik g. Remerand je obiskao Slov. krajino. Predsednik francozkoga krožka, od vednik dr. Vadnal, je šo pred njega do Radenec i ga je tüdi sprevajao na poti v Slov. krajini, štero je pogledao. Na slavnostnoj večerji v „Kroni“ so se zbrali gostje, kde je g. dr. Vadnal pozdravo g. konzula i njemi izročo za spomin dve starinskivi knigi. Gospod Lipovšek, srezki načelnik, je pa v svojem govori omeno veliko srečo Slov. Krajine, ka njeno delavski dobi zaslüžek v Franciji. — Borza dela v Ljubljani je odločila, da za zidanje Delavskoga doma v Soboti da 700 jezer dinarov. Dom bo zidala občina Sobota. — Vlomili so v železniške vagone neznani vlomilci i odnesli 3900 Din. vrednoga platna, poštenoga za tovarno Cvetičovo. Spomin na pokojnoga preč. g. 0. Hugolin Sattnera, franciškana. Te ponizen sin sv. Frančiška so krasne cerkvene pesmi zložni, vglasbili, štere so tüdi v naših cerkvaj vnogo düš genole na pobožnost. V njihov spomin priredi lotmerško pevsko okrožje koncert. Koncerta se vdeleži sedem pevskih zborov: ljutomerski, g.radgonski, m.-nedeljski, Veržejski, križevski, sv. i tomažki, sv. jürjanski ob Ščavnici. Koncert bo v Lotmerki 2. junija, v G. Radgoni na risaoski pondelek, 10. junija, pri Sv. Jürji ob Ščavnici, 16. ju nija v Križevcih 23. junija. Vseli popoldne med 3 i 4 vörov. Na podporo naših listov so darüvali: Drvarič Kristina, Bogojine, iz Francije 10 Din. Bog plačaj! Na stroške eucharističnoga kongresa v Ljubljani so darüvali v Din.: Šandor Gizela, Gyula marof, 1. Črensovci 1, Forjan Anika i Baligač Marija, Francija 9, Drvarič Jožef, Bogojina 5. Jezuš v Olt. Svestvi naj vsem povrne! Prošnja do prečistete dühovščine. Kak najlepše prosim prečastito dühovščino, naj mi najkesnej do Risalov javi, keliko romarov se je priglasilo za euharistični kongres v Ljubljani in šteri preč. gospodje bodo tüdi zraven šli. To je potrebno zavolo naročila posebnoga vlaka. — Klekl Jožef, urednik Novin. D. Bistrica. Preminoči tjeden je Müra jako narasla, celo ešče prek pozvala, ka se je büranje Müre zaviralo. Po prošnji g. dr. Klara se Müra regulira z faušami, ka nam ne odnese najbolše zemle i cele vesi. Delavci slüžijo na den 14 Din. Ne je dosta, a hvala Bogi na tom. Sobota. 15.maja se je otvoro šivalni tečaj pri č. sestrah Križarkaj, ki bo trpo en mesec. Priglasilo se je deset deklic. Šivalo se bo trikrat na tjeden. Sedem križov jo teži. Na sliki Vidite eno starico, štera ne ve, ka pride notri v Novine. Što je ta starica? Je vrte naročnica i redna plačnica vseh naših listov: Novin, Mar. lista i Marijikinoga Ogračeka skoz vnoga leta. To je Žilavec Julija iz Sobote. Stara je 70 let, 24 let je že Žilavec Julija, 70 letna naročnica vseh naših listov v Soboti. dovica, 2 sina je zgübite, ednoga 1920, drügoga 1930, sama na sebe ostavlena mirno prenaša svoje težave i si slüži krüh s svojimi starimi, onemoglimi rokami. Pa iz toga skromnoga, težko pridoblenoga zaslüžka drage vole odstopi toliko, da redno plača naše domače liste, ki so njoj v düševno tolažbo. Mi njej želemo, naj jo dobra Mati Marija čuva i brani v žitki po njem pa njoj da tisto veselje, ki nikdar ne mine. Našim listom pa naj dobra Mati Marija sprosi vnogo takših staric, kak je Žilavec Julija. Črensovci. Obiskali so nas preč. g. Zorko Anton, ravniteo Usmiljenk v Radečah. Nekdaj so misijonarili v našoj lepoj Slov. krajini i s sladkostjov mislijo na tiste lepe, milosti pune dneve pa na naš te pobožen narod, posebno na njegovo krasno pesem. Iz Črensovec so obiskali tüdi g. Jerič Ivana, dekana v Turnišči, ki k leti pozovejo sinove njihove drüžbe, Lazariste v Turnišče, da tü držijo sv. misijon. Lipa. Zadnji čas si Vnogi iz naše vasi, zlasti mladina, iščejo zaslüžka in bežijo od doma v bolše i srečnejše kraje. Edni, posebno dekle, si odpirajo vrata bodočnosti v Franciji, drügi pa so šli kak sezonski delavci v Slavonijo, tretji pa so šli dečki k vojakom, da zadostijo svojoj vojaškoj dužnosti. Daj Bog, da bi se vsem v tüjini dobro godilo. Zdaj bo pa ne eden čitateo pravo, da v Lipi sploh več mladine nega, ar se jih je telko izselilo ali pa, da se za nikaj ne zanimamo, ar se tak redko oglašamo. O ja, ešče zadosta nas je i šče pridno delamo, posebno na prosvetnom poli. Naša odraste mladina, dečki i dekle, bodo v nedelo 30. maja pa stopili na oder i nam predstavili Meškovo dramo „Pri Hrastovihˮ. Igra je po vsebini vzeta iz domačega kmečkoga živlenja i je vpleteno v njoj vnogo lepih i žalostnih prizorov, zato bi bilo želeti, da bi si jo vsaka Kmečka drüžina prište pogledat. Ar so naši igralci pod vodstvom režiserke g. vučit. Tavzer, že pri svojih prešnjih nastopih doma i tüdi na drugih odraj želi kra- sne uspehe, tak lehko vüpamo, da se bodo tüdi zdaj poglobili v svoje vloge i nas tak presenetili s svojim nastopom. Pridite vsi od blizu i daleč na to igro, ar nam s tem pomagate zgraditi si lasten oder i zednim podprete vzgojno delo, ki je v korist i napredek mladine. Začetek ob pol 4 vöri odvečara. Vlüdno Vableni. Veržej. Salezijanci v Veržeji bodo obslüžavali 26. maja svetek Marije Pomočnice. V soboto, 25. maja popoudne bo že prilika za sv. spoved. Večer ob 7 bo predga, nato „niska procesija (s prižganimi svečami), po procesiji pa blagoslov z Najsvetejšim. Te večer de tüdi vöni na prostom igra „Slehernik“. — Na svetek, 26. maja se začnejo sv. meše ob 5. Ob pou 10 bo predga na prostom, nato pontifikalna sv. meša, štero do slüžili mil. g. proši I. Greh iz Ptuja. Po poldnevi bo predga i nato procesija s podobov Marije Pomočnice. Pridite i razodenite Mariji Pomočnici svoje prošnje! Marija je i bo pomagate ! Turnišče. Vrejüvanje prostora okoli cerkvi, ki se je Preminoči tjeden začelo, jako lepo napredüje. Nepotrebno drevje je že odstranjeno i bo prostor okoli cerkve dobio v kratkom čista novo lice. V načrtih je tüdi spomin za v boji spadnjene farnike. Postavlen bo najbrž na severnoj strani cerkve. Mi farniki z velkov navdüšenostjov pozdravlemo vse te prelepe načrte našega vlč. g. dekana i jim rade vole pomagamo. — Naš domačin g. Franc Horvat, abs. ing. je dobo slüžbo v Ptüji. Čestitamo! Važno za posestnike letošnjega Ljubljanskoga sprotolešnjega velesejma. Obiskovalci velesejma majo 50% popüst na železnicah. Za izrabo toga popüsta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, štere izdajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5 za komad. Vsak obiskavalec küpi na odhodnoj postaji takšo železniško izkaznico za Din 5, i celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postaja blagajna v železniško izkaznico i isto žigosa. Uprava velesejma potrdi öbiskovalci v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratki žigosa železniško izkaznico ešče blagajna ljubljanske postaje, nato vala vozna karta za brezplačen povratek po istoj ali krajšoj poti. Železniška izkaznica brez potrdite o obiski velesejma za brezplačen povratek je ne valana. Popüst vala za dopotüvanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaklüčno, za povratek pa od 1. do 16. junija 1.1. zaklüčno. Kratke novosti. Slavnost Jadranske straže. Drüštvo Jadrakska straža je obslüžavala v Ljubljani veliko slavnost. 41 Zastav se je pri toj priliki blagoslovit pa izročilo šolskoj mladini, štere se je zbralo 11 jezero na Kongresnom trgi. Zastave je blagoslovo dr. Opeka Mihal, stolni kanonik, mladini pa izročo podban dr. Pirkmajer. Mariborski dečki pri nadškof! Jeglič!. Treseti dečkov kat. akcije je obiskalo i pozdravilo k 85 letnici prezv. g. dr. Jegliča kak našega drügoga Slomšeka. Prezvišeni so mladini nalagali kak najvažnejše na srce, da povsod naj so dobri katoličanci. Obsojen uradnik. Mariborski senat je obsodo Bračko Ivana, bivšega šefa mariborske telegrafske i te-renske sekcije na 4 letno vozo, na pet letno zgübo častnih pravic, na zgübo slüžbe i na plačilo 134.528 D. 27 par državi, ar je to vkano. Nesreča pri graditvi mosta. Na postaji Sava prek vode Save se dete novi most. Že narejeni deo se je pa podro i vmoro tesara Golobar Ivana, ednoga delavca teško, dva pa lahko rano. Strašna Statistika iz Rusije. V letaj 1929—1935. je bilo pri tak-zvanoj gospodarskoj reformi depjrti-ranij k prisilnomi deli šest milijonov kmetskoga prebivalstva. Kak se jim pri takšem deli godi, nam povejo Zgodovinski Solovjetski otoki; pri graditvi belomorskoga preliva je vmrlo 250 jezero takših delavcov. Odkrita reč. Angleški nadpüšpek Mr. Mosyn je ob priliki bla- goslovitve dečinskoga zabavišča med drügim pravo: »Mi mamo kak katoličanski državlani posebne pravice. Pravim Vam, da pri prišestnih občinskih volitvaj ne dobi nieden kandi-dat katoličanskih glasov, če ne bo pripravlen podpirati naše katoličanske pravice. Pravim Vam, da pri prišestnih občinskih volitvaj ne dobi nieden kandidat katoliških glasov, če ne bo pripravlen podpirati naše katoličanske pravice za katoličansko vzgojo naše dece." Svetek Marije Pomočnice v Martinišči 30. maja. K poročili, ki so ga prinesle »Novine" v zadnjoj številki, dodenemo zdaj še sledeče: 1. Prevzvišenoga gospoda püšpeka, Dr. Tomažiča, bodo na slovesnosti Marije Pomočnice v Soboti zastopali mil. gospod stolni dekan, kanonik Dr. Cukala, ravnateo velikoga semenišča v Maribori. Oni bodo v püšpekovom imeni sprejeli nove člane v dijaško Marijino drüžbo, nato bodo blagoslovili novo prelepo zastavo Marijine drüžbi, potem pa do meli predgo. — Po sv. meši bodo pa Sprevajali v škofovskoj obleki Marijino podobo v slovesnoj procesiji po sobočkih vulicaj. 2. Slovesnost se začne ob pol 10 vüri pri Marijinom oltari na martiniškom dvorišči. To naj si zapomnijo posebno tisti, šteri na svetek pridejo s procesijov; naj gledajo, da do pol desetih, če mogoče, že vsi tű. Voditelje procesij sporočite pravočasno, kdaj i ob šteroj vüri pride vaša procesija, da Vam pride en dühovnik proti. 3. Če bi ešče štera domáča godba Mariji na čast rada sodelüvala pri slovesnosti, posebno med procesijov, bo jako lepo, samo naj prijavi svojo vdeležbe par dni pred 30. majom, da lehko godbe razporedimo v procesiji. 4. Spevanje na prazniki je jako Važna stvar; .popevali bomo celi čas, med sv. mešov i procesijov samo domače lüdske pesmi i to vsi verniki sküpno. Popevanje bode sprevajao harmonij ali godba; samo vsi bomo morali paziti, da bomo popevali vsi vküp, ne da bi se edni presilili ali zavlačüvali. Prinesite ti, če morete, pesmarice s sobov.Popevale do se največ te pesmi: 1. Marija, nebeska Kraljica, 2. Veš, o Marija, 3. Lepa si, lepa, roža Marija, 4. Zapojte jeziki, 5. Ti, o Marija, 6. Marija, Mati ljübljena, 7. Spet kliče nas venčani moj, 8. Navadne odpeve za lauret. litanije, 9. Evharistične: Pridi molit, o kristjan, Najsvetejši, Zdaj se zbüdi, düša moja, itd. 5. Marijine drüžbenice, pridite z zastavami; vse eno je, če je moška ali ženska, dekliška ali deška Marijina drüžba. 6. Včasi po sv. meši de procesija; prosimo, da vsi bogajo reditele i se držijo reda. 7. Po procesiji bo darüvanje za novi Marijin oltar, nato Posvetitev Slov. krajine Mariji Pomočnici, potem pa blagoslov z Najsvetejšim. 8. Popoldne ob treh bodo pri oltari na dvorišči večernice, predga i popevane litanije Matere bože. Ešče to: na predvečer Marijinoga svetka de na martiniškom dvorišči prekrasna verska igra: „Slehernikˮ. Vstopnina de se pobirate i ponücate za novi Marijin oltar. Stojišče 1 i 2 Din, sedeži pa po 3 i 6 Din. VABILO na IX. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi, registrovano zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob 2½. uri v Zadružni pisarni na župnišču v Dol. Lendavi. Dnevni red: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. ) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. ) Odobritev računskoga zaključka za 1.1934. 4. ) Volitev načelstva in nadzorstva. 5. ) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje drugi občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 4 NOVINE 26. maja 1935. Obiski naših proščenj. Poleg farnij cerkvi mamo tüdi v vsakoj vesi podrüžnice ali kapele, v šterij se obslüžava na leto ednok, pa včasik tüdi večkrat boža slüžba ali proščenje. S tem ščem povedati par reči našoj mladini, ki obiskavle proščenja po domačoj fari, pa tüdi po drügij faraj. Večina mladine, posebno dečki, hodijo zato po proščenjih, da, če je prilika za bitje, se skübejo z dečki drüge vesi i stem pokažejo svojo moč. Nešterne dekle pa pá bole za volo muzike hodijo. Pa neso zato vsi takši, so med njimi tüdi Vnogi takši, ki so prišli z dobrim namenom. Pred začetkom predge i bože slüžbe se razidejo dečki narazen po sadnih ogradaj i si dol sposedejo ali vležejo v sence, oddaljeni po več sto metrov i tam držijo cela senja. To je bole po vesničkij proščenjaj, ge nega po kapelah prostora. A po farnih proščenjaj, gde so velke cerkve, pa bi lejko šli v cerkev pa le nedo, nemajo za to poguma.Pa ka to pravim, da ne bi meli naši dečki poguma, majo ga šče preveč, pa ne tam, ge bi ž njim skazali Bogi čast, nego pri bitji. Slüžba boža jih dosta ne zanima, naj samo podne pride i te zaželjeni zadvečerek, v šterom najdo vse puno zabav. Bog je odločo šest dni za delo, sedmi den pa je določo za sebe, naj bi te den verno lüdstvo počivalo i ga njemi posvetilo. 1 gda pride zaželeni popodne, se razškropijo, če ravno je kriza, po krčmah na muzikaj ali po takših pivnicaj, gde se znapijejo pa začno kričati i romati od krčme do krčme. Znam z preminočih let, da je po takšem kolovratenji prišlo velko bitje, po vsakom bitji pa pride tožba, za njov pa kaštiga par dni ali tjednov voze. Dosta takih starišov je, šteri so šče ponosni, če se njim sin zbije ali hči hodi po muzikaj. Domo idoč z proščenja pa zapela pot včasi tüdi nedužne na plešišča, pajdaš zove pajdaša ali pajdašica pajdašice, „vej odi, vej nemo dugoˮ, i po takšem prigovarjanji pristane i ide; neve pa, da nam je hüdi düh vsigdar za petami, najbole pa šče dela na plešiščaj, gde ma najbole razpletene svoje mreže, kak pravi sv. Pismo, da je v vini nečistost. Bio sam v cerkvi sv. Križa; bila je predga od mladine i je gospod predgar povdarjao, da „plesišče je morišče za nedužne.ˮ I jaz sam si premišlavao kak bi to moglo biti. Prišeo sam pa do spozanja, da je velka istina. Plesišče je telovno morišče, šče bole pa düševno, ar dostakrat se s plesom pekeo pripleše. Pri božoj slüžbi ne postajajmo odzvünaj cerkve ali daleč vkraj, da nemo kotrige drüžtva „Jeruzalemskoga romareˮ, kak nikaki zovejo takše postopače. Mladina, ali ne sloni na nas bodočnost, ali ne glada vse na nas mladino, da kakša je mladina, takša de bodočnost? Kak se drevo vzgaja tak zraste. Zakaj se nešterne komunistične vlade tak borijo za mladino? Ali ne zato, da majo vüpanje, da z maloga zraste velko i ka se malo na vči dosta sada obroditi. Pa poglednimo, ka je prišlo z vsega toga v Rusiji, v Nemčiji, ge so vzgajali mladino brez vere? V Rusiji moro 12 letno mladino obsojati na smrt sami boljševiki zavolo hüdobije. Na pravo pot se obračajmo! Dekle stopajte k Marijinim službam z dečki vred i si ustanavlajmo dobrodelna društva za pomoč siromakom. Vkraj s slabimi navadami, z bitjom po proščenjaj, da nam nede što v oči metao i kazao na nas, ka v Slovenskoj krajini vlada med mladinov „kol i nožˮ. Bojmo verni Bogi i lübimo se med sebov kak bratje. — Dečko. Otvoritev nove trgovine v D. Lendavi. Dne 10. maja 1935. se je odprla trgovina mesnih izdelkov, tovarna Jos. Benko M. Sobota v hiši g. Horvata, gostilničara. Dobijo se vsakevrste salame i sühi mesni izdelki, zraven tüdi svinjska mast pa ocverki. Blago prvovrstno, cene nisike, podvorba solidna! Prosim c. občinstvo i poznance za obilen obisk. — Priporočam se Gerenčer Jožef, trgovec, Dol. Lendava. Na banovinski vinarski in Sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 16. sept. t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojence v in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu Prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanüjejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 250 do nájveč 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek D 5) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinske stipendijo srezkega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo stipendijo pri svojem srezkem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Pisma naših iz tüjine. Mujdrica Terezija, Valnelojs, Francija iz Odranec. Prav lepa hvala na Vaših Novinaj i kalendar! Srca Jezušovoga. Žalosti me, če kaj slaboga zvem od naših dekeo. Veseli me, da sem v poštenoj krščanskoj drüžini, gde se vsaki večer klečeč moli i ka vsako nedelo lejko idem k sv. meši. Pozdravlam vas, g. urednik, celi slovenski kraj i g. dr. Klara, ki so mi z operacijov jako pomogli. Pintarič Marija, Saint Amand, Francija, iz Gerlinec: Prosim vas, pošlite mi M. List, šteri mi bo jedina tolažba v tüjini. Jako me žalosti, ka sam prišla h gospodari, ki je ne naše vere i me ne püsti po nedelaj k božoj slüžbi. Mam samo v nedelo popoldnevi štiri vüre časa, več nikaj. Te proste vürice preživim pri Materi Mariji, z čtenjom njenoga Mar. Lista. Pozdrav pošilajo: Jerič Mihael i žena, Villers-Cotterets, Francija, iz Gančan, i se toplo zahvalüjeta za redno pošilanje naših listov pa nam želeta vse najbolše od Gospodnoga Boga i bi. D. Marije. — Kreslin Jožef Sr. Bistrica, Duh Štefan, Melinci oba v Bagnoli v Italiji svojim domačim i dühovnim pastirom. Se iz celoga srca zavedata v tüjini, da sta Slovenca i hvalita Boga, da je naš narod postao sloboden. Z ednim s ponosom mislita na vse tiste naše junake, ki so se borili za sloboščino našega naroda. Od naših v tüjini. South Bethlehem: Aprila 23. so verniki i Šolska deca toplo pozdravili i z rožami obdarili svojega plebanoša, preč. g. Horvat Egidija. — V dvorani cerkve sv. Jožefa je dramatični klub „Baša Ivanˮ priredo za materinski den igro „Dve materiˮ. Pri toj priliko je igrao mladi slovenski goslar materam na čast lepe pesmi. Newark. Na parnoj žagi so se ranili Zrinski Imre. Rana je ne nevarna, ar jo zdravnik včasi vö oprao i zavezao. (Am. Slov. Glas.) 25 letnica. Na Vüzemski pondelek 22. aprila t. 1. so evangeličanski amerikanski Slovenci v Bethlehemi obslüžavali 25 letnico obstoja Sv. Ivana evangeličanskoga drüštva. To drüštvo si je v tom časi postavilo cerkev, farov i drüge zidine. Njihov dühovni voditeo je dr. Stiegler S. Ernő. Na plüčaj betežni Že več jezero ozdravlenih. Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti ozdravlenje, ki je že vnoge rešila. More se nücati v vsakšem načini živlenja i pomore, da beteg naglo premagamo. Nočno švicanje i kašeo prenehata, telovna teža se zviša, a postopno ovapnenje konča beteg. Resni možje zdravniške znanosti potrjüjejo odličnost moje metode ino jo radi priporočajo. Kem prvle začnete z mojim načinom ozdravlenja, tem bo bolše. Ščista k šenki i poštnine prosto dobite mojo knigo, iz štere bodete lehko prebrali vnogo hasnovitoga. Pišite taki, zadostüje tüdi dopisnica, na naslov: Zbiralno poštno mesto ERNST PASTERNACK, Berlin SO., Michaelkirchplatz 13., Abt 527. Grozodejstva boljševikov na Vogrskom. Bivši minister, državni tajnik Pekár Gyula je v knigi „A proletárdiktatura Magyarországon“, „Proletarska diktatura na Vogrskomˮ, napisao članek pod naslovom Grozodejstva boljševikov (A bolsevisták rémtettei). Po tom članki bomo mi v Novinaj objavlali tiste grozote, štere so boljševiki doprinašali na Vogrskom. »Odtistimao, ka svet stoji, düše i telo nišče ne tak mučo i nieden profesor ne zmislo takši mok, kak vu vogrskih Lenin mesecaj strahota komunisti s svojimi kozačnimi noži i ročnimi granatami, tej so gotovo dobili tisto zloglasno nagrado, štero je pred več sto leti določo nekši Španjolski grand v sovraštvi do človeštva za nova mučenjaˮ. Proti tem so nikaj ne grozna djanja Groznoga Ivana, niti ne slike bazelske, na šterih smrt kosi lüdi. Da ka so delali boljševiki na Vogrskom? „Obešali so, na količe nasajüvali, glave odsekavali, vtaplati, drli i odrete solili, jezik vötrgali i z cveki na nos zabijali, železne obroče so na čelo i srce šrajfali, jesti ne davali i na križ pribijali, črvo na dva kraja gorrezali i trpeči je mogo z rokami svoja čreva šlatati itd.ˮ I mučilci so se z teh mok ešče norčarili, kak neki Icigovič, ruski boljševik iz Kieva, ki je bio paziteo zgrablenih. Pri policiji so skoro sami ruski židovje bili, ki so iskali nesrečne žrtve i je vozili v voze pa mučili. Gori imenüvani Icigovič je dnevno spio en pint ruma. 1 gda se tak. nažro, je potegno z nožnice svoj kozaški nož i ga sükao v zraki pa s smehom pripovedavao, ka z tem nožom tak trbe buržujom (ki majo vrednost) oči vöskopali z ednim mahom, kak koščico breskvino i ka to od njega níšče bole ne razmi. Na jezere lüdi so boljševiki obglavili i odsekane glave oskrunili, osramotili. (Dale) Gospodinjstvo. Vapneni zamazek. Če je madež v blagi, ga izpremo s slabov ki-selinov. V toploj vodi razredčena citronina kisilina tüdi dobro čisti vapneni zamazek. Če so madeži na drügih predmetaj, šteri prenesejo solno kislino, jo ponücajmo, je jako dobra. Zamazek od mleka. Če so madeži sveži, friški, je operemo v raztoplenom boraksi. Dobra je tüdi mešanica : 2 dela citroninoga soka i 1 deo terpentinovoga olja. PREKOSINICE Narednik: „Ka si ti dečko?ˮ Redov: Študent filozofije.ˮ Narednik: »Pa znaš šteti?" Manka so pitali maloga Števeka: „Kakša je razlika med mesarom i fiškališom ?“ A Števek je znao eto povedati: „Mesar najprle zakole i te oderé, a fiškališ prle odere i te zakole.ˮ Pošta. Katančič Kalman. Černelavci. Novine smo stavili, ar dvoje ne potrebno v edno hišo pošilati, kak pišete. Na lani je vse plačano, na letos pa 3 dinare više. Kama naj te 3 dinare pošlemo, prosimo odgovor. — Küronja Karol. Panovci. Smo ti dali odgovor, ka naj napraviš. Pa tüdi v Soboti se javi z delavskov knižicov, kak smo v Novinah objavili.—Pörš Janoš. Vučagomila. Ferencek Stefana i Benko Ludviga smo tüdi vpelali, da z deležom plačata. Obračun dobite. — Ovsenjak Ludvik, Mlajtinci. Katič Mariji v Francijo pošilamo, a dozdaj smo ešče ne dobili obečanih 50 Din. — Antalič Franc, Markišavci. Nikak je edno številko vaših Novin nazaj poslao. Mi je pošilamo dale, ar mate na pol leta naprej Plačane. — Lipič Aleksander, Vučagomila št. 115. Novine dobite pri Pörš Janoši, širiteli, pri njem se Zglasite. — Pörš Janoš. Vučagomila. Davajte edne Novine Lipič Aleksandri. Prošenj kalendar i Lipičove Novine smo vam doposlali. — Kelnerič Ivan, Sv. Vrbán. Na posamezni naslov je cena naših listov vsikdar ednaka, Novine 30 Din., M. list z 15 Din, M. Ograček 5 Din. V pismi ne bilo ne penez, ne naslova za novoga naročnika. — Črpnjak Leopold, Ropoče. Za pokojnoga testa, našega vrloga širitela, smo opravili tri sv. meše. Bog njemi naj plača vse trüde. Račun za I. 1934. pa samo g. plebanoš Varga lejko napravijo. Pri njih se zglasi. — Sakovič Ivan. Zenkovci. Za lani nega nikšega duga. Hčeri redno pošilamo v Francijo. Če kaj ne bi dobila, naj nam taki javi i točen naslov napiše. — Sukič Janoš, Boreča. Če mate višešnje kalendara, dajte je brezplačno novim naročnikom i je ne pošilajte nazaj. Če je nemate, te vam je pošlemo za polovično ceno, to je za 3 Din. — Vogrinčič Marija, Cankova. Pišete nam, da je Kuzmič Jožef iz Krašec plačao za Marijin list Ne razmimo toga. Jeli M. List naj vam pošilamo, ali njemi domo i gde je plačao. Prosimo odgovor po Ani. — Cigan M. Gančani 171. Lepa hvala za poslane pozdrave. Zeti redno pošilamo Novine. Veseli nas pripoznale, da Novine vodijo po pravnoj potu Če bi sv. Frančišek Ass. zdaj živo, bi pisao krščanske liste, ar hüdi düh piše slabe liste. — Sukič Rozina. Village-Neuf, Francija. Plačaš samo edno številko, ne dve. Dvakrat so bile naročene, zato so se dvakrat pošilale Novine en čas, dokeč si se ne javila, — F. S. Nuskova. Mi na pošteno več damo i ar je vaš Širiteo prle redno plačüvao, smo ga malo počakali. Če ga ne bi počakali, bi že med letom stavili vse liste i ví bi jako kvarni bili. Zdaj smo pa samo mi kvarni, ví pa nikaj ne. Gda uprava celo leto brezplačno pošila, je več včinila, kak bi dužna bila. Vi naročniki bi pa dužni bili nas opomenoti na nevarnost, ali pa ne bi smeli naročnine izročiti, če ste znali, ka ne pride nam v roke. Odnesli bi jo g. kaplani i oni bi jo gotovo nam doposlali. — Nlederer Franc, Pečarovci 81. Dajte nam odgovor ali je prav, da smo vpisali peneze, ki ste nam je poslali po sestrah v Soboti, za Žökš Ivana, ki je dobivao naše liste v Francijo i je meo ešče na 1. 1934. 33-50 D. duga ? — Jakob Jožef, Lipovci. Forjan Anika je plačala za sestro Ljudmilo iz Francije Ograček. Baligačova Micika pa je plačala za edno siroto Ograček v Lipovcih. Pridi po Ogračeke i to vred spravi! — Forjan Anika. Francija. Bog plačaj za podobico sv. Male Trezike. V svetom kraji si hodila, gda si obiskala Lisieux. Penez smo sprejeli od Baligačove Micike 44 Din. To smo razdelili po vaji naj želi. Od tebe 20 frankov ne smo sprejeli. VABILO na X. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti r. z. z n. z., ki se vrši dne 10. junija 1935 ob 11. uri v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za I. 1934. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Predavanje o zadružništva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. V DOLNJOJ LENDAVI SCHWARTZ i GROHS trgovcoma se vinska trgovina razpüsti. V kleti imajoče vino se po dnevnoj ceni dobi. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik. Klekl Jožef, župnik v pok.